Leto XLIV.
~ Velja po pošti: ~=
Za celo leto naprej . . E 2S1— za cn mesoo „ . . „ 2'20 za »oničijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozomstvo . „ 3a'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2-—
V	upravi prejemali mesečno „ 1*80
~ Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo celoletno . „ 9-— za ostalo inozomstvo. „ 12-—
Inseratl:
Enostolpna petlivrsta (72 mm široka ln 3 шш visoka aH nje
prostor) za enkrat , . . , po 3) i za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna pctltvratapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvremil ne« tleljo ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
li^s* Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6,111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. —
Opravništvo je v Kopitarjevi oliol št 6. — Račun i oštne tiranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-lierc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Ш № pri Delotlnn,
Vojska i !№!№.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. julija. Uradno: Italijani so zopet po obnovljeni ljuti pripravi s topovi napadli naše pcstojr.nke trikrat z močnimi silami jugozahodno od prelaza Borcola. Z ročnimi granatami, z ognjem strojnih pušk in s kamnitimi plazovi smo jih odbili. Živahen topniški ogenj na koroški bojni črti traja dalja v odsekih Bela in Rabelj, Ponoči so napadli oddelki alpincev na gori Mittagskoiel; napad se je izjalovil po trdovratnem boju branilcev, ki so zaplenili eno strojno puško, Trbiž so obstreljevali Italijani zvečer s topovi. Italijansko topništvo je obstreljevalo posebno Dobrdobsko planoto. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo. Rim, 17. julija 1916. V odseku zgornje doline Posina je poizkušal včeraj sovražnik ustaviti napredovanje naše ofenzive. Po živahnem združenem ognju mnogih baterij od Col Santo do Toraro je prešel s strašnimi silami na napad. Ne da bi bili čakali naskoka, smo izvedli protinapad. Po trdovratnem ročnem metežu smo odbili sovražnika na celi bojni črti. Tudi v mali dolini Tovo smo preprečili sovražni obko-lilni poizkus naših postojank zahodno od Monte Seluggio z dobro zadevajočim ognjem. Sovražno topništvo je zopet obstreljevalo Cortina d' Ampezzo z nekaterimi granatami. V odgovor smo obstreljevali točke v dolini pri Dravi. Od časa do časa ogenj s topovi pri vhodu v dolino Bacco-lana pri zgornjem Butu in pri Soči. Letalci so metali 15. t. m. bombe na sovražne tabore pri Folgariji, Včeraj so sovražni letalci živahno delovali; zračne napade so izvajali na razne kraje v dolinah Camoni-ca in Adiža; škode niso povzročili nobene. Ogenj naših baterij je pregnal sovražne letalce, ki so nameravali preleteti Bergamo, Brescio in Padovo. V zadnji noči je metalo pet morskih letal bombe na Treviso; en mrtvec, nekaj lahko ranjenih; škode ni bilo veliko. Sovražen hiaroplan smo sestrelili; oba letalca sta mrtva.
Italijan! o tretjem srmadaem zboru. Iz Cadornovih poročil je razvidno, da že tri tedne meče Avstrijce iz njihovih novih postojank med Brento in Adižo, pa jih ne more vreči. Cadorna sedi topot na »suhem«, ne pride naprej. To je treba ljudstvu
na kak način povedati. Še več: Cadorna mora poročati o ponovnih krepkih proti-sunkih sovražnika, en dokaz več, da Rusi niso prinesli zazeljene razbremenitve italijanske bojne črte. Pa to bi se še ljudstvu dalo dopovedati. Ali »Corriere« se je tedne in tedne bahal z ruskimi števili o ujetnikih. Zato je sedaj v zagati. »Corriere« skuša sedaj tako pojasniti, da prvič v svojem življenju, prisiljen povdarja, kako iz-borna je avstrijska vojska. Posebno spoštovanje kaže do tretjega armadnega zbora, ki ga imenujejo elito cesarske vojske. »Enako kot cesar Viljem svojo prusko gardo, enako kot Napoleon svoje gardne polke, ima tudi avstrijski cesar svoj tretji ar-madni zbor kot posebno četo, ki je bila že v mirnih časih določena za to, da prodre na Italijansko. Tretjemu zboru je bilo pridržano častno mesto. To je najstrašnejši armadni zbor, močan tri divizije, najglo-bočie presajen sovraštva proti nam. V graškem zboru so Slovenci, pri katerih je sovraštvo do Italije že od nekdaj močno vkorenmseno. In ta zbor se je bojeval takoj v začetku ofenzive pod vodstvom nad-vojvoda-prestolonaslednika na visoki planoti Sctte comuni. Ko je nato prišla ruska ofenziva, so mislili nekaj časa, da bi s svežim lovorom ovenčani zbor poslali na vzhod. Videli smo ga izginiti iz najspred-neiših italijanskih črt, mislili, da je že v Voliniji; pa kmalu smo imeli vnovič opraviti z njim. Ostal je tu in to dokazuje predobro, kako veiik nomen prisoja sovražnik vo;ski z ttaliio. Pa ker je že pognan v beg in v Voliniji vsled najtežjih izgub ogrožen, ne bo imel več prilike, da vnovič ojači svoje sile proti nam.«
Italijani o pomenu Trsta in Lvova za Avstrijo.
»Corriere della Sera« z dne 12, julija piše, brez dvoma po naročilu vlade: »Na-ziranje, da bo vedno večji poraz v Galiciji in Voliniji prisilil Avstrijce, da oslabe laško bojno črto, je te dni splošno krožilo. Teoretiki so smatrali italijansko bojno pozo-rišče za postransko bojišče. Mislilo se je, da se Avstrijci, ko je tako zelo ogrožena ena tvihovih glavnih bojnih črt, ne bodo pomišljali, da na italijanskem bojišču vse popuste in prineso pomoč na drugo mesto. Mi pa nismo tega mnenja, marveč sodimo, da se mora važnost bojišča meriti po stra-tegičnih in političnih ciljih. Za Avstrijo more vendar biti Trst večjega pomena kot Lvov in Galicija. Pot na Dunaj vodi tudi preko Beljaka in Ljubljane, kakor jc Na-
Sv. KoШШ v KofiCL
V Gorici, 17. julija 1916, Bil je res dan, kakor ga je Gospod naredil! Vse se je takorekoč strnilo, da je postalo to slavje čim najbolj vzpodbudno, sveto-iskreno in nepozabno. Najlepše soln-ce je sevalo na nebu; v soboto, dan prej, je v popoldanskih urah po dolgem odmoru dež vse zopet osvežil in poživil; nebo je bilo jasno; nikjer nobenega prahu; narava in ž njo ljudje kakor prerojeni,
Mir je bil tudi na celi bojni črti krog Gorice. Topovi so počivali. Le redkokdaj se je zaslišal kak strel ali kak tresk in še ta je bil daleč kje,
Zato pa so ljudje prihajali od vseh strani v stolnico, kjer se je imela ob 10, uri slovesnost pričeti. Zlasti mnogo jih je prišlo iz Solkana, kjer je mons, Kolavčič 28 let — večino svojega mašniškega 50 letnega delovanja — preživel. Solkanci so hoteli pokazati, da svojega prejšnjega župnika niso pozabili. Županstvo mu je imenom cele občine že prej častilalo; žene in dekleta so
desetletno zvesto mašniško delovanje pred storile to še posebej in mu pri tej priliki poklonile krasen šopek cvetlic. Mnogo ljudi je došlo tudi iz Šempetra, rojstnega kraja našega jubilanta. Tudi tamošnje županstvo mu je izrazilo svojo častitke.
Tako je bila stolnica polna pobožnega ljudstva, ki je hotelo počastiti mašnika, ki je živel vedno med ljudstvom. Prelep je bil pogled v presbiterij, tja gor precl veliki oltar. Dolge iz lovorjevih listov in cvetlic spletene girlande so se vile od stropa do! nad presbiterijem ter krasile zelo lepo napravljene embleme, ki so se nanašali na današnjo redko cerkveno slovesnost. Tam na episteljski strani se je nahajal naš zlato-mašnik v pontifikalnem ornatu, obdan od velike asistcnce; nad njim pa smo čitali pod papeževo in cesarjevo sliko napis: Dcvotus et ecclesiae ct p a -triae — Mož i cerkvi i domovini iz srca vdan.
Da, to je naš zlatomašnik — iz srca vdan i cerkvi i domovini! Zato pa je ob tem dejstvu polnilo srca vseh neko čudovito slavnostno zadoščenje, da prisostvuje zlati maši sam priljubljeni generalmajor s tolikimi odličnimi zastopniki častniškega zbora in da ji prisostvuje tudi c. kr, okrajni goriški glavar baron Baum s svojim sDrem-
poleon to ponovno učil, in ne samo od Donave in nižine med Karpati in Sudeti. Gotovo tudi Avstrija ne smatra italijanskega bojišča kot postranskega. Kajti tu ima, kakor sedaj tudi polkovnik Repington omenja, milijon vojakov, med njimi nad 600,000 pešcev.«
Iz zadnjih bojev ob Soči,
Zagrebške »Novine« pišejo o zadnjih bojih ob Soči: Čast takim ljudem. Ena njihova stotnija je napodila v beg dva laška bataljona in še dva druga, ki sta jim šla na pomoč, Kadar naši napadejo, tedaj se jim ne more nobeden upirati, ampak se bore do zadnjega kakor levi. Pri tem jim je zelo pomagalo tudi naše topništvo. Nad 40 laških trupel je ležalo pred našimi žičnimi ovirami. Včeraj sem srečal prof. Sre-brniča, kateri se je vrnil v Gorico. Šel je ravno proti uršulinskemu samostanu da vidi ako je res da je ta zavod podrt, kakor so mu pravili, V samostanu je naju sprejela prednica in nama razkazala zavod, ki je precej prizadet. Po dvorišču so pa skakali otroci. Kadar prično Lahi streljati, tedaj se skrijejo v kleti. Tudi samostanska cerkev je podrta. Sam oltar so postavili globoko pod zemljo. Vse je temno le večna luč gori. Šele ko prižge prednica električno luč, tedaj zapazim, kako moli nekoliko oseb in spomnim se pri tem časov prvih kristjanov. Ko smo si še ogledali vrt, sva z g. profesorfem odšla. Sootoma me vpraša g. profesor kdaj bi lahko šla na Sv. Goro, Odgovoril sem mu, da me je ravno te dni povabil neki častnik da naj grem na Podsabotin, a drugi teden bi mogli iti na Sv, Goro. Tako sva se razšla.
Popoldne sem odšel v Podgoro. Bošnjaki so ravno pokopavali mrliče, a obenem se jezili na Lahe, da jim neprenehoma podirajo grobove.
Te dni me je pozval k sebi zaslužni dr, Knaus, dekan v Št. Petru: »Pridi, dobil sem potom »Slovenca« od Marijinih družb rožne vence, svctinjice in knjige. Razdeli jih tudi ti med svoje vojake.« To je jako dobro prišlo našim vojakom, saj jim je itak dolgčas. Hvala darovalcem! Da bi našli *e veliko posnemovalcev!
Vabljivo italijansko povelje,
Dunaj, 19. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Pri nekem italijanskem podčastniku so našli povelje, ki obeta za vsakega ujetega vojaka c. in kr. armade 20, za vsakega podčastnika 30 in za vsakega častnika 60 lir. To povelje, ki upošteva splošno znani kupčijski duh Italijanov,
gre tako daleč, da kliče vojakom: Nastopajte tako previdno, kakor se postopa na i lovu; glejte na to, da boste obkolili sovražne patrulje in ubili poveljnika, ker se bodo potem takoj udali drugi. Izgubili boste sicer tako 30, oziroma 60 lir za poveljnika, zaslužili boste pa toliko večkrat po 20 lir, kolikor več vojakov boste ujeli. Srčnosti italijanskih vojakov to povelje ne zaupa dosti, ker konča takole: Proti nekaterim možem, ki znajo pravilno napredovati, sovražno topništvo ne opravi veliko, saj niti ne strelja za to na nje! Na lov proti Avstrijcem! Dozdaj zbranim vestem o razmerju med voditelji in vojaki italijanske armade se to poročilo dostojno pridružuje.
Laške častniške izgube.
Lugano, 19. julija. Kakor se poroča od zanesljive strani, so Italijani med avstrijsko ofenzivo izgubili naslednje častnike, ki so padli: 4 generale (Prestinari, Barardi, Giordana, Demaria), dalje 22 polkovnikov in podpolkovnikov, 33 majorjev, 147 kapitanov in 568 drugih častnikov.
Strategičen položaj Italijanov.
