PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vas« Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izila zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski1
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL št. 256 (11.979)
Trst, sobota, 27. oktobra 1984
Razgovor predsednika Craxija s slovensko enotno delegacijo
Obveza za pospešitev razprave o zaščitnem zakonu
Predvsem vojaški značaj svečanosti ob trideseti obletnici povratka Italije v Trst
Člani slovenske enotne delegacije in senatorka Jelka Gerbec na pogovoru s predsednikom vlade Craxijem
Govor predsednika vlade Craxija na slovesnosti na Trgu Unità
TRST — Enotna slovenska delegarla je predsedniku vlade posl. Bet-unu Craxiju obrazložila položaj slovenske narodnostne skupnosti, ki živi V treh pokrajinah, predvsem pa se Je zavzela, da vlada pospeši iter razprave o globalnem zaščitnem zakonu v senatu. Predsednik vlade je večkrat posegel v razpravo s konkretni-
mi vprašanji, tako da se je z delegacijo razvil živahen razgovor. Soglasno je bilo podčrtano načelo enakega tretmana vseh Slovencev v Italiji kot nacionalne skupnosti, v razliki z raznimi etničnimi in jezikovnimi skupinami, katere obravnavajo drugi zakonski predlogi, ki so na dnevnem redu v poslanski zbornici. Pred-
sednik se je strinjal z zahtevo enotne delegacije in se je obvezal, da bo aktivno posegel za pospešitev razpra ve o globalnem zakonu. Obvezal se je tudi, da bo ponovno sprejel enotno delegacijo, kadar bo imel »nekaj novega konkretnega povedati«. Vlada nima namena predložiti svojega zakonskega osnutka. Predsednik je tudi dejal, da se bo o teh vprašanjih posvetoval s podtajnikom predsedstva vlade Amatom, ministrom za stike s parlamentom Vizzinijem in poročevalcem senatorjem Garibaldijem.
Ob zaključku razgovora je enotna slovenska delegacija izročila predsedniku Craxiju knjigo »Kosovel - Spacal - Kras«, v kateri so Kosovelove pesmi v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in nemščini, ilustriral pa jih je Spacal s kraškimi motivi.
Razgovoru slovenske delegacije s predsednikom vlade sta prisostvovala načelnik kabineta Gennaro Aqua-viva in slovenska senatorka Jelka Gerbec. V enotni slovenski delegaciji pa so bili: Andrej Bratuž za Slovensko skupnost, Marija Ferletič za Svet slovenskih organizacij, Viljem Čemo za kulturna društva Slovencev videmske pokrajine, Stojan Spetič za Komunistično partijo Italije, Boris Race za Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo in Branko Pahor za Socialistično partijo Italije.
TRST — Trst je včeraj ob prisotnosti predsednika vlade Bettina Craxija in obrambnega ministra Giovanni-ja Spadolinija s svečano slovesnostjo na Trgu Unità proslavil 30-letnico priključitve tržaške pokrajine Italiji. Osrednje proslave, ki je bila v zasnovi tipično vojaškega značaja, se je udeležilo nekaj tisoč ljudi, med katerimi je bilo še največ šolske mladine, medtem ko so bili predstavniki krajevnih oblasti in gostje zbrani na treh tribunah.
Po predstavitvi vojaških enot, prihodu zastav vojaških organizacij in prapora tržaške občine, po dviganju italijanske in tržaške zastave in zaprisegi rekrutov bataljona S. Giusto je najprej spregovoril tržaški župan Franco Richetti, po njem pa je imel predsednik vlade Craxi osrednji govor.
V govoru, v katerem so bile nekatere zgodovinske netočnosti, se je zaustavil ob vprašanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ko je dejal, da je po drugi svetovni vojni »Trst znal sprejeti težko realnost, in jo s pogledom v prihodnost spremenil na e-dini možni način: s tem, da je zgla-
dil spor z Jugoslavijo in ustvaril z njo nove odnose.«
»Italija je sledila tej poti,« je nadaljeval Craxi, »in tej poti so sledili tudi Tržačani. Italijanske in jugoslovanske vlade, a predvsem Tržačani in Jugoslovani so zgradili prosto in odprto mejo, miroljubno in koristno: incidentov tu praktično ni, slovanske manjšine na italijanskih tleh in italijanske manjšine na jugoslovanskih nimajo nobenih bolečih odprtih problemov. To je resničen vzgled kako lahko dober čut in dobra volja popravita napake in tudi najtežja nerazumevanja.«
»Sem za najbolj široke avtonomije, ki naj zagotovijo večje sodelovanje državljanov v življenju države,« je omenil še Craxi. »Sem za priznanje in strogo zaščito pravic manjšin, tako etnične kot verske in kulturne narave. Prav tako sem prepričan, da se je treba izogniti prekomernemu alar-mizmu pred določenimi manifestacijami, v katerih je prišlo do zmešnjav glede avtonomizma in separatizma. Teh dejstev ne smemo spregledati: naša obsodba mora biti jasna in odločna.»
Craxijev obisk v Furlaniji
MARKO WALTRITSCI1
VIDEM — Furlani so že večkrat Prejeli vladne in državne predstav-s pozivi, naj uresničijo njihovo ah to v o po spoštovanju njihove jezi-ovne specifičnosti in želje po širo-* avtonomiji. Tako so napravili tu-n <J^erai zvečer v Vidmu, kjer so PreY. palačo Belgrado, sedežem oo-,ajlnsko uprave, razgrnili ne'tij ansparentov z zahtevo po spoštovala člena 6 ustave in enakopravni u-oijayitvi furlanskega jezika. Tega Prasanja so se dotaknili v svojih nagovorih predsedniku vlade tudi videm-obì if.upan Candolini, v bolj megleni liki predsednik pokrajinske uprave 'voglaro, še prej, na sprejemu na županstvu v Huminu, in predsednik de-£}ne vlade Biasutti. Craxi je vsem 7na°Voril’ da si bo njegova vlada pri-. 'levala, dati čimveč avtonomije kra-naVnim apra vam, spoštovati razlike v asi deželi, kar pa ne pomeni separatnima.
v i® Popoldne iz Trsta priletel H umi n s helikopterjem. Še prej si
nadaljevanje na 2. strani
Sinoči v nabito polni veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu
SPDT slovesno proslavilo 80. obletnico
TRST — Da je planinstvo v zamej-	pa ne samo planincev in pač prija-
stvu res občuteno in prisotno kot	teljev prirode, temveč vseh, ki se ak-
stvaren in aktiven soustvarjalec naše . tivno udeležujejo vsestranske zamej-polpretekle in sodobne zgodovine je ske dejavnosti, dokazala sinočnja proslava 80-letnice Sicer pa je predsednik SPDT inž. SPDT. Velika dvorana Kulturnega do- Pino Vtudež med svojim slavnostnim ma v Trstu je bila nabito polna ljudi, govorom takole povedal: »Kot nekdaj
morata biti danes in v prihodnje vedno pričujoči dve naslednji življenjski gonilni sili: vzbujati ter gojiti ljubezen do narave, predvsem pa o-hranjati slovenski značaj naše zemlje. Torej planinstvo, kot ga mi čutimo, je stvar srca in značaja. Srce je Triglav — navezanost na celotno slovensko planinstvo, katerega neločljiv del smo, značaj pa Trst — naše vsakdanje delovanje, ki naj nas krepi v samozavesti in ponosu ter v pripravljenosti za iskreno sožitje med tu živečima narodoma.«
Na slavnosti smo med gosti zapazili predsednika SKGZ Borisa Raceta, senatorko Jelko Gerbec, generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mi-rošiča, predsednika SDGZ Vita Svetino, predstavnike okoliških občin tržaške pokrajine ter celo vrsto izvoljenih predstavnikov.
Za začetek uradne svečanosti je nastopil Mladinski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, ki je zapel nekaj rezijanskih motivov. Po govoru predsednika Rudeža se je začela osrednja točka proslave, ki se je kot rdeča nit vila skozi cel večer: prikaz zgodovine SPDT od u-
stanovitve leta 1904 pa do današnjih dni. Prikaz je bil koreografsko učinkovit, saj so se ob glasu napovedovalcev Alenke Rudež in Livia Valenčiča vrstili diapozitivi.
Prijetno presenečenje je bil nastop rezijanske folklorne skupine, ki je zapela in zaplesala šopek tipičnih rezijanskih plesov, navdušenje prisotnih pa je žel pozdrav v italijanščini predsednika italijanskega planinskega društva iz Trsta Club Alpino Italiano - Alpina delle Giulie dr. Franca Slataperja. SPDT je prinesel pozdrav tudi častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Med diapozitivi in nastopom malčkov Glasbene matice in na koncu slovesnosti so še razglasili zmagovalce natečajev, ki jih je SPDT priredilo ob tem visokem jubileju »Med skalo in morjem«. Prvo nagrado v literarnem natečaju je prejel Atili j Kralj, drugo Aldo Rupel, tretjo pa Igor Škamperle. V kategoriji osnovnošolcev nista bili podeljeni prvi dve nagradi : tretjo na-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na včerajšnjih pogovorih ob Borštnikovem srečanju
Dejavna podpora prizadevanjem SSG v Trstu
______________MARIJ ČUK
dpi^^?®OR — »Nedopustno je, da je 40-letno . ^venskega stalnega gledališča v Trstu, ki xe *? tradicije prejšnjega stoletja, sedaj v ko nezavidljivem položaju. Zato pa uživate pod so ° -n s'mVatijo delovnih ljudi v Mariboru, ki Pripravljeni nuditi tudi aktivno pomoč.« ako je dejal včeraj zjutraj predsednik mest-sre,onference SZDL Maribor Ivan Gorjup na ^ Caniu s predstavniki našega teatra. Socialistič-Uek ZVfza delovnega ljudstva je sklicala sesta-v’ .da bi še bolj senzibilizirala javnost okrog a-janja obstoja Slovenskega stalnega gledali- * voh J1} temu primeren je bil tudi odziv družbeno-jev	Predstavnikov, kulturnikov in novinar-
SSG v -^TO sta Podpredsednik upravnega sveta obra I c Rudolf in ravnatelj Miroslav Košuta azložila sedanjo finančno krizno situacijo.
»asa Rudolf je uvodoma orisal pomen obsto-
ja slovenskega gledališča v Trstu in poudaril, da se je v zadnjih 40 letih bil predvsem boj za priznanje stalnosti, kar se je posrečilo v sedemdesetih letih. Sedaj pa je na dlani, da se tržaški teater nahaja v hudih finančnih škripcih in komaj je lahko postavil na oder Matička. Življenje gledališča je sedaj zagotovljeno do februarja, kaj pa bo z njegovo usodo v nadaljnjih treh mesecih ni mogoče povedati.
Ravnatelj SSG Miroslav Košuta pa je pouda ril, da je kriza dosegla skrajno možno stopnjo in se gledališče nahaja v slepi ulici. Obrazložil je težave z igralskim ansamblom, ki je številčno zelo skromen, nato pa osvetlil smernice, ki ga vodijo pri sestavljanju repertoarja. Ta je v prvi vrsti namenjen občinstvu Slovenskega stalnega gledališča, druga postavka pa je širjenje italijanske kulture v jugoslovanski prostor. Govor je bil še o raznolikosti zamejske publike, kar otežkoča delo pri sestavljanju repertoarja, o letošnji gledališki sezoni in gostovanjih, o nepriznavanju kul-
turnih meja itd. Košutov poudarek je bil predvsem na misli, da ima lahko samo visoko umetniško gledališče svoj pomen v okviru slovenskih teatrov, predvsem pa v odnosu do italijanske države.
V	nadaljevanju srečanja so se v razpravo vključili še mnogi, ki so se zanimali, kako skuša re sevati SSG sedanjo krizo, izšli pa so tudi nekateri predlogi o konkretni pomoči. Ta pomoč naj bi zadevala predvsem gostovanja slovenskih ansamblov v Trstu, kajti med drugim, kot je dejal predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Partljič, le ta pomenijo posameznim skupinam iz Slovenije okno v svet.
V	večernem sporedu Borštnikovega srečanja je nato nastopil naš ansambel, ki je dal na ogled Chiavavo »Delitev«. Iz razumljivih razlogov ne moremo zapisati o odzivu predstave med mariborskim občinstvom, zato naj navedemo samo, da bodo tržaški gledališčniki danes gostovali še v Slovenski Bistrici.
V Trstu srečanje sindikatov A-J
TRST — S skupno zaključno izjavo, v kateri so se sindikati med drugim obvezali, da si bodo prizadevali za popolno priznanje pravice narodnostnih manjšin, da postanejo aktivni del dražbe, v kateri živijo, sc je včeraj v hotelu Europa pod N-bi cžteo zaključilo tretje redno letno srečanje sindikalnih organizacij dežel, republik in regij delovne skupnosti Alpe - Jadran.
Udeleženci so razpravljali o ključnih vprašanjih nadaljnjega gospodarskega razvoja in premeščanja sedanjega zastoja, problemu nezaposlenosti in vprašanju prometnih infrastruktur ter dragih možnostih gospodarskega sodelovanja na območju delovne skupnosti Alpe - Jadran.
NA 3. STRANI
•	Craxijev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je iz zraka ogledal obnovljeno mesto in tudi Pušjo vas, kjer obnavljajo srednjeveško naselje. Izrazil je občudovanje nad v osmih letih opravljenim delom, ter tako v Huminu kot v Vidmu, kjer so ga krajevni predstavniki soočili s prizadevnostjo in delovno vnemo Furlanov, dejal, da za razliko od drugih, so dobro vložili denar, ki jim ga je dala solidarnost vse države, ter obljubil, da če bo treba, bodo v Rimu primaknili še kaj denarja.
V Huminu je tudi prerezal trak nove panoramske ceste, ki vodi v sko-ro docela obnovljeno srednjeveško središče mesta. Sprejel ga je župan Santini vi, v sejni dvorani županstva je poleg župana spregovoril še Biasut-ti, nakar jima je Craxi odgovoril. V Vidmu pa so Craxi ja pričakali zastopniki furlanskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Cra xi se je v svojem govoru dotaknil najbolj aktualnih vprašanj, ki tarejo italijansko javnbst, od prizadevanj za bolj pravično plačilo davkov, o čemer je prav v teh dneh toliko govora, pa do prizadevanj in uspehov pri zmanjšanju inflacije, od nujnosti, da se poiščejo nove možnosti za zaposlitev mladih, pa do prizadevanj za zmanjšanje državnega deficita.
MARKO WALTRITSCH
•	SPDT slavilo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
grado je prejel Victor Tomsich. V kategoriji srednje šole spet ni bilo prve nagrade. Drugo je prejela Ana Lokatos, tretjo pa Tanja Vessel.
Prvo nagrado na likovnem natečaju je prejela priznana zamejska u-metnica Bogomila Doljak skupno z umetnikom Atili jem Kraljem. Drugo nagrado je prejel Vladimir Ražem, tretjo pa Robert Kozman.
Kategorija osnovna šola v likovnem natečaju: nagrade od prve do šeste: Davide Bartoli, Barbara Mohorovičič, Denis Nevato, Kristina Bezenšek, Dani Toscano in Marija Mamolo. Kategorija srednješolske mladine: nagrade od prve do tretje : Barbara Pieri, Alessio Kozman in Elisabetta Zaccaria.
In za zaključek še nagrade za fotografski natečaj. V kategoriji čmo-bele fotografije: drugi Pavel Križ-mančič, tretji pa Saša Ota.
Kategorija barvne fotografije: drugi Stojan Sosič, tretja Sandra Per-tot in Viljem Ban. Kategorija diapozitivov : najboljša je bila Vera Vogrič, nato pa Andrej Vodopivec, Aleks Porosa in Damjana Ota.
Omeniti moramo še, da je SPDT prejelo celo vrsto priznanj, med katerimi priznanje ZSŠDI, ki ga je društvu podelil Livio Valenčič, pozdrav društvu pa so med dmgimi poslali vladni komisar dr. Mario Marrosu in tržaški župan Franco Richetti.
Nafta v Slavoniji
VTNKOVCI — Tri mesece in pol pred predvidenim rokom bodo pritekle prve tone nafte iz novoodkritih naftnih polj v Djeletovcih, Privlaki in Raci. S celodnevnim delom so načrtovani rok gradnje sistema za izkoriščanje nafte skrajšali prizadevni strokovnjaki in delavci »INA - Na-ftaplina«. Tako bodo že v decembru« načrpali na novih naftnih poljih vzhodne Slavonije 13.000 ton črnega zlata, naslednje leto pa 90 tisoč ton.
Raziskovalna dela na teh poljih so trajala nekaj let. Sistem za izkoriščanje in transport nafte in plina so začeli graditi maja letos. Zaenkrat strokovnjaki o zmogljivostih vrtin govore še zelo previdno, vendar predvidevajo, da bodo v naslednjih letih vrtine dajale še več kot načrtovanih 90.000 ton dragocene tekočine.
BONN — Politik CDU dr. Philipp Jenninger, državni minister v kanclerjevem uradu, bo postal naslednik Rainerja Barzla, ki je odstopil s položaja predsednika Bundestaga. Za Jenningerja so se odločili zvezni kancler Helmut Kohl in glavni predstavniki unije CDU - CSU. CDU - CSU ima kot najmočnejša skupina v Bun-destagu pravico predlagati kandidata za predsednika parlamenta. Tudi socialdemokrati (SPD) in zeleni so dali vedeti, da je Jenninger zanje sprejemljiv kandidat. Novi predsednik Bundestaga bo prisegel 5. novembra.
V politični zavesti Zvezne republike danes močno odmeva predvčerajšnji Barzlov odstop, ki ga najbolje izraža kratka misel: »Barzel je odšel — afera je ostala.« Nihče si ne upa napovedovati, kdo vse bo postal še njena žrtev. Toda nobenega dvoma ni, da bo zahtevala še svoje žrtve. Voditelj parlamentarne skupine SPD Hans - Jochen Vogel je dejal, da bo treba do konca in ne glede na osebnosti razčistiti ne samo Fli ckovo afero, ampak vse primere
Po spretnem diplomatskem in političnem posredovanju Francije
V Kabulu pomilošceni novinar Abouchar se bo že danes zvečer vrnil v Pariz
PARIZ — Afganistanske oblasti so v Kabulu zaprtega francoskega televizijskega novinarja Ja-cquesa Abouchara pomilostile in ga že izpustile, tako da je Abouchar minulo noč že prebil na svobodi v stavbi francoskega veleposlaništva v Kabulu. S posebno francosko parlamentarno delegacijo, ki jo vodi socialistični poslanec Yves Taver-nier, se bo že danes vrnil v Pariz.
Francozi so si oddahnili, zadovoljni, da je njihova koncentrirana akcija protestov, ki je segala od parlamenta prek novinarskih organizacij do KPF in Cerkve, povezana seveda z veščim diplomatskim pritiskom, dosegla tudi hiter rezultat. Predvsem sta pri razvozlanju zadeve odigrala važno vlogo dva koraka — skoraj ultimativna zahteva vodje francoske parlamentarne delegacije v Moskvi Clauda Estiera, da bodo takoj zapustili Moskvo, ne da bi se udeležili glavne slovesnosti 60-letnice francosko - sovjetskih odnosov, če ne bo rešena zadeva Abouchar — in drugič, zelo taktična prošnja predsednika francoskega parlamenta Louisa Mermaza, naslovljena na afganistanskega predsednika Barbaka Karmala, za Abou charjevo pomilostitev, kar je puščalo ob strani
vprašanje krivde ali nekrivde. V Moskvi je predvčerajšnjim popoldne član vodstva sovjetske partije Boris Ponomarev, zadolžen za mednarodne odnose — hkrati sicer s pritožbo zoper antisov-jetsko kampanjo v Franciji — Claudu Estieru sporočil, da bo Abouchar izpuščen, nakar se je ozračje med francoskimi gosti in gostitelji takoj otoplilo.
Francoska delegacija bo zdaj seveda prisostvovala po programu ceremonialu ob 60-letnici francosko - sovjetskih diplomatskih odnosov. Prav ob tej obletnici Moskva očitno ni hotela tvegati svojih v Evropi dokaj potrebnih stikov s Francijo.
Mitterrand, ki je za celotnim načrtom stal, saj je še tik pred potovanjem v Moskvo imel poseben razgovor s Claudom Estierom, je torej dobro izračunal. Po drugi strani so Afganistanci na oblasti pohiteli, da bi dokazali svojo samostojnost in sporočili Mermazu v Pariz, da bo Abouchar pomiloščen in izpuščen, zaradi česar naj pošljejo ponj. Ta prihod francoske delegacije, kot je razveseljiv po človeški plati — Aboucharova žena je sploh izjavila, da nikoli upanja ni izgubila — tako vsebuje tudi politično priznanje sedanjega
režima v Kabulu, juridično ne oporeka one sodbe sodišča in zelo verjetno za naprej zapira mejo za vse bodoče novinarske obiske z Zali oda v Afganistanu, kjer se sicer notranje vojskovanje z gverilci nadaljuje.
Da bi pa zadeva Abouchar celo pri svojem razpletu dobila še en senzacionalni poudarek več, je poskrbelo posebno vladno letalo, ki je odletelo s francoskim poslancem Tavernierom iz Francije proti Afganistanu. Po dveh urah poleta so namreč ugotovili tehnično okvaro letala in se morali vrniti na izhodiščno letališče zaradi popravila. Tako je letalo prišlo z zamudo v Kabul, zaradi česar računajo na vrnitev v Pariz, skupno z rešenim Aboucharom, kot junakom svobodne informacije, šele danes zvečer.
Med tem časom bo minil tudi že slovesni sprejem v počastitev 60-letnice francosko - sovjetskih odnosov v salonih sovjetskega veleposlaništva v Parizu, kjer bo — potem ko je preklical svojo poprejšnjo protestno odklonitev — navzoč tudi francoski premier Laurent Fabius.
BOGDAN POGAČNIK
Izpovedi bossa Totuccia Contorna pričajo o razpredenosti mafije
RIM — Včeraj so prepeljali v razne zapore v Toskani in na Sardiniji domnevne mafijce, ki so jih aretirali v četrtek. Gre za posledice izpovedi mafijskega bossa Totuccia Contorna, ki je tako kot Buscetta, povedal preiskovalcem marsikaj zanimivega. Contorno je pred vsem obrazložil, kako so si posamezne mafijske družine porazdelile oblast v Palermu in okolici. Ta »plan« mafijske oblasti je bil za preiskovalce še bolj koristen kot Buscettove izpovedi, saj je Buscetta bil dalj časa v tu-
Ranjen arabski diplomat
RIM — Stanje arabskega diplomata Al Sa-udija, na katerega je v četrtek ponoči streljal jordanski študent Mohamad Otman, ni zaskrbljujoče. Otman ga je ranil v glavo, vendar so drugi streli, ki jih je izstrelil ubili iransko študentko Nišin Montassero ki je bila v avtu z diplomatom, študent je baje pripadnik »arabskih revolucionarnih brigad«, ki so prevzele odgovornost za atentat.
jini in je torej do gotove mere zgubil stik z dogodki v Palermu, medtem ko je Contorno v obdobju najbolj grobega obračunavanja med mafijskimi tolpami bil v Rimu v svoji vili, iz katere se ni mogel premakniti, saj je bil dobesedno obkoljen od sovražnih družin. Contorno je razodel preiskovalcem imena cele vrste ljudi, za katere ni nihče sumil, da so povezani z mafijo. Gre za zdravnike odvetnike, trgovce, ki so nudili mafiji najrazličnejšo pomoč. Med tistimi, ki jim je uspelo izogniti se policijski raciji naj omenimo sicilskega plemiča princa Vanni ja Di San Vincenzo.
Contorno je tudi potrdil obstoj posebne »komisije«, v kateri so bili najvidnejši predstavniki mafijskih družin in katere naloga je bila, da odobri najpomembnejše zločine. Člane te komisije so že obtožili umorov pokrajinskega tajnika KD Reine, predsednika dežele Sicilije Mattarelle ter deželnega tajnika KPI La Torreja.
V Palermu je bila včeraj zjutraj množična manifestacija proti mafiji, ki se je je udeležilo deset tisoč mladincev.
Sinhrotrona ne bo na padriški gmajni
RIM — Vse kaže, da sinhrotrona, elektronskega pospeševalnika za oddajanje žarkov X, ki naj bi služil za kemijsko, fizikalno in snovno raziskovanje, v Trstu ne bo. Po še nepotrjenih vesteh iz virov E GS naj bi ogromni, 770 metrov dolgi kolobar namestili v francoskem Grenoblu in ne na področju pri Padričah v okviru Centra za raziskave, kjer bodo baje zgradili še tudi center za biotehnologijo UN IDO. Dokončna izbira Grenobla naj bi bila sad dogovora med Francijo in Zahodno Nemčijo, zaradi česar sta propadli kandidaturi Italije (za Trst) in Danske.
S tem v zvezi je tržaški komunistični poslanec Cuffaro izrazil obžalovanje nad izgubo velike priložnosti za Trst, da bi se s sinhrotronom okrepila in razvila njegova vloga pri spodbujanju mednarodnega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja. Poslanec KPI pri tem dolži vlado diplomatske neučinkovitosti in nezadostnega zanimanja za znanstveno dogajanje v okviru EGS in poudarja potrebo po proučitvi novih pobud na tem področju, ki naj bi ovrednotile mednarodno poslanstvo Trsta. Podobno je vest komentiral tudi predsednik padriškega Centra za raziskave Anzellotti.
