Letnik 1911.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLII. — Izdan in razposlan 24. dne maja 1911.
Vsebiua: Št. 95. Ukaz, s katerim se izdajajo nova izvršitvena določila k zakonu z dne 22. maja 1905. 1. o vojaški pripregi v miru.
95.
Ukaz ministrstva za deželno bran v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, finance, poljedelstvo in trgovino z dne 22. maja 1911.1.,
s katerim se izdajajo nova izvršitvena določila k zakonu z dne 22. maja 1905.1. (drž. zak. št. 86) o vojaški pripregi v miru.
Z ukazom z dne 23. maja 1905. 1. (drž. zak. št. 87) objavljena izvršitvena določila k zakonu z dne 22. maja 1905. I. (drž. zak. št. 80) o vojaški pripregi v miru se s tem razveljavljajo in na podstavi dogovorov, sklenjenih z državnim vojnim ministrstvom, naj veljajo namesto njih nastopna določila, ki dobé moč 1. dne julija 1911. 1.
K § 3.
1.	„Služabniki“ so tako častniški sluge in konjski strežaji kakor tudi tiste civilne službene osebe, ki jih je po pristojnosti dovoljeno vzeti seboj, „prtljaga (bagaža)“ je tako „popotnaprtljaga“, ki je po pristojnosti pri osebah, ki se prevažajo, kakor tudi po pristojnosti velika prtljaga, ki se prevaža ločeno od njih.
2.	Ker se za najemno prevažanje v drugem odstavku § 3 imenovanega državnega blaga po mož-
nosti redno poskrbi s pogodbami vojne, oziroma deželnobrambovske uprave, se zahteva priprega v takih primerih le povsem izjemoma.
3.	„Vojaške krajevne vožnje“ so tista vozila, ki se rabijo na posameznih postajah in blizu njih za odpravo oseb, za prevoz blaga in za vprego vozil, in ki se zagotovijo, zahtevajo in priskrbé po posebnih predpisih, izdanih o tem.
V tistih primerih, v katerih je na podstavi do-tičnih predpisov rabiti vojaške krajevne vožnje, ni dopustno jemati priprego.
Ako se pokažejo v posameznem primeru dvomi, ali se je poslužiti vojaških krajevnih voženj ali je rabiti priprego, presodijo vojaški organi ne kraté njihove odgovornosti nasproti administrativnim oblastvom.
K § 4.
1.	Ako gre za prevoz pripregojemnika in njegove rodbine, je priskrbnik voza dolžen v nastopnih mejah peljati na njem ne samo pripregojemnika, temveč ludi ostale ude rodbine, potem sluge (k § 3) in popotno prtljago.
„Pravilna“ popotna prtljaga je tako popotna prtljaga, ki gre vsaki osebi po pristojnosti, kakor tudi za službeno rabo potrebni predmeti (instrumenti), načrti, poljske kapele itd.
2.	Osebe, ki so iz službenih ozirov v spremstvu pripregojemnika, na primer tolmači pri rekognosci-
(Slovenisch.)
75
ranju, vöjni orožniki na manevrih, vojaški težaki pri vojaškem načrtovanju in premerjanju dežele itd., je treba — če se to zahteva — v naslednjih mejah tudi prevažati na vozu, določenem za priprego-jemnika.
3.	Pripustna obremenitev priprežnega voza, določenega za prevažanje oseb, znaša:
	na		
V	eno-	dvo-	štiri-
	vprežnem vozu do		
Dalmaciji		2	4	8
Galiciji, Bukovini . .	2	5	10
ostalih deželah . . .	3	G	12
oseb in njihova pravilna popotna prtljaga, izvzemši voznika priprege, njegovo prtljago in krmo za pri-prežne živali.
K §5.
Pod o) do e) obsežena oznamenila obsegajo vsa po organizaciji obstoječa poveljstva, oblastva, krdela in zavode, to se pravi vse k njim spadajoče osebe, ki prihajajo k njim ali odhajajo od njih, njihovo popotno prtljago in bagaže ter tudi k stanu poveljstev, oblastev, krdel in zavodov spadajoče blago.
K § G.
Ad lit. d). Pripadniki oborožene sile in c. kr. orožništva so oproščeni dolžnosti za pripreganje gledé tistega števila svojih konj, za katere dobivajo po pristojnosti porcije krme.
Ad lit. e). Tudi državni žrebci, ki so v zasebni oskrbi, so oproščeni od pripreganja.
Dokazovati je treba pri dopuščenih zasebnih žrebcih predloživši dovolilnico, pri brejih kobilah predloživši plemeuilni list.