Gurih, 19. julija, »Tagcsanzeiger« poroča iz italijanske bojne črte: Strate-gični položaj jc postal zdaj za Italijane bolj brezupen, kakor je bil kdajkoli prej. Zaman sc trudijo z neznansko težavnimi naskoki na sedanje avstrijske glavne postojanke na Monte Interotto, Monte Zebio in na Col Santo, ki so bile še pred dvema mesecema italijanske glavne postojanke.
Razstreiba smodnišnice v Borgofranco di Ivrea.
Turin, 19. julija. (K. u.) »Stampa« javlja, da jc ponoči zletela v zrak smod-nišnica v Borgofranco di Ivrca. Našteli so dozdaj 13 mrtvih in 24 večinoma nevarno ranjenih oseb.
Dr. Battistija izdali njegovi ljudje.
Meran, 19. julija. K ujetju dr. Battistija se poroča, da so ga njegovi od nas ujeti ljudje izdali, ko sc je pri umiku iz Monte Corno skril med italijanskimi trupli. Dr. Battisti se je delal mrtvega in je čakal na priložnost, da bi ušel k svojim ljudem. Ujeti alpinci njegove čeie so pa spoznali komedijo, ki jo jo igrali in o tem sporočili našim ljudem.
Lahi časte veleizdajalca Battistija.
Lugano. »Stampa poroča, da bodo v Rimu prirejali v spomin usmrtenemu velcizdajalcu Battistiju slovesnosti. Eno
stvom. Pogled v presbiterij je nudil nekaj nepopisno svečanega: svetna oblast, repre-zentirana po svojih najvišjih tukajšnjih vojaških in civilnih organih, je dajala svoje priznanje služabniku Cerkve — možu, ki je v petdesetletni nepretržni zvesti službi svoje življenje dan za dnevom prinašal na oltar Boga in domovine.
V presbiteriju so bili navzoči šc zastopniki vseh štirih župnih cerkva v Gorici, potem oni frančiškanskega in kapucinskega samostana, dva vojna kurata p, n. gg. Mikšić in Cvetanovič, končno vlč. gg. Jakob Rejec, župnik iz Solkana; Fr. S. dr. Knavs, dekan iz Šempetra; Alojzij Novak, dekan iz Črnič.
Slavnostni govor jc imel vlč. g. mons. Fr. Castelliz. Govoril je slovensko, italijansko in nemško. Med grobno tišino so ga vsi z največjo iskrenostjo poslušali, ko je tako mojstrsko dovršeno, tako presrčno in lepo izvajal, kak pomen ima spominski dan zlate svete maše pred Bogom, kaj pomeni za verno ljudstvo in za slavljcnca samega. Mnogim mnogim so se prikradle solze ginjenja v oči, ko so ob govornikovih besedah kakor v duhu pričeli gledali na tolikega dela in tolikih muk, tolikih molitev in tolikih skrbi in tolike ljubezni polno pei-oltariem. na orižnici, v spovcdnici, v šoli
in ob bolniški postelji in po domovih, kjer stiska srce temna beda, pekoča bol in moreča skrb. Tu so imeli priliko, stati pred prelepo sliko mašniškega delovanja tudi oni, ki do sedaj morda še nikdar take prilike niso imeli!
Mirno je šlo potem sveto opravilo svojo pol dalje. Dovršeno petje jc pod vodstvom preč. g. Fr. Selničarja polnilo svete prostore ter se z zvoki mogočnih orgel spajalo v najlepšo harmonično celoto s svetim opravilom pri oltarju. Tu je bil mir, tu molitev, tu dvig do neba — tu v bojni črti, sredi tolikega razdejanja! Poezija zares sveta in nebeška in srce zares do nebes dvigajoča, kakor jc morda samo tu ob vznožju Sv. Gore v Gorici mogoče!
Po sv, maši, ki se je končala s cesarsko pesmijo, so slavljcncu čestitali. Generalmajor, obdan od svojih častnikov, mu je prvi izrazil svoje častitke, potem c. kr. okrajni glavar baron Baum, nato drugi. Globoko ganjen je vlč. g. zlatomašnik odgovarja! na besede generalove: odkar jc pričela vojska, moli vsak dan za presvetlega vladarja, za vojake, za domovino, za zmago, za časten mir. — Slovesnost je minula.
Ko sc jc pa malo pozneje vlč, g. zlatomašnik nahajal v prijateljskem krogu svo-
cest nameravajo imenovati po njeni, na »Palazzo di Venetia« bodo napravili spominsko ploščo. Poleg narodnega junaka Oberdanka (ki je bil tudi avstrijski veleizdajalec, op. ur.), seveda ne sme manjkali še Battistija.
še en iredentist padel. Bolcanj, 19. julija. Na južnem Tirolskem je padel v bojih prejšnji urednik tržaškega »Piccolo« Tevini.
Nemčija — Italija. Bern, 18. julija. (K. u.) Bernski »In-felligenzblatt« razpravlja o razmerah med Nemčijo in Italijo in izvaja: Glede na vojno napoved Italije Nemčiji, ki jo posebno pričakuje francosko časopisje, časopisje nc nastopa za njo, ker se posebno kmečki sloji boje posledic, v se-kakor ne more biti govora o vojni napovedi Italiji.	^ Lugano, 19. julija. »Messagero« poroča, da se je vrnilo zadnje dni iz Nemčije in iz Luksemburga 8000 italijanskih delavcev.
Vojska i Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. julija. Uradno: Nobene izpremembe. Jugozahodno od Moldave smo zopet odbili nekaj ruskih sunkov. V gorah in gozdovih pri Jablomci in Žabjeh se je razvil boj v veliko posameznih prask. Naše čete so zapodile jugozahodno od Delatina tiste ruske oodelke, ki so prodrli na zahodni breg Pruta, čez reko nazaj: ujeli smo tam 300 mož in zaplenili 2 strojni puški. Bolj severno od tam
nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. julija. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala Hinden-b u r g a.
Naši hrabri polki so zrušili južno in južnovzhodno od Rige ponovne z ojačenimi silami podvzete napade Rusov; izgube sovražnika so bile izredno visoke.
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj na bojni črti se ni izpremenil. Skupine naših letal so vrgle uspešno veliko bomb na kolodvor Horodzieja in Po-gorjelzy, ki ležita na progi Minsk v smeri proti Baranovičom, kjer so prevažali čete.
Vojna skupina generala pl. Lin-s i n g e n a. Sovražnik deloma živahnejše strelja posebno pri Stohodu kakor tudi zahodno in jugozahodno od Lučka.
Armada generala grofa pl. Both-m e r j a. Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo,
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 17. julija. Uradno: Z a -Kodno bojišče. Volinija. Vzhodno in jugovzhodno od Sviniuhov so hrabre čete generala Saharova strle odpor sovražnika. V boju pri vasi Pustomyly (10 kilometrov jugovzhodno od Sviniuhov) smo ujeli več kot 1000 avstrijskih in nemških vojakov, osvojili tri lahke in dva težka topova, kakor tudi strojne puške, poleg tega obilo drugega plena. V teh bojih je bil na nogi ranjen hrabri general Dragomirov. Ob Spodnji Lipi naš napad krepko napreduje. Sovražnik se tu ljuto upira. V bojih na tem prostoru so ujele naše čete 226 častnikov, 5872 vojakov in zaplenile 24 topov med njimi 12 težkih ter
jih duhovnih sobratov, tedaj je kakor naj-hvaležnejši otrok kazal na milosti in izredne dobrote, ki mu jih je božja previdnost v njegovem življenju delila. Vsaka njegova beseda je razodevala globoko hvaležnost do Boga, Spominjali so se navzoči lastnosti, ki dičijo zlatomašnika: njegove globoke vernosti in njegovega neomahljivega zaupanja v Boga; njegove otroške vdanosti do prebl. D. Marije; njegove ljubezni do otrok, do bolnikov in do sovražnikov, ter jih postavljali sebi in drugim v zgled, Vič, g. Jakob Rejec, župnik v Solkanu, pa je vlč. g. mons. Kolavčiču, ki je bil neposredno pred njim župnik v Solkanu, spesnil krasno priložnostno pesem, s katero mu je pri sestanku izrazil na najlepši način časlitke Vseh navzočih. Pesem se glasi:
Prečastnemu monsignoru IVANU KOLAVČIČU
ob njegovi zlati sv. maši v Gorici dne 16. julija 1916.
Ne eden, dvojen jubilej Je v letu tem in dobi tej, Spomin je groze in moritve,
Spomin daritve in molitve. — • * •
Prešlo je let zdaj petdeset, Ko groze se je tresel svet, Ko puške in topovi so tulili,
strojne puške, nadalje nekaj tisoč pušk in mnogo drugega materijala. Poleg tega smo tu ujeli še 51 častnikov in 2165 mož. Skupne število v Voliniji dne 16. julija ugrabljenih ujetnikov se je povišalo na 317 častnikov in 12.637 vojakov. Plen se je zvišal na 30 topov, med njimi 17 težkih (10 cm, 6 in 7 eolskih) in veliko število strojnih pušk, ter množino drugega materijala. Pri Rigi so se na obeh straneh vršili boji, ki so za nas ugodno potekli. Osvojili smo sovražne jarke ter ugrabili ujetnike.
17. julija zvečer, Zahodno b o j i -š če. »Zeppelin« je preletel Rigo in vrgel na različne mestne dele 13 bomb. V Voliniji na levem bregu Lipe potiskajo naše čete sovražnika dalje nazaj. Število ujetnikov še vedno raste. V Bukovini jugozahodno od Kimpolunga so prodrli oddelki naše konjenice na črti Kirlibaba—Maima-ros-Sziget.
RUSKI NAPADI V BUKOVINI.
Vojni tiskovni stan, 19. julija, (Poročilo voinih poročevalcev potrjeno po vojnem tiskovnem stanu.) Medtem ko se razvijajo v Voliniji le večji topniški boji, poizkušajo močni ruski oddelki v Bukovini za vsako ceno napredovati. Včeraj so odbile avstrijske čete južnozahodno od Moldave kakor tudi severno od Capilberges močne napade Rusov z največjimi izgubami za sovražnika. Rusi zelo živahno delujejo pri zgornjem teku belega in črnega Čeremoša; boji so se razvili tam v ob'iko razcepljenih bo'ev vsled ozemlja. Povsod so se zadržali ruski sunki, sovražnik ni mogel nikjer napredovati. Tudi južnozahodno od Delatina, kjer se je Rusom prvotno posrečilo, da so nekoliko potisnili nazaj naše naj-sorednejše črte, so naše čete prijele obko-ljeva'no čez Prut prodrlega sovražnika s protinapadom in ga vrgle čez reko z velikimi izgubami zanj. Sovražnik nam je prepusti! ujetnike. Ruski begunci nripovedu-jejo, da so bile izgube Rusov v Bukovini v zadnjih dneh zelo težke in da bodo nastopile zdaj nadaljnje rezerve. V vseh okol-nostih poizkušajo zdaj Rusi tam priboriti uspehe.
K BOJEM PRI BUČAČU.
Lvov, 17. julija. »Gazeta Poranna« poroča iz Podhajca: V mestu vlada popolno pomirjenje in zaunanje glede bodočnosti, čeravno se sliši od Strype neprestano grmenje topov. Bistveno vpliva na razpoloženje prebivalstva obnašanje vojakov, ki prihajajo s fronte in prinašajo najboljše vesti.
MIRNO RAZPOLOŽENJE V PODHAJCU.
Krakov, 17. julija. »Czas« posnema po »Novem Vremenu« naslednje poročilo o zadnjih bojih pri Bučaču: Iz mesta Jazlo-wice, katero so zasedli Rusi in katero je bilo nekdaj tako veliko kakor Lvov, se poroča, da ni ostalo od tega kraja nobene sledi več. Izginile so zgodovinske razvaline gradu Jaslov/ieckih, dalje grad princa Poniatowskega iz VIII. stoletja, starodavna cerkev z nagrobnim spomenikom Go-mulkovim, dovršeno lepa stavba iz XVII. stoletja in mnogo drugih dragocenih spomenikov gradbene umetnosti. Od zgodovinskega mesta ni ostalo drugega nego prostor, na katerem je stalo. Razdrti strelski jarki, uničeni gozdovi, vrste križev na grobovih padlih junakov spominjajo na velike boje, ki so se vršili tu v orjaški borbi. »Czas« pripominja, da ni znano, če so se megle rešiti tamošnje umetnine.
RUSKI VOJI STOJE.