Sodnik Martella obtožuje: Na papeža sta streljala Ali Agca in Oral Čelik
RIM — V atentat na papeža ni bil vpleten samo Ali Agca, ki je na poglavarja katoliške cerkve streljal, temveč tudi njegov pajdaš Oral Čelik, ki je prav tako, kot dokazujejo balistični izvidi, streljal na Janeza Pavla II. in ga ranil v prst. Poleg njiju so imeli velik delež pri organizaciji atentata bolgarski funkcionarji Antonov, Vasiljev in Ajvazov ter turški trgovec Celenk, ki je trenutno v Bolgariji. Tako pravi obtožnica, ki jo je včeraj rimski sodnik Ilario Martella obrazložil novinarjem.
Če sta oba Turka materialno izvedla atentat, je treba tudi upoštevati delež, ki so ga imeli trije Bolgari pri organizaciji. Antonov bi moral počakati Agco in Čelika za Trgom sv. Petra in ju odpeljati s svojim avtom, ostala dva pa bi morala povzročiti kaos na trgu z razstrelitvijo dveh
bomb. Kasneje bi Turka morali odpeljati z avtom z diplomatsko tablico. Antonova, Ajvazova, Vasiljeva in Celenka Martella obtožuje tudi nedovoljene posesti orožja in razstreliva, medtem ko se bo Agca moral zagovarjati, ker je vnesel v Italijo pištolo, s katero je potem streljal na papeža.
Kot je bilo pričakovati je sklep sodnika Martelle imel v javnosti dokaj; šen odmev. Reakcije iz Bolgarije m bilo treba dolgo čakati. Še zlasti o-ster je komentar bolgarske tiskovne agencije BTA, ki ugotavlja, da proti bolgarskim državljanom ni niti enega dokaza in da so italijanske oblasti kršile najosnovnejša diplomatska pravila. Od italijanskega sodstva, piše BTA, ni mogoče pričakovati objektivnosti in nepristranosti.
Tudi po odstopu predsednika Bundestaga
Škandal o finansiranju strank v ZR Nemčiji se še ni polegel
uiaje davka pod plaščem dajanja prispevkov za stranke, šele ko bo vse lo razčiščeno, bo mogoče zadihati.
Slišati je čedalje številnejša mnenja, da bi morali ponovno razmisliti, kdaj in kako lahko posameznik ali podjetje prispevata denar stranki ali strankam. Predvsem pa bi bilo treba uveljaviti načelo o popolni javnosti takih prispevkov. Prav tako je slišati predloge, da bi moral vsak poslanec prijaviti parlamentu ves svoj dohodek in imetje. Dopolniti bi bilo treba parlamentarni pravilnik, ki govori o tem, kakšni pridò-bitniški dejavnosti se poslanec lahko posveča poleg svoje poslanske dejav-
nosti.
Toda preiskava o Flickovi aferi teče naprej in še ni končana. Danes je pred preiskovalnim odborom Bundestaga pričal predsednik SPD Willy Brandt, ki je ponovno potrdil, da ni nikoli — posredno ali neposredno — prejemal denarja od Flickovega koncerna. Brandt je pripomnil, da ne razume, kako se je moglo pojaviti njegovo ime na Flickovem seznamu oseb, ki so prejele denar od koncema. Ko so Brandta vprašali, ali je imel kakšne stike s Flickovim koncernom, je predsednik SPD odgovoril, da je imel leta 1973 ali 1974, ko je bil še zvezni kancler.
en pogovor z lastnikom koncerna Flickom. Toda takrat se nista pogovarjala o prodaji akcij Daimler -Benza in o nameravani Flickovi investiciji v ZDA.
Zvezni kancler Helmut Kohl, ki bo pričal pred odborom Bundestaga 7. novembra, je označil afero, ki je povzročila odstop predsednika parlamenta Barzla, kot gonjo, ki je u-perjena proti vladi in koaliciji CDU -CSU in FDP. V tej gonji je slišati predvsem očitke proti sedanji koaliciji, manj pa o velikih prispevkih, ki so jih dobile druge politične skupine, kot na primer socialni demokrati.
Socialdemokratski poslanci v Bun destagu so ob Barzlovem odstopu soglasno sprejeli resolucijo, v kateri pravijo: »Z odstopom dr. Barzla se še ni končala kriza zaupanja, v katero so Flickov koncem in njemu ustrežljivi politiki pognali našo demokratično skupnost.« Resolucija P°~ udarja, da »Helmut Kohl in njega-, va koalicija nista sposobna, da <>l premagala to krizo zaupanja, celo potuho sta ji dajala. Očitno sta ludi zaradi svoje vpletenosti v afero nesposobna, da bi »izsušila to močvirje«.
Po mnenju zelenih bi bilo delo preiskovalnega odbora lahko uspešnejše, če bi Barzel, »zdaj ko n več obremenjen s svojim■ položajevn. lahko svobodneje spregovoril«■ /° mnenju zelenih bo vsa pozornost jav nosti veljala pričevanju kancler] Kohla pred parlamentarnim odborom-»Glede na usodo Rainerja Barzla bil moral kancler Kohl razmišljali ne bi bilo dobro, ko bi bil že prei kaj rekel o Flickovem škandalu, menijo zeleni.	„
BOŽIDAR PAHOR
Zadovoljstvo furlanskih krogov, ker ugrabitelji niso domačini
V krvi zatrt prvi poskus ugrabitve v Furlaniji
VIDEM — Prvi poskus ugrabitve v Furlaniji, ki je imel *a cilj znano industrijsko družino Snaidero, je klavrno propadel. Gangsterji so težko plačali svojo predrznost. Trije so za vedno končali svojo že pred časom začeto kariero kriminalcev, ostala dva pajdaša pa sta ranjena in v zaporu, eden se celo *>ori s smrtjo.
Vsa videmska in furlanska javnost odkrito izraža zadovoljstvo zaradi uspešne akcije karabinjerjev, ki jo je vodil nič manj ko državni pravdnik iz Vidma dr. Gianpaolo Tosel, akcije, ki se je začela že pred tedni, ko je karabinjerjem prišla na uho vest, da se v videmski pokrajini pripravlja ugrabitev nekega in-dustrijca.
Zadovoljstvo je mogoče razbrati na vsakem koraku, hkrati Pa tudi upravičeno zaskrbljenost, kajti videmska pokrajina je že nekaj časa pod udarom organiziranega kriminala in bi bila potrebna samo že ugrabitve, da bi tudi Furlanija zdrk-eila v vrtinec takšnega nasilja, kakršno poznamo na italijanskem Jugu in v domala vseh velikih mestih.
Sam dogodek danes ni več tako pomemben, da bi se morali zgubljati okoli njega. Pa vendar. . . povsem mimo tudi m; moremo, čeprav nas čas prehiteva. Karabinjerji so ugrabiteljem prišli na sled, ker so se sumljivo sukali okoli tovarne Snaidero in okoli vil lastnika Rina in njegovih otrok (zlasti 30-letnega Roberta), ki stojijo kakšnih 200 metrov od tovarne. Ugrabitelji so se namreč z velikimi BMW vozili med tovarno in hišo in preučevali navade družine Snaidero, da bi se pripravili za naskok. Ker so sc tolovaji šele pred kratkim vrnili iz zaporov, so jih karabinjerji imeli na muhi. Sina Roberta bi morali ugrabiti v četrtek, ob 19.30, ko bi zapuščal tovarno. Toda karabnijerji so za krmilo Robertovega BMW postavili karabinjerja, ki se je odpeljal proti domu. Ko se je pripeljal do hiše, sta se mu približala dva BMW ugrabiteljev. Karabinjerji so bili na straži pri vili in izstrelili iz brzostrelk točo svinčenk, ki so dobesedno prerešetale en avtomobil, medtem ko so ugrabitelji v drugem avtomobilu zbežali, čeprav so imeli enega mrtvega in dva ranjena. Enemu ranjenemu ban-
ditu je uspelo, da je z revolverjem v roki ukradel avto nekega delavca in zbežal, vendar so ga po eni uri prijeli.
Ta, ranjeni in ujeti gangster bo zagotovo povedal vse dosedanje »podvige« pokončane tolpe, kar bo pomagalo preiskovalcem, da bodo osvetlili toliko nepojasnjenih ropov, vlomov, tatvin, in drugih oblik nasilja, ki naj bi jih imela na vesti.
Toda s tem še zdaleč ne bodo presekali niti kriminala, ki je v Furlaniji pognal globoke korenine. Če so Furlani po eni strani zadovoljni, da pokončani gangsterji »niso njihovi«, ampak so prišli iz Veneta, je to kaj slaba tolažba, kajti po potresu, ki je zrahlal družbo in odprl huda protislovja, je postala Furlanija za kriminal sila ranljiva. Ni naključje, če stranke prav v zadnjem času opozarjajo na potrebo po večji skrbi za mladino, ki se razvratno vdaja mamilom in drobnemu kriminalu, po boljši koordinaciji za jed postavljenih služb, po demokratični metodi boja proti kriminalu.
Nedvomno je udarec, ki so ga doživeli gagsterji, tudi opozorilo mafiji in kamori, ki nevarno steza svoje roke v naši soseščini, da v Furlaniji ne bosta imeli lahkega življenja.
Sindikalisti šestih dežel in republik včeraj v Trstu
V portoroškem Avditoriju
Skupnost Alpe-Jadran se krepi tudi na sindikalnem področju
Zbor slovenskih pravnikov iz domovine in zamejstva
TRST — Medtem ko je v središču “"sta potekala slovesnost ob 30-let-nici zakoličenja današnje meje med Italijo in Jugoslavijo, je v mirnem obalnem hotelu pod Nabrežino sedc-*° za isto mizo 34 predstavnikov sindikalnih organizacij iz šestih dežel oziroma republik delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki so se zbrali, da bi ® skupnim delam presegli to in druge državne meje.
Sicer pa je bilo to že tretje redno sindikalno srečanje, potem ko so se dnjprej v Celovcu in nato v Ljubljani z-brali sindikalni voditelji iz Sloveni-Koroške in Furlanije - Julijske krajine, ki so se jim včeraj pridru-?d. še tisti iz Hrvaške, avstrijske Štajerske in Veneta. Uvodno poročilo, v katerem je orisal dosedanje sodelo-Vanje sindikalnih organizacij v okvi-ry skupnosti Alpe - Jadran in razčle 111 . problematiko na dnevnem redu, ^ “**el deželni generalni tajnik UIL ,a FJK Gianfranco Trebbi. Poudaril Postopno utrjevanje sindikalnega Povezovanja v okviru že utečenega »delovanja v delovni skupnosti in ^Pozoril na korak naprej, ki ga predstavlja tokratno tržaško srečanje za Prihodnje sindikalno delovanje.
^Poslovanje, razvoj ,jn infrastruk-.,s° bile geslo in bistvene točke, ki J'» obravnavali voditelji navzočih
'sindikalnih organizacij. Za tri sindi kalne federacije Veneta je govoril Ennio Galbo, za koroško sindikalno zvezo OGB predsednik Envin Frtih-bauer, za republiški svet Zveze sindikatov Slovenije predsednik Marjan Orožen, za ZS Hrvaško predsednik Ivan Puškar, za sindikalno zvezo avstrijske štajerske Franz Ile-schitz, medtem ko je zasedanju v imenu gostiteljev predsedoval deželni ta j-' nik CGIL Giannino Padovan.
Vodje delegacij so v svojih po-segij orisali razmere v sindikalnih gibanjih in gospodarski položaj v svojih sredinah, usta vib pa so se zla sti pri vprašanju zaposlovanja, izgle-dov za gospodarski razvoj s posebnim ozirom na nove tehnologije ter ponudil vrsto predlogov za sodelovanje pri reševanju konkretnih skupnih sindikalnih vprašanj v skupnosti Alpe-Jadran. Večina teh predlogov je naletela na soglasje in našla prostor v skupni zaključni izjavi, ki jo objavljamo posebej.
Čeprav delovna skupnost naših dežel in repubbk združuje razbčne dru-žbeno-gospodarske in politične sisteme, so vprašanja, ki danes pretresajo mednarodno gospodarsko resničnost skupna prav vsem; breposelnost in visoka inflacijska stopnja z vsemi
neugodnimi posledicami sta problema, ki ogrožata tako avstrijskega, kot italijanskega in jugoslovanskega delavca.
Prav zato razlike ne ovirajo skupnega iskanja izhoda, skupne akcije posredovanja med državnimi vladni mi organi za iskanje novih izhodišč, novih rešitev. Le-te pa vse bolj ponuja mednarodno sodelovanje, gospodarske povezave in skupne pobude, ki iščejo novih izhodišč prav z dopai njevanjem ali povezovanjem gospodarskih dejavnosti. SUšati je bilo zato predloge za sodelovanje na področju industrijske kooperacije, trgovinske izmenjave, v znanstvenem in tehnološkem raziskovanju, na področju energetike, turizma, zaščite okolja in še zlasti pomorskih in suho-zemskih prometnih povezav.
Delovna skupnost Alpe - Jadran je z včerajšnjim letnim srečanjem sindikalnih zastopstev šestih dežel regij in republik naredila nov korak, morda malo opazen na zunaj, pa vendar prav tako pomemben, na poti uresničevanja mednarodnega sodelovanja v našem delu Srednje Evrope. V tistem, ki je komaj trideset lét nazaj še doživljal hude pretrese, še danes pričujoče v zavesti majhnih narodov.
VLASTA BERNARD
PORTOROŽ — Portoroški Avditorij je te dni gostil 6. zbor slovenskih pravnikov iz matične domovine in zamejstva. Letošnji je jubilejni, saj mineva 40 let od takrat, ko so slovenski pravniki na Suhorju potrdili svoj delež v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. V celotnem obdobju graditve slovenske zakonitosti in državnosti so bili ves čas nenehno aktivni.
Letošnji zbor v Portorožu je bil namenjen aktualni temi o razvoju pravnega sistema v SFRJ. Temu so bile namenjene tudi uvodne besede Milana Kučana, člana predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije ob začetku zbora. Da bi omogočili udeležencem, vseh je okoli 500, aktivno poseganje v obravnavo, so delo razdelili v tri sekcije: sekcijo o aktualnih problemih gospodarskega in samoupravnega prava, sek cijo o uresničevanju vloge družbeno političnih skupnosti izvršnih organov in uprave ter sekcijo za družbeno in kazensko varstvo samoupravljanja in družbene lastnine.
Posebej velja opozoriti na zanimiva prispevka slovenskih zamejskih pravnikov. Dr. Z Witter je orisal pravni položaj slovenske narod-
nostne skupnosti na Koroškem. Trideset let nenehnega boja za manjšinske pravice in stalno rovarjenje nacionalističnih sil kažejo na to, je dejal tovariš Zwitter, da pravna ureditev manjšinskega položaja v Avstriji ni v redu. Borba koroških Slovencev gre naprej.
Dr. Franc Škerlj iz Trsta je v portoroškem Avditoriju predstavil svoja razmišljanja o zavlačevanju zakonitih pravic slovenske manjšine v Italiji. Za to so odgovorne vlade, ki so od 1947. leta do danes vodile italijansko republiko, poleg njih pa še večinske stranke, katerih izraz so. Ob takem neodgovornem preziranju pravic slovenske narodne skupnosti in odkritem nespoštovanju mednarodnih obveznosti in tudi samih ustavnih določb, je še rekel dr. Škerlj, imamo slovenski rojaki v Italiji pravico, da vladnim oblastem povemo, da je naše potrpljenje na koncu.
Šesti zbor slovenskih pravnikov v Portorožu se danes izteka s pravniško tribuno, ki je namenjena pogovoru o tem poklicu ter pravniški informatiki in terminologiji, bogati program pa omogoča napredek te stroke in razvoj slovenskega pravnega sistema.	MIRJAN MUŽENIČ
Skupna izjava zasedanja sindikatov Alpe-Jadran
gos ^zaiemno obveščanje o sindikalnih dejavnostih na posameznih področjih Podarstva. družbenega razvoja, dela in finančne politike predstavlja dra-en Prispevek k ovrednotenju dela v posameznih sredinah. n„. Precejšen pomen gre zato posvetiti specifičnim prizadevanjem za ize-kolekr6 .dohodkovnih ravni zaposlenih, socialnih pogojev dela, spoštovanju Skukih delovnih pogodb in zakonskih predpisov za zaposlene v deželah SkX°sH Alpe Jadran; posebna prizadevanja kaže sprožiti pri vprašanju tp. ceRia delovnega umika glede na zaposlovanje v posameznih državah. K Pra °°vcyi Sre dodati tudi prizadevanja za polno priznanje pogodbene enako-riiosti delavcev, ki v okviru delovne skupnosti delajo kot tujci, bah Narodnostnim manjšinam gre priznati pravico do aktivne vloge v druž-• v katerih živijo.
pg. Zbrani potrjujejo veljavnost svojega angažiranja za zmanjševanje na Oiar * za m*r v svetu ter pripisujejo sindikalni manifestaciji, ki je bila n ‘ ,ca letos v Ljubljani zaslugo, da je priklicala pozornost mednarodnega javni,1 “menja k nujnosti preseganja blokovske razdvojenosti in k nadaljeva-mednarodnega dialoga.
ki s R°dpreti in razvijati gre tudi pobudo »Ženska v sindikatu in družbi«, izmenja ^^kati sprožili v Celovcu in kjer bo treba nadaljevati in razširiti
,jnG ^tirani sindikalni zastopniki ocenjujejo razčlenjeno problematiko na nja ifm re^u tretjega letnega sreča ja kot zelo pomembno osnovo za nadalj Z'irvx i U*)na Prizadevanja pri iskanju novih poti gospodarskega in torej tudi Poshtvenega razvoja.
naj Resy° bo potrebno obravnavati problematiko celovitega odgovora, ki sm,>Zv°*tv*ru strategije za najbližjo prihodnost pripravi izdelane in konkretne gCe 23 imslednja področja;
gospodarske strukture za razvoj z izbiro sektorjev, na katere je treba __ Poseči;
Prizadevanja, da se v okviru skupnosti Alpe-Jadran razvija aktivna in __ “Okretna politika za dosego enakih ukrepov za zaščito okolja.
Pobude za proizvodno in storitveno kooperacijo, ki bo omogočala novo zaposlovanje s posebnim ozirom na zaposlovanje mladih. ske . , dikalni voditelji so si enotni glede potrebe po ustanovitvi organizacij-ganÌ7 - Vne lupine, ki jo bodo sestavljali po en predstavnik sindikalne orse ,2ac*je ali regije in ki bo skrbela za nadaljnje pobude. V tem smislu so darst govor*ti tudi že za prvo specifično delovno srečanje o pomorskem gospo-'m v Severnem Jadranu, ki bo meseca maja 1985 v deželi Veneto, organ' dikalne organizacije bodo medtem stopile v stik z institucionalnimi za v o .^oprosti Alpe - Jadran, da bi vzpostavili stalno informacijsko povesti za področje dela ali natančneje, gospodarskega razvoja in za-
slga-Ekrani vabijo delovno skupnost Alpe - Jadran naj poskrbi, da bodo na-goče Je Zlms*(e olimpijske igre organizirane tako, da bo že v naprej onemo-^rcm §rk Roskus bojkota in da bo v čimvečji meri upoštevana težnja ob
Še ena trgovina COOP več
DISCOUNT
KONZUMNA DELAVSKA ZADRUGA - TRŽIČ
Jutri, 28. t.m., ob 11. uri bo v Ul. C. A. Colombo 35, državna cesta 14 za Trst,
OTVORITEV
. nove diskontne trgovine »II Negozio«
s prodajno površino 1.500 kv. m.
Razširili in izboljšali smo ponudbo pri različnih živilih, tako pri sadju in zelenjavi kot pri pokvarljivih živilih, tako v samopostrežbi kot pri prodaji za pultom, pa tudi pri posebnih živilih. Ob vsem tem imate na razpolago še novo mesnico in veliko parkirišče.
COOP si ti, kdo ti lahko ponudi še več?
Z jutrišnjim svečanim odkritjem spomenika se bo Prečnik poklonil spominu svojih padlih
V devinsko-nabrežinski občini so samo tri vasi, ki se lahko ponašajo s spomenikom padlim v NOB. Zadnjega so odkrili leta 1970 v Nabrežini in je posvečen žrtvam iz vseh vasi v občini, spomenika v Praprotu in šempolaju pa stojita že od pr vib povojnih let. Odslej bo imel lasten spomenik žrtvam v boju proti nacifašizmu tudi Prečnik. Sicer so krajevne oblasti decembra 1975. leta v Prečniku že postavile spominsko ploščo, toda v Prečniku, nedaleč od vasi je od leta 1945 še eno obeležje. Nedvomno je najstarejši spomenik padlim oz. padlemu v okolišu, domačini so ga postavili v spomin na antifašista Josipa Kneza, ki je padel prav na kraju, kjer je spomenik.
»Zasluga za postavitev spomenika padlim v Prečniku gre vsej vaški skupnosti, saj so se naši ljudje že več let aktivno prizadevali, da bi vas imela spomenik,« nam je dejal predsednik Pripravljalnega odbora Ludvik Mokole.
»Spomenik je bil postavljen z udarniškim delom, s katerim smo začeli pred približno tremi leti, finančno kritje pa smo si priskrbeli predvsem s prostovoljnimi prispevki ter s prirejanjem vaških partizanskih prazni-
kov, ki smo jih organizirali šest let zapored. Spomenik so poleg tega izklesali domači klesarji, katerim gre pohvala.«
»Naša vas, ki tudi danes ni številčna, je imela med NOB hude izgube : dva vaščana sta padla mučeniške smrti, štirje so umrli v nemških koncentracijskih taboriščih, druga dva partizanska borca pa sta po vojni tragično preminula. Naj omenim, da bosta spomenik odkrila domačina Felici ja Adamič vd. Legiša, mati te-renke, ki je tragično umrla v tržaški Rižarni ter Armando Gruden, sin partizana, preminulega v Mauthausnu.«
Ko smo vprašali predsednika občinske sekcije VZPI - ANPI Alojza Markoviča o pomenu postavljanja spomenikov, nam je odgovoril, da jje dolžnost nas vseh, da se oddolžimo zaslugam padlih antifašistov. Kar se pa tiče odkritja spomenika v Prečniku, je pristavil, da gre "za veliko pridobitev ter zelo koristno dejanje. »Kot sekcija VZPI smo domačinom iz Prečnika kolikor je bilo mogoče pomagali v njihovih prizadevanjih. Naša želja p» je, da bi se pobude za ovrednotenje idej odporništva nadaljevale. Obstajajo stvarne možno-
sti, da bodo tudi domačini v štivanu imeli spomenik padlim.«
Naj omenimo še, da bo spomenik v Prečniku stal med Gurenjo in Du-lenjo vasjo, kjer bo jutri popoldne na slovesni svečanosti nedvomno vladalo prisrčno vzdušje. Spomenik je iz repenskega kamna na njem je v-
klesana zareza, ki simbolizira rano našega naroda. Poleg vaških predstavnikov in zastopnikov raznih druž-beno-političnih organizacij, ki bodo prinesli pozdrave, bosta spregovorila tudi predsednik in podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI Arturo Calabria in Dušan Košuta.
Bodo trgovine za sv. Justa odprte?
Na praznik tržaškega pjatrona sv. Justa v soboto, 3. novembra, bodo vse trgovine v tržaški občini lahko v jutranjih urah redno odprte. Tako se je izrekla tržaška občinska uprava, ki dopušča trgovcem možnost, da bodo imeli lahko odprte trgovine tudi v ponedeljek, 5. novembra.
Proti temu sklepu je včeraj odločno nastopila sindikalna zveza FULCTAS, ki združuje delavce v trgovskem in turističnem sektorju in ki je mnenja, ča je to v nasprotju s samo delovno pogodbo. Ob shodu alpincev in ob prireditvi »P.-ix Italia« so bile kljub občinskemu odloku, ki je dopustil možnost odprtja trgovin ob nedeljah in ponedeljkih, skoraj vse trgovine v mestu zaprte, pravijo sindikati, zato sedaj ne vidimo potrebe po novi o-dredbi v tem smislu. V znak protesta proti temu stališču občinske u-prave je zveza FULCTAS proglasila za soboto zjutraj splošno stavko vseh uslužbencev trgovskega sektorja.
• Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal v sredo, 31. oktobra, ob 18.30. Na dnevnem redu ima razpravo o triletnem občinskem načrtu javnih del.
O V ponedeljek, 29. oktobra, ob 19-uri bo v konferenčni dvorani v Ul. Ciamician drugo predavanje na temo »Vonj gob«, ki ga prireja mikološki krožek Bresadola v sodelovanju z naravoslovnim muzejem.
Imena vklesana v spomenik
JOSIP KNEZ — rojen 10. 3. 1908. Borec Južnoprimorskega odreda.
Umorjen po hudem mučenju 22. 8. 1944 v Prečniku.
ROZAMILA LEGIŠA — rojena 7. 2. 1922. Boi ka I. kraškega bataljona. Umrla 17. 5.1944 v Rižarni.