Ad lit. y). Pristojna poštna in brzojavna ravnateljstva presojajo, koliko konj, tovornih živali in voz je treba za prevažanje pošt.
Ad lit. h) in i). Za razlago oznamenila „potreben“ je poklicano politično okrajno oblastvo.
K § 7.
1.	Kjer se govori v zakonu o pripregi in v teh izvršitvenih določilih o občinah, je umevati z njimi tudi iz občinske zveze izločena graščinska ozemlja.
2.	Politična okrajna oblastva naj s sodelovanjem občin poizvedo število in vrsto priprežnih živali in voz, da določijo mero dolžnosti priprege posameznih v njihovem okraju ležečih občin in da dotične podatke po političnem deželnem oblastvu naznanijo dotičnemu kornemu (deželnobrambov-skemu) poveljstvu ; izpremembe, ki se zgodé, je treba imenovanemu poveljstvu vsako leto v mescu maju poročati po istem potu.
K § 8.
1.	Za pripregojemnika je šteti tako tistega, za katerega se je zahtevala priprega, kakor tudi tistega, ki priprego v resnici rabi.
Kakor izkazna listina za pravico zahtevati priprego služi potovnica, odprti ukaz ali kako drugo pismeno povelje, ter zahteva priprege. Občine pa so dolžne priskrbeti priprego tudi tedaj, ako bi priprego zahtevala kaka vojaška oseba v uniformi, ne da bi pokazala kako tako listino. V takem primeru je pri-pregojemnik dolžen občini potrditi priskrbljeno priprego še, preden jo rabi. To potrdilo naj obsega število in vrsto priskrbljenih priprežnih živali, število voz, namen vožnje, namenišče, pot v kilometrih, znesek eventualno naprej plačane nagrade, pri pripregi po času pričakovano dobo rabe, potem pri podpisu (ime in priimek) šaržo in krdelo (zavod itd.) pripregojemnika.
2.	Ali je zahtevati priprego ali je za potrebo priprege poskrbeti z lastnim najemom, je prepuščeno od primera do primera preudarku pripregojemnika.
3.	Z lastnim najemom priprege se osnuje zgolj zasebnopravno razmerje.
4.	Dolžnost občin za pripreganje se ne izpre-minja s pravico, ki jo ima pripregojeninik, da sme potrebi priprege ustreči s svojini najemom, in sicer tudi tedaj ne, kadar bi bila vojaška uprava s pogodbo poskrbela zaradi dobave za priprežne namene potrebnih vozil z lastnim najemom za več dni ali kako drugače.
Ako namerja vojaška uprava tako pogodbeno preskrbo v večjem obsegu, naj se v prvi vrsti obrne na dolično občino.
orec I.
K § 9.
1.	Priprega se ne sme zahtevati od posestnika priprežnih živali in voz, temveč od občine.
Priprega naj se zahteva v prvi vrsti od tiste občine, v koje področju je kraj, kjer hodi pripravljena. Ako je pa kraj, kjer bodi pripravljena, neprimerno bliže uradnemu sedežu sosednje občine, se sme izjemoma zahtevati priprega tudi od te občine.
Ako pride pri tem v poštev več občin, je treba zahtevati priprego od tiste občine, ki leži v smeri pota.
2.	V tistih primerih, v katerih se ne more s popolno gotovostjo računih na priskrbo priprege po občini v potrebovani izmeri, je treba zahtevati priprego na političnem okrajnem oblastvu, ki mora potem ravnati po točki 5.
Ako se zahteva priprega za neposrednjo vožnjo na političnem okrajnem oblastvu, naj se, ako treba, v razpredelku „Opomnja“ zahteve priprege pove, v katerih občinah naj se menja priprega, oziraje se na določilo §11.
3.	Priprega se lahko zahteva ustno ali pismeno, v nujnih primerih tudi brzojavno.
Izvzemši primer nepričakovano nastale potrebe, naj tako poveljstva (oblastva. krdela in zavodi) kakor tudi posamezno potujoče osebe zahtevajo priprego tako, da dobi občina zahtevo praviloma 24 ur prej, preden se rabi priprega, politično okrajno oblastvo pa 3 dni prej, preden se rabi priprega.
Zahteva priprege naj obsega natančno napoved kraja in časa, kjer in kdaj bodi pripravljena, potem pri pripregi za neposrednjo vožnjo natančno navedbo namembnega kraja, pri pripregi po času navedbo, kako dolgo se bode rabila (poldnevno, celodnevno), končno število in vrsto priprege.