Kolin, 19. julija. »Times« so pisale (»Koln. Ztg.«) pod glavnim nadpisom: »Ruske armade stoje!« in z drugim debelim nadnatisom: »Zopet vojska v strelskih jarkih!« da bojna črta generala Brusilova zopet stoji. Po skoraj
Morilni meči se svetili, Ko za cesarja, mili dom Junaki šli so v bojni grom. A med prestrašno to vrvenje Se čulo milo je zvonenje, Pobožno ljudstvo v božji hram Hiti od tu in tam. Pozabljeni so zdaj topovi, Bude se v srcu upi novi, Ker božji blagoslov Na ljudstvo zliva mašnik nov, Ki jagnje božje povzdiguje, Za mir domovja je daruje. In morda nova maša res
Sprožila mir tedaj je iz nebes, — * • *
Takratni novomašnik Bil T i si, dragi zlatomašnik! A kakor Ti zdaj v sreči svoji, Praznujejo s Teboj topovi Petdesetletni jubilej V pregrozni dobi tej. Kar je v domovju blagega, Kar srcu vsakemu je dragega, Kar čuva kot zaklad junak, Vkončati hoče nam sovrog. Podirajo, oh, nam domovi In božji se hramovi, A ljudstvo stoka in ječi. Ke.šitve od nikoder ni. Kaj, od nikoder morda? Čui' vSursum rnrda«
šesttedenskem neprestanem besnem premikanju so njegove čete večinoma zopet zapletnc v boj v strelskih jarkih. Na obeh bregovih Slochoda s'c pripravlja topništvo na nov boj. Tudi v Galiciji sc postojanke niso izpremenile. Le za 2 km zahodno od Stripe so ujeli Rusi zopet zapletene v boj v strelskih jarkih, vičih je ugasnila, kakor vse kaže. Rusi so tu dosegli le malo uspehov. Čete generala Evversa stoje nad 8 km vzhodno od Baranovičev.
RUSI ZDAJ ŠE NISO ZMAGALI.
Stockholm, 19. julija. Vojaški kritik »Rečji« sodi, da če se tudi hvalijo ruski uspehi, se mora le pripoznati, da je nad vse pričakovanje krepki odpor avstrijskih čet zabranil, da niso prebili sovražne bojne črte in da se za zdaj o kaki zmagi ne more govoriti. Glede na hrabrost ruske armade in z ozirom na premoč, s katero razpolaga Rusija, ruski narod pričakuje v doglednem času zmage, a zdaj bi bilo še prezgodaj o zmagi govoriti, ker dokler še avstrijska bojna črta trdno stoji in so jo umaknili le na nekaterih mestih, nepristranski opazovalec o kaki odločilni zmagi ne more govoriti.
PRI HINBENBURGOVI ARMADI.
Kolin. Vojni poročevalec »Kolni-scher Zeitung« v giavnem stanu maršala Hindenburga je poročal 18. t. m.: Južno od Smorgona je naša bojna črta vedno pripravljena, a razburjenja ni. Pripravlja se vse na bodoče boje, če bodo Rusi napadali. Vse je pripravljeno na takojšen nastop, naši topovi motijo povsod sovražnika, kjer kaj dela. Natančno se opazuje, kaj dela sovražnik pred svojimi jarki in v njih. Posebno naše patrulje sc odlikujejo in nadvla-dujejo prostor do sovražnih postojank; njih poizvedovvanje doseže več, kakor dosežejo Rusi s svojimi privezanimi zrakoplovi. Sovražni topovi so zdaj zelo tihi, prej so strašno tratili strelivo, ne da bi jim bilo to kaj koristilo; le ponoči se sovražno topništvo od časa do časa razburi in poizkuša rušiti naše ovire in razna druga varnostna dela. Samo v posameznih odsekih nastopajo poleg topništva tudi lahki in težki letalci min, a resno ne morejo motiti naših namenov in nam tudi ne zadajajo izgub. Iz sovražnih vrst prihajajo dan za dnem dezerterji pred naše žične ograje in nrosijo, naj jih izpustimo skozi. Ti elementi sovražne armade, ki niso vedno slabi in neinteligentni, so nam iznova potrdili, da tudi v prostoru pri Smorgo-nu sovražnik močno čuti izgube, kar znižuje pogum čet.
SMOTRI RUSKE OFENZIVE.
Berlin, 18. julija. »8 Uhr Blatt« poroča z ruske meje: »Ruski Invalid« opozarja v svojem zadnjem poročilu o položaju, da namerava izvesti ruska ofenziva sledeče tri velike strategične naloge:
1.	Vlom na Ogrsko.
2.	Osvojitev Lvova.
3.	Osvojitev Brest-Litovskega.
Prva dva smotra sta glede na zadnji smoter zdaj v ozadju. Ruska ofenziva je sicer dosegla več uspehov, a pogreša še pravega uspeha, s katerim bi se približala velikemu smotru. Strašna dolžina bojne črte je dokazala, cla razpoložljive moči niso primerno razdeljene; glavnemu delu zato pri odločilnem sunku manjkajo potrebne sile. Počakati se morajo bodoči tedni, ker dozdaj niso še izigrali vseh čet, s katerimi razpolaga Rusija.
Tako prečastni jubilar Tvoj danes klical je altar, Molitve si v nebesu nosil, Miru in milosti nam prosil. O, da nebeški Gospodar, Sprejel bi Tvoj prosilni dar, Da, kot ob Tvoji novi maši, Bi domovini naši Tvoj zlati jubilej
Izprosil mir od mej do mej. — * * *
A, ko se dan miru in sreče Med nami zaleskeče, Tedaj naj božje se Srce Ozira milostno na Te, Da let še mnogo cerkvi sveti In domovini služil boš oteti.
XXX
Bil jc res dan, ki ga je Gospod naredil. Naredil ne samo v veselje vlč. g. zlatomaš-niku, ampak po njem tudi v veselje vsi goriški duhovščini, ki požrtvovalno in zvesto vztraja na svojem mestu. Naš vlč, zlatomašnik je njo predstavljal! In ko je ptošlo nedeljo svetna, vojaška in civilna oblast njega častila, je ča-stiia goriško duhovščino sploh, ki na svojih mesl li kakor vlč. g, zlatomašnik zvesto služi Bogu in domovini.
MINISTRSKI SVET PRI CARJU.
Stockholm, 19 .julija. V carjevem glavnem stanu jo zboroval zopet ruski ministrski svet. Razpravljali so o nevarnosti dovoza armadi. Minister za zgradbo potov Trepov je dokazoval, da prevozi streliva na enotirni žoleznici Arhangelsk Moskva niso izpeljiva naloga. Navedena železnica more prevažali le petino tiste množine streliva, ki jo zdaj potrebujejo. Rusija je glede na dovoz streliva navezana na inozemstvo. Brezštevilni transporti ranjencev zavirajo promet na bojno črto. Na železniški progi Rokitno-Kijev vozi vsak dan 50 vlakov z ranjenci. Nujno potrebno je, tla se izpopolnijo železniški polki. Ker so zadnji čas premestili vse razpoložljive čete, da so pokrili primanjkljaje pehote. Šuvajev je zelo razburjen ugovarjal Trepovu. Radi nereda na železnicah jc zašla armada v največjo nevarnost. Pomanjkanje streliva pomeni, da se opuste uspehi, ki so se dozdaj dosegli. Ker na bojni črti primanjkujejo živila, je v zadnjih tednih padel pogum vojakov. Vojnv vodstvo nc more izdelati nobenih načrtov, čc se ne zagotovi vprašanje o preskrbi z živili! Zunanji minister Sazonov je poročal o rumunskem protestu, ker se je zaplenilo strelivo. Šuvajev je izjavil, da se Rumuniji zaplenjeno strelivo ne more vrniti, ker so ga razdelili že med posamezne čete. Sklepal ministrski svet ni. Ko so odpotovali ostali člani kabineta, so ostali šc v glavnem stanu Sazonov, Šuvajev in Tropov, da so še dalje posvetujejo.
Stockholm, 19. julija. Tukajšnja poročila iz Petrograda javljajo, da se baje na posvetili v glavnem carjevem stanu posvetujejo tudi o možnosti miru.
GOVORICA O RUSKEM MINISTRSKEM SVETU.
Stockholm, 19. julija. Tukajšnji listi so dobili iz Petrograda vesti, da se je v glavnem stanu pri ministrskem posvetovanju govorilo tudi o možnosti mirovnega sklepa. > Morningpost« in za njo še bolj določno Reuter poročata iz Petrograda, da so v številnih vplivnih krogih mnenja, da bi za-veziki simpatično sprejeli, če bi Avstrija zopet iztegnila tipalnico za poseben mir, kajti nobeden izmed njih nima proti nji takih čustev, kakor vsi protj Nemčiji.
PRAGA — URADNI SEDEŽ ČRNOVIŠ-KEGA MAGISTRATA.
Praga, 19. julija. Črnoviški magistrat poroča praškim listom: Provizorni magistrat deželnega stolnega mesta Črnovice je premestil svoj uradni sedež v Prago, kjer je pričel delovati v uradnih prostorih, ki mu jih je dalo na razpolago predsedstvo praškega mestnega sveta.
OPUSTOŠENJE V DUBNU.
Krakov, 18. julija. »Czas« poroča pc »Ruskih Vedomostih« iz Dubna: Mesto je kakor kup razvalin in zapuščeno. Drevesa so posekana. Rusi so bili obkolili mesto v obliki loka od treh strani in ga od treh strani obstreljevali. V mestu samem ni videti sledov bojev. Primeroma najboljše ohranjena je še ruska cerkev, V gradu princa Lubomirskega so izstrelki težko poškodovali v umetniškem oziru dragoceno sprejemno dvorano in celo vrsto drugih soban. Grajski stolp je še ohranjen, a je tudi preluknjan. Vrtovi in hišice, ki so si jih bili napravili ruski vojaki, so še nepoškodovane, Drugo je vse opustošeno,
PREOSNOVA IZDELOVANJA OROŽJA V RUSIJI.
Kodanj, 18. ulija. Ruski ministrski svet je sklenil, naj se preosnuje izdelovanje ruskega streliva, da se samoosvo-ji Rusija od Anglije. Preosnovo so že izvedli in sicer deloma po angleškem, v glavnem pa po nemškem vzorcu. Vse iz-učene delavce nameravajo odpoklicati z bojišča in jih zaposliti v tvornicah streliva.
UKREPI PROTI FINSKI.
Bazelj, 19. julija. »Baseler Nachrich-ten« poročajo iz Stockholma: Petrograj-ski ministrski svet jo sklenil, da bo po-ojstril ukrepe proti Finski in da bouve-del s silo ruščino pri vseh finskih uradih in v finskem deželnem zboru.
Boli 03 zonodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. julija. Veliki glavni stan:
Pešpolk št. 26 iz Devina in polk iz Altenburga sta v trdem boju sinoči zopet iztrgala Angležem pri Somme vas Longue-val in sosednji gozd Bcllevillc; izgube Angležev so bile zelo krvave, poleg tega so naši ujel' 8 častnikov, 280 mož in je prepusti sovražnik našim znatno število strojnih pušk.
Napade sovražnika na naše postojanke severno od Ovillers kakor tudi na južni rob Poziercs smo ustavili že z zapiralnim ognjem; uspe'1 n:so nikjer.
Južno od Somme so se izjalovili francoski delni napadi severno od BarUvux. Drugod niso prvih nastopov presegli. Ne
desnem breguMoze je nadaljeval sovražnik svoje brezuspešne napore proti našim črtam na »Mrzli zemlji«. Podjetje neke nemške patrulje [e uspelo severno od Ban de
Saot.	.11
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
18. julija ob 11. ponoči. Južno od Somme jc bilo podnevi primeroma mirno. Sovražnik svojih poizkusov proti Maisonette ni ponovil. Nemce smo pregnali iz nekaterih hiš vasi Biaches, katere so držali še zasedene. Na ostali bojni črti nobenih važnih dogodkov.
Zmaga ali polom.
Berlin, 19. julija. »Vossische Zeitung« poroča iz Londona: Zadnje dni so se izjavili resni politiki in parlamentarci o političnem in o vojaškem položaju v sledečem smislu: V bodočih dveh mesecih se mora zlomiti odDor Nemčije, če se to ne bo zgodilo, bo Nemčija dokazala, da je nepremagljiva. Ofenziva v Franciji jc večinoma naslonjena na angleške sile, ki niso nciz-črpljive, kar mora vedeti vsakdo; te žrtve se tudi ne morejo prenašati mesece in mesece. Če te sile ne bodo zadoščale, da bi potisnile Nemčijo na nemško ozemlje, se bo moralo pripoznati vojaško ravnotežje; z drugimi besedami: pripoznati se bo moralo, da se v teh dveh mesecih zmaga ni priborila. Dognati se bo tudi moralo, ce more Nemčija gospodarsko prebiti. Udkar se je pričela vojska, so se zaloge v Nemčiji povžile. Kljub vsemu zasledovanju se angleškemu časopisju ni posrečilo, da bi bilo dognalo en sam slučaj smrti vsled lakote v Nemčiji. Še štiri tedne in novo žetev bodo pospravili. Tudi gospodarska vojaka zaveznikov potem ne bo mogla računati na gospodarsko zmago. V dveh mesecih bomo toraj videli, kako se bo končala vojska, katero kot blazen čin potem ne bomo nadaljevali.