ALBERT GRUDEN — rojen 26. 6. 1913. Borec XVIII. bazoviške brigade. Umrl 20. 3.1945 v Mauthausnu.
FRIDERIKA GRUDEN — rojena 11. 12. 1918.
Umrla’10. 3. 1944 v Ravensbriicku.
IVAN PAVLINA — rojen 24. 9. 1919. Borec I. kraškega bataljona. Umrl 15. 4. 1945 v Flassemburgu.
JOSIP ŠUŠTERŠIČ — rojen 9. 4.1904. Borec XVIII. bazoviške brigade. Umrl 8. 12. 1944 v Flassemburgu.
VIRGILI! ADAMIČ — rojen 29. 5. 1929. Borec III. prekomorske brigade. Smrtno ponesrečen 10. 7.1953 v Subotici.
LUCIJAN MOKOLE — rojen 7. 1. 1920. Borec I. kraškega bataljona. Tragično preminil 10. 1, 1956 v Bardonecchii.
Razširitev pokopališča na prvem mestu zahtev vzhodnokraškega rajonskega sveta
Rajonski svet za vzhodni Kras se je v sredo sestal, da bi izrekel mnenje o preteklem triletnem občinskem načrtu javnih del ter oblikoval predloge za prihodnji triletni načrt. Razprava, ki se je okrog tega pomemb-nega vprašanja razvila, je bila sorazmerno kratka. Sicer pa drugače tudi ni moglo biti, kajti od vseh predlogov, ki jih je vzhodnokraški rajonski svet dal za prejšnji načrt, ni bilo v teh treh letih dejansko izvedenega skoraj nič, če izvzamemo nekatera manjša javna dela. Za prihodnji triletni načrt je potemtakem treba spet vzeti v roke predloge, ki so bili izrečeni za prejšnji načrt. Orientacija rajonskega sveta se v bistvu ni spremenila. Tudi prednostna lestvica potrebnih javnih del je ista in obsega, kot je že obče znano, predvsem razširitev openskega pokopališča, nato gradnjo socialnega centra, urbanizacijo Opičin, ki se je zadnja leta razvijal divje in nekontrolirano, ureditev spomenikov 71 talcem in Pinku Tomažiču ter tovarišem na Opičinah, ure d ite v problema šolskih prostorov itd. V prihodnjem proračunu in triletnem načrtu naj Občina torej upošteva, kar rajonski svet že leta predlaga. Glede dolgoročnih načrtov pa je bilo na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta rečeno, da bi si morala Občina
zastaviti predvsem vprašanje ureditve kanalizacije ter napoljave metana v kraške vasi.
V nadaljevanju seje je bil rajonski svet poklican, da se še enkrat izreče o varianti 40, ki zadeva razširitev pokopališča. Ustrezno mnenje je bilo izrečeno že pred šestimi meseci, ker pa je Občina vnesla neke spremembe, se je bilo treba izreči še enkrat. Zanimivo pa je, da rajonski svet teh
sprememb v varianti ni odkril, ker niso bile izrecno opisane. Kljub temu je izrekel ugodno mnenje z upanjem, da bi se dela za razširitev pokopališča čimprej pričela. Na koncu je odobril tudi sam gadbeni načrt za razširitev.
Naj še dodamo, da je vzhodnokra ški rajonski svet v sredo sprejel odstop svetovalca SSk Nika Kosmine, ki ga je zamenjal Vinko Ozbič.
Temi: že spet krčenje proizvodnje
Družba Terni bo omejila proizvodnjo v škedenjski železarni in zmanj šala število zaposlenih na 932 enot. Vest je pred dnevi sporočil pooblaščeni upravitelj družbe predstavnikom tovarniškega sveta škedenjskega obrata in članom pokrajinske sindikalne federacije kovinarjev med srečanjem v Rimu. Pooblaščeni upravitelj je podčrtal, da pripravlja družba Terni načrt za sanacijo gospodarskega položaja v škedenjski železarni, ta načrt pa naj bi v bistvu predvideval omejitev delovanja na en sam plavž s proizvodnjo 380 tisoč ton su rovega železa in že omenjeno krčenje števila zaposlenih. Rimski predstav-
Kdaj bo upoštevana vloga rajonskih svetov ?
Rajonski sveti so v sedanji jazi poklicani, da se izrečejo o preteklem triletnem načrtu javnih del in sestavijo predloge za prihodnji proračun ter načrt 85 87. Pred njimi je torej pomembna naloga, istočasno pa jih vsa ta leta spremlja občutek, ki se je že oblikoval v zakoreninjeno prepričanje, da so njihovi napori večkrat zaman, da občinski upravitelji redkokdaj, če sploh kdaj, upoštevajo njihova mnenja in predloge. Nezadovoljstvo je prišlo že do takšne meje, da je preseglo zgolj verbalne proteste. Prvi zgovoren primer odkritega prehoda k dejanjem je demonstrativni odstop rajonskega sveta za Valmauro, ki je spoznal, da je bil nemočen v svoji dolgoletni akciji za reševanje nekaterih perečih vprašanj rajona, ker v tej svoji akciji ni imel opore občinske uprave.
Bo zgled Valmaure vendarle razgibal vode in prispe-
val, da bodo začele občinske oblasti resneje jemati rajonske svete, kot pomembne dejavnike upravne decentralizacije in posrednike potreb in zahtev prebivalstva? To bo pokazal nadaljnji razvoj dogodkov. Medtem pa že opažamo, da tudi v drugih rajonskih svetih odločneje postavljajo zahtevo, da mora občinska uprava bolje prisluhniti problemom in predlogom, ki prihajajo iz posameznih rajonov.
V tem okviru so se prvi zganili komunisti, ki so (ali bodo) v posameznih rajonskih svetih predložili resolucije, v katerih izražajo solidarnost in podporo rajonskemu svetu za Valmauro ter zahtev, da bi začela Občina upoštevati vlogo in pomen rajonskih svetov, kot je treba. Takšno resolucijo je v sredo predložila tudi komunistična skupina v vzhodnokraškem rajonskem svetu, vendar se bodo o njej izrekli šele na prihodnji seji.
nik družbe je zagotovil, da bo Terni do polovice novembra predstavila sindikalnim organizacijam predvideni načrt.
Delavski in sindikalni predstavniki so že zavrnili tak načrt. Po njihovem mnenju bo vodstvo družbe na ta način še obubožalo proizvodnjo škedenj-ske železarne.
Druga točka na dnevnem redu je bilo vprašanje dopolnilne blagajne. Sindikati si prizadevajo, da bi delavci vpisani v dopolnilno blagajno rotirali ter tako pravičneje »porazdelili* ure dopolnilne blagajne med delavstvom. Pooblaščeni upravitelj Terni je zagotovil, da bo vodstvo spot pregledalo to vprašanje, pri čemer se bo posvetovalo s sindikalnimi organizacijami.
O »Spritz - domači koktajl« — to je naslov LP plošče tržaškega pievca Umberta Lupi ja in to bo tudi naslov koncerta, ki ga bo Lupa imel jutri, 28. oktobra, ob 17. uri \ gledališču Cristallo na pobudo gledališke skupine La Contrada. Lupi jev repertoar obsega pjredvsem pesmi iz tržaške ljudske zakladnice.
• Združenje tržaških industrijcev pri'; reja 9. in 16. novembra dve srečanji za kadrovsko izpopolnjevanje vodilnega osebja v industrijskih in trgovskih obratih, ki so včlanjeni v združenje. Na srečanjih bodo v glavnem razpravljali o razvoju in upravljanju produkcijskih sredstev.
Deželno zasedanje o civilni zaščiti
Civilna zaščita je pri nas še vedno pojem, ki ni pognal pravih korenin v zavesti širše javnosti, prav tako pa ni našel še pravega odziva med oblastmi. Čeprav se o civilni zaščiti vedno več govori, je še vedno malo tistih, ki vedo, kakšne naloge imajo pristojni organi, kakšen material imajo na razpolago in na kolikšno sodelovanje ti organi lahko pravzaprav računajo. Skratka, težav, s katerimi se civilna zaščita v Italiji sooča, je na pretek. Zakonski normativ še ni točno opredeljen in prav tako v meglo zavite so tudi pristoj nosti in naloge posameznih ustanov in organizacij, ki naj bi bile v prvih vrstah v primerih kakršnekoli potrebe.
£
Z namenom, da bi to problematiko nekoliko osvetlili, je tržaška sekcija SOGIT, ki se ukvarja s prvo pomočjo, sklenila, da priredi danes, s pričetkom ob 9. uri, v dvorani Riebold (Ul. Besenghi 25) deželno zasedanje na temo »Izkušenje in prerspoktive civilne zaščite.
O Tržaška občina sporoča, da morajo jusarski upravičenci, ki bi radi sekali drva v občinskih gozdovih, vložiti prošnjo v uradu rajonskega sveta najkasneje do 31. oktobra.
• Zaradi del, ki so v teku na Lonjer-ski cesti, so na strani lihih (nep>ar-nih) hišnih številk v Ul. Comici prepovedali ustavljanje in paarkiranje vseh vozil. Prepoved bo v veljavi seveda le do zaključka cestnih del.
Naši dijaki na Zavodu združenega sveta v Devinu
»V torek bomo oblekli slovenske noše«
Kot sicer preostale ustanove mednarodnega značaja, denimo Miramarski center za teoretsko fizika, je Zavod združenega sveta v Devinu precej nepoznan in tuj tržaškemu prebivalstvu. V teh dneh, ko ga bo obiskal angleški prestolonaslednik princ Charles, pa je postal nenadoma zanimiv, tako da smo v časnikarski radovednosti nepričakovano spoznali, da smo tudi v tem mednarodnem okviru Slovenci prisotni, predvsem s svojo strokovnostjo in, mimo retorike, resnim pristopom. V mislih imamo arhitekta Vilija Volpija, ki je za deželo načrtoval in vodil preureditvena dela vseh objektov Zavoda, inženirja Vladimira Vremca, ki je kot direktor tržaške občinske službe za javne zelene površine uredil zelenice in vrtove, in pa naše dijake, ki obiskujejo Zavod.
O delu strokovnjakov bomo še pisali, danes bi se zaustavili pri razveseljivi informaciji, da je v tretjem akademskem letu devinskega Zavoda združenega sveta izpisanih kar sedem slovenskih dijakov s Tržaškega, Naj omenimo, da jih je skupno okrog dvesto, prihajajo iz 49 držav, med njimi je tudi pet iz Slovenije. Te informacije nam je včeraj posredovala Danijela Štoka, ki obiskuje s Sandijem Slamo drugi letnik Zavoda. Letos je oil »priliv« Slovencev s Tržaškega množičnejši. V prvem letniku je namreč kar pet dijakov: Devan Cesar, Rihard Sluga, Kristina Hmeljak, Kristina Magajna in Valentina Buzečan.
Danijela je odhitela na lekcijo, zato smo intervju ■nadaljevali z Devanom. »Kako je tu organiziran študij?« — »Vsak si lahko izbere šest obveznih predmetov, zraven pa še kakega izbirnega, za katere pa ni treba, da dela na koncu bienija izpit. Bienij velja za zadnji dve leti znanstvenega ali lingvističnega zavoda, tako da se potem lahko vpišeš na vse fakultete. Pouk je prirejen nekako po vzoru univerzitetnega, saj nismo
porazdeljeni v razrede, ampak po predmetih. Zjutraj imamo običajno pet ur pouka, popoldne pa eno. Mi imamo tudi slovenščino, ki jo poučuje Andreja Antoni. Doma je iz Ljubljane, poučevala je na univerzi v Pragi, lani na slovenskem klasičnem liceju v Gorici, letos pa uči na slavistiki v Vidmu. V Devin prihaja dvakrat tedensko, pouka pa imamo okrog 2 uri in pol.«
»Zakaj si se odločil za to šolo?« — »Moram priznati, da se v ,normalni’ nisem počutil najbolje. Prevelik je bil prepad, predvsem s človeškega vidika, med dijakom in profesorjem, pa tudi odnos med šolo in dijaki je tu veliko bolj dinamičen. Imam občutek, da je šola nam popolnoma na razpolago, v naši službi, če tako lahko
Natrpan program obiska princa Charlesa
V teh dneh so v teku mrzlične priprave, da bi princa Charlesa, ki bo v svojstvu predsednika Zavodov združenega sveta prvič obiskal naše kraje in Italijo, čimbolj neoporečno in prestižno sprejeli. V ponedeljek zjutraj bo prestolonaslednik gost deželnega sveta, popoldne pa ga bo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost sprejel župan Ri-chetti in občinski odbor. Sledila bo v dvorani gledališča Verdi svečanost ob odprtju akademskega leta devinskega Zavoda združenega sveta »Jadran-uskega morja«. V torek lo princ Charles prisostvoval poimenovanju Zavoda in operativnim srečanjem z najvišjimi predstavniki Zavodov združenega sveta. Popoldne ga bo sprejel župan devinsko-na-«brežinske občine Pavel Fonda.
rečem. Profesorji živijo z nami, so zelo prijatelji in razpoložljivi za katerokoli pomoč.«
»Kakšen je tvoj dan?« — »Vsi živimo tu, ne-kateri spijo v prostorih znotraj devinskega gradu, drugi v motelu Agip, še tretji v devinskih Pen' zionih. Zato si za zajtrk poskrbimo vsak drugače-Mi si ga pripravljamo sami v skupni sobi. P° jutranjem pouku imamo skupno kosilo v motelu Agip, popoldne pa je namenjeno športnim in kulturnim dejavnostim. Enkrat tedensko se obvezno ukvarjamo tudi s socialno dejavnostjo. Imam0 namreč redne stike z organizacijami, ki skrbi)0 za ostarele, prizadete ali drugače ogrožene ljudi-Jaz na primer sem vsak teden na Opčinah, v na' selju Villaggio del fanciullo. Večer si organiziramo po lastni potrebi in želji: branje, študiran]0' pogovor, kulturna prireditev v Trstu, družabnost-■*
»Kaj ti je najbolj všeč v tej izkušnji?« — »Predvsem dejstvo, da je didaktična priprava na zel° visoki stopnji. Takoj zatem pa možnost, da spoznavam vrstnike iz vseh kontinentov. Z mano y sobi spita študenta iz Velike Britanije in Zimbafr weja, sedaj je prišel še Tržačan iz RojanaN°’ dejstvo, da je okrog 70 Italijanov, ima večkrat za posledico, da se pogovarjamo v italijanščini’ kar je za naš zavod nekaj izjemnega, saj je P°' govorni jezik angleščina. Veliko pa mi tudi pom°n dejstvo, da nas zavod upošteva kot samostojne ljudi, ki so odgovorni tako za svoj študij kot z“ življenjske izbire.«
»Nimaš občutka, da izgubljaš stike s slovenskimi prijatelji?« — »Ne, ker jih srečujem ob koncu tedna, ko smo prosti. Z druge strani pa je na,. sedem precej povezanih, tako da smo se tud domenili, da bomo za slovesnost v torek oblek1, slovenske noše, radi pa bi organizirali tudi teed) slovenske folklore s pomočjo skupine Stu led ■ Upamo, da nam bo uspelo.«
Predsednik vlade Craxi na včerajšnji slovesnosti na Trgu Unità
»Trst si mora tudi sam pomagati za izhod iz krize«
S slovesnostjo na Trgu Unità je včeraj Trst počastil 30-letnioo priključitve k Italiji. Bolj kot civilni slavnosti smo bili priča vojaški paradi z mimohodom vseh enot, ki so pred tridesetimi leti prve vkorakale v mesto in zaprisegi rekrutov bataljona »San Giusto«, ki ima svoj sedež v kasarni v Ul. Rossetti. Tudi vzdušje je bilo primerno za take vrste prireditev, sam odziv množice pa ni bil tak kot so ga mogoče pričakovali prireditelji. Med občinstvom, ki je spremljalo slavnost, je bilo mnogo dijakov, ki so po odredbi šolskega skrbništva lahko ob 9.30 zapustili šolo in pa sorodnikov vojakov, ki so prišli tudi iz drugih krajev Italije. Tudi italijanskih zastav po mestnih ulicah ni bilo ravno dosti, vsaj toliko ne kot so jih napovedovali (in pričakovali) določeni nacionalistični krogi. Vsa prireditev je potekala v najboljšem redu in brez vsakršnih kon testaci j, če izvzamemo nekatere o-samljene žvižge, ki jih je bil deležen predsednik vlade.
Craxi, ki sta ga spremljala obrambni minister Spadolini in načelnik glavnega štaba vojske general Capuzzo, je v dvanajstih tipkanih straneh dolsero govoru posvetil pozornost izključno zgodovini in sedanjosti Trsta in kot je bilo pričakovati se ni dotaknil političnega trenutka ter te-zav. ki pestijo vlado. Marsikatera njegova misel o preteklih in bližnjih dogajanjih v Trstu in njegovem za-Jfdju ni slonela na najboljših zgodovinskih osnovah, tako da je v nekaterih odstavkih skoraj izpadlo, da je bil predsednik Craxi nepopolno informiran o tem kaj se je pravzaprav dogajalo pri nas med vojno in tudi takoj po njej. Zanimivejši in tudi učinkjavitejši se nam je zato zdel drugi del Craxijevega govora, kjer je posvetil pozornost gospodar-ski in družbeni krizi, ki pesti danes mesto in spet povedal, kako misli država prispevati svoj delež, da bo tfst lahko bolje kljuboval svoji usodi- Ob tem pa je podčrtal, da Trža-caru ne morejo vedno čakati samo na pomoč od zunaj, ampak si moralo tudi sami zavihati rokave ter tako konkretno pokazati neki nov za-P?s pri reševanju odprtih problemov. vlada bo naredila svojo dolžnost, je v bistvu naglasil Craxi, Trst pa se ne sme potegniti nazaj in se za-pret' v svoj partikularizem.
Gospodarska bodočnost Trsta je tudi v odpiranju do sosedov in do vzhodne Evrope je podčrtal ministrski predsednik, ki je kot primer odganja in sodelovanja postavil nedavni posvet o vodni poti Soča - Sa-ya - Donava. Glede krize, ki pesti zlasti tukajšnje obrate z državno so-ddaježbo, je dejal, da bo vlada v namestila posebno delovno ki se bo ukvarjala specifično s temi problemi, istočasno pa d° sprejela vse tiste ukrepe, ki bo-d° mpeli za cilj pospešitev nekaterih vmikih načrtov, kot je npr. Center za znanstveno in tehnološko raziskovanje.
Pred Craxijem je na kratko spregovoril tržaški župan Richetti. Nje-8°v poseg je bil pretežno pozdravnega značaja, v njem je župan podčr-
tal zgodovinsko in zemljepisno specifiko Trsta v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine ter potrebo po večji in aktivnejši pozornosti s strani države.
V zgodnjih popoldanskih urah se je predsednik vlade po kosilu na prefekturi, ki se ga je udeležila tudi senatorka Gerbčeva, srečal s predsednikom dežele Biasuttijem in s čla-
ni deželne vlade. Tudi tukaj je tekla beseda zlasti o gospodarskih vprašanjih in o veliki krizi, ki jo doživljata tržaška in goriška pokrajina. Craxi je imel pred tem tudi razgovor s predsednikom deželnega sveta Manzonom, ki mu je med drugim tudi predočil položaj in odprte probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
mm
Ženske za ustreznejši zakon o spolnem nasilju
»To je zakon, ki vse priznava in i-stočusno vse zanika!« To je samo ena izmed številnih negativnih oznak, ki so jih ženske izrekle na račun zakona o spolnem nasilju, ki ga je pred kratkim izglasovala poslanska zbornica. O izidu glasovanja v poslanski zbornici in o poteku razprave so včeraj popoldne govorile ženske na srečanju, ki ga je v Časnikarskem krožku organiziral Odbor za zakonski o-snutek proti spolnemu nasilju.
Najprej je Ester Pacor na kratko povzela dolgo in težko pot, ki jo je do sedaj prehodil zakonski osnutek v raznih formulacijah. Že leta 1980 je namreč Odbor predložil zakonski o-snutek," ki ga odločno zagovarja žensko gibanje. Po razpravi v pravosodni komisiji poslanske zbornice, kjer so izdelali enoten osnutek, je dogovorjeno besedilo, nad katerim je žensko gibanje že imelo pomisleke, januarja 1983 le prišlo v obravnavo. Takrat je prišlo do osupljivega zadržanja večine poslancev, ki je podprla C asini jev (KD) amandma, ki je dejansko razvrednotil vsebino celotnega zakona.
Tokrat so sicer poslanci uvrstili dejanja spolnega nasilja med zločine (proti temu se je namreč izrekel Casini lani), vendar pa so, je poudarila E. Pacor, zavrgli nekatere bistvene postavke. Tako so popolnoma nesprejemljive zakonske rešitve v zvezi z mladoletniki; nadalje ženske o-porekajo odločitvi, da smejo ženske organizacije nastopiti na procesu kot prizadeta stranka po presoji sodnika in mnenju žrtve; ter končno zavrača-
jo »sramežljivost« zakonodajalca, ki je določil, da sme nasilje med zakoncema ali med partnerjema, ki živita skupaj, v javne obravnave le na pritožbo.
V drugih primerih (z nekaj izjemami seveda) steče namreč sodni postopek brez pritožbe žrtve, kar je nedvomno med pozitivnimi značilnostmi zakona. Toda zaradi izredno protislovne vsebine ženske zakon kot celoto zavračajo, so poudarile udeleženke včerajšnjega srečanja.
Kritično so se izrazile tudi o poteku razprave: o tem je na kratko poročala Nicoletta Klinger. Obsodile so sredinsko - desničarsko koalicijo, kije izglasovala zakon (zanj so se izrekli predstavniki KD, PSDI, PLI in MSI, medtem ko so poslanci PRI prosto izbirali), niso pa mogle sprejeti niti odločitve socialistične stranke, ki se je vzdržala, in radikalcev, ki se glasovanj ne udeležujejo. Dogovorile so se še za vrsto pobud pred začetkom razprave v senatu, ki naj bi se, tudi pod pritiskom ženskega gibanja in tistih levičarskih strank, ki se ne strinjajo z odobrenim tekstom, drugače odločil in ovrgel sklep poslanske zbornice, (bip)
6 Odsek Ul. Economo, ki leži med hišno številko 14 in začetkom Ul. Lazzaretto Vecchio, in odsek Ul. Lazzaretto Vecchio, ki gre od Ul. Economo do Rebri Promontorio, ostaneta med 8.30 in 17. uro ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih za nedoločen čas zaprta za ves promet.
Slovenski župani predsedniku Craxiju
Ob tridesetletnici ponovne priključitve Trsta Italiji vam podpisani župani izrekajo prisrčno dobrodošlico v naših krajih in iskren pozdrav z naslednjim sporočilom :
Slovenci tržaške, goriške in videmske pokrajine so bili pod fašizmom diskriminirani, preganjani, nasilno asimilirani in oropani svoje istovetnosti.
Demokratična Italija, ki je izšla iz osvobodilnega boja je vzbudila pri slovenski narodni skupnosti veliko pričakovanj, zato je zavračanje in več-desetletno odlašanje priznanja pravic in zaščite Slovencev ena od negativnih značilnosti povojne demokratične Italije in še posebno obdobja, ki ga danes proslavljamo.
Odklanjanje omikanega sožitja s strani dela naših sodržavljanov ne sme biti zadosten razlog za desetletne zamude.
Vprašujemo se, ali vlade in sedanje vladne sile upoštevajo samo kon-sensus krajevnih nostalgikov ali tudi dostojanstvo vsega italijanskega ljudstva, kateremu bo zgodovina konec koncev le pripisala odgovornost za trotiranje Slovencev pod fašizmom pred vojno in v demokratični republiki po vojni.
Mi smo danes tu, na Trgu Unità, skupaj z vsemi predstavniki družbenega življenja Trsta, ne kot ponižani in razžaljeni, ampak kot zmagovalci nad črno preteklostjo, kot borci za uveljavitev črke in duha naše ustave, ki je za vse nas dragocen sad borbe italijanskega naroda in vseh narodov, ki so verjeli v svobodo.
Zvesti tem izročilom in Republiki, pričakujemo od vlade in parlamenta, da preide od besed k dejanjem.
PAVEL FONDA - župan občine Devin - Nabrežina EDVIN ŠVAB - župan občine Dolina JOSIP GUŠTIN - župan občine Zgonik PAVEL COLJA - župan občine Repentabor
Kaj je Dora Pezzilli govorila na volilnem shodu pri Brojenci?
Sodni zaplet »naturističnega shoda« radikalke Dore Pezzilli, ki je na lanskih deželnih volitvah kandidirala kot neodvisna na listah KPI, se včeraj ni rešil. Verjetno tudi zato, ker so ga policijski organi iz Seslja na, ki so zadevo sprožili, precej »bizantinsko« postavil., tak- dr je bil pretor Reinotti nekoliko v škripcih in je preložil nadaljeva jv razprave na 5. december.