Pismeno je treba zahtevati priprego z „Zahtevo priprege“, sestavljeno po vzorcu 1. Ako se zahteva priprega brzojavno ali ustno, je treba izročiti občini (političnemu okrajnemu oblastvu) po istem vzorcu sestavljeno „Zahtevo priprege“, oziroma po-slatijo čim preje po pošti. V razpredelku „Opomnja“ se je treba izrečno sklicevati na že opravljeno brzojavno ali ustno zahtevo.
Ako kak priprežni zavezanec v vrsti izpade, ga je treba prihodnjikrat privzeti za priprego.
Občina mora pravočasno obvestiti priprežnega zavezanca o času, vrsti priprege, kakovosti priprežnega voza in priprežnih živali in nadzorovati zahtevi ustrezajočo priskrbo priprege.
5.	Ako se zahteva od kake občine v meri njene dolžnosti priprega, ki se zaradi nepričakovanih okol-nosti (elementarnih dogodkov, živalskih bolezni itd.) sploh ali v željeni meri ni dala izvršiti, mora občina obvestivši hkratu pripregojemnika takoj, eventualno brzojavno poročati predstojnemu političnemu okrajnemu oblastvu, ki naj potem primerno ukrene ter o načinu priskrbljene priprege nemudoma obvesti tistega, ki jo zahteva.
6.	Zahteve priprege, ki prihajajo občinam, oziroma političnim okrajnim oblastvom, naj se hranijo dve leti.
K § 10.
1.	Izvzemši primer pohodov, se sme za proge, oziroma delne proge, ki jih je moči prevoziti z železnico ali parnikom, ali po katerih so poštne zveze, zahtevati priprega samo v neizogibnih primerih ali ako namen potovanja izključuje rabo teh prometnih pomočkov.
2.	Pripregojemnik določa, ali naj se priprega zahteva, oziroma rabi za vožnjo naravnost ali po času. Pri tem se jo tudi pravično ozirati na priprež-nika, varujé gospodarski interes.
3.	Priprego za vožnjo naravnost je praviloma vzeti tedaj, ako gre zgolj za dosego naprej določenega kraja, oziroma za službeno opravilo na tem kraju.
V drugih primerih — zlasti ob pohodih, na katerih mora priprega slediti krdelu (trênu), ob uravnavi stanovališča, ob rekognosciranju i. e. r., nadalje ob službenih opravilih na več krajih sploh, tako tudi ob zapisovanju o stanju kultur, poizvedbah škod na polju, stavbnih zapisih, zagotovilih itd., in sicer brez ozira na to, ali ležč ti kraji na isti ruti ali ne, — je treba rabiti priprego po času.
K § 11.
4.	Občina mora pisali in v razvidnosti imeti seznamek priprežnih zavezancev, po katerem se morajo privzemati, kolikor dopušča vrsta priprege.
1.	Podstava za določitev najkrajše uporabne zveze ob pripregi za neposrednjo vožnjo je vojaška potna karta, in ako ne daje pojasnila, kurzna knjiga;
v drugih primerih izkaznica o daljavi, ki se dobi od političnega okrajnega oblastva. (K § 19:2.)
2.	A ko priprežnik dvomi o uporabnosti kake proge zaradi izrednih razmer, se je kolikor moči ozirati na ta pomislek.
Ako je zveza nerabna — v tem primeru je treba izbrati bližnjo najkrajšo rabno pot — mora to potrditi občina.
3.	V zakonu obsežene največje razdalje veljajo brez ozira na politične meje okoliša in se smejo prestopiti samo v primeru brezpogojne potrebnosti.
Ako se sicer uporablja priprega za vožnjo naravnost ob prevozu oseb na večjih kosih, jo je treba, ako moči, pretrgati in ostalo priprego zahtevati od nove občine (k § 9).
čas, oziroma kraj, kjer se pretrga, se prepušča pripregojemniku, oziraje se na okolnosti in razmere, ki se posebej presodijo v vsakem posameznem primeru.
K § 12.
1.	Voznik priprege se ne sme braniti rabiti pot, ki jo je izbral pripregojemnik (kg 11, točka 2).
2.	Kadar se določi, ali se naj zahteva priprega poldnevno ali celodnevno, je treba vpoštevati gospodarski interes, oziraje se na vse okolnosti, ki vplivajo na dobo pripreganja — kakor na oddaljenost, kakovost pota, strmine, vremenske in druge krajevne razmere, potrebne počitke, čas nakladanja in razkladanja, trajanje službenih opravil itd.