Pozimi vojske najbrže ne bo ^еб?
Amsterdam, 19. julija. Londonski zaupnik »Vossischer Ztg.« javlja: V tajni seji francoskega senata je zagotovil ministrski predsednik Briand, da bo pravočasno obvestil zbornico in senat, če bo pričakovati nove vojske pozimi. Pristavil je, da zavezniki nove vojske pozimi ne pričakujejo.
D0D0ii na Balkanu.
Prva cesta v Albaniji. — Smrtne nevarnosti od škorpijonov.
Na hribu nad Skadrskim jezerom stoji steber, na katerem je vklesanih nekoliko številk, ki nam nemo pravi, da se tukaj pričenja prva albanska cesta, ki bo ta divji kraj zvezala z Evropo. Cesta je dolga 60 kilometrov; pričenja se severno od Ska-dra in pelje ob jezeru proti Črni gori. Zgradba te ceste je brez dvoma najveličastnejše prometno delo tehnike. V krajih, kjer so bili osli in mule edina prometna sredstva za prenašanje majhnih tovorov in sicer le ob lepem vremenu, se sedaj vidi široka cesta, mostovi, prehodi. Z največjimi težavami se gradi cesta, ker so se različnim zemljiščnim in vremenskim oviram pridružili tudi škorpijoni, ki so posebno nevarni delavcem, ki delajo v skalovju; nekateri so že bili pičnjeni, eden je pa celo v strašnih mukah tudi že umrl. Ali vse to ne ovira naše hrabre vojske, katera je v teh krajih v resnici prva nositeljica prosvete. Sama cesta je zamišljena kot velika vozna cesta, vendar se more brez velikih izprememb pregraditi v železniško progo, Cesta je že izročena prometu razen nekega 400 m dolgega mostu, kateri še ni dogotovljen zaradi potežkoč pri dobavlja-nju potrebnega materijala.
Grška demobilizacija.
Lugano, 19. julija. »Corriere della Sera« poroča, da se je tudi v Epiru začelo z demobilizacijo. Orožje spravljajo francoske oblasti, ki so izgnale več Grkov zaradi vohunstva. — »Esti Ujsag« poroča iz Aten, da je demobilizacija vzbudila veliko ogorčenje mecl častniki 8. divizije, ki so prosili za odpust iz službe.
Rumunija nam zopet daje koruzo.
Bukarešt, 19. julija. (K. u.) Ker bo fumunska letina koruze vsled zadnjega dežja bistveno boljša, je glavni izvozni odbor določil, tla se ima nadaljevati z izvozom koruze in druge kupčije z osrednjima silama. Hkrati pa so izdali stroge odredbe, da 50 odstotkov ostane ves v deželi. Dokler letošnja letina ni popolnoma ugotovljena, je vsak izvoz pšenice prepovedan. (To je do 28. avgusta. Političen namen in pomen teh stvari glej v včerajšnjem »Slov.« Op. ur.)
Rumunija se boji kužnih bolezni.
Bukarešt, 19. julija. (Kor. ur.) Razun iz Avstrije manjkajo iz sosednjih dežel zanesljiva poročila o nalezljivih boleznih in zato je ministrski svet sklenil, da so za donavski promet iz Avstrije, Srbije in Bolga-r«je odprta samo pristanišča Severin, Giur-Jjevo, Braila in Galac, za pomorski promet
iz Bolgarije samo pristanišče Konstanca, po suhem pa samo kraj Oborište, Na ru-munskih mejnih postajah preiščejo vse potnike v zdravstvenem oziru v smislu pariške konvencije iz 1. 1903,
Istem v vojski.
Ш prssioveijci uieii mi 6080 iialileoov.
Boji v zahodnem bojišču. — Perzijski prostovoljci na strani Turkov.
Carigrad, 18, julija. (Kor. ur.) Glavni slan objavlja: Zadnja poročila o uspešno izvedenih vojaških operacijah v Tripolisu in proti Angležem v zahodnem Egiplu javljajo, da vodi tam naslovni paša Nuri bej podjetja mohamedanskih prostovoljcev; ki živi, dasi je angleško vojno vodstvo poročalo, da je padel v neki zadnji bitki in da svojo nalogo sijajno izvaja. V zadnjem boju z Italijani pri Miztrati je pognal Italijane v beg in je ujel 200 italijanskih častnikov in 6000 vojakov, zaplenil 24 topov; Mistrata in Djedabie se nahajata v rokah prostovoljcev. Med obema navedenima točkama se ne nahaja noben Italijan več.
V zahodnem Egiptu se nahajajo naši prostovoljci v za nje zmagovitih bojih, o katerih še ni nobenih podrobnih poročil. Iraško bojišče. V odseku Felahie se ni nič izpremenilo. Naša bojna letala so napadla 15. julija angleško letalo, ki je padlo poškodovano za sovražno črto. V odseku Evfrat so naši prostovoljci presenetljivo napadli sovražni tabor in njegove etapske črte; tam smo zaplenili 7 z živili naloženih ladij. Po zadniih poročilih Ibu Bud Rešid paše, ki poveljuje našim glavnim silam v ozemlju Medšo in Zubeir, smo prepodili pri Bassori došle oddelke angleških čet. Sestrelili in zaplenili smo neko angleško letalo.
Iranska bojna črta. Nobenega novega poročila.
Kavkaška bojna črta. Na desnem bregu praske prednjih straž. V središču praske poizvedovalnih oddelkov na obeh straneh. Na levem bregu se ni nič izpremenilo.
Neko sovražno letalo, ki je vrglo v okolico pristanišča Bulair tri bombe, ne da bi bilo napravilo kaj škode, je prepodil ogenj naših topov. Sicer nič novega.
Naše napredovanje proti Rusom na perzijskih bojni črti se je razvilo s podporo perzijskih mudjahidov nam v korist. Ti mudjahidi, ki jih je združil pod svojim poveljstvom Nizam e Saltaneks, kateremu pomaga izvrsten štab, so primerno organizirani in operirajo proti skupnemu sovražniku, zelo pomagaio našim vojaškim silam. Če bo s pomočjo Vsemogočnega to svetovno vojsko končal popoln uspeh, bodo zapisani napori mudjahidov, da rešijo Perzijo od angleškega in ruskega nasilstva, z zlatimi črkami na straneh otomanske in perzijske povestnice. Glede na tozadevno naše delo želimo le, naj bi se veselila Perzija za vse čase popolne svobode in neodvisnosti, in nam to željo narekuje odkrito prepričanje, ki ga želimo glede na bodočo srečno usodo Perzije.
Carigrad, 19. julija. Turški glavni stan:
Iraška bojna črta. Nič novega.
Perzijskabojna črta. Vzhodno od Kermandžala se ni nič izpremenilo. Ruske sile, ki so napadle naše vzhodno od Sinneh nahajajoče se oddelke, smo pregnali; pustile so veliko mrličev na bojišču,
Kavkaška bojna črta. Na desnem krilu so naši prednji oddelki presenetljivo z uspehom napadli sovražnika. V središču in na levem krilu se ni izvzemši streljanja na obeh straneh, nič važnega pod-tvzelo.
Z ostalih bojišč se nič važnega ne poroča.
Na morju.
Poročilo admiralnega štaba nemške mornarice.
Berlin, 19. julija. Wolff javlja: Nemška morska letala so napadla dne 18. julija zjutraj v vojnem pristanišču Reval se nahajajoče sovražne križarke, torpedovke, podmorske čolne in tamošnje vojaške naprave z bombami. Sovražne vojne sile so bile, kar se je natančno dognalo, mnogokrat zadete; neki podmorski čoln je bil štirikrat zadet. V ladjedelnicah smo povzročili velike požare. Naša morska letala so se vsa nepoškodovana vrnila k morskim bojnim silam, ki so jih čakale pred Finskim zalivom, dasi so jih obstreljevali s suhega in so nastopila proti njim tudi sovražna letala. Na suhem so zelo zgodaj opazili morske bojne sile. njih navzočnost so dognali tudi sovražni letalni poizvedovala, toda pojavile se niso nobene sovražne morske sile. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
»Dcutschland« pred odhodom v Evropo.
Geni, 19, julija. Kakor sc poroča iz Washingtona, so štirje ameriški torpedo-lovci prisilili angleške ladje, da sc drže v postavni razdalji od kraja, kjer se »Deutschland« pripravlja na odhod,
Angleške nasilnosti.
Kodanj, 20. julija. (Kor. ur.) Angleži so odvedli danski parnik »Cres« na poti med Izlandom in Kodanjem v Seith, kjer so ga preiskali in zaplenili paketno pošto. Ravno tako se je zgodilo v Stornowayu pošti danske motorne ladje »Chille« na poti v dansko zahodno Indijo in na Japonsko.
Nemški rušilec zaplenil angleški parnik.
London, 20. julija. (Kor. ur.) Reuter javlja iz Christianije, da je zaplenil nemški rušilec angleški parnik »Adam«, ki je plul s Finskega.
Zavratna angleška nota.
Washington, 18. julija. (K. u.) Reuter: Državni tajnik Grey je poslal Združenim državam noto, ki dovoljuje dobavo blaga Rdečega križa in zdravil Nemčiji in Avstriji. Grey taji, da nasprotuje blokada zaveznikov v Genfu sklenjenem dogovoru, ki se ga je Anglija vedno natančno držala. Ni povoda soditi, da manjkajo Avstriji in Nemčiji predmeti Rdečega križa, marveč bo nasprotno res. Če teli predmetov manjka, povzroča to okolnost, ker izrabljajo osrednje velesile potrebni material v druge namene; če bi dobile nove predmete, bi jih ne dobili bolniki in ranjenci, marveč bi tako dobile le novo blago za vojne namene. Angleška vlada zato ne dovoli, da bi sc vstvaril tak prece-denčni slučaj, kakršen bi so zgodil, Če bi ustanovili tak nadzorovalni odbor, kakršnega predlaga nota ameriškega Rdečega križa.
Cele u vseH ШМ ojačnelo.
Berlin, 18. julija. »Deutsche Tages-zeitung« poroča iz Rotterdama: Na vseh bojiščih sc zclaj bojujejo, Nemci in Avstrijci so povsod ojačili svoje čete. Kje li so jih dobili? Kje se nahaja takore-koč neizčrpljivi reservoar osrednjih velesil? To je tisto veliko vprašanje, ki tako zelo skrbi državnike in stratege v Parizu in v Londonu! Kje tiči skrivnost rezerv osrednjih velesil?
машп no mm.
Z Dunaja poročajo, da sta prispela ogrska opozicij onalca zaupnika-nad-zornika grola Andrassy ia Apponyi. Ni gotovo, ali pojue Апшаззу k cesarju, pač pa bo imel razgovor z zunanjim ministrom Burianom in vojnim ministrom Krobaiinom. Zanimivo je, da je hkrati prišel na Dunaj tudi grof Mihael ivarolyi, predsednik nove madžarske neodvisne stranke, iz »Pester Lloyda« izvemo za zunanji povod razdora v ogrski opoziciji, V novembru 1. 1914. je grof lvaroiyi zahteval odločno akcijo v zbornici za znane programatične zahteve ogrskih neodvisnežev. Grof Apponyi se je upiral, pač pa je v tem smislu sestavil tajno spomenico na vladarja in jo je osebno izročil na Dunaju. Ker še ni odgovora, zalo razdor. V programu nove stranke stoji glede zunanje politike izjava, da stranka stremi po skorajšnjem miru, ki bo čuval interese in nedotakljivost dežele, da pa je stranka mnenja, da madžarski narod nima interesa na kakih pridobitvah zemlje.
M\mm vojnožiin mm.
Dunaj, 18. julija. (Kor. ur.) Na devetem zborovanju prisednikov vojnožitnega zavoda je predsednik poudarjal, da moramo s sedanjimi zalogami previdno gospodariti in varčevati, dokler se ne pokaže, kaj nam je prinesla letošnja letina. Poudarjali so potrebo, da se pravočasno poskrbi za zadostno število delavskih sil za žetev in mlatev. Obrnili se bodo osebno na vojno ministrstvo, da v obsežnem številu da dopuste in vojne ujetnike. Izpremenili so predpise o mlinih in vzeli naznanje vladne prevzemne cene za žito in sočivje. Prihodnja seja bo 21. avgusta.