Čeprav so časopisi poročali n sho du, ki ga je na obali pri Brojenci imela junija lani Dora Pezzilli v Evi ni obleki, procej obširno (pisali so tudi vsedržavni časopisi), so policisti iz Sesljana v svojem potočku u-gotavljali, da ga kljub dv turnemu iskanju niso opazili in da se je Pezzilli jeva verjetno ustavila na drugi plaži. Prijavo pa so spričo tiskov nih vesti vseeno izročili sodstvu, vendar le proti Mauriziu Bekaiju, tajniku tržaškega nenasilnega združenja, ki je shod organiziralo iz protesta zoper akcije policije in karaoi.ijerjev proti tržaškim nagcem. Bexar.a so obtožili nedovoljene manifestacije, ker je ni tri dni prej prijavil policiji.
Obravnava se je včeraj razvijala predvsem na teh tehničnih značilnostih. Bekarjev odvetnik Magnacco je dokazoval, da je šlo za manifestacijo v volilni dobi, v kateri ni predvideno predhodno obvestilo. Javni tožilec pa je s svoje strani poudaril, da je Bekar prijavil shod (en dan prej) in da torej ni šlo za volilno manifestacijo. Reinotti je gordijski vozel hotel presekati tako, da je sku-
šal ugotoviti, kaj je Pezzillijeva govorila. Pri tem mu je pomagal na-brežinski odbornik Marino Vocci, ki se je, sicer povsem oblečen, udeležil shoda in je včeraj kot razbremenilna priča potrdil, da je Pezzillijeva res imela političen govor. Reinottiju pa pričevanje ni bilo zadostno, od o-brambe je zahteval še druge priče, ki bodo spregovorile — 5. decembra.
Deželni prispevki trgovcem in gostincem
Trgovci in gostinci, ki želijo obnoviti, preurediti ali kupiti nove lokale, oziroma nabaviti nova prevozna sredstva, lahko prejmejo od Dežele prispevek v višini 7 od sto naložene vsote za obdobje 10 let, kar znese 70 od sto investiranega zneska. Prispevek je na račun glavnice (»a fondo perduto«). Zanj je dovoljeno zaprositi najpozneje po 12 mesecih od opravljene naložbe. Interesenti naj se za pojasnila obrnejo na SDGZ.
Zapustila nas je naša draga
Ida Kralj vd. Carli
Pogreb bo danes ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v trebensko cerkev.
Na meji pri Škofijah zaplenili 300 jugoslovanskih televizorjev
Tržaški pretor Bidoli je v smislu Kazenskega zasonika uka-'fr zaplembo nad 300 televizijskih Prejemnikov v vrednosti okrog 350 Ha Tnov ^r" Gre za tovor prikolične-cti	jugoslovanske registra-
«i;!.. 80 ga na mejnem prehodu pri a otlJah finančni stražniki skupaj z davčne policije temeljito prest' hf P p* ugotovili vrsto nepravilno-■ V prvi vrsti to, da potrdilo o izvo-televizorjev navaja jugoslovansko h„?'jV9dnjo, medtem ko so tako em-zavoji kot sami televizijski a-kat/t-iV °PrerT,ljeni z nalepkami, na katen[l je razvidna tovomiška znam-„ Vox.s.on; pa tudi druge navedbe, Drn a.tfciiska potrdila, priročniki za n» Vu 0 uporabo aparatov in tehnič-*e sheme so v italijanščini, znal v01].Bidoli je v vsem tem razpo-1 kršitev madridskega sporazuma mSf1® 14. 4. 1918 (revidiranega 31. 10.
1958
ga
1918 (revidiranega 31. 10. v Lizboni in v Italiji ratificirane-
3 z državnim zakonom štev. 676 z mdoipi 7" !967)’ i® uperjen zoper Podia • trgovsko konkurenco na o tj3®1 uavajanja potvorjenih znakov haK°Tn uvoženega blaga in podobnih P v)°u Ovajanja potrošnikov, bio" *n° upuracijo je pristojno ose-p„ , Retilo na mejnem prehodu pri Va_ gre za lepo količino jugoslovanskih hladilnikov, ki so bili rsa-sjj rJeni na trinajstih kamionih in ki r,h,.!ir,av tako na nepravilen način o-premljeni z označbami.
Ponoči so se znesli nad servisno postajo
Upravitelj servisne postaje API pri Sv. Andreju, 43-letni Erman Viola iz Ul. Negrelli 10, je včeraj zjutraj ob sedmih javil letečemu oddelku policije, da je bila njegova bencinska črpalka ponoči žrtev vandalskega in tatvinskega napada. Zlikovci so razbili šipo na vhodnih vratih, vdrli v pisarno in odnesli radijski aparat stereo vrednosti 400.000 lir, osem vetrovk in lepo število pločevink z oljem za zavore in protizmrzovalno tekočino. Poleg tega so s kleščami preščipnili kovinski obroček, ki preprečuje uporabo cevi za natakanje goriva in si natočili dokajšnjo količino bencina super. Pri tem so tudi razbili šipo bencinskega točilea.
OBVESTILO SDGZ
Priznanja za delo
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča svoje člane, da lahko do 10. novembra zaprosijo za podelitev priznanj uslužbencem, ki so več kot 25 let zaposleni pri istem podjetju in so se posebno izkazali na delovnem mestu. To naj storijo v uradih SDGZ, vendar čimprej. Priznanja bodo podelili 1. maja.
Zadnje slovo od Alberta Kralja
V četrtek smo Trebenci pospremili na zadnjo pot domačina, zavednega Slovenca Alberta Kralja. Iz kroga najdražjih ga je iztrgala kruta in zahrbtna bolezen. Alberta smo vsi poznali predvsem kot prekaljenega partizanskega borca. Berto je bil najmlajši član prve trojke, ki je meseca julija 1942 (bilo mu je 17 let) odšla organizirano iz Trebč v partizane. Na žalost so fantje po nesrečnem naključju že kmalu po odhodu padli v roke sovražniku. Vsi trije so bili zaprti in po strahotnem mučenju prišli pred fašistično sodišče za zaščito države. Razsodba je bila huda. Al-
bert Čuk, 30 let ječe, Emil Čuk 24 let, Berto pa je bil kot mladoletnik s poitalijančenim imenom 'Re Alberto obsojen na 16 let ječe. Kljub temu so razsodbo sprejeli pokončno in dostojanstveno, zavedajoč se, da ni daleč dan svobode. Z razsodbo se je začel tudi Albertov križev pot po italijanskih kaznilnicah. Najhujša postaja je bila zloglasna ječa Portolongone (ime te kaznilnice je bilo po vojni prav zaradi mučenja in nečloveških pogojev, v katerih so živeli zaporniki, spremenjena v Porto Azzurro). Po kapitulaciji fašistične Italije septembra 1943, se je Berto prebil do domače vasi, od tod pa spet v partizane. Največ časa se je bojeval v elitnem jurišnem bataljonu 30. divizije NOVJ. Po končani vojni je ostal še leto dni v jugoslovanski ljudski armadi JLA kot graničar, kar je bilo v prvih povojnih letih nevarno opravilo. Po demobilizaciji iz JLA se je vrnil domov, kjer je bilo treba začeti vse znova. To pa je bilo vse prej kot lahko. Pomanjkanje dela, nerazumevanje, razna razočaranja, ko se je v vsakem posamezniku v zamejstvu vzbudil dvom, da je bil njegov trud, trpljenje in boj zaman. Vsa ta grenkoba ga je odtegnila od večjega angažiranja v vaškem življenju in načela njegovo že itak šibko zdravje. Huda bolezen, za katero smo vsi mislili, da jo bo le prebolel in tako še enkrat zmagal, ie bila močnejša od njega. Naj mu bo lahka domača gruda.
L. M.
Žalostno vest sporočajo hči Danila z možem Vinccnzom, vnuk Livjo z ženo Majdo in malo Rumino, vnuk Fa-bjo z Miro in Martino, vnukinja Dragica, snahi Adriana in Gina, sestri Marija in Nella ter drugo sorodstvo.
Trst, 27. oktobra 1984
T	Zapustila nas je naša dra-
* ga mama
Marija Štoka vd. Starc
Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Kontovelu.
Žalujoča sinova Ado in Ludvik z družino.
Kontovel, 27. oktobra 1984
Ob nenadni izgubi člana, dolgoletnega odbornika in zaslužnega Slovenca Stanka K osmine se odbor SKD I. Gruden klanja njegovemu spominu, sinu Niku in družini pa izraža iskreno sožalje.
gledališča		ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM		včeraj-danes
VERDI
Operna sezona 1984/85. Danes, 27. t.m., ob 17. uri, četrta predstava Saint-Saén-sove opere »Samson in Dalila«. Dirigent Pinchas Steinberg, režiser Alberto Fas-sini.
V	sredo, 31. t.m., ob 20.30, simfonični koncert avstrijskega orkestra »Bruckner Orchester« iz Linza. Dirigent Roman Zeilinger. Informacije in rezervacije pri blagajni gledališča.
ROSSETTI
Danes, 27. t.m., ob 20.30 Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »Fraulein Pollinger«, igrajo D. Mazzucato, S. Massimini, F. Nebbia pri klavirju. V abonmaju - odrezek št. 1.
TEATRO STABILE
Gledališka sezona 1984-85. Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj abonmajskih mest.
AVDITORIJ
Danes, 27. t.m., ob 9.30 predstava za šole. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »Varietà« s skupino Podreccovih lutk. Informacije in rezervacije v tajništvu gledališča, tel. št. 567-201 int. 29-31.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 27. t.m., ob 19.30 nastop folklorne skupine »Tine Rožanc« ob 35-let-nici.
V	torek, 30. t.m., ob 19.30, koncert Brucknerjevega orkestra iz Linza.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 29. t.m., ob 19.30, koncert jazz skupine »Fingers Quintet«.
Mala dvorana
Danes, 27. t.m., ob 19.30 koncert kitarista Massima Gasparronija.
V	ponedeljek, 29. t.m., ob 20.00 premiera avstrijskega filma »Atemnot«. Režija Kathe Kratz.
vabi
na odkritje spomenika padlim v NOB, ki bo jutri, 28. t.m., ob 14.30 v Prečniku.
Program: slovesnostni govori, godba na pihala iz Nabrežine, TPPZ P. Tomažič in recitacije vaških otrok.
kino
Ariston 16.00 — 22 00 »Mosca e New York«. Režija Paul Mazurski. Igrata Robin Williams in Maria Conchi ta A-lonso.
Eden 16.30 — 22.00 »Body Talk«.
Fenice 16.30 — 22.15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. Harrison Ford.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Una donna allo specchio«. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30—22.00 »Non c'è due senza quattro«. Bud Spencer, Terence Hill.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Arrapato«.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.15 »Scuola di polizia«.
Grattacielo 17.15 — 22.15 »Greystoke -La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. C. Lambert.
Mignon 16 30 — 22.15 »Maria’s Lovers«. Nastasia Kinsky, John Savage, Robert Mitchum, Keith Carradine. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 — 22.00 »Delitto in formula uno«. Tomas Mi lian.
Capitol 16.30 — 22.00 »Un'adorabile infedele«. Nastassia Kinski.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »All’inseguimento della pietra verde«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Wargames« — »Giochi di guerra«.
Radio 15.30 — 21.30 »Pomo sensazioni«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.30 — 21.30 »Scarface«. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Lipa - Bazovica organizira ob ponedeljkih rekreacijo. Vpisovanje in informacije pri Alenki Križmančič - tel. 226-458 od 15. do 16. ure.
Slomškov dom - Bazovica priredi ob 20-letnici delovanja gostovanje šole P. Tomažič iz Trebč z narečno igro »Iz starih cajtov« jutri, 28. t.m., ob 17. uri v kinodvorani. Prisotna bo tudi narečna pesnica Marija Mijot. Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI, PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca s sodelovanjem odseka za zgodovino pri NŠK in ANEI) vabita na razstavo slik o koncentracijskih taboriščih in Rižarni, ki bo v Borštu od 27. t.m. do 2. novembra v prosvetni dvorani. Otvoritev danes, 27. t.m., ob 19. uri. Razstava bo odprta: jutri, 28. t.m., od 10. do 12. ure ter od 14. do 19. ure, v ponedeljek, torek in sredo od 17. do 20. ure; 1. 11. od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure in 2. 11. od 17. do 20. ure. Vabljeni!
SKD Slavec prireja jutri, 28. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih gostovanje dramske skupine SKD Tabor, ki bo uprizorila Tavčarjevo fantazijo v dveh dejanjih »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup.
Odsek otroške folklore KD Rdeča zvezda Salež obvešča, da bo naslednja vaja za vse otroke danes, 27. t.m., od 14. do 15. ure v osnovni šoli »L maj 1945« v Zgoniku.
Odsek mladinske folklore KD Rdeča zvezda Salež obvešča, da bo vpis in prva vaja za nove člane danes, 27. t.m., ob 15. uri v osnovni šoli »1. maj 1945« v Zgoniku. Vabljeni vsi mladinci, ki so dopolnili 14. leto starosti.
KD Slovan obvešča pevce in pevke, da se bo seminar za zborovsko petje pričel danes, 27. t.m., od 17. do 20. ure in jutri, 28. t.m., od 8.30 do 13. ure v Bazoviškem domu.
KD Vesna prireja jutri, 28. t.m., ob 17.30 v kriškem Ljudskem domu predvajanje filma »Sobota štiriindvajseti marec«, ki govori o mogočni delavski manifestaciji v Rimu proti dekretu o ceni dela. Film bodo predvajali ob obletnici smrti odbornika Patricija Košute.
V krogu svojih dragih praznuje danes
KARLA KOCJANČIČ por. LUPING
svojo osemdesetletnico. Vse najboljše in mnogo zdravja ji želijo mož, sinova z družinama, posebno pa vnukinje Neva, Lara, Jana in Katja.
m casa dei ^detersivo
7,7k,
duca.
OBIŠČITE NAŠ SUPERMARKET
pralni praški parfumerija - plastični in pisarniški artikli
velika izbira - prihranek
Ulica S. Pellegrino (Biancospino) 27 Telefon: 213969
PROSTORNO
PARKIRIŠČE
naropna uuca
"OCderUa
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi v sredo, 31. oktobra, ob 18. uri na otvoritev razstave
najnovejše slike ANDREJA JEMCA
NARODNA IN
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
V TRSTU
priredi
DEŽELNI
KNJIŽNIČARSKI TEČAJ
Prijave za tečaj sprejema pisarna NŠK do 10. 11. 84. Predavanja bodo od 14.30 do 18. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu od 14.11. do 12. 12. 1984.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1984-85
1. letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice v podjetju
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 3. novembra t.l. na sedežu zavoda - Ul. Carducci 8, II. nadstr. - tel. : 730 210 vsak dan (razen sobote) od 8. do 13. ure.
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu ZMAGU MIHALIČU ob visokem jubileju ter mu želi še na mnoga zdrava in srečna leta.
šolske vesti
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete v ponedeljek. 29. t.m., ob 18. uri za 1. in 2. razrede ter ob 18.30 za 3., 4. in 5. razrede. Po končanem zborovanju bodo sledile volitve. Volitve za dijake se bodo vršile danes, 27. t.m.
Učiteljstvo osnovne šole P. Trubar v
Bazovici obvešča, da bodo volitve predstavnikov v medrazredni svet na šoli dne 29. t.m. od 18. do 20. ure.
razstave
SKD Tabor Opčine - ■ Prosvetni dom.
Do 28. t.m. razstavlja Jože Tisnikar svoja dela. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
V	galeriji Tribbio razstavlja miljski slikar Piero Frausin.
V	galeriji Cartcsius razstavlja do 8. novembra slikar Cesco Magnolato.
V	Mali galeriji Sežana je odprta razstava slikarja Pavla Medveščka.
V	galeriji na Trgu Giotti 8 razstavlja slikar Bruno Munari.
menjalnica
26. 10. 1984
Ameriški dolar							1.870.
Kanadski dolar							1.410.—
švicarski frank							753.—
Danska krona .							169.—
Norveška krona							212.—
švedska krona .							216.—
Holandski fiorini							548.—
Francoski frank							200,—
Belgijski frank							26,50
Funt šterling .							2.280,—
Irski šterling .							1.900.—
Nemška marka							618.—
Avstrijski šiling							87.50
Portugalski eskudo							11.—
Japonski jen .							6.—
španska pezeta							10,—
Avstralski dolar							1.400,—
Grška drahma .							14,—
Debeli dinar .							9,—
Drobni dinar .							8,50
FERNETIČI'
UANC/\ Dl C fi ED ITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA DANKA
S. P. A.
__T«®T - ULICA F/RLZI10 ^	G1-44CÌ
ANTONIJA
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59 — Dolžina dneva 7.21 — Luna vzide ob 10.17 in zatone ob 18.55.
Jutri, NEDELJA, 28. oktobra
SIMEON
Vreme včeraj : temperatura zraka 17,7 stopinje, zračni tlak 1018,5 mb rahlo narašča, veter jug 8 km na uro, vlaga 74-odstotna, nebo rahlo poobiačeno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Marco D'Angelo, Luca D'Angelo, Lorenzo Coronica, Michela Schmal.
UMRLI SO: 93-letna Elvira Conti, 86-letna Domenica Caktas vd. Marsala, 72-letni Francesco Cemigoj, 70-letni Luigi Viviani, 79-letni Giovanni Spagnol, 82-letni Luciano Allegri, 80-letni Ferdinando Hermann, 88-letna Giuseppina Gero-lini, 56-letna Maria Baccetti por. Granata, 77-letna Maria Antonini, 61-letna Lucia Colarich, 57-letna Antonia Graziarli, 85-letni Salvatore Zanon, 80-letna Gio vanna Stocca vd. Masè, 80-letna Maria Stoca vd. Stare, 87-letni Teodorico Be-rardi.
OKLICI : mehanik Pier Paolo Guštini in študentka Vincenza Lovriha, šofer Mauro Cociani in uradnica Daniela Var-glien, krznar Ferdinando Fiorentino in upokojenka Roma Favetta, uradnik Sergio Capriulo in uradnica Roberta Baroni, pristaniščnik Mario Santi in gospodinja Edmea De Arcangeli, uradnik Fabio lalarico in univerz, študentka Franca Veronese, smetar Marino Stoppar in u-radnica Patrizia Fortuna, radiotelegrafist Marco Bertozzi in uradnica Donatella Tamburini, zdravnik Gianfranco Orlando in uradnica Viviana Kus, finančni stražnik Vinicio Scoscina in gospodinja Ripalta Giacobbe, delavec Vittorio Di-racca in trgovka Dina Maria Favaro, funkcionar Ivo Skerl in študentka Biljana Negovanovič.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
Urnik trgovin
PONEDELJEK, 29. OKTOBRA: Vse trgovine, tudi tiste, ki imajo tedensko zaporo ob ponedeljkih, bodo lahko ves dan odprte.
SREDA, 31, OKTOBRA: Vse trgovine bodo odprte (po želji tudi tiste, ki imajo ob sredah popoldne navadno tedenski počitek).
ČETRTEK, 1. NOVEMBRA: Vse trgovine bodo zapite z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte v jutranjih urah.
SOBOTA, 3. NOVEMBRA (sv. Just) : Vse trgovine bodo lahko po želji odprte v jutranjih urah.
PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA: Vse trgovine hudo lahko po želji odprte.
izleti
KD Rovte - Kolonkovec vabi vse izletnike v Mauthausen, naj se zberejo danes, 27. t.m., ob 12.15 na razcepu cest Brigata Casale in Erta S. Anna. Priporočamo točnost!
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 4. novembra enodnevni izlet v Idrijo in okolico. Informacije in vpisovanje pri I. Breclju, tel. 208270, A. Terčonu, tel. 299509 in M. Kralju, tel. 200771.
Sekcija KPI iz Križa sporoča, da sprejema vpisovanje za izlet na Kubo na sedežu vsak dan ob 18. do 20. ure. Zadnji dan vpisovanja je danes, 27. t.m. Za informacije tel. 040/220-213.
Združenje Union Podlonjcr - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet dne 3. novembra (sv. Just) v Goriška brda. Po kosilu vam bomo postregli s pečenim kostanjem. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 (2. nad.) od 17. do 19. ure, tel. 040/732-858.
darovi in prispevki
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
PRIVATNIK kupi hišo z zemljiščem ob istrski obali ali na otoku Cresu ali Lošinju. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Istra«.
PRODAM FIAT 126, letnik '75. v dobrem stanju, prevoženih 58.000 km. Tel. 826-084.
PRODAM lesena okna v dobrem stanju.
TM U4I1 'jv c
PRODAM renault 5. Tel. 040/228390.
DAJEM v najem skladišče v Dolini. Tel. 040/228390.
PRODAM fiat 127 v dobrem stanju. Telefon 040/ 229335.
PRODAM kamnite kraške okenske o-kvire (jerte). Tel. po 20. uri na št. 040/226539.
GOSPA srednjih let bi rada spoznala moškega istih let, ljubitelja plesa in narave za prijateljstvo ali eventualno poroko. Sprejema samo resne ponudbe. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Prijateljsko srečanje«.
TRGOVSKEGA IZVEDENCA z znanjem nemščine ali angleščine za zanimivo delo, pripravljenega potovati po Evropi išče goriško podjetje. Ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Evropa«.
PRODAM dyane 6, letnik 1977, v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/227-154.
NOVO CVETLIČARNO v Gorici. Ulica Oberdan 6, sta odprli Nevenka Klanjšček in Antonija Šturm. Vence in vsa-kovrtno cvetje izročamo tudi na dom. Tel. 0481/85215.
KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom od Trsta do Nabrežine. Tel. na št. 040/200-577.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
V	spomin na Bruna škerka daruje Armita Božič Kante 50.000 lir za SKD Vigred - Šempolaj.
Namesto cvetja na grob Milana Umka darujejo Danilo, Oskar in Jožef z družinami 30.000 lir za vzdrževanje srenj-ske hiše v Gročani.
Namesto cvetja na grob Stanka Kos-mine darujeta Enči in Ivo Magajna 20 tisoč lir za JK čupa.
Namesto cvetja na grobove staršev Ivana, Marije in Pija ter Dominika Sedmaka darujeta Vladimir in Luciana 10 tisoč lir za popravilo repentabrske cerkve in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na gospe Ido Gruden in Pepco Škerk vd. Šušteršič daruje Zita Legiša 10.000 lir za KD Vigred - Šempolaj.
Namesto cvetja na grob Albina Primožiča. iz Doline daruje Marjo Magajna 20.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Alojza Verše darujeta Drago in Vilma Antoni 3Ó.OOO lir za dramsko skupino J. Štoka s Proseka.
V	spomin na Alojza Veršo daruje Ljubo Grilanc 20.000 lir za sekcijo VZPI " ANPI na Proseku.
V	spomin na Alojza Veršo darujeta Frančko in Grazia iz Križa 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na teto Zoro Legišo darujeta Lilijana in Radi Kravanja 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	spomin na Bruna škerka daruje Albina Kosmina 10.000 lir za KD Vigred -Šempolaj.
V	spomin na Milana Caharijo darujejo Magda Svetlich z družino 20.000 kr ter Edi in Jadranka Sosič 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na deda Krista in na nono Fani daruje družina Susič 25.000 lir za istoimenski sklad.
V	spomin na rajne darujeta Viktorija in Mario Sossi 30.000 lir za cerkev sv-Jerneja na Opčinah in 20.000 lir za cerkveni pevski zbor na Opčinah.
V	spomin na Alojza Veršo in Viktorja Košuto darujejo Justina in Milko Cibic
20.000	lir ter Eva Čuk 22.300 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grobove Mirka Kneza, Bruna škerka in Alojza Verše daruje Milan Kante 15.000 lir za ŠK Kras in 15.000 lir za komunistični tisk.
Namesto cvetja na grob Bruna škerka daruje Marčeto Doljak 15.000 lir za komunistični tisk.
MESNICA CARSICA
Lastnik Visintin Armida
Nabrežina center 144/a
■ ? -
»,. \»
„» ,

ureja kinoatelje
Ingrid Bergman in Cary Grant v Hitchcockovem filmu Notorious, ki bo na sporedu v soboto, 3, novembra, po drugem italijanskem televizijskem kanalu
filmi na tv zaslonu
#

film - film - film
AMERICAN GRAFFITI — še A merican Graffiti — More American Graffiti, 1979. Režija: B.W.L. Norton. Igrajo: Paul Le Mat, Charles Martin Smith, Candy Clark in drugi. RAI 3, v nedeljo, 28. oktobra, ob 17.05.
Lucasov American Graffiti je i-mel izreden uspeh. To je dobra priložnost, da se ponovno napolnijo blagajne z nadaljevanjem tokrat v režiji Nortona. Običajno so take vrste kopij slabše od izvirnega filma, v tem pri-meru pa avtor obogati narativno strukturo Lucasove zgodbe, ki sestoji |z štirih epizod, s časovnim presledkom in različnimi okolji, v katerih glavni junaki doživijo svoje pustolovščine. Vse se dogaja v obdobju med letom 1965 in 1967, ko Ameriko pretresa politično angažiranje mladinskega gibanja in vojna v Vietnamu. * tem vročem vzdušju poteka življenje štirih mladeničev. Paul Le Mat dirja z avtomobili in neumno umre v Prometni nesreči, ko se vrača domov ; druga epizoda se odvija v Vietnamu, v tretji Candy živi »on the road« na kalifornijski obali s skupino glasbenikov ; Cindy Williams je glavni junak v četrti epizodi, njegova zgodba poteka med zakonskimi spori in študentskimi upori. V Nortonovem fil-nju ni Lucasove nostalgije do preteklih časov, predvsem pa primanjkuje ganljiv konec njegovega filma.
la fontana della vergine —
Deviški vrelec — Jungfrukiillan, 1959. Jtežija:	Ingmar Bergman. Igrajo :
Max Von Sydow, Brigitta Valberg, Gunncl Lind lihim in drugi. Italia 1, v Ponedeljek, 29. oktobra, ob 23.00.