3.	Doba rabe po času najete priprege se začenja s časom, za katerega se je zahtevala dostava priprege in je bila v resnici na razpolaganje, in neha tedaj, ko pripregojemnik izjavi, da je priprega odpuščena.
4.	Ob celodnevni pripregi naj se priprega, vštevši odmore, praviloma nc uporablja dalje nego 15 ur.
Ako se izjemoma rabi celodnevna priprega za daljšo dobo nego 15 ur, nima priprežnik pravice do višje nego v § 19 zakona določene odškodnine.
K g 13.
1.	Ako pride ob večjih potrebščinah pripreg poročilo o namenišču, oziroma o dobi uporabe po-
litičnemu okrajnemu oblastvu, naj o tem nemudoma obvesti dotične občine, da to takoj naznanijo posameznim priskrbnikom pripreg.
2.	Pripregojemnik ima izjemoma tudi pravico rabiti priprego v kako drugo namenišče, oziroma na večjo daljavo ali za daljšo dobo, nego se je povedalo v zahtevi.
Prav tako se lahko, če je to' odvisno od posebnih nepričakovanih okolnosti, za vožnjo naravnost zahtevana priprega rabi tudi po času in narobe. Vrsta priprege pa se mora določiti, preden se začne pripreganje.
V teh primerih je dati odškodnino za priprego ustrezno dejanskemu načinu pripreganja.
K § 14.
1.	Za voznike pripreg naj se uporabljajo samo za to povsem pripravne osebe, ki poznajo kraje.
2.	Za priprego se smejo pripraviti samo za to sposobna živinčeta, ki jamčijo za pripreganje brez spotike.
Z govedi zaprežem vozovi se smejo za prevoz oseb pripraviti samo tedaj, če ni na razpolaganje niti konj, niti mul ali mezgov ali pa če je pot tak, da ni moči rabiti drugih priprežnih živali.
K § 15.
1.	Vozovi, ki se rabijo za prevažanje blaga, morajo biti trdni, rabni in namenu primerni ter sposobni za to, pripravni za nakladanje (k § 17), opremljeni s potrebnimi zavorami za zaviranje koles in kolikor moči tudi z odejami (plahtami ali štorjami itd.) za naklad.
Vozovi, ki bi mogli na naklad škodljivo vplivati zaradi svoje navadne uporabe, bodisi da so onesnaženi ali da imajo duh ali kaj takega, so izključeni od prevoza.
2.	Pripregojemnik naj, izbiraje priprežne živali, upošteva tudi kakovost potov, zlasti razmere strmin.
3.	Priprežniki (vozniki) načeloma nimajo pravice do priskrbe prehrane; zaradi tega naj vzamejo primerno zalogo živil in krme seboj za čas, dokler bo trajala priprega. Pri pripregah, ki so jih najela poveljstva, oblastva, krdela in zavodi, pa se jim lahko na njihovo zaprosilo za dneve pripreganja daje hrana proti plačilu, ako ukrenjene preskrbe prehrane dopuščajo to. Oddaja se lahko kruh, hrana in krmila.
Priloga.
K § 16.
1.	Priprego je treba priskrbeti načeloma ustrezno zahtevi.
2.	Za rabo enovprežne priprege pride v poštev, ali je po pridejani prilogi :
a)	brezpogojno v deželi navadna in dopustna; ali
samo
b)	pogojno v deželi navadna in dopustna; ali
c)	ne v deželi navadna in torej nedopustna.
Kjer je enovprežna priprega brezpogojno v deželi navadna, se lahko namesto zahtevanih dvo-vprežnih priprežnih voz pripravita po dva enovprežna voza.
Kjer je enovprežna priprega pogojno v deželi navadna, se smejo:
namesto zahtevanih dvovprežnih priprežnih voz pripraviti po dva enovprežna voza,
namesto zahtevanih enovprežnih, dvovprežni vozovi, toda samo v primeru in tedaj, ako zahtevanih voz dokazno ni na razpolaganje.
Občina naj izda o tem dejanstvu uradno posve-dočbo in jo vroči pripregojemniku.
3.	Predloge zaradi kakili v bodoče potrebnih dopolnil priloge naj predložijo politična deželna oblastva ministrstvu za deželno bran, ki sklepa o njih in jih razglaša.
4.	Za presojanje, ali pot ni vozna in ali je treba rabiti živinčeta za ježo in tovorna živinčeta namesto priprežnih voz, naj služi za podlago vojaška potna karta. Ako ta karta nima potrebnih podatkov, je treba gledé tega predložiti potrdilo političnega okrajnega oblastva.