Pozdravi naših mornarjev.
O naši vojni mornarici pride sedaj v časopisju bolj redko kaj na vrsto. Kaj posebnega zaenkrat tudi res ni poročati, ker so okoliščine take, da se le bolj na stalnem mestu sučemo. Nadlegovat nas nihče ne hodi, dasi bi prav radi pozdravili sovražne goste ter jim postregli z vsemi kalibri. Vročine je do 35° C, voda se segreje tudi do 22 in 25 stopinj. Zebe nas torej ne. Vojaško življenje nam teče kakor ponavadi. Za dušo je po možnosti poskrbljeno. Imamo vsako tretjo nedeljo ali praznik sv, mašo s pridigo — enkrat v nemškem jeziku, potem v mažarskem, tretjič v hrvatskem in četrtič v laškem jeziku. Slovenci smo tega ali drugega jezika toliko vajeni, da moremo tudi kaj ujeti iz teh pridig. Bog in sreča junaška! Srčen pozdrav našim ženam, staršem, bratom in sestram ter vsem čitateljem »Slovenca«: Jakob Tomazin in Ivan Tomažič, poddesetnika; Jožef Kunavar, desetnik in vsi drugi Slovenci na Nj. Vel. ladji »Erz-herzog Kari«.
Poljske.
RUSKE OBLJUBE POLJAKOM.
Dasiravno so ruske čete in uradniki že pred letom zapustili zadnja mesta in
vasi na Poljskem in Litvanskem, ki sta sedaj pod avstrijsko in nemško upravo, vendar to ruske vlade ne ovira, da bi ne delala Poljakom vedno novih obljub glede Poljske avtonomije v Rusiji. Ravno zadnjič je rusko ministrstvo znova izjavilo, da tvorijo obljube prejšnjega vrhovnega poveljnika ruske armade, velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, Poljakom slejkoprej temelj za avtonomno predlogo ruske vlade, katera sc ima uresničiti na korist Poljski/ Tem obljubam pa ne zaupajo več posebno niti tisti ruski Poljaki, ki so se v začetku vojne izselili na Rusko. To kaže slučaj rusko-poljskega poslanca Lempickcga, katerega je duma izključila iz svojih vrst, ker je bil podpisal manifest po Rusiji zatiranih tujih narodov na predsednika ameriške Unije Wilsona. Tudi posvetovanja poljskih politikov, ki se vrše v Švici, kjer se ne more govoriti o kakem avstrijskem ali nemškem pritisku, so dokazala, da na-rodnodemokratična, Rusom prijazna smer vedno bolj pojema celo med tistimi Poljaki, ki so ruski podaniki. Voditelj te politične stranke, ruski Poljak Roman Dmovvski, je izgubil med Poljaki, ki bivajo v nevtralnem inozemstvu, vsak ugled. Tujec je med lastnim narodom. Rusom prijazna stranka med Poljaki ima veljavo samo ondi, kjer še obstaja ruska policijska oblast, in to je v poljskih kolonijah v notranji Rusiji.
Na koga se torej obračajo obljube glede poljske avtonomije, ki jih daje ruska vlada tako radodarno ravno sedaj, ko te obljube spričo vojnih dogodkov nimajo najmanjšega pomena? Ruska vlada je imela izza osvojitve Poljske leta 1831. do svetovne vojske 70 let časa, da bi dala Poljakom avtonomijo. Namesto tega je bila pa izročila Poljsko svojemu uradništvu, da jo je izmozgavalo. Ako bi ruska armada in za njo rusko uradništvo še kdaj zasedlo poljsko zemljo — kar je pa spričo sedanjega položaja popolnoma izključeno — potem bi ruska vlada takoj pozabila na svoje sedanje obljube Poljakom in jim naložila isti neznosni politični in upravni jarem, kakor so ga morali nositi do svetovne vojske. To vedo avstrijski kakor tudi osvobojeni Poljaki zelo dobro. Zato ne pričakujejo nikake avtonomije iz Petrogra-da, ki sploh nima več moči in oblasti za to. Usoda poljskega naroda je v rokah Nemčije in Avstro-Ogrske, od katerih edino pričakujejo Poljaki končne rešitve svojega narodnega vprašanja.
RUSIJA IN POLJAKI.
Berlin, 12. julija. ^Vossische Ztg.« pojoča iz Stockholma: Še ta mesec bo naj-brže vlada razglasila ukaz na ruski narod in njegove zaveznike. V odloku bo enkrat za vselej rečeno, da je poljsko vprašanje izključno in zgolj rusko vprašanje. Tako bo Poljakom v krajih, zasedenih od Nemcev, zagrenjeno poželjenje po odcepitvi in vzeto upanje na politično samostojnost. Hkrati pa bodi ta odlok zavezniškim Francozom in Angležem, ki so se zadnje čase precej pogosto in jasno izjavili proti ruskemu zatiranju malih narodov, sicer malo uljuden, a toliko krepkejši odgovor. Odlok ponavlja famozni oklic bivšega gene-ralisima Nikolaja Nikolajeviča iz 1, 1914, in izjavo bivšega ministr. predsednika Go-remykina, da ima ruska vlada trdno voljo, enkrat pod kakimi pogoji Poljski dali neko avtonomijo. Krona še vedno misli dati Poljakom posebne pravice, smatra pa, da je svoječasno postavljena rusko poljska spravna komisija nepotrebna in zato jo car razpusti.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da je podpredsednik dume Protopakov časnikarjem izjavil o angleškem naziranju o vprašanju Poljske: >.Angleži imajo velik interes na tem vprašanju, in sicer naj meje Poljske določi mednarodna konferenca. Toda notranja ureditev Poljske je zgolj zadeva Rusije, katero naj pri njeni politiki vodi dobrohotnost.«
V Varšavi se je ustanovil odbor za politično neodvisnost Poljske. »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo, da nekateri politični krogi silijo, da naj se vprašanje Poljske končno reši še pred mirovnimi pogajanji, list pa pravi, da naj vemo, da vojske še ni konec in zato ne vemo, koliko več ali manj ruske zemlje dobimo, kar pa moramo brezpogojno vedeti, preden damo Poljski eno ali drugo politično obliko. Sicer pa je poljsko vprašanje eno najtežjih. Vsekakor je treba Galicijo spraviti v neko zvezo z novo državo. Premisliti je tudi treba, v koliko naj se izpremeni nemška politika proti Poljakom, če Avstrija in Nemčija ustvarita avtonomno Poljsko. Še celo poljsko prebivalstvo nima enakih želj: vsi hočejo pač Poljsko, toda različnih misli so, kakšne meje in ustavo naj dobi ta Poljska. Tudi v tem se ločijo, ali naj pride pod Avstrijo, ali pa naj pod avstrijskim ali nemškim protektoratom živi samostojno življenje. Pri tej priliki je treba vsaj deloma urediti tudi rusinsko vprašanje. Ukrajinci morajo dobiti neko narodno samostojnost zlasti tedaj, če priklopimo še kaj rusinske zemlje. Pomisliti pa je tudi treba, da sta Nemčija in Avstrija navzlic vsemu prijateljstvu do Poljske vodili to vojsko zaradi samih sebe. Najti moramo tedaj pot, ki nam zagotavlja z novo Poljsko velike
gospodarske, politične in predvsem vojaške interese. Nikar z naglico. Morda bi bilo najbolj primerno, da se v zasedenem ozemlju za nekaj časa vpelje nek provizo-rij, o končni ureditvi pa sklepa šele v mirnih časih. Toda ententa in nevtralci naj se ne slepijo, da bi med sedanjima zaveznicama znalo priti do nesoglasja. Pogajanja o Poljski se vrše v tako lepem prijateljskem tonu, da bi ententa bila srečna, če bi se tudi njena pogajanja tako vršila.
Avstrijski Poljaki.
Z Dunaja poročajo, da bo vitez Bi-linski za sredi avgusta sklical vse člane »Poljskega kluba« na potreben razgovor. Zastopniki raznih skupin se mislijo pri teh razgovorih držati onih mej, ki so jih začrtali zadnji dogodki.
Slovenske žrlve zs domovino.
Iz Krope: Došla je žalostna vest, da je meseca majnika t. 1. umrl v ruskem ujetništvu naš rojak g. Franc Jelene, 36 let stari solicitator pri g. notarju Rahne na Brdu pri Lukovici, Priporoča se vsem prijateljem in znancem v molitev. Vrlemu bojevniku naše ljube domovine bodi ohranjen časten spomin! — Na italijanskem bojišču jc padel poročnik Avguštin Fa-g i o n i iz Cavtata, nečak slikarja Bukovca.
—	Na severnem bojišču je našel junaško smrt za domovino in cesarja Jožef D e -b e n j a k iz Števerjana na Goriškem, brat gosp. vojnega kurata Karola Debenjaka. Starši so internirani v Krminu. — 17. julija sta padla junaške smrti na italijanskem bojišču saperja Valentin Pavlin, doma iz Kala št. 163, pošta Grgar pri Gorici, in Jožef Ekart, doma od Ptuja na Štajerskem. — (Jmrl jc v vojni bolnici Simon Čelan, doma v Cirkovcah. — Na italijanskem bojišču jc padel Vinko Horvat, doma iz Vurberga pri Ptuju. — Padla sta na italijanskem bojišču Josip Križan, doma iz Cermlenšaka pri Sv. Rupertu in Dominik Merkan od Sv. Jakoba v Slov. gor. — Anton Pečovnik, doma od Sv. Martina na Pohorju, je padel na severnem bojišču. — Na ruskem bojišču je padel mladenič Janez Šega od Sv. Venčeslava pri Slov, Gorici.
—	Na italijanskem bojišču je padel vrl mladenič Franc Hriberšek, doma iz Sv, Mihaela nad Mozirjem. — Za boleznijo, ki si jo je nakopal pri vojakih, je umrl Maks Cilenšek iz Orlevasi pri Braslovčah. — Padel je Anton Selinšek, doma iz Lancove vasi, župnija Sv. Vid pri Ptuju. — Padel je na italijanskem bojišču poddesetnik 26. do-mobr. p. Alojzij Kropej, doma od Sv. Kuni-gunde na Pohorju. Za hrabrost je bil že preje odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste.
Dnevne novice.
-j-	Ime malega na-
šega narodiča je svetovna vojska ponesla širom sveta. Mnogi ki doslej niso vedeli, da v teh deželah v kompaktni množini živi slovenski narod, so sedaj to videli in pričeli so spoštovati lepe lastnosti poštenega slovenskega naroda. Z občudovanjem pišejo svetovni listi o nezlomljivi zvestobi in neprimernem junaštvu sinov Slovenije, Malenkosten bi bil tisti, ki bi poizkušal to priznanje prikrivati. Za to splošno priznanje ve sedaj ves svet! Vnovič je Avstriji od prijatelja in sovražnika potrjeno, da ima v Slovencih in Hrvatih na jugu države najtrdnejši jez in najodločnejše branilce avstrijske misli. Naš narod ima samo en cilj: ostati v Avstriji, ž njo enakopraven z drugimi narodi živeti in če treba zanjo umreti. Ta zavest rodi njegovo junaštvo. Zato pa z velikim zadoščenjem prejema naš narod opazke »Corriere della Sera« o tretjem zboru in o Slovencih. Tak je bil in bo naš narod: Vsak sovražnik Avstrije je njegov sovražnik, pot v Avstrijo gre samo preko trupel Slovencev I
-(- Avstrijsko kmetijstvo. V ponedeljek so na Dunaju zborovali predsedniki deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb. Predsednik je poročal o vojnih domovih. Govorilo se je nato o bodočih nalogah kmetijstva v tehničnem, zakonodajnem, organizatoričnem in finančnem oziru. Tehnični napredek je treba pospeševati posebno s šolstvom in preizkuševališči. Začeti pa je treba pri ljudski šoli in zato je treba temeljito izpremeniti izobrazbo učiteljev. Skrbeti je treba za primerno kmetijsko organizacijo. Potreben je osreden urad, ki bo v prvi vrsti skrbel za tehniko kmetijstva. Glede trgovine z živino je potrebno ustanoviti državni urad, v katerem bodo primerno zastopane tudi kmetijske organizacije.
—	Nagodbena posvetovanja v Budimpešti bedo najbrže danes končana.