Deviški vrelec lahko uvrščamo v zrelo obdobje Bergmanovega ustvarjanja. Štiridesetletni režiser je v isti dobi posnel Sedmi pečat in Divje ja-^■dc. V teh filmih je Bergman iskal odgovor svojim eksistencialnim problemom in pa predvsem postavil v dvom človeški odnos z bogom. Posebno v Deviškem vrelcu je Bergmana zanimalo nekaj globljega, bistvenejšega, kar ne izberemo samo iz enostavne zgodbe. Z analitičnim pristopom namreč tolmačimo simbolne elemente in alegorične prispodobe, ki so v Bergmanovih filmih bistvene važnosti. Morda zato izbere za o-kr svoiih razmišljanj srednjeveško okolje in črpa svoje tematike iz nor-b'Jskih krščanskih sag. V tem okviru Pridejo na dan mučni problemi Bergmanove in sploh človeške eksistence: Problem življenja in smrti, problem J^movesja v človeku, ki niha vedno med Dobrim in Zlom, problem obstajanja boga...
•D massacro del giorno di
»AN VELENTINO — Pokol na dan ®v' Valentina — The St. Valentine’s ®ay massacro, 1967. Režija: Rogcr '•rman. Igrajo: Jason Robards jr., eorge Segal, Ralph Mecker in drugi, ete 4, v sredo, 31. oktobra, ob 24.00. .Čarman je nekak odrešenik ameri-j £a filma. V letih krize (1965-70) J“.mnogo pripomogel k vzponu ame-iske kinematografije s svojo pro-ucentsko hišo »American mtema-°nal Pictures« in produkcijo filmov nizkim budgetom, med katerimi ne-^ l‘toni Easy Rider. Pri njem so se ■ mali Coppola, Bogdanovich in mnogi vruei- Sam pa je bil izredno produkti-ven> Predvsem so bile uspešne njego-grozljivke, v večini povzete iz romanov E. A. Poeja. K tem pa priklju-
BERITE
JVovi
Matajur
čimo gangsterske filme in Cormanov opus smo v bistvu zaokvirili. Pokol na dan sv. Valentina obravnava v o-bliki poročila gangsterski obračun med tolpami Al Capaneja in Bugsa Morana (14. februar 1929, v Chicagu), v resnici pa je realnim dogodkom dodal mnogo podrobnosti, ki so sad njegove domišljije. Tako je film vablji-vejši. Boljšo kvaliteto doseže v drugem delu filma, kjer prikaže pokol zelo jasno in okrutno.
HELLZAPOPPIN — Hellzapoppin, 1941. Režija: H. C. Potter. Igrajo: Ole Olsen, Chuck Johnson, Martha Raye in drugi. Retequattro, v petek, 2. novembra, ob 14.50.
Nepopisljiv film, zelo natrpan in kaotičen, ki pa je zasedel mesto v zgodovini filma. Termin »hellzapoppin« uporabljajo za nekaj, ki vsebuje vse, kar se da. Film ne sledi nobeni logični pripovedi, ampak je višek »non-sensa«, stalno se vrstijo skeči in iznajdljivosti režiserja in scenarista Nata Perrina, ki je že sodeloval z brati Marx in Eddijem Cantorjem. Dogajanje se vrši v peklu (film je tudi podnaslovljen »Peklenski cabaret«), scenografija je zelo bogata, prostori so zgrajeni iz papirjevinc. Jedro filma pa je srečanje med Mefistofelom in policajem iz Arizone.
CLASSE 1984 — Letnik 1984 — Class of 1984, 1981. Režija: Mark L. Lester. Igrajo: Perry King, Merrie Lynn Ross, Roddy Me Dowall in drugi. Italia 1, v petek, 2. novembra, ob 20.25.
Mark Lester je drugorazredni režiser. Do skrajnosti izpelje filmski slog Kubrikovega »A clockwork orange«. Pričujoči film je po svoje grozljivka in »katastrofalni« film, kajti prepričan je, da bo postala ameriška šolska inštitucija v teku par let kraj okrutnih zločinov in nasilja. Svoj pogled na bližnjo bodočnost oziroma sedanjost si je ustvaril na podlagi dejstva, da mladinsko zločinstvo stalno narašča v Ameriki in oblast nima primernih rešitev. Film temelji na o-bičajnem nasprotju med dobrim in zlom, v tem primeru med poštenim in trdoglavim profesorjem Norrisom in nasilnim učencem Stegmanom. Napeti odnosi med njima se kmalu preobr nejo v neusmiljen boj, ki doseže višek, ko Norrisu sporočijo, da so mu posilili ženo. V podobnem filmu Richarda Brooksa »The blackboard jungle« (1955) se mladinskemu nasilju zoperstavi vsaj moralna moč profesorja, ki pa popolnoma propade v Le-sterjevem Letniku 1984. Nemogoče je uničiti skupino prenapetežev. Lester nam ne pokaže razlogov njihovega na silja, temveč le poveličuje hudodelstva, da s tem opraviči nasilni odpor, kajti »klofuti odgovorimo s klofuto«.
GIULIA — Julia — Julia, 1977. Režija: Fred Zinncman. Igrajo: Jane Fonda, Vanessa Redgrave, Jason Robards in drugi. RAI 1, v četrtek, 1. novembra, ob 22.00.
Zinneman je stari hollywoodski mojster (High noon, 1951: From here to etemity, 1953), ki pa ni pokazal velikih vrlin v tem filmu. Julia je avtobiografska zgodba pisateljice Lilliane Hellman, žene priznanega pisatelja in scenarista Dashiella Hammeta (pionirja ameriškega »črnega« filma) in njenega prijateljstva z Julio, mladim dekletom, ki je študirala v Evropi pri Freudu do začetka vojne, nato pa prešla na stran osvobodilne fronte. Žensko prijateljstvo (izredni Jane Fonda v vlogi Lilliane in Vanessa Redgrave v vlogi Julie), ki ima tudi določene odtenke homoseksualne ljubezni (baje je bilo tako tudi v resnici) se prepleta s thrillerjem Lilliane, ki pretihotaplja v okupirano Evropo večjo vsoto denarja. Takrat zadnjič sreča prijateljico Julio...
radiotelevizija
ITALIJANSKA TE LEVIH J A
Prvi kanal
10.00	Secret Valley - TV film
10.25	Nils Holgersson - risanka
11.05	R principe reggente, 4. na dalj.,
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Happy days - TV film
12.30	Ginemama - 5. epizoda
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1
14.00	Prisma - varietejski tednik
14.30	Acque del Sud - film
Igrajo: Humphrey Bogart, Laureti Bacali, Walter Brennan
16.05	L’amico Gipsy
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	L’uccello di fuoco spaziale -risanka
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Verska oddaja
18.20	Napoved programa
18.40	Q.E.D. TV film
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastico 5 - glasbena oddaja vmes ob 22.15 Dnevnik
22.40	Tramonto di un impero - 3. nadaljevanje
23.30	Oddaja o umetninah
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Napoved programov
10.45	Due e simpatia
T. S. Eliot: Cocktail Party
Ljubljana
7.45	- 11.55 in 15.55 - 00.05 Teletekst RTV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Ciciban, dober dan
8.20	ZBIS: Ciciban teče v zeleni dan
8.35	Smogovci, otroška serija
9.05	Bratovščina sinjega galeba -mlad. nadaljevanka
9.35	Slovenska ljudska glasbila in godci
9.55	Skrivnostni svet A. Clarka: Čudno nebo, dok. serija
10.25	Ljudje in zemlja
11.25	Manjšine - bogastvo Evrope: Hrvati na Gradiščanskem
11.50	Poročila
16.10	Poročila
16.15	Euroshow - zabavnoglasbena oddaja
17.00	P J v košarki:
Bosna - Gibona
18.30	Čudeži narave:
Alpsko živalstvo
18.55	Kralj in čarovnik - kratki film
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Nocoj iz Cankarjevega doma -koncert folklorne skupine Tine Rožanc
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Mammy fa per tutti - TV film
9.00	Phyllis - TV film
9.30	La piccola grande Nell -
10.00	Penne nere - film
12.00	II ritorno di Simon Templar -
12.50	II pranzo è servito - kviz
13.30	Noi siamo due evasi - film
15.30	II vedovo - film z Albertom Sor-dijem in Franco Valeri
17.30	Živalski svet - dokumentarec
18.00	Record - športni tednik
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	Premiatissima - glasbena oddaja
22.50	Destinazione Mongolia - film
RETEQUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film
9.00	Gli incensurati - film
10.20	I giorni di Bryan - TV film
11.15	Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d'amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
15.00	Lov na 13
15.30	športna oddaja
16.00	Casablanca - TV film
17.00	La regina dei mille anni -
17.20	Masters i dominatori dell’universo
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.45	Samba d’amore - TV novela itkdv IVew York New York - TV film
20.30	Una vacanza bestiale - film
22.15	La mazurka del barone - della santa e del fico fiorone - film Igrata : Paolo Villaggio in Ugo Tognazzi
00.15 Madigan - TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata TV film
9.30	Portami al Ritz - film
11.30	Giorno per giorno - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Bim Bum Barn
Nanà Supergirl - risanke C’era una volta... Pollon -
14.00	športna oddaja
16.00	Bim Bum Barn
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - oddaja o medicini
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.15	Sereno Variabile : turizem, pred-stave„.
17.30	Dnevnik	2	-	Kratke	vesti
18.30	Dnevnik	2	-	šport
18.40	L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik	2	-	Poročila
20.20	Dnevnik	2	-	šprort
20.30	L’ultimo metro - film F. Trof-fauta
22.35	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.45	Una moglie e il suo nemico -3. nadaljevanje
23.40	Dnevnik 2 Zadnje vesti
23.45	Posnetek odbojkarske tekme
Tretji kanal
15.15	Šola in vzgoja : oceani
15.45	Šola in vzgoja: Blisk, grom in mavrica
16.15	II pollice - programi tretje TV mreže
16.45	La pecatrice - film
18.15	Polčas košarkarske tekme
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo-Antologia
20.15	Napoved programov
20.30	Trip: kako se ljudje zabavajo
21.20	Dnevnik 3
21.55	Pasolini - TV priredba
23.30	Jazz club
22.35	Zrcalo tedna
22.55	Nevarne mačke, film 00.30 Poročila
Koper
16.55	Košarka - Sarajevo:
Bosna - Gibona
18.30	Visok pritisk - glasbena oddaja
19.30	TVD Stičišče
19.50	Pogled na svet
20.20	Nogomet, Bugojno :
Iskra - Hajduk
21.50	TVD Vse danes
22.00	Zaklad - dokumentarec iz serije - Čudoviti svetovi
22.50	Zdravnik in pacient
23.40	Ukazi p>odzemlja - film
Zagreb
8.50	TV v šoli
11.55	Ob 40-letnid osvoboditve Zadra
16.30	Zabavni koledar
17.30	Sedem TV dni
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Mali koncert
18.30	To je to, dok. oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	Razburljiva nedelja - film
21.30	Dnevnik
21.45	Od našega dopisnika...
POSTAJE
Lo specchio magico - risanke Nanà Supergirl - risanke Hello Špank - risanke
17.40	Musica è - glasbena oddaja
18.40	Variety - oddaja o modi
19.50	Lady Georgie - risanke
20.25	Supercar - TV film
21.25	Hazzard - TV film
22.30	II principje delle stelle -TV film
23.30	Deejay Television - Video Music
TELEPADOVA
14.00	I boss del dollaro -TV priredba
15.00	Yattaman - risanke
16.00	Grizzly Adams - TV film
17.00	Jean e Miccy - risanke
17.30	Gatchman risanke
18.00	Lamu - risanke
18.30	Lupan III - risanke
19.00	Candy Candy - risanke
19.30	Mama Linda - TV film
20.20	L’inquilina del piano di sopra
22.15	Športna oddaja
23.30	Rombo TV - špxrtna rubrika 00.30 II fidanzato di tutte - film
TRIVENETA
9.30	Angoscia - TV film
10.00	II brigadiere Pasquale Zagaria ama la mamma e la polizia -film
11.30	Q. P. Coupxms
14.00	Risani filmi
15.00	Izložbe preprog
18.00	La fanciulla di Avignone - TV priredba
19.00	The Visitors - TV film
20.00	Filmski sp»red
20.30	Omicidio pxr vocazione - film
22.00	I pionieri di Algoa Bay -
22.30	II piaste delle belve - film
TBLEFRIUU
14.30	Šport: nogomet
16.15	Supierclassifica show
17.00	Buford Files - risanke
18.00	Attenti ai ragazzi - TV film
19.00	Dnevnik
19.30	TV film
20.30	Texas - film
22.15	Nemico pubblico - film
RADIO
RADIO TRST A
7.0P, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro px> naše: Narodnozabavna glasba; Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahk aglasba; 9.00-13.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik;
10.10	Koncert RAI iz Rima; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potp>uri; 12.00 Sestanek ob 12.00: glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpriri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Radijsko p»px>ldne: Otroški kotiček : »Na leteči preprogi«; 14.30 Glasbeni listi;
15.00	Glasbeni portret Urbana Kodra;
15.20	Glasbeni listi ; 16.00 V svetu valčka ; 16.30 Glasbeni listi; 17.10-
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Roman v nadaljevanjih : France Bevk: »Kozorog«; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99.100, 90.600, 98.800 MHz.
Do 10.00 Jutranja evergreen glasba;
10.00	Za vsakogar nekaj ; 15.00 Glasba px> željah, s telefonskimi piozivi v živo - tel. 212658; 18.00 Listajmo p» časopisih; 20.00 Špiortna sobota v sodelovanju s Primorskim dnevnikom; gost v studiu : ŠD Mladina in harmo-nikarka Suzana Žerjal; sledi non stop glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30.	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napo-ved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 13.40 Zamejska reportaža;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Pesem tedna radia Kopier; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček ; 7.00 Dober dan; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Popievka tedna; 10.35 La girandola; 11.00 Doppio binario; 11.30 Na prvi strani; 11.45 I-dealna ženska; 12.00 Glasba p» željah; Popoldanski spored; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 16.32 Glasbeni weekend;
16.55	Pismo iz...; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00 A-genda; 6.05 Glasbena kombinacija;
6.15	Autoradio flash ; 6.45 Včeraj v parlamentu; 7.15 Tukaj govori Jug;
9.00	Week-end - radijski variete; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbena oddaja; 11.44 La lanterna magica; 12.30 Leone Trotsky 9. nadaljevanje; 13.25 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 14.05 Master; 14.19 L'usignolo di Lecce: Tito Schipa; 15.03 Variete; 16.30 Doppriogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv;
18.30	Plošče, radovednosti in odbojka;
19.15	Verska rubrika; 19.20 Tudi mi smo tukaj ; 20.00 Black out; 20.40 Caro Ego; 21.03 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj v Saba udii;
22.27	Radijski oder; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Rastlinstvo; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Otroštvo: kako, zakaj;
8.10	Napxived programov; 8.45 Tisoč in ena piopevka; 9.06 S pia ziolibero -programi pristopanja; 9.32 Helzapop-pin Radio 2; 10.00 Oddaja o motorjih;
11.00	Long Playng Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Hit Parade;
15.00	Le favolose sorelle Marchisio -radijska priredba; 15.45 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Oddaja o poljedelstvu; 17.02 Tisoč in ena popievka; 17.32 La signora è uscita - 2 dejanji ; 19.00 Glasbena oddaja; 19.50 in 22.50 Eri forte piapà - nekdanje px>. pievke; 21.00 Simfonični koncert.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših spo-redov 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25-
11.30	Dopioldne ob lahki glasbi ; 11.30 Srečanja republik in pokrajin ; 12.10-
14.00	Naši poslušalci čestitajo in px>-zdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naših spioredov ; 14.05 Glasbena
pianorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 23.00 Oddaja za Slovence px> svetu - Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do pxilnoči; 00.05 5.00 Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Danes in v torek protestne manifestacije
Za trgovci tudi obrtniki protestirajo proti Visentinijevemu davčnemu predlogu
Po protestnih akcijah trgovcev, ki nasprotujejo Visentinijevemu predlo-gu nove obdavčitve, ki so se zaenkrat zaključile s torkovo zaporo vseh trgovin v državi, so sedaj na vrsti obrtniki. Tudi oni ne soglašajo z novimi davčnimi predpisi, ki jih ie tudi zanje predvidel sedanji finančni minister in o katerih se v teh dneh razpravlja v rimskem parlamentu. Združenja v katera so obrtniki včlanjeni, teh je kar več, pri njih je namreč precejšnja razdrobljenost. Štirim vsedržavnim združenjem se pri nas pridružuje še Slovensko gospodarsko združenje v katerem je precej obrtnikov.
Na Goriškem je najmočnejše združenje obrtnikov, ki je včlanjeno v vsedržavno zvezo. Na drugem mestu je levičarska organizacija CNA. Poleg teh pa deluje, kot smo že omenili, SDGZ, saj so slovenski obrtniki precej zastopani v tukajšnjem gospodarstvu.
Za kaj pravzaprav gre v tem nasprotovanju obrtnikov Visentinijevemu predlogu? Včasih najbrž preveč posplošujemo podatke, da trgovci in
obrtniki ne plačujejo davkov. V nekaterih primerih je tudi res, da se najdejo med trgovci in tudi obrtniki davčni utajevalci, tako med majhnimi kot med velikimi. Trgovci pa s svoje strani trdijo, da imajo polne roke dela, tudi po deset ali več ur na dan, da pridno izstavljajo davčne pobotnice. Pri nas bo to v večini primerov tudi držalo. Ni pa tako v nekaterih drugih predelih države, še zlasti na Jugu, kjer ne le, da ne plačajo davkov. Tam večina ljudi ne plača niti avtobusne vozovnice, tam ne plačujejo avtomobilskih in radijskih taks, tam ne plačujejo davka za odnašanje smeti. Medtem ko smo v Gorici in Trstu lani plačali kar 95-od-stotno davek na nepremičnine SOCOF so v Paletmu in Neaplju ta davek plačali le dvajsetodstotno.
Te ugotovitve seveda ne oproščajo trgovcev in obrtnikov, da ne bi pravilno plačali davkov, tako kot vsi drugi ljudje, ki so v odvisnem delovnem razmerju. Obrtniki pa se hudujejo, ker ne morejo slediti vsako leto novim predpisom in se morajo zaradi tega posluževati komercialistov, ki
seveda zahtevajo za svoje delo primemo plačilo. Prav tako obrtniki nasprotujejo pavšalnosti, kajti ni moč, tako trdijo, da nek uradnik davčne uprave, ne da bi poznal položaja, določi kakršna je oziroma bi morala biti višina ustvarjalnega dohodka pri obrtniku ali trgovcu.
Obrtniki včlanjeni v najmočnejšo vsedržavno obrtno zvezo se bodo danes zbrali v Trstu na deželni manifestaciji, ki bo v {»morski postaji. Tja se odpeljejo tudi obrtniki iz goriške pokrajine. Osrednja manifestacija pa bo v torek, 30. oktobra, v Rimu. Tam bodo manifestirali tudi obrtniki včlanjeni v CNA. Ti so se sestali pred nekaj dnevi in se izrekli proti sedanjim Visentinijevim predlogom. Zahtevajo okvirni zakon za obrt v katerem naj bodo vključena davčna vprašanja.
Sedanje gibanje trgovcev in obrtnikov povzroča precej zaskrbljenosti tudi na Goriškem. Republikanci so se distancirali od goriškega župana Sca-rana, ki je pozdravil v ponedeljek trgovce iz vse dežele na goriškem zborovanju.
Začetek gledališke sezone SSG
0’Neillova igra v Kulturnem domu v izvedbi PDG iz Nove Gorice

11 i» ,
H
m
ìk

J
Bilo je že napisano, da Linhartove predstave Matiček v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča, ki je bila napovedana za jutri, v ponedeljek in torek ne bo, zaradi obolelosti v ansamblu. Uprava SSG pa je seveda želela na drug način zadostiti kulturni potrebi Goričanov, ki so se tudi prijavili kot abonenti v tej sezoni, ter prvotno predvideno predstavo zamenjala z drugo. V goste pride torej
Na razstavišču odprejo danes sejem hišne opreme »Ambiente 8«
Na goriškem razstavišču Espomego v Ul. della Barca bodo danes ob 11. uri odprli razstavo »Ambiente 8«. Po dokaj uspešnem avtomobilskem in rm> torističnem sejmu bo torej na vrsti hišna oprema. Prireditev ima že večletno tradicijo — letos je na vrsti osmič — tako da je postala ena od rednih goriških sejemskih pobud.
Od danes pa do nedelje, 4. novembra, bodo v paviljonih razstavišča na ogled pohištvo, stanovanjska oprema in vse drugo, kar je lahko koristno ali v okras stanovanju. Prireditelj sejma hišne opreme je goriška trgovinska zbornica, za tehnično organizacijo pa skrbi družba GeGo. Razstava bo, kot rečeno, na ogled do kanca prihodnjega tedna. Ob sobotah in nedeljah bo razstavišče odprto nepretrgano od 10. do 22. ure, ob delavnikih pa od 17. do 22. ure.
V	okviru sejma Ambiente 8 bodo odprli tudi luzstavo sodobne madžarske umetnosti, ki jo prireja goriški sindikat umetnikov v sodelovanju z občinsko in pokrajinsko upravo. Na ogled bodo slike, skulpture in keramični izdelki, nekaterih najbolj vidnih madžarskih umetnikov.
Drevi na Espomegu koncert flavtista Zorana Brajše
v dvo.ani goriškega Espomega bo drem ob 20.30 koncert zagrebškega flavtista Zorana Brajše, ki ga bo na čembalu spremljala goriška čemba-listka Helena Plesničar. Izvajala bosta skladbe Bacha, Blaberta, Haen-dela, Debussyja in Vivaldija.
Zoran Brajša je diplomiral študij flavte leta 1976 na Muzičkoj akademiji v Zagrebu. Kasneje se je specializiral na visoki glasbeni šoli v Leipzigu. Nastopal je tako v Jugoslaviji kot v drugih državah.
Nocojšnji koncert prirejata goriška turistična ustanova in katoliško kulturno društvo Mirko Filej. Koncert sodi v okvir sejma pohištvene stroke va Espomegu.
Pirandellova komedija v torek v Verdiju
/ Itrek, 30. oktobra, se bo v Verdijevem gledališču v Gorici pričela letošnja italijanska gledališka sezona, za katero skrbi deželno gledališče iz Trsta. Za prvo predstavo pride v Gorico skupina Cooperativa Teatro Mo bile, ki jo vodi znani igralec Giulio Bosetti. Na oder bodo dali Pirandel-lovo delo »Sei personaggi in cerca d'autore«. Delo je režiral Giuseprpe Patroni Griffi. V glavnih vlogah nastopajo Giulio Bosetti, Laura Marinoni, Massimo de Francovich. Za italijansko gledališko sezono imajo prostih še nekaj abonmajev. Vpnsujejo v turistični agenciji Aprpiani.
Klub roverjev in popotnic
V	Gorici je pred kratkim nastal nov klub slovenske mladine, ki so ga imenovali »Klub RP«. Nekoliko skrivno-
stna kratica označuje roverje in popotnice, kar pa še ne pove veliko vsem, ki ne vedo, da sta to naziva za starejše člane skavtske organizacije. Klub ima svoj sedež v Katoliškem domu, zadal pa si je namen, da bi združeval slovensko mladino, in jo spodbujal h kulturno - rekreacijskemu delovanju.
Po vožnji z ukradenim avtom sta se znašla pred sodniki
Na goriškem sodišču je bila včeraj obravnava proti 35-letnemu Claudio Princi ju iz Ul. Timavo 5 in 20-let-nemu Massimilianu Nardonu iz Ul. Max Fabiani 30. Kot smo poročali te dni, sta se obtoženca v torek ponoči, v družbi tretjega pajdaša, ki se je izmuznil policiji, polastila avtomobila Fiat 500, ki je last Rite Vidoz. Da
V Gorici se je pričel tečaj za kompjuterske programerje
V Gorici se je prejšnji teden pričer tečaj za kompjuterske programarje in analitike, ki ga prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Tečaj vodi Bogdan Soban, po poklicu vodja računalniškega centra pri novogoriških Vozilih. Tečaj se odvija dvakrat tedensko, v večernih urah, v prostorih slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič. Predavanja obiskuje 18 slušateljev, število prijavljenih pa je večje, vendar je število mest za tečajnike omejeno.