5.	Na Tirolskem in v Dalmaciji naj se na tovornih potih in kolovozih namesto priprežnih voz zahtevajo in pripravljajo le živali na ježo in nošo.
6.	Število jezdnih živinčet za osebe, ki jih je prevažati, mora vedno ustrezati številu teh oseb.
K § 17.
1.	Za prevažanje oseb se lahko,' kakršne so polne in vremenske razmere, zahteva vozna brzina do osem kilometrov, za prevažanje blaga pa vozna brzina treh do štirih kilometrov na uro.
Ob pripreganjih, kojih pot presega 25 kilometrov, naj se vstavi morda ena ura odmora, in sicer ko je prevožena več nego polovica pota.
Pri prevozih blaga ima priprežnik vrhu tega pravico po vsaki uri voznega časa zahtevati 10 minut odmora.
2.	Ob pripreganjih o priliki pohodov se mora priprega gledé vozne brzine in odmorov, če se to zahteva, prilagoditi premikanju krdela (trôna).
3.	V normalnih razmerah pripustna obremenitev dvovprežnih priprežnih voz, potem priprežnih živali za prevažanje velike bagaže in drugega blaga je :
V	Normalna obremenitev v kilogramih				Opomnja
	dvo- vprežni pri- prežni voz	tovorna živinčeta in sicer			
		tovorni konj	mula, mezeg	osel	
Dalmaciji	330	90		60	j izvzemši prtljago voznika pri-! prege, opravo in krmo pripre-ženih živali
Galiciji	•too	100		70	
Bukovini		80	too		
ostalih deželah	600	100			
Na štirivprežnih vozovih naj se naloži dvojno breme, na enovprežnih vozovih polovica zgoraj navedenega bpemena.
Normalna obremenitev se sme znižati samo v izjemnih primerih. O potrebi znižati normalno obremenitev mora priskrbujoča občina izdati pripregojemniku potrdilo.
Na priprežnih vozovih, ki se rabijo za prevažanje vojaškega blaga, naj se, ako treba in ako se ne preseže določena normalna obremenitev, prevaža tudi spremno moštvo.
4. Kosi, na katerih je treba zahtevati doprego za breg, so grafiško zaznamovani v vojaški potni karti le toliko, kolikor dopušča to merilo karte.
Drugi kosi, za katere je treba doprege za breg, so zaznamovani na levem robu listov potne karte.
Ako bi se doprege za breg potrebovale izjemoma tudi na drugih kosih, naj to potrdi občina pripregojemniku.
Ako so doprege za breg redno potrebne na strminah, ki niso zaznamovane v vojaški potni karti, naj se stavijo zadevni predlogi zaradi primerne popolnitve vojaške potne karte. (K § 19, točka 4.)
Za strmine, razvidne iz vojaške potne karte, je treba najeti doprege za breg načeloma v zadnji občini pred klancem, drugače pa v najbližnjem kraju in dotično občino o tem obvestiti, da to potrdi. Potem ko je klanec premagan, je v vseh primerih doprege za breg takoj odpustiti.
Odškodnino za doprege za breg je plačati za tisti kos, na katerem se je rabila.
Izmera dopreg za breg se ravna po vsakočasni potrebi. Pripravljeno izmero ter dolžino dotičnega kosa naj občina potrdi pripregojemniku.
5.	Ako zahtevani enovprežni, oziroma, dvo-vprežni vozovi ne morejo priti naprej samo iz začasnih vzrokov, kakor na primer zaradi snežnih zametov, slabega stanja cest i. e., je dopustno priskrbeti doprego za pot.
'Pa doprega ne sme presegati izmere ene vprežne živali za enovprežni in dveh vprežnih živali za dvovprežni priprežni voz.
Ako se doda doprega za pot, se ne zviša pripustila obremenitev priprežnega voza.
O potrebi, da se priskrbi doprega za pot, naj izda občina uradno posvedočbo z navedbo dolžine pota in jo vroči pripregojemniku.
K g 19.
1.	»Kraj“ v zmislu zakona o pripregi je vsak kraj, ki znači začetek ali konec pripreganja; za kraj priskrbe (kjer se pripravi prevozilo) ali namembni kraj (kjer se odpusti priprega) naj torej ne veljajo samo sklenjeni kraji, temveč tudi izven njih ležeča sela, tabori barak, utrdbe, taborišča in strelišča, kolodvori, pristajališča za parnike i. e. r.