—	Zvišanje vzgojevalnin za otroke izpod 8 let. Domobransko ministrstvo je razglasilo, da jc uradoma izvršili s cesarsko naredbo z dne 11, maja t. 1. odrejeno zvišanje vzdrževalnin (državne podpore) za svojce izpod 8 let. Stranka je dolžna samo prijaviti svoj zahtevek, v zakoniti izmeri pa ga mora določiti pristojna vzdrževalna
komisija. Za novo odmero za take svojce je odločilen 13. maj kot dan razglasitve cesarske naredbe. V slučaju, da otroci dosežejo 8 leto šele po razglasitvi te cesarske naredbe z dne 11. maja 1916, d. z. št. 135, in bi vsled te okoliščine v skupnih gospodinjstvih vživali celo vzdrževalnino več kakor trije svojci, tedaj se mora vzdrževal-nina za čas, ko ti otroci izpolnijo 8. leto, za ostale otroke izpod 8 let odmeriti v izmeri, kakor jo določa § 1. tretji odstavek te cesarske naredbe.
—	Ženske tržne poiicajke v Gradcu. h Gradca poročajo z dne 18, t, m.: Od včeraj je na tukajšnjem trgu z dovoljenjem namestništva nastavljenih več dam, da pazijo na predpisane tržne cene. V slučaju potrebe morajo napraviti preizkušnje, če od prodajalca zahtevana cena odgovarja predpisom. Prestopki se morajo takoj naznaniti oblasti.
—	Duhovno pastirstvo katoliških vojnih ujetnikov, ki bivajo zunaj taborišč ali delavskih oddelkov vojnih ujetnikov, je v ljubljanski škofiji poverjeno župni duhovščini onega kraja, kjer vojni ujetniki kot delavci bivajo. C. kr, orožniki bodo ujetnike spremljevali k božji službi, ako bi se za ujetnike posebna božja služba ob nedeljah in praznikih ne mogla vršiti, o čemer se župni uradi s c. kr. krajevnimi orožni-škimi poveljstvi dogovore.
Aretiran je bil, kakor poroča pulj-ski »Hrvatski List«, v Gradcu dr. Erco-lano Salvi, odvetnik iz Splita, ugleden član avtonomaške (italijanske) stranke v Dalmaciji, bivši deželni poslanec in vodja podružnice »Banca Commer-ciale Triestina«.
—	Dobivanje svinjske slanine In svinjske masti iz Ogrske. Določila glede dobivanja slanino in masti iz Ogrske so sedaj izpremenjena. Interesentom je svojo potrebščino prijaviti c. kr. okrajnim glavarstvom, odnosno mestnemu magistratu v Ljubljani vsak mesec in sicer za tekoči mesec takoj za prihodnje mesece do 5. dne vsakega meseca. Avstrijska osrednja nakupna družba (Osterreichische Zentraleinkaufsgesell-schaft, Wien I, Am Hof 4) je edino upravičena, dobivati svinjsko slanino in svinjsko mast s transportnimi listi iz dežel ogrske krone. Ker je kontingent majhen, sc morejo vpoštevati le prijave, ki so največje važnosti z ozirom na splošnost.
—	Več previdnosti v upanju na žetev. Pod tem naslovom svari »Grazer Volksblatt« pred prevelikimi nadami. Oblast sama nas tudi svari, ker ne bo priobčila statistike o uspehu. Sicer pa žetev še ni izven vsake nevarnosti. Pa naj bo letina še tako dobra, tedaj sc bo njen vpliv na ljudsko prehrano pokazal šele kasno po končani žetvi.
—	»Sudmarka« vnovič opozarja svoje podružnice, naj kmalu naročijo srečke «Siidmarkine« loterije za vojne domove. Na zborovanju graškega okraja »Siidmar-kinih« podružnic so zbirko za vojne sirote združili s splošnim zakladom za sirote. Imeli so tudi temeljito posvetovanje o bodočem delu in agitacij.
<■• -	.4
л	^ . t
Nove položnice jc izdal c. kr. poštno-hranilnični urad. Tozadevni vzorec je priložil uradni okrožnici, ki smo jo dobili te dni. Tiskane so črno na belosivem papirju. Dosedanje tiskovine z barevno podlago se lahko uporabljajo še zanaprej.
— Nova cesta v Škofji Loki, ki vodi na mestno pokopališče, je sedaj dovršena. Doslej je bilo treba hoditi na pokopališče po ovinku preko Stare Loke. Nova cesta jc znatno krajša; odcepi se od deželne ceste v Kapucinskem predmestju nasproti Guz-ljevi gostilni ter vodi naravnost na pokopališče.
Olje v Zadrn. Liter olja stane v Za-dru 6 K 20 vinarjev. Po tej ceni prodaja aprovizacijski odbor.
Tatica iz navade. Pred tukajšnjim deželnim kot izjemnim sodiščem se je zagovarjala leta 1867. rojena omožena posest-nica Marjeta Rode iz Žirov zaradi tatvine iz navade in potepuštva. Obtoženka, katere mož je priden, varčen in pošten posestnik, je bila prejšnja leta dobra gospodinja, pozneje se je pa udala pijači tako, da je bila leta 1914. postavljena pod kura-telo. Od takrat se je pa popolnoma izpre-menila. Pričela je mrziti delo, zapustila dom, se klatila okoli ter kradla in beračila. Končno je padla tako daleč, da je postala že tatica iz navade. Zaradi tatvine in potepuštva je bila poprej že devetkrat kaznovana, v zadnjem času pa je povzročila 15 tatvin. Obtoženka je bila obsojena na 5 let težke ječe.
Nabava raznih predmetov za c. tn kr. vojsko. Vojno ministrstvo nabavi v prvi polovici meseca avgusta 1916 sledeče predmete: Lopate za infanterijo, stremena, ostroge, vojaške službene znake za moštvo s konfekcioniranimi trakovi, platnene trake za hlače, žeblje, snežna očala, maš-
čobo za čevlje. Ponudbe je skupno s potrebnimi vzorci v enem zavitku poslati najkasneje do 31. julija 1916 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Srečen sluga. V Šibeniku je umrl bogati trgovec Gjuro Jovič, ki ni imel nič svojih ljudi ter je vse svoje premoženje v vrednosti 400.000 K zapustil svojemu slugi.
Fran Marolt. Slovenske vojaške narodne pesmi za štiri glasove so šle že v čez 1000 izvodih med slovenske junake in bratske hrvatske. Kako veliko je zanimanje zanje, kaže dejstvo, da se jih je v komaj treh mesecih toliko prodalo. Tudi gg. organisti so naročili pri izdajatelju že mnogo izvodov. To dokazuje našo zavest.
Književnosi.
»Mentor« list za srednješolsko dijaš-Ivo. Urejuje dr. Ant. Breznik, Letnik VIII. za leto 1915/16. Št. 9—10. Vsebina: Dr. J. Lovrenčič, Trentarski študent (Dalje); Prof. Fr. Pengov, Pokopani vrtovi. (Dalje); Prof. Fr. Omerza, Homerjeva Iliada. VI, spev. (Dalje); Prof. G. Porenta, Novejše češko slikarstvo; I. Mohorov, Prevodi. Polikra-tov prstan. (Schiller); Jos. Lavtižar, Pot na Malto. (Dalje); V. Hybašek, Oče Ra-decki. (Konec); Fr. Omerza, Odlomki iz del cerkvenih pisateljev. (Dalje); Dr. Ivan Svetina, Uvod v diferencialni in integralni račun. (Dalje); Drobiž. — Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 2 K, za druge naročnike 4 K na leto.
»Voditelj v bogoslovnih vedah«. Izdajajo profesorji kn.-šk. bogoslovnega učili-šča v Mariboru. Urejuje dr. Frančišek Ks, Lukman. Leto XIX. Zvezek 2. — Razprave: Lesar, Zavod za višjo vzgojo svetnih duhovnikov pri sv. Avguštinu na Dunaju in Slovenci. (Dalje); Slavič, Ali več ko 4000 let pred Kristusom?; Kovačič, M. Jan Hus. Prispevki za prakso: Junaštvo in vernost naših mož pa naše dušno pastirstvo (M. Krajnc); Novo štetje časa pa ieiunium na-turale in cerkveni oficij (Lukman); Molitve na koncu tihe sv. maše (Lukman); Blagoslov s ciborijcm (Somrek); Župnijska kronika in vojska (Somrek); Kako naj ravna spovednik z grešniki iz navade? (Somrek); Quius privatur iure petendi debifum coniu-galc? (Somrek); Zapisovanje grehov pri izpraševanju vesti (Somrek); Najbližnja priprava na skupno spoved (Somrek.), — Iz cerkvene sedanjosti; I. Dva nova groba, f Prelat Karol Hribovšek (Dr, A. Medved) f Profesor Ivan Markošek (Dr. F. K. Lukman); 2. Slovenski pastirski listi. — Slovstvo. — Raznoterosti: Liturgična droblina (Lukman). — »Voditelj« izide štirikrat na leto in velja 5 kron. V zalogi je še I. in II letnik (do 2 K), IV—IX. letnik (po 3 K) X.—XVIII. letnik (po 5 K). Ako kupi kdo več letnikov skupaj, se zniža cena po dogovoru. III. letnik je pošel.
Dunojsko nismo.
Vtis velikih ofenziv, — Vojna razstava.
Obsežne ofenzive na vzhodu, zahodu in jugu so prinesle zopet nekaj izpremembe v monotono življenje med vojsko na Dunaju. Ljudstvo je tako gotovo prepričano o naši zmagi, da se je bilo že odvadilo zasledovat} vojna poročila, posebno ker n: bilo nič novega. Sedaj pa se je popolnoma vse izpremenilo. A to ne vsled morebitnega nezaupanja v naše hrabre poveljnike ampak iz čisto enostavnega vzroka, kci so Dunajčani jako novosti željni ljudje, Prej ko slej pa uživajo naši vojskovodje posebno naš popularni Hotzcndorf ncoma-jano zaupanje. Kakor sem torej omenil jf ta izprememba samo zunanja.
Zopet vidiš sedaj one karakteristične skupine po ulicah in vrtovih, kjer se razpravlja o naših zmagah proti prodirajočini Rusom. Eden že hoče vedeti, da je že začel Hindenburg groziti, drugi zopet pravi sedaj upade gotovo Rumunija Rusom v hrbet, in tako dalje sc pogovarjajo med sabo in rešujejo velike probleme, pač take kakor po navadi laki »Bierpolitiki«.
Vsled danih razmer v Bukovini je nto ralo mnogo naših zvestih državljanov bc žati pred krutimi Rusi in iskati pribežališča med gostoljubnimi Dunajčani. In ti begunci vedo mnogo povedati. Zato so jako zaželjeni gostje v kavarnah in drugih javnih lokalih. Kar oblegani so od radovednežev, ki vprašujejo kakšni so Rusi, kako se jim je posrečilo še uiti in enake stvari, kot pač vprašujejo radovedneži ob takih prilikah. Rekel sem radovedneži, da samo ti in pa kak; strahopetci, ki se boje, da bi dospelo preveč beguncev na Dunaj in da ne bodo imeli oni zadosti hrane, se vznemirjajo pri tem, med tem ko pametni in trezni, kakor sem že omenil, mirno in zaupno gledajo bodočnosti v obraz. In prav imajo. Pomislimo samo, kaka je bila situacija lanskega leta, ko je bila skoro cela Galicija zasedena, ko so Rasi že vladali v Marmaros-Szigetu in prekoračili že prehod čez Duklo. Tedanji položaj je bil nekoliko kritičen. A sedaj. Rusi stoje stoi
tine in stotine kilometrov stran in se dan za dnevom izkrvavujejo pri svojem neumornem prodiranju. Čeravno velja dežela carja Nikolaja kakor neizčrpljiva, se bo vendarle nekaj poznalo, ako bo Brusilov nadaljeval svojo ljudiubijalno taktiko. Zato 60 Dunajčani prepričani, da se bo Brusilov prej ali slej ustavil in šel potem po stari ruski navadi a la Nikolajevič na potreben dopust iz zdravstvenih ozirov.