Kot nam je povedal Bogdan Soban, je namen tečaja dati slušateljem popoln vpogled v svet računalništva. Celotni tečaj bo predvidoma obsegal 175 ur predavanj in praktičnega dela z računalniki, razdeljen pa bo na štiri dele. V prvem bodo slušatelji spoznali osnove računalništva in programiranja. V drugem se bodo seznanili s praktičnim programiranjem v basicu, nato bodo vzeli v poštev druga dva jezika za programiranje, Pascal in Cobol, končne pa še sistem RPG. Ob teoretičnem delu bo tudi praktični, ko bodo z delom pri računalnikih lahko poglobili in preizkusili teoretično znanje.
je šlo bolj za podvig vinjene trojice, kot pa za resno tatvino je razvidno že iz dejstva, da je avto star 15 let in je torej njegova vrednost neznatna.
Agenti izvidnice letečega oddelka so Princija in Nardona po kratkem zasledovanju ustavili na trgu pred železniško postajo. Prijavili so ju zaradi kraje avtomobila, Princi ja pa tudi zaradi vožnje brez dovoljenja.
Javni tožilec dr. Pavesejeva je zahtevala po 7 mesecev in 15 dni zapora za vsakega, za Princija pa še dodatna dva meseca pripora. Predlagala je za oba tudi denarno kazen. Sodniki so nekoliko zmanjšali kazen zaradi kraje avtomobila in so oba obtoženca obsodili na 4 mesece zapora in 100 tisoč lir globe. Princi ju pa so zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja naprtili še dva meseca pripora in 50 tisoč lir denarne kazni. Sodniki so obema priznali pogojno prostorst in odredili, da se kazen ne vpiše v kazenski list.
Mila obsodba za ženo primarija
Maria Antonietta Balin Ferrari, žena primarija v goriški bolnišnici, ki se je 5. julija letos proslavila z ropom v banki v Cordovadu, je bila včeraj obsojena na dokaj milo kazen. Sodniki v Pordenonu so namreč sprejeli izid psihiatričnega pregleda, po katerem naj bi ženska v trenutku ropa bila le delno sposobna doumeti kaj počenja. Obsodili so jo na leto in 10 mesecev zapora, ter 600.000 lir globe, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list ter odredili takojšnjo izpustitev na prostost. Javni tožilec je zahteval le delno višjo denarno kazen, medtem ko je obramba zaprosila za najnižjo možno kazen.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel.: 72701.
Sestanek članov KD Oton Župančič v Štandrežu
Pred 40-letnico poživiti društveno dejavnost
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu bo konec prihodnjega leta imelo štirideset let. Ustanovili so ga lamreč po osvoboditvi domačini, ki so bili aktivno soudeleženi v narodno osvobodilnem gibanju in tudi v Ijud-skoprosvetnem delovanju v Štandrežu tako pred prvo svetovno vojno kot tudi v prvih letih po njej, dokler niso fašisti tega dela prepovedali. V štandrežu je bilo še zlasti v letih pred prvo vojno kulturnega dela veliko, bilo je konkurenčno kajti nasproti sta si stala klerikalni in liberalni tabor. Nasprotja so segala tudi na občino, saj so bili takrat Štandrežci upravno samostojni, pa tudi na gospodarsko dejavnost.
V zadnjem štiridesetletnem delovanju je kulturno društvo Oton Župančič veliko napravilo. Kot vsa p>odobna društva je imelo to delo precej nihanj. Imeli so leta velikega delovanja kot tudi leta v katerih so imeli težave. Steber delovanja je bil vse-
skozi ppevski zbor, bodisi da je šlo za moški, ženski, mešani ali mladinski. V teh štiridesetih letih p>a so v sklopu društva delovale še dramska skupina, ukvarjali so se s šahom, kolesarstvom, fotografijo, kotalkarstvom, razstavami, prirejanjem poletnih in drugih praznikov ter avtomobilskih rally jev, literarnimi večeri, prirejali so praznike za mladino in vrsto družabnih prireditev ter proslav ter seveda celo insto izletov. Dejavnosti v teh letih so imeli zelo veliko in tudi leto 1984, ki gre h koncu je bilo na dejavnosti bogato.
Že nekaj let imajo Štandrežci na razpolago dom na Pilošču, ki so ga poimenovali po zaslužnem domačinu Andreju Budalu. Po začetnem navdušenju, ki je seveda sledil odprtju po se je delo polagoma zmanjšalo, kar je sicer značilno tudi za druga kul turno - prosvetna društva. Danes je namreč pozornost mladine usmerjena predvsem v šport in najti bi bilo
jutri in v ponedeljek v Gorico (torkova predstava odpxide), v Kulturni dom, ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki bo dal na oder delo znanega ameriškega pàsca Eugena O’Neilla »Dolgega dneva potovanje v noč« (A long day's Journey into night).
Novogoriški gledališki umetniki so delo prvič igrali letos maja in imeli z njim tako na Primorskem kot drugod precej uspeha. Delo je režiral Dušan Mlakar, nastopnjo Sandi Krošl, Bine Matoh, Jože Hrovat in Nevenka Sedlar. Delo je avtor napisal že med zadnjo svetovno vojno, prva izvedba p>a je bila šele 10. februarja 1956 v Stockholmu. To 0’Neillovo delo so igrali širom po svetu in povsod je doživelo velik uspeh.
Predavanje o gobah
Na sedežu goriškega Mikološkega društva na Gradu bo v ponedeljek ob 20.30 predavanje na temo »Gobe in medicina«. Govoril bo zdravnik dr. Sergio Brusin, ki je med drugim tudi izkušen gobar in toksikolog. Svoje izvajanje bo popestril s predavanjem diapozitivov.
V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
V Kulturnem domu v GORICI
Eugene O'Neill
DOLGEGA DNEVA POTOVANJE V NOČ
Režija:	DUŠAN MLAKAR
JUTRI, 28. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED A in C v ponedeljek, 29. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED B Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 19.30, šel bo skozi Poljane, Dol, Gabrje in Sovodnje do Kulturnega doma v Gorici.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Brass, telefon: 33288, še danes od 11, do 13. ure.
kino
treba način kako pritegniti mlade, ne da bi jih odvračali od športa, da bi poprijeli tudi na kulturnem področju, po čeprav je treba vedeti, da so potrebe vo kulturi danes drugačne kot tiste naših prednikov.
O vseh teh vprašanjih kot tudi o delovanju svojega pevskega zbora so se prejšnji večer pogovarjali člani kulturnega društva Oton žup>ančič, ki so se sestali zato, da bi se pomenili o delu v sezoni, ki naj bo uvod v proslavo štiridesetletnice njihovega društva. Ugotovili so, da imajo marsikje kako težavo, govorili po so tudi o drugih možnostih delovanja. Poskrbeli bodo, poleg drugega, tudi za objavo zgodovine njihovega društva. Po izčrpmem pogovoru (domenili so se, da bo prvo vaja zbora v torek, 30. oktobra), so bili predvajani diapozitivi z izletov štandreških mladih pevcev v Ljubljano ter v grad Bistra, društvenih članov na Brione, ter štandreških tabornikov. (mw)
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Arapao«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Una donna allo specchio«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Indiana Jones -il tempio maledetto«.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Nudo e crudele«.
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Conan il distruttore«.
COMUNALE 21.00 Koncert berlinske glasbene akademije.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Strup črne mambe», ob 22.00 »Vroča dekleta«.
SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Modra strela«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel.: 84972.
POGREBI:
ob 9.30 Arrigo Romanzin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Lečniku.
V sredo, 31. oktobra, 60 v Kulturnem domu svečana proslava
Pred 75 leti je bila ustanovljena Kmečka banka
MARKO WALTRITSCII
Kmečka banka v Gorici posluje "neprekinjeno že polnih 75 let. Pravzaprav je petinsedemdesetletnica poslovanja že mimo, saj so pričeli delovati že 20. aprila 1909. V sedanjem vodstvu banke pa so sklenili, da bodo ta svoj jubilej svečano počastili ob svetovnem dnevu varčevanja, t.j. 31. oktobra. Tega dne bodo namreč v Kulturnem domu v Gorici imeli svečano proslavo na katero so povabili člane, poslovne prijatelje, zastopnike političnih krajevnih izvoljenih teles, zastopnike drugih bank naše dežele ter tistih bank v Jugoslaviji s katerimi imajo precej tesne stike. Pripravili so tudi primerni program.
Kmečka banka je nastala kot rezultat politične akcije voditeljev slovenskega kmečkega gibanja, ki so se v letih 1907 - 1908 otresli dežnika takratnih liberalne in klerikalne stranke na Goriškem. Večja skupina kmečkih Posestnikov ni bila namreč zadovoljna s politiko, ki so jo vodili na Goriškem dr. Anton Gregorčič in Andrej Gabršček. Trdili so, da se obe veliki slovenski stranki premalo zanimata za slovenskega kmeta. Oboji pa so imeli široko razpredeno mrežo zadrug, gospodarskih društev in posojilnic v
Spominski novec
Ob ■priliki 75 letnice nepretrganega delovanja je Kmečka banka v Gorici naročila umetniku Oskarju Kogoju naj izdela spominski novec. Njegova osnova je srebro 800 z vdelanim pečatom tvrdke Mazzola iz Vidma in v sredi z zlatim vložkom (zlato 14 karatov), pripetim z dvema u-darcema na srebrno osnovo. Ob Tobu teče napis »kmečka banka gorica - banca agricola gorizia«. Vložek je vpet kot mozaik v krog, ki ponazarja Srednjo Evropo, v kateri živimo tudi Slovenci. Zlati vložek ponazarja s tremi zrni stari slovenski prego-v°r, ki pravi: »Zrno pri zrnu pogača«, spominja obenem pa tudi na Triglav kot simbol slovenstva. Nad zlatim simbolom je še letnica »1909«, pod njo pa »1984«. Izbira črk se navezuje na prvo slovensko tiskano knjigo (Primož Trubar 1551). Na hrbtni strani Pa je vključen grb goriške dežele.
Spominski novec je opremljen s potrdilom pristnosti napisanim v obeh deželnih jezikih. Dobijo ga člani Kmečke banke v Gorici.
skoro vsaki še tako zakotni vasi. V marsikateri slovenski vasi na Goriškem sta bili takrat celo dve posojilnici. Pravo zmešnjavo ni povzročala le konkurenca med klerikalci in liberalci. V obeh skupinah je prišlo do notranjih trenj. Liberalno usmerjene posojilnice in zadruge so bile včlanjene v Vošnjakovi Zvezi slovenskih posojilnic v Celju. Nekaterim ljubljanskim liberalcem pa se je zdelo, da ni ta Zveza politično preveč poslušna, zato so leta 1907 ustanovili še svojo Zvezo. Klerikalci pa so imeli od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja svojo Zadružno zvezo v Ljubljani, v katero so pristopale vse zadruge katoliške smeri iz vseh slovenskih zemlja. Vodila sta jo dr. Krek in dr. Šušteršič. Kmalu pa se je tudi v klerikalnem taboru pokazal razdor. Goriški voditelj dr. Anton Gregorčič je leta 1904 ustanovil svojo Zvezo gospodarskih zadrug in društev. Imeti takšno Zvezo je pomenilo v Avstriji, upoštevajoč takratne zakone, imeti precejšnjo politično moč. Zadružne zveze so namreč imele pravico revizije proračunov in knjig včlanjenih zadrug, istočasno pa so dobile za to delo prispevke tako deželnih uprav kot dunajske vlade. Zato je bil s strani štirih prej omenjenih Zvez pravi lov na že obstoječe posojilnice in zadruge, istočasno pa so ustanavljali veliko novih. Samo v letu 1908 so v Goriški deželi ustanovili 33 slovenskih posojilnic (med temi posojilnice v Števerjanu, Mirniku, Sovodnjah, Doberdobu, Devinu, da omenimo le tiste na ozemlju današnje italijanske republike). Večino teh je prevzel Gregorčič, nekatere pa so se včlanile tudi v druge tri zadružne zveze.
Slovenska kmečka stranka na Goriškem je bila ustanovljena 13. junija 1907 na zborovanju v hotelu Pri zla tem jelenu v Gorici. Takratni kronisti vedo povedati, da je bilo na zborovanju prisotnih nekaj sto ljudi. Nagovoril jih je odvetnik dr. Alojzij Franko, ki je takrat zapustil Gregorčičev klerikalni tabor. Kmečka stranka, ki so jo politični nasprotniki takrat zaničljivo nazivali »agrarna«, se je precej širila v vseh krajih, še zlasti v Spodnji Vipavski dolini in na Krasu. Na deželnih volitvah 7. marca 1908 je bil odvetnik Alojzij Franko izvoljen v goriški deželni svet. Njegova stranka je na takratnih volitvah dosegla precejšen uspeh. Izdajali so tudi svoj tednik z naslovom Naš glas, ki je naslov spremenil kasneje v Kmečki glas. V podnaslovu je bilo napisano, da je to Glasilo Slovenske kmečke stranke na Goriškem. List je izhajal tedensko, v času pred volitvami celo dvakrat tedensko. Očitno je imel veliko bral cev, saj so goriški slovenski trgovci v njem goposto oglaševali, kar pomeni, da so od tega imeli tudi poslovni uspeh.
Voditelji Slovenske kmečke stranke so se zelo dobro zavedali, da bodo uspeli le če bodo na podeželju imeli široko razpredeno mrežo gospodarskih društev in zadrug. Prav na te so se opirali tako klerikalci kot liberalci. Voditelji SKS so dobili zaveznika v učiteljstvu, ki je hodilo precej samostojno pot. Večini učiteljstva namreč ni bila všeč politika klerikalnega voditelja dr. Antona Gregorčiča, ki je v deželnem svetu bil v tesnem zavezništvu z italijanskim iredentistom Bajerjem. Na Goriškem je bil v prvih letih našega stoletja politični položaj precej čuden. V večinski koaliciji na deželi so namreč bili italijanski liberalci-iredentisti s slovenskimi klerikalci, medtem ko so bili v opoziciji furlanski klerikalci, ki so bili vdani cesarju, ter slovenski liberalci, ki pa so gojili jugoslovanske ideje. Da se vrnemo k našemu osnovnemu problemu lahko povemo, da so dr. Alojzij Franko in pristaši SKS našli v tistem času zaveznike tudi med
t H ■ » T. - - »S***»* **„»** ,)»» -
»r J' ■ : .. 1 r, ;	;	■	-
Ssiiru,., i. ». i . j »uitvos., v Cfarixd »
>.ju Tvrdka a«va*wji,: vw te -a.,/' attkon* s 4.tv* Š/4. 1873
r -• v’ t etrov . n -i v. < u m g■% a o z>-
mo s-xV -zo v .roricd *
.Z.	,č rvt r.
l<\ *£i 1 o r«. vili :
crT*
t/
f)

ML
X
y<> <y.
Ustanovna listina Kmečke banke s podpisi ustanovnikov - prvih odbornikov. Dokument je overovil notar dr. Karol Čibej, nakatega pečat vidimo na naši sliki
socialdemokrati dr. Henrika Tume. Vendar pa sodelovanje med Frankom, Tumo in učiteljstvom ni rodilo bujnejših sadov, kajti vsakdo je šel raje po svoji poti. Rezultat tega sodelovanja pa je bila ustanovitev nekaterih gospodarskih zadrug. Tp so bila nekatera gospodarska društva, zadruge vino gradnikov, nekaj posojilnic, med temi tudi dobcrdobska, v letu 1909 pa še Kmečka banka v Gorici.
Pobudo zanjo so dali na sestankih, ki so jih imeli v Attemsovi palači v Gorici. Zakaj prav v tej častitljivi pala či? Dr. Alojzij Franko je bil namreč tudi predsednik Kmetijskega društva v katerem so se zbirali slovenski kmetijski posestniki Goriške. Že skoro stoletje in pol je namreč v Gorici delovala c. kr. Kmetijska družba za Goriško, vendar so v njej prevladovali veleposestniki furlanskega dela Gori-ško-Gradiščanske dežele. Ker so ti v ta predel odvajali državne in deželne prispevke so si slovenski kmetje osnovali svoje društvo, v katerem pa so bili tudi nekateri veleposestniki tuje narodnosti, ki so imeli posestva v slovenskem delu dežele. Tako je bilo tudi z grofom Žigo (Sigismundom:) Attemsom. Ta je pristopil v to slovensko društvo, ki mu je načeloval odv. Alojzij Franko. Attems je bil v njem pmlpredsednik. Iz tega se du sklepati, dokumentov o tem nisem našel, da je grof žiga Attems Franku odstopil nekaj prostorov v pritličju Attemsove palače za najrazličnejše društveno delovanje. Tu je bil namreč sedež Kmetijskega društva, Slovenske kmečke stranke, uredništvo Kmečkega glasa, zato je bilo razumljivo, da je imela tu svoj prvi sedež tudi Kmečka banka.
V prvem odboru Kmečke banke so bili: odvetnik Alojzij Franko, predsednik; Ivan Saunig, župan, tovarnar in veleposestnik iz Bilj; Franc Oblju-bek, veleposestnik in župan v Koj-skem; Ignac Križma, posestnik in nadučitelj v Dornberku; Alojz Bandelj, posestnik v Podgori; Anton Mikuž, p» sestnik in gostilničar pri Sv. Luciji. V nadzorstvu so bili : Anton Križnič, veleposestnik, tovarnar in župan v Kanalu; Josip Klanjšček, posestnik in župan v Števerjanu; France Špacapan, posestnik in lastnik opekarne v Ozeljanu; Rudolf Fiegl, posestnik v Pevmi; Franc Bajt, nadučitelj v Sol-
kanu; Ivan Koglot, posestnik v Vrtojbi in solastnik, opekarne v Bukovici.
Kmečka banka je bila ustanovljena 10. marca 1909. Na goriškem trgovskem sodišču so jo registrirali 26. marca 1909. Poslovati pa je pričela, kot že omenjeno, 20. aprila 1909. Med prebivalstvom je naletela na odobravanje, pa čeprav so ji tako klerikalci kot liberalci osporavali. Nastala je pravzaprav v času ko je zašla v hude težave do takrat najmočnejša slovenska banka v Gorici t.j. Trgovsko-obrt-na zadruga, ki je bila lastnica Trgovskega doma, Park hotela na Telovad nem trgu (danes sedež vojaške komande na Trgu Battisti) in Hotela Pri zlatem jelenu. Trgovsko-obrtna zadruga je nekaj let kasneje zašla v stečaj in njeno premoženje je sčasoma prešlo v druge roke. V Gorici so takrat delovale še druge slovenske banke: Goriška ljudska posojilnica, ki je bila ustanovljena že leta 1883, in ki so jo vodih liberalci; Centralna posojilnica, ustanovljena v letu 1897, ki so jo vodili klerikalci; podružnica Ljubljanske kreditne banke, ki je sčasoma postala najpomembnejša ; Gori ška delavska posojilnica, ki jo je leta 1910 ustanovil Tuma, pa ni uspela. Ne smemo pa prezreti dejstva, da so tudi Goriško hranilnico —■ Cassa di risparmio takrat vodili Slovenci. Predsednik upravnega odbora je bil namreč nadškof Sedej, ravnatelj pa Anton Jakončič.
Kmečka banka se je po nekaj letih preselila v drugo stavbo na Koren, na vogalu tega trga z Ulico sv. Antona. Med vojno je šla v izgnanstvo, najprej v Celje k Zvezi slovenskih posojilnic v katero je bila včlanjena, potem pa v G linje. Po vojni se je vrnila v Gorico, med obema vojnama je delovala v isti hiši na Komu. Kasneje pa je imela nekaj časa sedež v Moratellijevi hiši v Ulici Morelli, potem nekaj let v Ulici Carducci, potem spet dolgo let v lastni stavbi v Ulici Morelli. Sedaj pa že nekaj let uspešno posluje v lastni stavbi na Korzu Giuseppe Verdi in je v zadnjem, času zelo razširila svoje delovanje.
Po odvetniku Alojziju Franku so Kmečko banko vodih kot predsedniki Ivan Saunig, odv. Joško Jakončič, Anton Temovec in Ksaverij Leban, ki je na tem mestu že dolgo vrsto let.
Razstava poljskih fotografov
V organizaciji goričkega fotografskega krožka Cl.FI. je te dni v avditoriju na ogled skupinska fotografska razstava Zveze poljskih umetniških fotografov: štirinajst avtorjev s šestdesetimi čmobelimi posnetki (z enim samim, ponovljenim, barvnim vložkom).
Skupina nastopa pod geslom Roberta Demachyja »Ni dovolj fotografirati umetno, ustvariti je treba fotografsko umetnino«. Priznati je treba, da so se avtorji tega načela spoštljivo držali: obšli so vsakršno »pozlatitveno« retoriko, ki naj bi bila cilj sama sebi. Ob suverenem obvladanju fotografske govorice poglabljajo ti fotografi človeško problematiko današnjega časa kar se da prizadeto.
Kar najbolj preseneča pri vsem tem, so ravno metafore in »vzdevki«: elementarni kot »vsakdanji kruh«, pa vendar tako izraziti in s simboliko nabiti, da resnično prevzemajo. Ob tem izstopa tudi domiselnost in bogata miselna vsebina.
Kar se problematike same tiče, je pač taka, da sili v ospredje občutek tesnobe, v katero je potisnjen današnji človek ob razvrednotenju osnovnih človeških vrednot, in se opleta med dvoumnostjo, zbeganostjo in zlaganostjo. Večina avtorjev se poslužuje nadrealistične govorice kot najbolj učinkovitega sredstva za svojo izpoved.
Bajanotvski se odlikuje po domiselnosti, Brezinski po simboliki, Pier-scinski po dramatičnem pogovoru z naravo, Pleivinski prav tako dramatično obravnava problem ženske v današnji družbi. Pogled Rydetove je deloma zamaknjen v preteklost deloma pa v današnjost s pretresljivimi v prašanji: o materinstvu, o grožnjah, o napadalnosti in o medsebojnem iztrebljevanju. Rytka duhovito razpravlja g »neprekinjeni neskončnosti«, prav tako Wolynska z zgovornimi naslovi »Travels«.
Mislim, da bi ta razstava bila lahko precej stimulativna tudi za naše fotografe, ki pogosto rijejo (z vsemi mogočimi aparaturami) v iskanje senzacionalnega, a ostajajo pri vsem tem dolgovezno »nedeljski«.
m. r.
Zaprli še dve podružnični šoli
NOVA GORICA — Občinska skupščina v Novi Gorici je dala soglasje za začasno ukinitev podružničnih šol v Šmartnem in Hruševljah v Goriških brdih. V obeh šolah je v tem letu premalo otrok vpisanih v prve razrede in zato so otrokom zagotoviti brezplačen prevoz k pouku v srednji šoti na Kojskem in na Dobrovem. Obe podružnični šoti bosta začeli ponovno delovati, če se bo denimo morda že v naslednjem šolskem letu v Šmartnem in v Hruševljah povečalo število šoloobveznih otrok.
Kje lahko parkiramo prikolice?
Kaže, da se je v zadnjem času v Gorici precej razširila navada puščati stanovanjske prikolice na ulici in to za daljša obdobja. Goriško županstvo opozarja, da je na podlagi ukaza župana z dne 30. novembra 1974 mogoče parkirati prikolice na javnem prostoru le za največ 24 ur, razen, če prikolice niso priključene na avtomobil.
Županstvo zato vabi lastnike naj v doglednem času poskrbijo za odvoz prikolic z javnega prostora.
Županstvo nadalje obvešča, da je parkiranje prikolic za neomejen čas dovoljeno na parkiriščih za tovornjake in prikohčarje.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
---------------279._________________
Trenti se je zdelo, da so nalogo opravili. Šli so hhprej po robeh, do konca Maselnika, teko da so že videli skale Rdečega roba, kjer je bila na vrhu bri-Sadna zaseda, in spodaj Italijane, ki so držali položaj had planino ter z minometi streljali po bližnjih vrho-Vlh. kjer so opazili ali le zaslutili partizane.
Sonce je tonilo k bovškim goram, ko so Italijani °dnehali z napadom. Kolone so se spuščale nekoliko rvi6’ ,na izhodiščne položaje, kjer naj bi stisnile obroč, dločitev boja pa so odložili za naslednji dan.
Na robeh Škrbine so partizani položili k zadnje-
počitku štiri tovariše. Zagrebli so jih v strelske j^rke in obložili grobove s kamenjem. Avšiču je bilo udo za hrabrim komandirjem Slaivcem in tudi za arugimi, ki so pustili svoja mlada življenja tako vi-soko v gorah.
Z nočjo so se kolonice branilcev z vseh grebenov
spuščale v globel, k Malemu jezeru, ki je spominjalo na temno ogledalo.
S hrano ni bilo nič, samo vode se je lahko napil vsakdo po mili volji. Dian je bil vroč, noč pa hladna.
Tudi Kristina si je natočila čutarico vode. Dodelili so jo v skupino, ki je imela na skrbi ranjence. Bila je tako utrujena, da bi najrajši legla in zadremala.
Jaka Avšič se je s svojimi fanti poslovil od brigade. Gledali so za njimi, kako se vzpenjajo čez melišča med skale proti sedlu, koder je držala steza k Bogatinu. Njihov cilj so bile bohinjske gore in gozdovi Jelovice.
Šorovič pa je sklenil, da se bo brigada prebila prek Soče na Matajur. Zbrali so vse, ki so imeli še kaj bomb in municije, da bi bili za predhodnico.