2.	Preračunu odškodnin za priprego pri pripregi za neposrednjo vožnjo je dati v podstavo pred vsem vojaško potno karto, in ako ta še ne daje pojasnila, kurzno knjigo in v drugih primerih izkaznico o daljavi, ki jo izda politično okrajno oblastvo.
Izkaznice o daljavi je izdajati po vzorcu 2, in sicer za vsako daljavo posebej; pri tem je z ozirom na posebno važnost teh pomočkov tako za preračun odškodnine kakor tudi za dopolnitev vojaške potne karte ravnati z največjo natančnostjo.
3.	Daljavo je ovedeti iz teh pomočkov — eventualno seštevaje delne kose. V vsoti ni šteti ulomkov pod 0 5 kilometra, ulomke z 0’5 kilometra in čez pa je šteti za 1 kilometer.
Tam, kjer so v vojaški potni karti povedane razdalje v urah hoda, je uro hoda računiti s 3 kilometri.
4.	Jzpremembe glede potov, cest, razdalj, krajevnih imen, železniških prog, poštnih, brzojavnih, železniških in parnoplovstvenih postaj, za katere izvedo civilna in vojaška oblastva (krdela in zavodi), je treba takoj naznaniti predstojnemu oblastvu. Ako posebna navodila ne zaukazujejo nič drugega, pridejo dotični predlogi od političnega deželnega oblastva ali deželnega orožniškega poveljstva po vzajemnem dogovoru s političnim deželnim oblastvom na ministrstvo za deželno bran, od komega (dežel-nobrambovskega) poveljstva pa po dogovoru s političnim deželnim oblastvom na vojaški geografski zavod; potem pa dâ ministrstvena stopnja vojaško potno karto eventualno popolnih ali izpremeniti.
Predlogi zaradi popravka krajevnih razdalj morajo temeljiti na merjenjih v naravi in natančno obsegati začetno ter končno točko merjenja.
Ob vpisu novih ali popravljenih krajevnih raz dalj se ravna po okroževalnein načinu, da se ulomki pčd kilometra opuščajo, ulomki s %n0 in več pa štejejo za */,„ kilometra.
K § 20.
I.	Poštno ježnino (po izmeri za državne ježe), ki je podstava za priprežno odškodnino, ustanavlja vsako leto c. kr. trgovinsko ministrstvo. Petletno poprečnino poštne ježnine preračuni v posameznih upravnih okoliših ministrstvo za deželno bran dogovorno s c. kr. finančnim ministrstvom in c. in kr. državnim vojnim ministrstvom.
Za odškodnino merodajni enotni postavki s 130% poprečnino, oziroma 90% in 60% od 130% se obče naznanjajo.
Ob preračunu posameznih poprečnin poštne ježnine ter gorenjih enotnih postavkov je ulomke po vinarju staviti v račun tedaj, kadar znašajo pol vinarja ali več, na manjše ulomke nego pol vinarja pa se ni treba ozirati.
2.	V skupni odškodnini je obsežena plača za voznika priprege ter plačilo za nerabljeno vožnjo nazaj ; za to ne gre posebna odškodnina zanjo.
0
3.	V končnem odstavku § 20 zakona, za pri-preganje po času zaukazani način preračuna skupne odškodnine za priprego velja tudi za priprego za vožnjo naravnost, potem za vse priprege, ki se rabijo čez mejo v deželah ogrske krone ne dalje nego en dan.
4.	Ob preračunu pripadajoče skupne odškodnine naj se ulomki, ako znašajo pol vinarja ali več, postavljajo v račun z vinarjem, na manjše ulomke nego pol vinarja pa se ni treba ozirati.
5.	Za neposrednjo vožnjo zahtevana priprega naj se porabi, ako treba, tudi za vožnjo nazaj tedaj, kadar bivanje (čas čakanja) v kraju službenega opravila (namembni kraj) ne presega štirih ur.
Kaka zahteva priprege za vožnjo nazaj, tudi ako se čaka več nego štiri ure, je prepuščena vzajemnemu dogovoru med pripregojemnikom in pri-prežnikom.
Ako se čaka dalje nego štiri ure, je plačati prav tako vsako nadaljnjo začeto uro z odškodnino, pripadajočo za dva kilometra, in vožnjo nazaj z */8 vožnje tja.
Muditi pa se ne sme tako dolgo, da bi skupna odškodnina za celi čas čakanja s časom vred za vožnjo nazaj ('/g vožnje tja) presegala plačilo za vožnjo tja.