Nekaj novega nudi tudi 1. julija otvo-rena vojna razstava v Pratru, Nebrojne množice obiskujejo dan za dnevom, to res lepo napravo, ki je morda edina te vrste na svetu. Miroljuben meščan vidi tu na lastne oči nagromadeno vse ono morilno orožje, ki ga je ustvarila tehnika naših nasprotnikov z namenom, da nas uniči, A ni se jim to posrečilo in se jim tudi v bodoče ne bo. Najbolj obširna in najzanimivejša je trofejna dvorana, kjer je razstavljeno vseh vrst orožje, ki smo ga med sedanjo vojno uplenili sovražnikom. Posebna zanimivost je črnogorski top starejšega sistema, s katerim je sprožil črnogorski princ Peter prvi strel v balkanski vojni in s tem pričel vrsto raznih vojsk, ki še dandanes vznemirjajo Evropo in celi svet. Zanimivi so nadalie kraljevski stoli iz srbske skup-štine v Belgradu, V nekem okvirju visi tudi eden izmed onih letakov, ki jih je metal Gabriele D' Annunzio nad Trstom o božiču I, 1915. Letak je tiskan s pisalnim strojem, a na koncu je lastnoročen podpis D' Annunziov. V letaku jim obeča Gabriele, da pridejo kmalu zopet k njim in jim donesejo toli zaželjeno svobodo. No, pot kaže biti res dolga, ker do sedaj menda D' Annunzia ni bilo še v Trstu, marveč ranjen na eno oko, ki je le oddaleč in iz zraku opazovalo naš jugoslovanski Trst, tožno vzdihuje na balkonu stare benečan-ske palače in zbira svoje trudne moči za sopeten »zmagoslaven« polet.
Za tem slede razne bombe, mine, rakete itd, Veljk del razstave napolnjujejo naprave Rdečega križa in vojnooomožne-ga urada. Zanimiv je nadalje oddelek za vojne ujetnike. Razni ujetniški tabori so tainiaturno razstavljeni in pričajo o avstrijski človekoljubnosti, ki trosi milijone in milijone, da pripravi ujetim sovražnikom kolikor mogoče prijetno bivališče. In-teresantno in skoro neverjetno se zdi človeku dejstvo, da porabi naša uprava nič manj nego 77 železniških vagonov blaga dnevno za prehrano 1 milijonske armade ^ujetnikov, A ti ujetniki tudi ne lenuharijo, marveč eni so na kmetih, drugi v tovarnah in tako naprej, tako da se vsaj ne odvadijo delu,
A ne samo vojna industrija topov in pušk je zastopana, tudi bolj miroljubne Stvari so na zadnje videti. Nižjeavstrijska trgovska zbornica je poskrbela, da pokažemo svetu, da nismo samo v stanu pro-ducirati najboljše topove in granate, ampak tudi najboljše vrste tkanin, usnjatih izdelkov itd. Vojna razstava je sicer v znamenju vojne, a ima izgled tudi na mirno dobo prihodnjega miru.
Primorske novice.
Cesarjevo priznanje tržaškemu prebivalstvu povodom odkritja »mornarja v že-lezju«. Glasom sporočila generalnega adju-tanta Njegovega Veličanstva, generalnega polkovnika grofa Paara poveljniku pomorskega okraja, kontreadmiralu baronu Koudelkl, je cesar najmilostljivejše sprejel ia znanje poročilo o slavnosti odkritja {»mornarja v železju«, se zelo zanimal za predložene fotografske posnetke ter dal |zraza Svojemu Najvišjemu zadovoljstvu lad potekom slavnosti ter nad patrijotič-lim mišljenjem prebivalstva.
Nova maša Goričana na Brezjah. Na Brezjah pri Mariji Pomagaj bo imel č. gospod Alfonz Berbuč, bogoslovec v Inomostu, sv. novo mašo prihodnjo nedeljo, dne 23. julija, ob 10. uri dopoldne. Preč. g. novomašnik je sin na Goriškem znane in velespoštovane rodbine,
— Osebna vest. Dne 18. t. m. je pro-moviral za doktorja prava na češki univerzi v Pragi g. Roman S i m č i č , c, kr.
I sodni praktikant pri okrožnem sodišču v Gorici, sedaj pri c, in kr, vojaški cenzuri jjv Logatcu. Castitamol
Begunci, ki stanujejo v celjskem okrajnem glavarstvu in ki žele vladne podpore, ]naj se nemudoma zglase pri komitatu v Gosposki ulici (Herrengasse) št, 19, II. nadstropje v Celju.
Koze med prešiči. Pred nekaj dnevi ;je bilo objavljeno v slovenskih časopisih, da so se med prešiči, ki jih je deželni odbor goriški preskrbel občini Gaberje na Vipavskem, pojavile koze. Resnici na ljubo bodi povedano, da deželni odbor ni preskrbel občini Gaberje prešičev.
V varstvo pred acroplani. Tržaške oblasti so izdale poziv na prebivalstvo, naj se vsak, kdor je na ulici, ko se približa kak sovražni aeroplan, nemudoma skrije V prvo najbližjo hišo. V to svrho se naroča vratarjem, naj v takem slučaju nikakor ne zaklepajo vrat, kakor se je bilo to zgodilo na več mestih te dni, ko je prišel nad .Trst sovražni aeroplan.
Obesila se je v Trstu 46letna služkinja Marija Kanove. Služila jc pri družini Panfilli.
Novosti iz Sieiokioma.
Pretekli mesec smo imeli tukaj par zanimivih dogodkov in obiskov. Takoj 1, jun, nas je obiskal naš prevz. knezonadškof Franc Sedej, V družbi tukajšnjega g. župnika in g. predstojnika si je ogledal tabor, zgradbo nove cerkve in novo postavljeno šolsko poslopje. Z obljubo, da nas kmalu zopet obišče, se je prevz. odpeljal po svojih opravilih.
Po dolgem času morejo otroci sedaj zopet obiskovati šolo. Slovesna otvoritev in blagoslovljenje je bilo 13, p. m. Pomen in namen šole je označil otrokom s kratkimi besedami že med službo božjo g, župnik. Pred novim krasnim poslopjem je govoril navzočim otrokom in materam g. predstojnik. Govoril je slovenskim in hrvaškim beguncem v nemškem jeziku; razumel ga je malokdo. Nato je v novem po-slopiu šolski voditelj še enkrat vspodbujal otroke k pridnemu obiskovanju šole in marljivemu učenju. Šoloobveznih otrok je v tukajšnjem taboru krog 800. Ta dan so dobili otroci poleg svoje vsakdanje nepriljubljene »menaže« mali priboljšek.
Tudi naš deželni glavar g. msgr. Fai-dutti se je mudil v tukajšnjem taboru in se osebno prepričal o našem ne posebno prijetnem stanju in razmerah.
Slovesno smo tudi obhajali procesijo sv. Rešnjega Telesa. Ves tabor je bil okrašen z zelenjem in venci. Tudi oltarji so bili dokaj okusno opremljeni. Procesije so se udeležili vsi tukajšnji uradniki in veliko število beguncev.
Ta mesec smo zopet poromali s posebnim vlakom k Celski Mariji prosit za skorajšnji izid vojske ter ji potožit svoje križe in težave.
V kratkem bomo imeli blagoslovljenje nove cerkve. Pri tej priliki bo tudi, kakor se govori, birmanje tukajšnjih begunskih otrok,
Ljoiiske novice.
lj Častni znak II, razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo je podeljen majorjevi soprogi Irmi Marti n o v i t s v Ljubljani, lj Umrli so v Ljubljani: Marija Varoga, užitkarica, 74 let. — Amalija Jazbec, hči posestnice-hiralke, 24 let. — Anton Cvetko Medved, rejenec, 2 meseca. — Mihael Bovha, hiralec, 90 let. — Ferdinand Karel Kavčič, rejenec, 3 mesece. — Fran Mito-raj, Roman Bloniarz in Ivan Mašin, črno-vojniški pešci, — Andrej Faith, pijonir, — Ivan Linhardt, železniški poauradnik v p., 73 let, — Ivo Avsec, sin c. kr. sodnika, 5 let. — Fran Lassbacher, sin mesarskega pomočnika, 7 tednov. — Katarina Semolič, zasebnica-hiralka, SO let. — Ivan Zando-meneghi, laški vojni ujctnik-pešec 21, laškega pešpolka. — Marija Klemenčič, pre-voznikova žena, 40 let,
lj Kolesova usoda. Pred nekaj časom je bilo pri kavarni »Evropa« ukradeno nekemu gospodu kolo. Dognalo se je, da je storilec nek sanitetni vojak, ki se je odpeljal z vojaški mvlakom na Češko ter vzel s seboj tudi ukradeno kolo. Tam je vojak baje izginil, kolo pa pustil v vlaku. Slučaj je pa zahteval, da je moral ravno isti voz, v katerem je bilo kolo, v fronto po ranjence, Vse se je izvršilo redno, kakor tudi, da je ta vlak pred kratkim zopet dospel na Kranjsko. Ko so ga v Zalogu preiskali, so našli v njem tudi v Ljubljani ukradeno kolo, ne pa seveda tudi storilca, o čemer je bil lastnik obveščen in tako jc prišel po daljšem času in čudnem slučaju zopet brez posebnih težkoč do svojega kolesa.
lj Prodaja ledu. V soboto, dne 22, julija t. 1,, pričelo se bo z dostavljanjem ledu na dom, in sicer za sedaj le samo privatnim strankam, ki so se priglasile. Gostilničarjem, kavarnarjem in drugim obrtnikom se z dopeljevanjem na dom prične pozneje, kar se bo v dnevnikih posebej naznanilo. Za na dom postavljen led je 4 vin. za 1 kg doplačati. Prodaja ledu na kolodvoru, oziroma na klavnici ostane v veljavi, kakor dosedaj. — Mestni magistrat.
Dijak-šestošolec želi za časa počitnic prevzeti kako inštrukcijo, najraje na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe
iz iioiev.
(Iz pisem naših vojakov.)
Za Italijani.
Nadlovec I, I. je pisal dne 20. maja 1916:
Pripeljali smo se na južno Tirolsko v P., kjer smo ostali mesec dni. Ni se nam slabo godilo; ljudje dobri, stanovanje krasno, postelja pa v samih pernicah. Vina včasih še malo preveč. Ko sino odrinili na visoke tirolske gore, se je stvar seveda nekoliko izpremenila. Taborili smo v skalovju, kjer smo si postavili ute iz smrečja, in tudi spali smo na smrečju. Zrak smo imeli torej prav dober in zdrav. Vreme je bilo lepo, čeprav jc bil sneg po gorovju.
Ptički so nam peli od jutra do večera, kakor da bi ne bilo vojne. Imeli smo lepo življenje, a še lepše nas je čakalo. Ker so se bili začeli Italijani pritoževati, da nam manjka streliva, je jelo 15. maja pokati iz vseh kalibrov, Italijani so mislili, da se vsi tirolski hribi podirajo nanje. To je bilo dopoldne; proti večeru so pa začele pokati strojne in navadne puške in Italijani so morali žq prvi dan bežati. Drugi in tretji dan je bilo ravnotako. Zavzeli smo dve trdnjavi na visokih hribih. V treh dneh smo ujeli 6000 mož, 141 častnikov, uplenili 14 topov in 17 strojnih pušk. Dobro smo jih pognali. Sedaj gremo za njimi in se ne ustavimo več, dokler jih popolnoma ne zmagamo.
Naskok.
Solnce se je začelo počasi pomikati izza obzorja. Videti je bilo žalostno, s krvavim pasom opasano. Nič dobrega ni naznanjalo. In res. Ob 5. uri zjutraj se je začelo bliskanje in gromenje topov. Rus je jel sipati na nas ogenj iz vseh kalibrov, padalo je na nas, pred nas, za nami, na desno in levo. Vse je bilo v ognju in dimu. Tedaj smo pričakovali, resni in mirni, sovražnega pehotnega naskoka. Udani smo bili, kar je namenjeno, to naj se zgodi. Rusi so kmalu naskočili, a bili krvavo odbiti. Tedaj sem se ozrl na levo in desno. Več mrtvih in ranjenih tovarišev! Blagor mrtvim! Junaki, uživajte mir in pokoj, ki ste si ga obilo zaslužili.
Dobili smo povelje, izvesti protinapad. Takoj smo z veseljem ubogali. Premikati smo se jeli naprej. Ker je bil svet raven in neobraščen, nas je sovražnik takoj opazil. Začel nas je obsipati s šrapneli in granatami, ko smo prišli dovolj blizu, pa tudi s kroglami iz pušk in strojnih pušk, Vsa mogoča orožja so bruhala na nas ogenj in smrt. Morali smo se za nekaj časa zakopati.
Medlem se je stemnilo. Topovski boj je malo pojenjal, mi pa smo čakali povelja; Na nož!
In šlo je!
Čitali smo, da po nekaterih krajih delajo statistike vseh dajatev in žrtev za domovino. Prav imajo. Držijo naj se načela: quod. non est in aetis non est in mundo! Zatcrej vse na papir in vse med akte!