Ranjence so oddali v bolnišnico, do katere Italijani niso prodrli. Bila je skrita med sistemom starih utrdb in je imela svojo lastno obrambo.
Imeli so srečo. Domačini, ki so bili za vodiče, so jih po skritih stezah pripeljali mimo sovražnih zased. Italijani so se z nočjo zbrali v skupine in kurili ognje. Bili so precej glasni. Reko, ki je bila pri mostovih tudi ponoči močno zastražena, je bilo treba prebresti. Kristino je mrzla voda rezala do kosti. Držali so se za roke, da ne bi koga odnesli deroči valovi.
Ustavili so se v varstvu gozda, visoko na pobočju
Matajurja, daleč onkraj doline.
Zjutraj jih je še pred vzhodom sonca prebudila kanonada. Italijani, ki so čez noč dobili okrepitve, so začeli napadati »obkoljeno brigado« na Krnu.
Pokalo je vse dopoldne. Ko so odnehali minometi, se je oglašalo pehotno orožje, puške in strojnice. Borili so se z nevidnim sovražnikom, kot že večkrat. Še preden je sonce zajadralo v zenit, je ogenj prenehal.
V vojski je pač tako, da je treba izpolniti povelje: tokrat morajo zavzeti grebene 2.000 metrov visokega krnskega gorovja. Zavzeli so jih, našli pa so štiri grobove in sledove krvi po razbitem kamenju.
Brigada pa je bila že daleč.
VII.
Z izkrcanjem Angloameričanov na obalah Sicilije in po porazu v Afriki se je začela politična klima v Rimu naglo spreminjati.
Losanna je kot preganjana, zver, ki se ji čuti izostrijo do skrajnosti, zavohal razkroj in sledove, ki so obetali katastrofo in preobrat.
Vedel je, da voz drsi neizbežno proti prepadu in da to slutijo vsi razen tistih, ki bi se morali tega prvi zavedati in vsaj omiliti posledice — te pa bodo nosili vsi, ne samo tisti, ki so zakrivili polomijo.
Prva jugoslovanska košarkarska liga
DANES BOSNA-CIBONA
Glede prestopa k Udineseju
Bettega ni še nič sklenil
KARPOV-KASPAROV
Znova
remi
MOSKVA — Tudi 18. partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Kasparovom in Karpovom se je končala z remijem. Podobno kot v 17. partiji, sta se šahi-sta sporazumela za remi že pri 22. potezi. Bele figure je tokrat imel Kasparov, igrala pa sta damino indijko.
Naslednja partija bo sedaj v ponedeljek, trenutno pa še vedno vodi Karpov s 4:0 ob 14 remijih.
Moser jutri v Mestrah
BENETKE — Po nedavnem uspehu skupaj z Nizozemcem Renejem Pijne-nom na šestdnevni kolesarski dirki v Dortmundu, se bo Francesco Moser z Argentinom, Vicinom, Algeri jem, Cortijem in Battaglinom udeležil ju trišnje prve izvedbe »Edometro del Corso« v Mestrah. Manifestacija v Mestrah predstavlja veliko novost, saj so doslej take dirke prirejali le r?a dirkališčih.
Osrednje srečanje današnjega 6. kola v 1. jugoslovanski košarkarski ligi bo v Sarajevu, kjer se bosta pomerili domača Bosna in zagrebška Gibona, ki sta skupaj z Zadrom na drugem mestu prvenstvene lestvice. Prav Zadar pa bo jutri gostoval v Beogradu, pri prvouvrščeni Crveni zvezdi.
SPORED 6. KOLA DANES: Bosna - Gibona, Jugoplastika - Radni-čki, Šibenka - Sloga, Budučnost - Bo-rac, IMT - Partizan ; JUTRI: Crvena zvezda - Zadar.
1. B liga — danes tudi
Olimpija in Libela
Košarkarji Smelta Olimpije se bodo drevi ob 19.30 v Tivoliju pomerili s sarajevskim Željezničarjem, ki je še edini brez točk na zadnjem mestu lestvice. Kljub temu Sarajevčanov ne gre podcenjevati, saj so v pokalnem tekmovanju izločili prav mestnega tekmeca Bosno. Po lepem uspehu bo
drugi slovenski drugoligaš, Libela, danes gostoval v Tuzli pri Slobo-di Dita.
Danes Gorizia — Viscerit
V anticipiranem srečanju 6. kola italijanske nogometne C-2 lige se bo danes (ob 14.30) Gorizia pomerila z Visceri tom Boccaleone. Tekma na Rojcah je za Goričane izredno važna, saj morajo za vsako ceno zmagati. Položaj goriških nogometašev je namreč po 5 kolih naravnost katastrofalen: s štirimi porazi in enim remijem so namreč na lestvici prav zadnji. Danes torej le zmaga pomeni pozitiven rezultat.
Zavrnjen priziv
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je zavrnila priziv, ki ga je Triestina vložila proti izključitvi Piera Braghe in potrdila prvotno kazen, izključitev za id ve koli.
TURIN — Včerajšnje vesti, da se bo Roberto Bettega v kratkem pridružil Zicu pri videmskem prvoligašu in ki so v časopisju kot običajno, imele velik odmev (marsikdo je pisal, da je stvar že rešena), je sam Bettega odločno zanikal. »Doslej,« je dejal igralec, »se nisem še dome-,'.!1 ne z Udinesejsm ne s kakšno J rugo ekipo, da bi znova nastopil v italijanskem prvenstvu.« Z razliko od prejšnjih dni, pa je tokrat priznal, da je stopil v stik z nekaterimi klubi: »Zaenkrat lahko rečem,« je še pripomnil, »da je neresnična trditev, da sem podpisal za Udinese. In niti ni rečeno, da bi morebitni sporazum sklenil prav z videmskim prvoligašem.«
Bettega, ki je tudi včeraj, kot to običajno dela že nekaj ča^a, treniral na stadionu v Turinu z bivšimi soigralci Juventusa, je povsem svoboden, da nastopi za katerikoli italijanski klub. Seveda mora prej do-
biti dovoljenje svojega sedanjega dru-štvg, Toronta Blizzard, s katerim bi moral ponovno zaigrati prihodnje pomladi. To »dovoljenje« gotovo ne bo zastonj, o tem pa se bo jutri menil s predsednikom kanadskega društva Toyeom, ki si bo v Turinu ogledal tekmo med Juventusom in Romo.
Sklicani »azzurri«
RIM — Za prijateljsko nogometno srečanje Švica - Italija »under 21«, ki bo v sredo v Locamu, so bili sklicani naslednji italijanski igralci: Baldieri (Pisa), Calisti (Lazio), Ca-robbi (Fiorentina), Graverò (Cesena), Napoli (Avellino), Donadoni (Atalanta), Franca ni (Tarino), *Gal-bagini (Cremonese), Gazzaneo (Bologna), Giannini in Lucci (Roma), Mancini in Vialli (Sampdoria), Poli-cano (Genoa), Pregna (Campobasso), Rosin (Perugia), Tovalieri (Arezzo) in Zenga (Inter).
Jadran-Ceam jutri popoldne (17.30) v Trstu
Jadran: samo z zmago obstanek pri vrhu
Jutri popoldne bodo jadranovci spet nastopili pred svojim občinstvom. V goste prihaja Ceam iz Bologne, ki ga navijači prav gotovo dobro pomnijo, ker je lani v krstni prvenstveni tekmi v Trstu premagal Jadran. Jutrišnji dvoboj bo bržkone napet in izenačen, saj je na dlani, da obe moštvi v tem trenutku nujno potre bujeta zmago. Ceam je doslej zbral le dve točki, zato je že po prvih šti rih kolih njegov položaj na razpredelnici v nevarnosti.
Moštvo iz Bologne je v glavnem o-stalo nespremenjeno, čeprav je eki po zapustil najboljši igralec Benelli. Glavna aduta Bolonjčanov sta letos Sanguettoli in Bergonzoni, ki lahko računata na še kar čvrsto podporo o-
stalih igralcev. Košarkarji Ceama i-grajo precej premišljeno in lagodno; hitrost torej ne bi smela biti ena izmed njihovih glavnih vrlin. V prejšnjem kolu so Bolonjčani doma doživeli pekoč poraz proti tržiškemu I-talmonfalconeju, zato je možno, da dopotujejo v Trst trdno zaverovani v svoje moči ali pa, nasprotno, že vdani v usodo.
Jadran bo to srečanje (in še nekaj prihodnjih) odigral brez pomoči centra Daneva, ki je utrpel hujšo poškodbo kolena. Ne glede na to pa morajo »plavi« jutri osvojiti zmago, če hočejo še obdržati stik z vrhom razpredelnice. Predpogoj za to je seveda zmaga na vsaki in ne samo jutrišnji domači tekmi. Skok pod ko-
šem in hiter protinapad bi morala biti giavni značilnosti naše združene ekipe, in obenem tudi najbolj zanesljivo jamstvo uspeha proti kateremu-k"|,i r^sp-otniku.
Srečanje med Jadranom in Ccamom Bologna bo jutri v tržaški športni pa lači s pričetkom ob 17.30 (Cancia)
Košarkarji iz Idrije v gosteh pri Boru
Danes bo v Borovem športnem cen tru na stadionu »1. maj« dvojno ko šarkarsko srečanje med košarkarji Bora in košarkarskim klubom Iskra Idrija. Do te pobude je prišlo v o-
kviru prijateljskih stikov in sodelovanja, ki so jih Borovi košarkarski delavci navezali z idrijskim klubom pred eno sezono. Košarkarski klub Iskra Idrija je Borovim najmlajšim igralcem omogočil reden potek priprav v Črnem vrhu pri Idriji, članska postava Bora Radenske pa je konec septembra opravila tridnevni mikrodklus treningov v Idriji, kjer jim je domači košarkarski klub dota rovoljno ponudil telovadnico.
Današnji spored je naslednji : ob
15.30	se bodo pomerili kadeti Jadrana Far co z vrstniki košarkarskega kluba Iskra Idrija. Ob 20.30 pa bo na sporedu prijateljsko srečanje med člani Bora Radenske in košarkarskega kluba Iskra Idrija; (Cancia)
V TREH KNJIGAH
»Sarajevo in Los Angeles«
SIENA — Tri knjige, skupno 730 strani in 440 barvnih posnetkov : protagonist so olimpijske igre v Sarajevu in Los Angelesu, atleti, gledalci, športni dosežki. Delo, ki ga je oskrbela založniška družba »Sport e cultura« s sodelovanjem italijanskega o-limpijskega odbora CONI, so včeraj predstavili v Sieni. To je že četrta tovrstna izdaja, saj so doslej že obravnavali Sapporo in Munchen 1972, Innsbruck in Montreal 1976 ter Lake Placiti in Moskva 1980. Delo je izšlo v petih jezikih in ga delijo v osmih evropskih državah. Namenjeno je raznim združenjem in podjetjem ter ga je mogoče naročiti le pri »Šport e Cultura« v Milanu.
kratke vesti - kratke vesti
Na jutrišnjem tekmovanju na stadionu »1. maj«
Močna konkurenca na »Modrem kiju«
Razdelili 64 milijard lir
MILAN — Italijanske nogometne e-najsterice A in B lige so si včeraj »bratsko« razdelile 64 milijard lir, ki jih je nogometna zveza prejela od Totocalcia in Radiotelevizije. Ekipam v A ligi bosta šli po dve milijardi, v B ligi pa po milijarda in 600 milijonov lir. Poleg tega so razpravljali še o nekaterih vprašanjih, kot o padcu gledalcev v sezoni 1983	84 in o i-
stočasnem naraščanju inkasa (padec gledalcev in inkasa so zabeležili v B ligi, medtem ko je v A ligi prišlo do porasta, letos pa je v A ligi opaziti padec gledalcev in porast inkasa) ter o podelitvi posojil nekaterim društvom, med katerimi je tudi Triestina.
Danes tudi odbojkarji
RIM — Danes se prične tudi italijansko odbojkarsko prvenstvo. Med moškimi tudi letos sodijo med glavne favorite Cus Turin in pa Santal Parma ter Panini Modena. Spored 1. kola — MOŠKA A-l liga: Santal Par-
ma - GS Virtus Sassuolo, Kutiba Isea Falconara - Pallavolo Gonzaga Milan, Lozza Belluno - Cus Turin, Zi-nella Bologna - Petrarca Americani-no Padova, Voluntas Pallavolo Asti -Codyeco Lupi Santa Croce, Panini Modena - Volley Chieti; ŽENSKA A-l liga: Salz Novanta Vicentina - Victor Village Matatori Amatori Bari, VBC Cassano D'Adda - Olimpia Teodora Ravenna, Giorgio Grati Ancona - Isa Infissi Fano, Pallavolo Albizzate - Ceramiche Senesi Cecina, Nelson Reggio Emilia - Cus Parma Acqua Lynx, Civ Modena - Mangiatorella Reggio Calabria.
Zampieri v polfinalu
RIO DE JANEIRO — Z zmago proti Brazilcu Carlosu Kistu (6:4, 6:2) se je Massimo Zampieri uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Riu De Janeiru. V polfinalu se bo pomeril s Francozom Piacentil-lom. Druga dva polfinalista sta A-Cuna (Čile) in Goes (Braz.).
Jutri ob 16. uri, kot smo že poročali, bo v Borovem športnem centru mednarodni turnir v športni ritmični gimnastiki, na katerem bodo nastopile telovadke Partizana Moste in Partizana Narodni dom iz Ljubljane, iz Trsta pa Ginnastica Triestina ter seveda Bor.
Čeprav je udeležba omejena le na štiri društva, pa bo s svojo kakovostjo gotovo zadovoljila vse tiste, ki si jo bodo ogledali. Predvsem bomo lahko, občudovali nastop Ljubljančank, med katerimi bodo tudi tri državne reprezentantke in sicer Vesna Gregori ter Svetlana Stanič od meščanskega Partizana ter Dominika Kacin od Narodnega doma.
Pa tudi med ostalimi bo vrsta o-dličnih tekmovalk, med katerimi lahko z zanesljivostjo pričakujemo tudi dober nastop naših tržaških telovadk. Imeli bomo priložnost, da se pobliže seznanimo s to mlado športno pano-
go, ki se je letos prvič uvrstila na olimpijski spored in ki se po vsem svetu vedno bolj širi.
Tekmovalke bodo nastopile v dveh kategorijah in sicer v prvi rojene leta 1971 in mlajše, v drugi pa rojene leta 1970 in starejše. Nastop bo veljal le za posamično konkurenco in ne za ekipno. Organizatorji bodo nagradili najboljše tekmovalke v obeh. kategorijah, trofejo »Modri kij« pa- bo osvojila telovadka, ki bo v obeh kategorijah skupno dosegla najboljši rezultat v vaji s kiji. (—boj—)
Beneck dal ostavko
RIM — Predsednik italijanske bez-bolske zveze Bruno Beneck je dal o-stavko.
Caglieris poškodovan
TURIN — Košarkarski prvoligaš Bertoni bo vsaj mesec dni as tal brez
Caglierisa, ki se je poškodoval med predvčerajšnjo tekmo za italijanski pokal proti tržaškemu Stefanelu.
Vandelli v vodstvu
SANTIAGO DE CHILE — Na tretji etapi kolesarske dirke po Čilu je zmagal Belgijec Johann Capiot, na skupni lestvici pa je v vodstvu Italijan Claudio Vandelli. Na ekipni lestvici je Italija trenutno četrta, prva je domača ekipa Pilsener Cristal.
Na rokometnem turnirju
Madžarska pred Nizozemsko
SCHIEDAM — Na mednarodnem rokometnem turnirju v Schiodarmi na Nizozemskem so v 3. kolu dosegli naslednja izida: Madžarska Francija 30:24, Nizozemska - Italija 21:20. Lestvica : Madžarska 6, Nizozemska 4, Francija 2, Italija 0.
■V
Mladinski odsek JK Cupa z optimizmom v novo sezono
Sesljanski zaliv se v poletnih dneh koplje v soncu in bele jadrnice z vetrom v nabreklih jadrih režejo hipne brazde v spokojno modrino zaliva. Slikovita morska zajeda, ki jo od odprtega morja skorajda ločujeta dve vrsti kamnitih skladov, kaže iz leta v leto domala nespremenjeno lice. A v senci visokih drevesnih krošenj, ki so nekoč zrle vse drugačno slavo kopališča Caravella, je pred enajstimi leti zaživela de javnost z vabljivim nazivom Jadralni klub Čupa. V novopečenem društvu so strnili vrste tisti, ki jim je ljubezen do morja in pomorskih športov bila prvenstvena skrb in so bili pri pravljeni vanjo vložiti veliko truda in sredstev.
Lastniki večjih in manjših jadrnic, dotlej začuda razpršeni po kraških vaseh, so spoznali prednosti take združitve. Sklenili so, da bodo s skupnimi močmi osvojili delček Sesljan skega zaliva: tako se je tudi zgodi lo in jadralci so začutili vsaj trdna tla pod nogami, če že ne varne strehe nad glavo. Le-te vse do danes niso dosegli, kajti travnik, ki gosti člane JK Čupa, je nezazidljiv. V pri čakovanju novega urbanističnega načrta devinsko - nabrežinske občinske uprave pa so uporabni društveni pro-
stori s primerno delavnico in pokiitim hangarjem prva med vročimi željami čupovcev. Jadrnice, dragocene ljubljenke najbolj premožnih članov, so predlanskim našle varen pristan. Skupno z italijanskim jadralnim klubom Pietas Julia (SNPJ) je JK Čupa zgradil dva pomola, preko katerih se sedaj spogledujejo vitke jam-bomice obeh klubov. Privez je kajpada drag luksuz, JK Čupa pa je z zbranimi prispevki laže zadihala.
Jadralni klub Čupa, prva leta nemara precej elitna družnost, je kasneje pritegnil k sebi številne mlade ljudi. Bele pahljače in pesem valov so osvajale vsevprek in danes šteje JK Čupa 173 članov. Vsi resda ne premorejo jadrnic, zato je društvo spočetka nakupilo nekaj že rabljenih jadrnic, da so se novinci na njih učili osnov jadranja. Bolj izkušene so medtem zamikale regate.
Mladi, ki so našli pot v JK čupa, so po prvih izkušnjah z nekajme-trskimi jadrnicami odkrili jadralno desko, razmeroma cenen in zaradi svoje priročnosti nadvse vabljiv na domestek večjih plovil. Različni interesi so dejavnost JK čupa razcepi H: starejši se posvečajo svojim jadrnicam in nastopom na regatah, mlajši pa so ustanovili mladinski od
sek, ki skrbi za tekmovalno dejavnost. V njem so Klavdij Cibic, Igor Bogateč, Niko Kojanec, Devan in Jadranka Košuta, Damjana Kralj, Grazia Legiša ter Milko in Peter Malalan. O delovni vnemi, ki preveva mlade člane, govori tudi letošnji sezonski obračun. V letošnji sezoni so priredili usposobljenostne tečaje za upravljanje kajutnih jadrnic, ki da jejo pravico do jadralnega dovoljenja, nato štiri enotedenske tečaje za jadralce na jadralnih deskah (19 te čajnikov), štiri tečaje jadranja za otroke v razredu »optimist« (48 tečajnikov) ter dva tečaja jadranja na kajutni jadrnici (18 tečajnikov), ki sla potekala vzdolž členovite dal matinske obale. Konec avgusta so
priredili regato za jadralce na deskah, ki se je je udeležilo 17 članov domačega kluba, TPK Sirena in SV BG iz Barkovelj. Dva tedna kasneje so priredili mednarodno regato v razredu »optimist«, na kateri so se preizkusili tekmovalci obeh tržaških slovenskih klubov, društva SNPJ ter tekmovalci iz Ljubljane in Izole.
Ugodni rezultati spodbujajo /c boljšemu delu in tako je bila letos ustanovljena uspešna sedemčlanska ekipa jadralcev na deskah, za njo pa sta v valove zarezali še šestčlanska ekipa razreda »optimist« ter ekipa razreda »470«. Slednja se na tekmovanja šele pripravlja, »optimisti« pa letos še niso nastopili zaradi pomanjkanja tekmovalnih izkaznic italijan
ske zveze jadralcev (FIV). Osvojitev pravice do teh izkaznic spada med prednostne naloge, ki še čakajo J^ Čupa. Vodstvo FIV je namreč vsa leta oklevalo z vpisom JK Čupa zaradi nekih pomislekov, ki vodstvu niso bili v čast. JK Čupa si je zato
nadel še dodatno, bolj mednarodno
zveneče ime: Yacht Club Čupa - Jn-dralni klub Čupa, nakar je glavni od bor FTV po devetmesečnem molku vendarle sprejel prrošnjo za vphs, zadnjo besedo pa predal pokrajinski sekciji olimpijskega odbora CONI. Cuponi tekmovalci so potrebne izkaznice tačas prejemali od TPK Sirena in seveda uradno tekmovali zanj.
Doslej se je sodelovanje med obema kluboma omejevalo le na izme, njavo tekmovalcev, mladinski odsek JK Čupa pa želi v prihodnje to sodelovanje okrepiti in razširiti še na druga področja. Z ugodnim vetrom skupnih koristi bi obe društvi končno lahko enakopravno merili moči med seboj in z jadralci naših večinskih sosedov, v športu, ki je nedeljiv, kot je nedeljivo morje, ki 6° sprejema v svoje naročje.
J. BELIČIČ
(Na sliki: z nagrajevanja tekmovalcev, ki so se udeležili društvene regale JK Čupa na jadralnih deskah!
V 4. kolu ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige
Lažje gostovanje krasovk
Italijanski ligaški pokal
Zadnji turnir • v priredbi Sloge
Danes teden dni pred pričetkom odbojkarskih odbojkarskih prvenstev v B in C-l ligi, bo na sporedu že zadnji turnir v okviru izločilnega dela tekmovanja za ligaški pokal. Organizator je tokrat ŠZ Sloga, ki se bo v Rep-nu pomerila z OMA iz Trsta in Tornano iz Gradišča. Boj za končno prvo mesto je žal omejen na zadnji dve šesterki, saj je Sloga na dnu lestvice brez točk in je zanjo nemogoče, da bi dohitela drevišnja nasprotnika, ki imata vsak po šest točk.
Sicer pa velja, da se je naša ekipa pripravila na turnir v glavnem zato, da se pripravi na prvenstvo. Pred dvema tednoma so slogašice na Proseku, kljub porazoma popolnoma zadovoljile, prejšnjo soboto pa so v Gradišču odpovedale na celi črti. Danes se bodo na domačih tleh lahko ponovno izkazale.
Spored je naslednji : 17.00 Sloga -OMA; 18.00 OMA - Torriana; 19.00 Sloga - Torriana. (INKA)
Z današnjim četrtim kolom se bo v ženski namiznoteniški A ligi začel povratni del prvenstva v obeh skupinah. V naslednjih treh kolih se bodo torej potegovale za končno razvrstitev od prvega do četrtega mesta, nakar bodo na sporedu četrfinalni boji z e-nako uvrščenimi ekipami iz južne skupine.
Čeprav slabša uvrstitev ne prepreči prav nobeni ekipi, da se tudi v nadaljevanju bori za osvojitev državnega naslova, v Kraševem taboru menijo, da bi bilo vsekakor boljše, če bi se naša dekleta uvrstila na prvo mesto, tako da bi se v 'četrtfinalu zagotovo izognila svojemu najnevarnejšemu nasprotniku iz druge skupine, se pravi neapeljskemu Steanu, za katerega igra tudi odlična Strino-va.
Kakorkoli že potujejo danes krasov-ke na dolgo in naporno gostovanje v Temi. Vigorja so v prvem nastopu v Repnu premagale z gladkim 5:1. Nasprotnik na papirju torej ni nevaren
in v najslabšem primeru se lahko zgodi, da bodo krasovke izgubile dve tekmi, čeprav seveda Vigorja ne smejo podcenjevati, kot pred 14 dnevi v Brescii, ko so nepričakovano premagane zapustile telovadnico. Glede na to, da Sonja Doljak, Marina Cer-gol in Damjana Sedmak (Miličeve ne bo) igrajo iz dneva v dan boljše pa lahko pričakujemo tudi zmago brez izgubljene tekme. Edina, ki lahko uspešno kljubuje našim igralkam, je Moronijeva.
NA DRŽAVNEM TURNIRJU
Tudi Dom in Kras
Danes in jutri bo v Padovi na sporedu državni turnir za mladinke in 3. kategorijo. Na podlagi takih turnirjev določijo nato lestvico za sklepno državno prvenstvo. V Padovo, je odpotovalo tudi številno zastopstvo Krasovih igralk in igralcev in sicer 7 fantov in 11 deklet. Tudi na tem
turnirju bo konkurenca izredno močna in za prvo mesto je včasih potrebno zmagati kar 6 - 7 srečanj.
Med favoriti sobotnega tekmovanja sta v prvi vrsti Vignola in Zavdini, sloveči imeni v italijanskem mladinskem namiznem tenisu. Največ možnosti za visoko uvrstitev imata od naših predvsem Boris Štoka in Tanja Ukmar ki sta se pred nedavnim v Veroni odlično odrezala s 3. oziroma 2. mestom. Pa tudi ostali Krasovi mladinci, predvsem dekleta, če bodo naleteli na srečen dan, utegnejo doseči vidne rezultate. (Z. S.)