6.	Ako se rabijo za pripreganje biki, je plačati zanje po enotnem postavku, pripadajočem za vole.
K§ 21.
1.	Pri pripregi za neposrednjo vožnjo je plačati za vožnjo tja pripadajočo odškodnino naprej v roke občini, za rabljeno vožnjo nazaj z odškodnino vred za eventualni čas čakanja pa jo je plačati šele, kadar se priprega odpusti, eventualno po pošti.
Samo v tistih primerih, v katerih ni moči natančno poizvedeti priprežne odškodnine, ker ni potrebnih podatkov, ali v katerih nujne okolnosti izključujejo takojšnje plačilo, se lahko pri pripregi za ne-posrednjo vožnjo pošlje občini po pošti tudi za vožnjo tja pripadajoča odškodnina.
2.	Ako seje pri naprej plačani pripregi za neposrednjo vožnjo izpremenila pot ali nameuišče, naj se večji znesek priprežne nagrade, ki ga je še treba
plačati, dodatno poravna občini, kakor je na drugi strani občina dolžna na zahtevanje vrniti preveč prejeti znesek, ako se je manj storilo.
3.	Odškodnina za zahtevano priprego se zara-čunja na podstavi izkaza, ki ga je predložil pripregojemnik in v katerem naj, če se plača takoj, kak zastopnik občine potrdi prejem zneska in pritisne uradni pečat.
Ob lastnem najemu se zaračunja na podstavi izkaza, ki ga predloži tudi pripregojemnik in v katerem naj prejemnik odškodnine na zahtevanje potrdi prejem ; odškodnino je v tem primeru poravnati ne poslužujč se občine in potrdila o tem uživajo kolkovno prostost.
4.	Občini naj na njeno zahtevanje pripregojemnik potrdi plačilo priprežne odškodnine.
K § 22.
Med ministrsivom za deželno bran in proračuni upravnih oddelkov, ki pridejo v poštev, naj se obračunja četrtletno na podstavi operatov, opremljenih z zadevnimi listinami.
Pri tem naj, če gre za zaračun za vožnjo nazaj rabljene priprege, posamezni upravni oddelki proračunu ministrstva za deželno bran vrnejo kvoto po 6 h za polno število kilometrov, ki pridejo na vožnjo nazaj in po § 20 na čas čakanja.
K § 23.
1.	Odškodnina, ki se odmeri po okolnostih in uvažujč posebne razmere konkretnega primera, se dovoli, ako je nastala kaka škoda zaradi elementarnih dogodkov ali z neopravičenimi zahtevami priprego-jemnika ali kaj enakega brez krivde priprežuika, oziroma voznika priprege.
Za priprežnikovo krivdo je zlasti smatrati, ako se na vožnji pokažejo poškodbe, ki so po opravljenih poizvedbah že bile v času, ko se je pripravila priprega.
2.	Ako se na vožnji poškodujejo vozovi, priprežne živali ali oprave, ki bi mogle dati povod zahtevati povračilo v zmislu tega paragrafa, naj se v interesu dokaznosli pravice do povračila dožeue stvarni položaj kolikor moči na licu mesta in potem naj pripregojemnik in voznik priprege to naznanita takoj, ako moči na zapisnik, pri najbližnji občini. V tem naznanilu je navesti dan pripreganja, občino, ki je pripravila priprego, ime, šaržo, vojaško krdelo (zavod itd.) pripregojemnika, nadalje je navesti,
kakšna je poškodba, njen obseg, zakaj je nastala, kje in kdaj se je opazila, in eventualne priče, končno vse druge okolnosti, katere poznati utegne biti bistveno za popolno razjasnenje stvarnega položaja in za pravilno presojo pri oblastvih, ki so poklicana za nadaljnje obravnavanje.
Občina pošlje to naznanilo političnemu okrajnemu oblastvu priskrbnega kraja.
3.	Kako povračilo škode naj priskrbnik priprege zahteva kakor hitro more, vsekakor v šesttedenskem neprestopnem roku, edinole na političnem okrajnem oblastvu priskrbnega kraja. Poklicano je voditi do-tična pogajanja in opravlja ovedbe, ki so potrebne za razjasnenje učina. Politično oblastvo mora pri-pregojemnika ali druge vojaške osebe zasliševati vedno potom pristojnih vojaških krdel (zavodov itd.).
4.	Politično okrajno oblastvo mora najprej skušati doseči poravnavo in pošlje ves razpravni spis — po upravnem oddelku, za katerega se je zahtevala priprega — pristojnemu kornemu (deželno-brambovskemu) poveljstvu ali deželnemu orožniškemu poveljstvu, oziroma poveljstvu vojaškega oddelka dotične konjušnice, da zavzamejo svoje stališče.