Hvala Bogu! Nam je to delo silno olajšano, ker obsega naša statistika samo eno kolono. Končni rezultat se glasi: Dali smo vse, kar smo imeli, brez obotavljanja in sicer na dolgi črti od Koroškega do morja.
Zato se šc živo spominjamo onih prvih dni po napovedi vojske, kako vroče nam je postajalo ob meji. Govorilo se jc vedno, da so celi zbori na poti proti Italiji, a dolgo nismo videli skoraj drugih branilcev kakor orožniške in finančne patrulje, ki so z mrzlično naglico zapirale pot Italijanom. Razume se, da ni tedaj naše ljudstvo ob meji držalo križem rok, ampak požrtvovalno in nevstrašeno pomagalo, kjer in kakor je moglo.
Mala vasica, ki šteje komaj 17 številk (bolje rečeno, ki je štela komaj 17 številk), je dala 20 voz na razpolago, ki so noč in dan vozili vodo, žico, železo tramove, deske in druge vojne potrebščine. Kajti bilo se je treba šele nekoliko utrditi , in zakopati.
Kako zaupno smo gledali to domačo kolono vojaškega trena in kako slikovita je bila. Pri prvem vozu stari oče z mladimi junci, pri drugem vozu oče z kravo in volom, pri tretjem vozu nevesta z kravo in junico in tako naprej in naprej so vozili po vojaškem ukazu tren starčki, ženske in otroci, krave in voli, junci in junice, črez grm in strm, ponoči in podnevi. In utrdili so mejo, da šc zdaj — po dolgem letu — Italijani ne morejo črez.
Meminisse iuvat! Kako se nam zdi, ko se spominjamo, kako lahko bi bili v začetku Italijani udrli, ko bi bili vedeli, kako malo jc bilo naše moči na meji. Vekomaj bo ostalo zapisano v zgodovini, kako sta dva bataljona avstrijske armade od Ronk do Devina dolgi črti vzdržala celo laško premoč, ki je štela nad 30.000 mož. Seveda je takrat tudi ljudstvo dalo vse za vse.
Veliko veselje je zavladalo, ko je bila fronta za silo utrjena in ko so dospeli prvi topovi na fronto. Tedaj smo bili prepričani, da Italijani nikdar ne bodo pili kofeta v Trstu.
Kmalu smo pa morali zamenjati našo vlogo z našimi vojaki. Do tedaj so oni krožili po svetu, mi smo stali na fronti; takrat so se oni vračali domov, to je na fronto, mi smo pa morali od doma po svetu. Težko nam je bilo, ko smo se srečali. Zapustiti svoj vsakdanji kruh, svoj dom, svoje ranjke, svoje cerkve, svoje zaščitnike in varuhe ni pač lahko. Zatorej naj se nikdo ne čudi pregnancem, če v svojih bridkostih in težavah včasih nekoliko preglrsno zajočejo in zastočejo. Saj je še potrpežljivi Job na veo moč tarnal in tožil svojo bol.
Ob tej priliki prosimo tudi našo domovino, naj nikdar ne pozabi tistih, ki so največ žrtvovali zanjo,
Prcgnanec.
Razne novice.
Abbe Lernire, znani francoski socialni politik in poslanec sc je spravil s sv. Cerkvijo. Pred leti je bil izobčen.
Groi Hocasbroech, bivši jezuit, je izstopi! iz napredne ljudske stranke. Grof Hoensbroech jc obredel doslej že vse libe-ralnestranke v Nemčiji.
V Cerkev se je povrnil vseučiliški profesor dr. Goswin Uphues, ki je nedavno prvič zopet daroval sv. mašo. Uphues jc bil v letih kulturnega boja kaplan v Herzfeldu na \Vcstfalskcm, o se jc potem ločil od Cerkve in postal profesor medro-slovja v Halle.
Monopol na so!, vžigalico in petrolej jc upeljal c. in kr, vojaški guverner na Ceti-nju za celo Črno goro.
Priprosto uspavalno sredstvo. Dr. Eb-< stein v Elbingu poroča v nekem strokovnem listu, kako je odkril zelo priprosto in v vsakem oziru neškodljivo uspavalno sredstvo. Ko neke noči ni mogel zaspati, se јг z obema rokama oprijel navpičnih drogov na vzglavnem koncu svoje postelje, ln glej, kmalu je nastopila utrujenost in zaspal je. Stvar je enostavna, Z navedenim nategne-njern rok je povzročil pravilni krvotok v glavi in tako odstranil temeljni vzrok ne-spanca. Razen tega se v takem nategu utrudijo gotove skupine mišic, misli se osredotočijo v eni smeri in odvrnejo od dnevnih skrbi.
Za invalide. Mestni svet v Freiburgu na Bavarskem je sklenil, da se mestna dela in dobave ne izroče nobenemu podjetniku, ki bi se brez tehtnega vzroka branil nastaviti vojne invalide.
Za preložitev šolskih počitnic. V du^ najskem občinskem svetu je bil vložen predlog, da naj bi se s prihodnjim šolskim letom končale ljudske in meščanske šole s 1, julijem, začele pa s 1, septembrom.
Nove Kruppove vojne ustanove. Krup-povo podjetje je darovalo povodom pomorske bitke pred Skagerrakom 100.000 mark za državnomornari.čno ustanovo, 120.000 mark za podpore v Essenu in 120 tisoč mark za bojniške žene Kruppovih tovarn.
Odkod draginja. Krakovski oblasti jc bil naznanjen Žid Schreibcr, češ da noče prodati usnja, katerega ima velike zaloge. Na podlagi ovadbe je napravila oblast pri Židu hišno preiskavo, dasi je trdil in se rotil, da nima niti za en urbas usnia. Preiskava pa je imela nezaslišan uspeh, V skladiščih so našli cele skladovnice usnja, a poleg tega še čokolade in kakava v vrednosti 15.000 K, Židu so vse blago zaplenili, njega samega pa izročili sodniji. Prav mu bilo!
Švedska ekspsdicija za Spitzberge, Te dni je odpotovala iz stockholmske luke švedska ekspcdicija na Spitzberge. Ekspe-dicijo je organiziralo neko delniško društvo, a naloga ji je, da prouči, kako bi se mogli izkoristiti veliki rudniki premoga na Bra-gansa fjordu in na gori Piromyden pri Isj-fjordu, ki je last tega društva. Na ladji sc nahaja veliko inženirjev in naravoslovcev. Upajo, da bodo mogli pričeti s kopanjem premoga v jeseni 1. 1917., a v poletju 1918 da bodo mogli izvažati premog v Evropo,
Židovsko učiteljstvo na Pruskem, Prusko naučno ministrstvo je te dni ugodilo prošnji neke židovske učiteljice za sprejem med suplcntinje. Vendar je pa ministrstvo v svojem odloku izrečno pripomnilo, da velja sprejem v smislu neke ministerialne naredbe le izjemoma in samo za čas vojne, dokler ni na razpolago krščanske učne moči.
Trdovratno se vzdržuje govorica, da
je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
močna, trezna in požtcna (eden vnjen konj) se, iščeta. — Ponudbo na: F• Dolenz, veletrgovina, v Kranju.
vpisuje oil 28. junija 19X5 napraj do koncem julija vsak dan od 12. ilo 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1. j\'n zavodu se letos otvo-rita dva tečaja; slovensko-nemški in od tosrn popolnoma ločeni nemSki tečnj.---1474
so sprejme pri c. kr. poštnem uradu v bližini Ljubljane. Pismene ponudbo sprejema uprava „Slovenca" pod št. 1080,
Povodom nenadomestno izgube nepozabnega nam soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo za vse dokaze sočustva in ljubezni zlasti za tako obilo udeležbo pri pogrobu dragega ranjkega. Posebna zahvala pa bodi prečastiti domači in sosedni duhovščini za večkratne obiske in tolažbo v bolezni in za spremstvo na njegovi zadnji poti,
V ROBU, dne 18. julija 1916.
Žalujoče rodbine: Jalcše, Štrukelj, Dorntg,
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubljena hči, oziroma sestra, svakinja in tetka, gospodična
Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so nas sočutno tolažili v naši brezmejni žalosti ob nenadni smrti našega ljubljenca	^
danes, dne 17. julija ob pol 12. dopoludne, po dolgi in mučni bolezni v cvetni dobi 24 let mirno in Bogu vdano za vedno zaspala.
Pogreb predrage rajnice se vrši v sredo 19. julija ob 10. uri dopoldne iz Kandije na pokopališče v Šmihelu.
Priporočamo jo v prijazen spomin.
V Kandiji in Metliki, dne 17. julija 1910.
ŽaliujcčS гоиШш JeSenec m Muelia*
V LJUBLJANI, dne 20. julija 1916.

Mi»iiM
'ШШ1&
Naš preljubi sin in brat
Ignacij Fajdiga	Palmira FajiUga
gimnazijski ravnatelj, oče.	mati.
Dr. Božidar, asist. zdravnik (v rus. ujet.); Slavko, kari. aspirant fna južno-tirolski fronti); Dragotin, enol. prost, (kot invalid na dopustu); Miljutin, gimnazijec bratje. — Marija, Ana, Melnnija, Palmira, učiteljice sestre.
Ш07У Moderno
ifMn	priležno
ijlfPp ||\	lično
M ла	ceno
!Ш 4 i A	trpežno
M
f ra§ >] № prodaja:
^	ževljaralca
£jubljana
Selenburgova ulica 4
Valentin Klemenčič, na-
znanja vsem sorodnikom prija-
Jteljem in znancem prežalostno vest, da je njegova ljubljena žena ozir, mati, gospa
po dolgi mučni liolezni, previdena s sv. zakramenti, v starosti ,'!7. let, danes zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice se bo vršil v petek ob pol G. uri popoldne iz hiralnice sv. Jožeta na pokopališče k sv. Križu.
lihi^o pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin!
Ljubljana, dne 20. julija 1916.
sprejme I. Tomazin, Naklo na Gorenjskem.
AIco naročite
_ in to nemudoma storite,
1 sra?kn avslrijsfceca Rdečega križa
i sraifca ogrs . na rtilsčaij.i križa 1 srefcuo budimptšžaasKc! пз.:Ј1:<ч 1 dobiini iist -emlj. srefi'. ;Z 1.1860 1 doBitnl list 4,J'n n?r. lup. srei:k iz I.18U4
[šesečni obrok za vseh pot srečk ozir.dobitnih listov samo 5 kron
--12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron —
»S««,igralno pravico do dobitko -J1 vjSa K- ene turške srečke v znesku d
4000 frankov popolnoma zastonj 1
1'oiasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 11, Ljubljana.
i Sil« 11 f* I
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko.
^	Istotam se sprejmeta =====
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg masnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po lila kron hekto loco klet, in dober
O
v Vipavo.
Načelstvo.
po 150 K. Kdor želi kupiti večjo množino, naj pricle pokušati
Za c. Ur. glavno zalogo tobaka v Ajdovščini
se išče zu takojšnji nastop paštena in zanesljiva
vešča tudi nemščine.
V ježi izurjen častniški
(kobila) 9 let star je na predai. — Pojasnila1 Dunajska cesta 73.	1689
Suhe дође, vinsSd kamen, med, vosek, kuzimo in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veleSr goi'ina
Sili I HM	»-»»j«
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč.
in
Podpisana Marija Loboda iz Dola prekliče žalitev, ki jo je izrekla proti g. Avguštinu Fabjanu, organistu iz Dola, in se mu zahvali, da je odstopil od kazenskega postopanja.
Dol. dne 9. julija 1916.
ar

m ш m 4S&
J
пкшт.
za jesensko sejatev kakor:
m
kakor tucli priporoča —
Sever t?
миниш
Ginjeni tako globokega in odkritosrčnega sočuvstvovanja ob bridki izgubi ljubljenega, nepozabnega nam papana, se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagemu rajnemu v toliki meri izkazali zadnjo čast. Posebej se še zahvaljujemo častiti duhovščini, slavnemu zastopstvu južne železnice, vsem gospodom pevcem, ki so se s tako milim petjem poslovili od dragega umrlega, nadalje uči-teljstvu in ljubim otročieem licejske ljudske šole, ki so ga spremljali tja do groba, kakor vsem, ki so mu poklonili cvetja v zadnji pozdrav.
Najtoplejša zahvala tudi onim, ki so mu s tolažilnimi besedami olajšali zadnje ure.
Ljubljana, 20. julija 1916.
GIs&ffl&B psMa гв«3&3пн SsretilSek — ©r. SIroS.
I&ki
"-li
B8
mm
■ r • v <

Ki«
JKađe t>y
ШШЛћК
Eosion. M
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni ureunik: Jožef Gcslinčar. državni poslanec.