Na državnem turnirju bodo nastopale tudi igralke goriškega Doma. Društvene barve bosta zastopali Sonja Lutman pri posameznicah in Sabina Fabro, ki bo skupaj z Gutmanovo, igrala v dvojicah.
Ta bo prvi uradni nastop naših deklet v novi sezoni, na katerem bosta predvsem preverili svojo trenutno formo. Vsekakor pa bo nedeljski u-speh zelo odvisen od žreba. (MAL)
Spet derbi: v Doberdobu igra Primorec
CAMPI ELISI - VESNA Po dveh zaporednih porazih gostuje Vesna pri ekipi, ki je v prvih šti-•dh nastopih (v nedeljo zaradi razm» čenega igrišča ni igrala) iztržila štiri remije. To jasno dokazuje, da Tržačani znajo nasprotniku diktiratil syoj tempo igre in kar je še bolj zanimivo z obeh nastopih na domačih Beh niso še dobili gola. Vesna je to rej pred težko oviro, vendar nikakor '}e moremo trditi, da je naloga Križanov brezupna. Res je, da »plavi« v zadnjih dveh nastopih niso tako Prepričljivo igrali, predvsem na sre-dini igrišča in v napadu, sedaj pa, se je na sredino polja spet vrnil pan bo menda šlo boljše. Tudi napadalci, ki v zadnjih dveh nastopih niso dali gola, bi morali biti bolj učinkoviti in prodorni. Skratka, Vesna bi se s tega gostovanja morala yrniti vsaj s točko v žepu, čeprav ‘ma trener Esposito nekaj problemov s postavo. V vrstah Campi Elisija pa no gotovo odsoten Rauber.
BEGLIANO - ZARJA
Z ar ja ni, ki so z velikim optimizmom startali v letošnjem prvenstvu, s« trenutno nahajajo na spodnjem Qolu lestvice, saj so v petih tekmah obrali le pičli dve točki. V zadnjih treh nastopih je namreč Zarja premagana zapustila igrišče in to je se-yeda nekoliko potrlo igralce. V Be-fuanu pa si zarjam gotovo ne smelo dovoliti spodrsljaja, kajti v tem Primeru bi se lahko znašli na samem repu lestvice, saj trenutno imajo za Petami le jutrišnjega nasprotnika, ki ma prav tako samo dve točki (premagal je le Vesno in CGS, ki je z n° točko osamljena na repu Jestvini ■ Če pregledamo dosedanje nastope egliana, ugotovimo, da ta ekipa res 6 bi smela predstavljati težke ovire .w.^arjo. Begliano je precej pomanj,-t-Jiv m ranljiv v obrambi, saj je do e<taj prejel že deset golov.
SAN VITO - BREG
Brežani gostujejo pri močnemu San ' u. ki je skupaj s Campanellami in
Olimpijo še nepremagan. To pomeni, da bo naloga »plavih« precej težka, čeprav so v zadnjih nastopih pokazali, da letos ne mislijo igrati podrejene vloge. Upoštevajoč trenutne rezul tate, mislimo, da tudi remi bi Bregu že dobro zalegel.
UNION - GAJA
Po treh zaporednih remijih imajo mogoče gajevci priložnost, da pridejo do prve prvenstvene zmage, čeprav igrajo v gosteh. Jutrišnji nasprotnik jim res ne bi smel delati velikih preglavic, saj so do sedaj Podtonjerci vselej premagani (S. Anna, S. Vito, Roianese, Campanelle) zapustili i-grišče.
KRAS - S. NAZARIO
Nekoliko bolj naporna naloga čaka Kras, posebno zaradi tega, ker je v zadnjih dveh nastopih po prikazani igri in tudi po rezultatih (dva poraza) precej razočaral. Res je sicer,
Beneška Slovenija:
da S. Nazario spada med boljše ekipe te skupine, vendar z boljšo in prodornejšo igro bi jd Kras prav gotovo moral biti kos.
ITALCANTIERI - PRIMORJE
Tudi Primorje ne bo imelo lahke naloge. Ekipa Italcantieri ni sicer do sedaj dosegla vidnih rezultatov, toda »rdeče - rumeni« so dosedaj (razen v tekmi s povprečno Romano) jasno pokazali, da imajo velike težave v napadu, kjer primanjkuje spretni strelec, za točke p>a so potrebni goli in če hoče Primorje iztržiti točko v Tržiču mora v prvi vrsti imeti bolj prodoren napad. (B. Rupel)
MLADOST - PRIMOREC
Vodeča Mladost bo jutri igrala doma proti Primorcu, ki je prav prejšnjo nedeljo zabeležil svojo prvo prvenstveno zmago in zbral prvi par točk. Vse kaže, da bodo imeli Dober dobci dokaj lahko nalogo proti ekipi,
nogometna društva
ki ne sodi med najboljše v prvenstvu (vsaj px> lestvici). Toda premoč bodo morali Doberdobci pokazati na igrišču in naloga zanje ne bo najlažja, saj gre vendar za derbi, v katerem je vsak rezultat mogoč.
BRAZZANESE - SOVODNJE
Jutrišnje gostovanje Sovodenjcev v Krminu spada med težjimi v prvenstvu. Brazzanese je namreč letos pokazal, da je očitno boljši od lanskega prvenstva in da stremi k najvišjim položajem na lestvici. Vsekakor zanimivo srečanje za Marsonove varovance, ki bodo morali pokazati zares vse, kar znajo.
JUVENTINA - MANZANO
Obe ekipni sta doslej igrali s spremenljivo srečo in težko je napovedati, kdo je boljši. Edino prednost, ki jo lahko pripašemo Štandrežcem, je, da bodo igrali pred domačim občinstvom.
v amaterskih ligah
Zelo naporna in izenačena prvenstva
Tudi v Beneški Sloveniji so se prejšnji mesec pričela amaterska nogometna prvenstva. Nogomet v Nadiških dolinah je še vedno najbolj priljub ljena športna panoga in to se tudi odraža v velikem številu gledalcev.
V	prvi amaterski ligi zastopa nadi-ški nogomet enajsterica Val Natisene, ki se je lani potegovala za pre stop v promocijsko ligo. Letošnji start ekipe iz špetra Slovenov ni bil najbolj uspiešen.
V	drugi amaterski ligi (C skupina) letos igrajo tri beneške enajsterice. To so Savognese iz Sovodenj, Audace iz St. Lenarta in pa Torreanese. Vse tri so startale z velikimi ambicijami, toda po prvih kolih obračun ni za-
dovoljiv. Najbolje se je doslej izkazal Torreanese.
V tretji amaterski ligi pa nastopajo Faedese iz Fojde, Pulfero iz Podbo nesca, Togliano, Nimis, Alta Valtorre iz Barda. To se pravi številno zastopstvo, v katerem je lahko tudi upanje za napredovanje. Precej možnosti v tem oziru ima letos ekipa iz Podbo -nesca, saj bo končno lahko igrala skozi vse prvenstvo na lastnem domačem igrišču. ■
Za uvod v razna prvenstva v Beneški Sloveniji nam je predstavnik nogometnega kluba iz Sovodenj, Peter Zuanella povedal: »Čeprav je marsikatera ekipa startala precej ambiciozno, menim, da že sedanji razplet kaže, da bodo vsa tri prvenstva, v
katerih igrajo beneška moštva, precej naporna in izenačena. Morda bo za nekatere ekipe tudi obstanek v ligi zadovoljiv dosežek. Upam pa, da se bedo naša moštva potegovala za višja mesta na lestvici. V zaključku pa bi dodal, da marsikatero naše društvo ima velike probleme finančnega značaja in to je ena izmed pomanjkljivosti, ki prav gotovo otežkoča razvoj nogometne dejavnosti pri nas v nadiških dolinah.«
Naj ob zaključku še dodamo, da bo beneški časopis Novi Matajur iz Čedada tudi letos nagradil najboljšega strelca beneških moštev, obenem pa najboljšega mladinca iz vseh nižjih moštev društva Val Natisone iz Špetra Slovenov. (I. Komel)
domači šport
Danes
SOBOTA, 27. OKTOBRA 1984
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	na Preseku: Kontovel Electronic Shop - Fruite tria
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
17.00 v Temi ju: Vigor - Kras
NOGOMET
CICIBANI
16.15 pri Sv. Ivanu: San Giovanni -Breg; 15.00 na Opčinah, Ul. Carsia: Super caffè - Primorje.
MLAJŠI CICIBANI
14.30	v Trstu : igrišče Soncini: Son-cini - Breg.
ODBOJKA
ITALIJANSKI POKAL
17.00	v Repnu: nastopa tudi Sloga.
DEČKI
16.00	pri Sv. Sergiju : VIS - Sloga; 18.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Nuova Pallavolo.
DEKLICE
17.00	v Nabrežini : Sokol - OMA
Jutri
NEDELJA, 28. OKTOBRA 1984
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran - CEAM Bologna
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini: Bor Radenska - Santos; 11.00 v Repnu : Polet - Alabarda.
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v žavjah: Camp Elisi - Vesna; 14.30 v Beglianu: Begliano - Zarja.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Krminu: Brazzanese - So-vodnje; 14.30 v Štandrežu: Ju ventina -Manzano; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Primorec; 14.30 na Proseku: San Nazario Kras; 14.30 v Tržiču, igrišče Cosulich: Italcantieri - Primorje ; 12.00 pri Sv. Sergiju : San Vito -Breg; 14.30 v Trstu. Ul. Guardiella: Union - Gaja.
NARAŠČAJNIKI
9.00	na Opčinah, Ul. Alpini: Opici-r?a - Zarja; 10.30 v Dolini: Breg - Dormo; 10.30 v Križu: Vesna - Muggesa-na ; 10.30 v Sovodnjah : Sovodnje - Pierri.
NAJMLAJŠI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana-Breg; 10.30 v Repnu : Kras - San Luigi B.
ZAČETNIKI
11.45 v Miljah: Fortitudo - Breg; 9.15 na Proseku: Primorje - Portuale; 9.15 v Štandrežu : Juventina - Cormo-nese B; 9.15 v Pierisu: Pierri - Mladost.
ODBOJKA
MLADINKE
11.30	na Proseku: Kontovel - Prevenire.
obvestila
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM organizira vadbo košarke in miniba-sketa (letniki 1971 in mlajši), ki bo ob torkih in petkih od 14.30 do 15.30 v telovadnici Kulturnega doma.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR vabi rekreativce vseh starosti na treninge ob torkih in petkih od 19. do 21. ure v telovdanici na liceju »Prešeren«.
Pred pričetkom ženskega odbojkarskega prvenstva C-2 lige
Pri Kontovelu bi želeli izboljšati lansko uvrstitev
v ^ec* šestericami, ki bodo nastopale ,,,el‘tnem ženskem odbojkarskem de-tn!inem Prvenstvu — C-2 liga — sta ni. d.ve slovenski. Kontovelu Electro-cShop, ki je v tej konkurenci igral . toni, se je letos pridružila še zdru-i fto mladinska ekipa Friulexport. O J šesterki kasneje, danes pa kaj več Kontovelkah, ki so že skoraj veteranke v ligi.
in^varnost, da igranje vedno v eni isti ligi, razkrije sledove prenasi-nosti, je prav gotovo eden glavnih
K
ontovelove tekme
1#- novembra v San Giorgio i7 bangiorgina - Kontovel El. Shop novembra na Proseku 2* Kontevel El. Shop - Fontanafredda novembra na Proseku Kontovel El. Shop - Martignacco decembra v Vigonovu Vigonovo - Kontovel El. Shop decembra na Proseku Kontovel El. Shop - ITC Gorian Povratne tekme: 22.12.; 5.1.; 12.1.;
Tl 26. 1.
,'totovel Electronic ^ tekme igral ob
Laura Maver
problemov te naše šesterke. Zato so po lanski izkušnji, ki je imela nekaj sončnih, pa tudi senčnih strani, na Kontovelu sklenili, da letos ne nameravajo več tvegati. Vsakoletno pomanjkanje igralk, ki je sredi lanske sezone dobilo že dramatične razsežnosti, so letos uspešno že premostili. V ekipi, ki jo bo tudi letos vodil Damjan Pertot, je kar štirinajst igralk. Lanskemu ogrodju, ki ga sestavljajo izkušene igralke, kakršne so Banova, Černjava, Praši jeva in še nekatere
druge, so se letos pridružile mlade sile domačega naraščaja, v ekipo se je po porodu vrnila Mariza Danieli, z Nabrežine je prišla Grazia Legiša (ostale pa so tudi nekatere druge bivše članice Sokola) od tržaškega Vivai Busà pa še Tania Conestabo. Ekipa je torej kar se da popolna in tudi že dokaj uigrana, saj jo je zapustila le Elena Paulina, ki je prenehala z aktivnim igranjem.
O ciljih pri Kontovelu raje ne go-
Dunja ANTONI Jana BAN Tania CONESTABO Majda ČERNJAVA Nataša DANEU Mariza DANIELI Tanja GRUDEN Grazia LEGIŠA Laura MAVER Lorenza MERVIČ Beti PRAŠELJ Elena PURIČ Ketty REGENT Giorgia ZANDOMENI
vorijo. Uradno geslo je obstanek po prvem delu prvenstva, vendar obstaja skrita želja, da bi izboljšali lansko uvrstitev, ko so na koncu pristali na absolutnem šestem mestu po neravno briljantnem drugem delu. Pri tem računajo tudi na počasnejšem tempiranju forme, delno z namenom, da bi se ekipa izkazala predvsem takrat, ko bodo točke potrebnejše, delno pa tudi iz objektivnih razlogov, saj so s pripravami začeli pozno (10. sep-
1967	168 cm	krilo
1956	172 cm	center
1964	169 cm	krilo
1958	169 cm	univerzalka
1966	172 cm	krilo
1962	171 cm	center
1965	176 cm	krilo
1963	174 cm	ccnter-krilo
1962	178 cm	krilo
1962	169 cm	podajač
1962	170 cm	krilo
1965	164 cm	podajač
1967	162 cm	podajač
1960	164 cm	krilo
Tako Kontovelke v sezoni 1984/1985
Beti Prašelj
tembra), do proseške telovadnice pa so zaradi polževega birokratskega postopka in nerazumevanja šolskih oblasti prišli šele v začetku oktobra.
Kljub tej nemajhni nevšečnosti so se igralke resno lotile dela in njihov trener je lahko zadovoljen z udeležbo na treningih. Glede tega pa so starejše igralke celo vestnejše od mlajših. Te bi se morale zavedati, da se lahko le z vztrajnim delom in potrpljenjem prebijejo do prve postave, za katero ni dovolj datum rojstva na osebni izkaznici.
Naročnina Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. V SFRJ številka 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1.800 00 din. za organizacij in podietia mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18’t Osmrtnice, zahvale m sožalj po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
dnevnik
27. oktobra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubei» 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samse
Izdaje k JzTT in tisk»r ^ Trst
član kaRmka
nm Imopimin
utaHkov F1EG
Oster dokument Amnesty International
V Južni Ameriki protestirajo zaradi zatiranja gverile
LIMA — Namestnik ministra za pravosodje v Peruju Juan Luis A vendano Valdez je pred kratkim izjavil. da perujsko sodstvo že raziskuje domnevna izginotja več stotin oseb v tej državi. Valdez je dal to izjavo po objavi dokumenta »Informacija 1984«, ki ga je sestavil Amnesty International. V tem dokumentu ta organizacija objavlja mnogo dokumentov in pričevanj o »desaparecidosih« in mučenjih nasprotnikov političnih režimov v Braziliji, Čilu, Kolumbiji, Hondurasu, Mehiki in seveda v Peruju.
Namestnik perujskega pravosodnega ministra Valdes je še dodal, da v Peruju ni političnih jetnikov, »saj vlada v tej državi popolna demokracija«. Vendar pa ni hotel Valdes govoriti o zatiranju gverile v Andih. Dejal
je namreč, da protigverilski odbor s sedežem v Ayacuchu, ki je obnem tudi center perujske gverile, deluje povsem avtonomno in prav zato da nima dovoljenja, da govori o teh protigverilskih akcijah. V Ayacuchu že od januarja 1982 obstaja izredno stanje, vstop v to mesto pa je novinarjem strogo prepovedan.
Dokumentu Amnesty International so se pridružili še perujski Odbor za človekove pravice, perujska Škofovska konferenca, mednarodni Rdeči križ, Odbor za človekove pravice v OZN, vatikanski Odbor za človekove pravice in perujsko sodstvo.
Včeraj so tudi v Čilu starši »desaporecidosov« javno protestirali proti vladni politiki zatiranja nasprotnikov režima.
SEUL — študenti osrednje univerze južnokorejskcga glavnega mesta Seul so te dni demonstrirali proti državni šolski ureditvi in proti južnokorejski vladi. Policija je na demonstracije zelo ostro reagirala. Na sliki (telefoto AP) vidimo policaje v civilu, ki tolčejo študente.
Z nogo - ker je brez rok
NANTES — Trgovski potnik, 25-Ietni Bertrand Pery, se je rodil brez rok. To pa ga ne ovira, da šofira z nogo in prevozi na leto kakšnih 50 tisoč km (AP)
Finska dekleta v boju proti alkoholizmu
»Ljubim fanta, ki ne pije«
HELSINKI — Finci imajo prirojen občutek za naravni red stvari v okolju, v katerem živijo. Kraje, nasilje in druge pregrehe so izredno redke, kršenje zakonov in predpisov pa povsem nepojmljivo. Takemu obnašanju Fincev pa ne botruje strah pred morebitnimi kaznimi; enostavno so prepričani, da je to v skladu z naravo in človeškim dostojanstvom.
Vseeno pa je tudi Finec krvav pod kožo. Tradicijo spoštovanja reda in zakonov vse več ogroža alkohol. Na Finskem ni dovoljeno uživanje alkohola v javnosti, proizvodnja pa je prepovedana. Kljub temu in po vsej verjetnosti prav zaradi tega Finci ne izgubijo priložnosti. da se prepustijo opoju dobre kapljice. Posebni oddelki policije, ki v Helsinkih pobirajo svoje prebučne in majave someščane, da bi jih streznili, imajo polne roke dela. Pod vplivom alkohola med drugim se tako reden in bogaboječ Finec povsem spremeni, da izgubi prirojeni občutek za red.
Alkohol je torej precejšen problem za finsko družbo, proti kateremu se borijo s klasičnimi, a brezuspešni-
mi metodami prepričevanja in visokih cen za uvoženi alkohol. Slike nasmejanih finskih deklet, pod katerimi z mastnimi črkami piše: »Ljubim fanta, ki ne pije«, so v vsakem kupeju, a za to se Finci ne menijo, pozornost vzbujajo le med tujimi turisti.
Fantazija in iznajdljivost Fincev ne pozna meja, ko se hočejo dokopati do kozarca alkohola. Dobršen del se kar vozari z ladjami in trajekti, ki plujejo iz Helsinkov v Stockholm ali v kako drugo skandinavsko mesto. Vsakodnevnega navala na te ladje je po mnenju večine kriv alkohol, saj na ladjah ni nobene omejitve, cena alkohola pa je neprimerno nižja kot na Finskem, da se kljub vozovnici marsikomu izplača, saj bi ga pijanost doma stala precej več. Alkohol prodajajo namreč na Finskem le v posebnih redkih trgovinah, kjer so cene blazno visoke. Pijane druščine na trajektih in ladjah pa niso, kot kaže, osamljen primer, saj imajo tudi Švedi v nekoliko blažji obliki podobno prohibicijo, da brodarske družbe kar pridno služijo zaradi alkoholnih želja dveh sosednjih narodov.
Tikanje kot znak grobosti
Na Madžarskem vikanje spet pridobiva na ugledu ?
BUDIMPEŠTA — Nekoč, pred mnogimi stoletji je bila besedica »ti« edina v »prometu«. Postopoma pa so se časi spreminjali, vikanje je postopoma pridobivalo na ugledu, da sta se tikanje in vikanje v prejšnjem in sedanjem stoletju tako pomešali, da se niso preprosti ljudje več znašli.
Pri tem je zanimivo, a povsem normalno, da je tikanje butalo na dan po vsakem družbenem preobratu, ko so se ljudje čutili bližji drug drugemu. V tem ni bila Madžarska izjema, kljub globokim aristokratsko-buržoaz-nim koreninam in miselnosti, je tikanje ponovno zaživelo po Kossuthovi revoluciji v prejšnjem stoletju in pred štirimi desetletji ob zmagi nad nacifašizmom.
Po vsakem takem preokretu se je vse postopoma ohlajalo in z oseko je tudi tikanje izgubilo na pomenu. Na Madžarskem se je to zgodilo nekako v šestdesetih
letih, ko se je vikanje ponovno uveljavljalo. V zadnjem obdobju pa se na prizorišče ponovno vrača tikanje, ne da bi Madžarska doživljala kak družbeni preokret ali preporod. Obratno marsikdo je prepričan, da je to le odraz sedanje grobosti in nasilnega obnašanja, ne pa iskanje tesnejšega tovariškega in prijateljskega komu niciranja.
Vsekakor pa sociologi in psihologi skrbno proučujejo ta fenomen, saj je jasno, da so se proti takemu grobi-janskemu tikanju postavile po robu tako družine kot šole in ne nazadnje tudi Cerkev. Madžarska socialistična družba je torej sedaj pred dilemo, ali je vikanje preživelo buržujsko nazivanje in mu je treba zato nasprotovati, ali pa je tikanje še slabše kot odraz sedanjih nasilnih časov, ko nihče ne spoštuje več nobene avtoritete.
V FLERIJU LJUDJE POD ŠOTORI
CATANIA — Prebivalci kraja Fieri, ki leži na pobočju Etne in je 20 km oddaljen od Catanie, so noč po potresu preživeli pod šotori. Potres je porušil okoli 80 odstotkov hiš. Včeraj je seizmografski inštitut univerze v Catanii zabeležil samo manjše potresne sunke.
Akcija za pomoč prizadetemu prebivalstvu je hitro stekla. Civilna zaščita je postavila šotore, delavci mestnih podjetij pa so popravili električne in telefonske zveze.
Kako Japonci mehčajo partnerje
SYDNEY — »Načelo japonskih poslovnežev je — biti brez načel.« V teh nekaj besedah je predsednik avstralske skupine za konzuience Owen Davies strnil obnašanje svojih poslovnih partnerjev. Ta ugotovitev izhaja iz izkušenj, ki jih je 67 avstralskih podjetij pridobilo v stikih z japonskimi. Njihovi predstavniki so povedali, kakšnih trikov se poslužujejo Japonci pri sklepanju poslov. Da bi oslabili partnerjev položaj, člane delegacije razmeščajo v različne hotele, da so bolj osamljeni; srečanja prirejajo ali takoj po prihodu ali kasno zvečer, ko so utrujeni.
Mondale optimist
CLEVELAND — Demokratski kan-
didat za predsednika ZDA Walter Mondale pozdravlja svoje privržence. Po njegovem razpoloženju bi bilo mogoče sklepati, da z. optimizmom pričakuje 4. november, dan volitev.
(telefoto AP)
IE
KALA
RISE: VALTER VALFnCTŽ PO IVANU RIBIČU PRIREDIL LL
28	Pot ob strugi potoka je bila težavna in nevarna, ker bi utegnila ovnova trmoglavost pogubiti ovce. Franjo je prvič sam vodil ovna. Bilo je, kakor bi mu ded izročal domačijo. Glavač je bil previden. Na posebno spolzkih mestih je s parklji najprej preizkusil tla in se šele nato pognal za Franjem. Na pol poti do vrha je bilo najnevarnejše mesto. Franjo je nasul po tleh sol. da je ovna zamotil. sam pa se je naglo povzpel na skalo. Počakal je, da je vodnik polizal sol, potem mu jo je znova ponudil. »Hoj, Glavač!... Pridi, no!«
29	Oven je zastrigel z ušesi, nagnil debelo glavo in za hip postal, kakor bi se obotavljaj. Nato pa se je počasi približal skali. Prasnil je navzgor — in Franjo ga je ujel za zavite rogove in ga potegnil k sebi. Tedaj so se tudi že ovce poganjale na skalo in tiščale za svojim vodnikom. Franjo si je oddahnil. Za hip je pomislil, kaj bi se zgodilo, če bi težkemu ovnu spodrsnilo in bi se prevalil v tolmun. Ovce bi se brezglavo pognale za njim... Na rob skale se je privalila tudi črna gmota Katinega kožuha. Veselo je bevsknila in stekla k njemu.
30	Dan je bil lep, da je bilo celo vrh Snežniku videti čisto blizu. Franjo se je zastrmel navzdo po šumeči strugi potoka. Nenadoma ga je zamoti pasji lajež. Ozrl se je in videl, kako Kala poskakuje pred jagnjetom, ki se je bilo oddaljilo o a črede. Lajala je odsekano, jezno. Nehote je P°~ gledal deda in videl, da tudi on z dopadenjem opazuje psico. Starec je spodbujajoče vzklikni Kali: »Le dal ga, Kala, zavrni ga!...« In nato-»Stoj, Kala!.,. Sem pridi!« In Kala je pritekla starcu in se dobrikajoče stisnila obenj.