Ako se ne doseže poravnava, odloči v vseh okolnostih na prvi stopnji politično okrajno oblastvo; v tej odločbi je treba jasno izraziti, ali se je škoda povzročila po krivdi priskrbiiika priprege, oziroma voznika priprege, ali pa po drugih okolnostih, ki jih je treba natančneje pretresti.
5.	V odločbi o pravnem obstoju pravice do odškodnine je treba razsoditi o višini škode, ki se povrne iz državnega zaklada, ter o plačilu nagrade izvedencem in eventualno sicer nastalih stroškov. Gledé škode, ki se povrne, pridejo po pripregojem-nikovi pripadnosti v poštev naslednji upravni oddelki: c. in kr. vojska (vojna marina), c. kr. deželna hramba, c. kr. orožništvo in c. kr. poljedelsko ministrstvo za konjušnice.
Vsako odločbo je naznaniti priskrbniku priprege ter prej oznamenjenemu poveljstvu, privzetemu, da zavzame stališče, pripustivši rekurz na politično deželuo oblastvo.
Pot rekurza gre na politično deželno oblastvo. v zadnji stopnji na ministrstvo za deželno bran.
ti. Kadar zadobila odločba, ki priznava odškodnino iz državnega zaklada, pravno moč, prav tako tudi tedaj, kadar se je glede odškodnine dosegla poravnava, mora komo (deželnobrambovsk^) poveljstvo itd. takoj nakazati dotični znesek in se predloži
ves razpravni spis službenim potom ministrstvu za deželno bran, ki ga pošlje naprej dotičnemu ministrstvu zaradi kake uporabe regresne pravice proti krivemu pripregojemniku, ah pa ukrene primerno v svojem področju.
7.	Nagrada izvedencem ter sicer nastale stroške plača, ako se je zahtevala odškodnina, pa se ni priznalo povračilo iz državnega zaklada, priprežnik ; ako se je pa priznala odškodnina, jo plača upravni oddelek, za katerega se je zahtevala priprega.
8.	Kaka poravnava se mora raztezali tudi na plačilo nastalih stroškov.
K § 24.
1.	Za ne ustrezajočo priskrbo priprege se smatra, ako občina, ne gledé na nenavadne razmere, sploh ne izpolni po § 9 zakona naložene ji dolžnosti ali ne na pravilen način, ah pa ako priprežni zavezanec kljub primernemu obvestilu po občini opusti priskrbeti priprego tako, kakor mu je predpisano.
2.	4ko se priprega kljub pravočasni zahtevi ne priskrbi ob določenem času ali ne v pravilnem številu in vrsti, naj pripregojemnik dobi o tem takoj potrdilo občine, naj dobi potrebno priprego z lastnim najemom in naj prej omenjeno potrdilo čim prej predloži vojaškemu krdelu (poveljstvu itd.), pri katerem bo treba položiti račun, ter noj pove število in vrsto priprege, ki jo je sam najel, in za njo plačani znesek.
Vojaško krdelo (poveljstvo) naj to sporoči političnemu okrajnemu oblastvu priskrbnega kraja zaradi nadaljnjega uradnega poslovanja.
3.	Na podstavi tega naznanila začne politično okrajno oblastvo potrebne poizvedbe in izda potem zadevno odločbo.
Ako se spozna, da ni kriv priprežni zavezanec ah občina, je v odločbi oznameniti tudi priprego-jemnikov upravni oddelek, ki mora plačati z zakonito odškodnino ne založene priprežne stroške.
Odločbo je vročiti, pripustivši rekurz, tistemu, ki je dolžen plačati večje stroške, vedno pa tudi pristojnemu kornemu (deželnobrambovskemu) poveljstvu itd. (k § 23).
V primerih rekurza odločajo politična deželna oblast va na drugi in ministrstvo za deželno bran na tretji stopnji. V kazenskem postopku razsoja končnoveljavno politično deželno oblastvo.
4.	Priprego je treba načeloma prevzeti ob tistem času, za katerega se jf zahtevalo, da bodi pripravljena.
Priprežnik ni dolžen čakati na prevzetje pri-prege dalje nego 2 uri (čas čakanja). ■
5.	V sklepnem odstavku § 24 oznamenjene zamude, za katere je plačati odškodnino, se lahko povzročijo:
a)	pri pripregi za neposrcdnjo vožnjo pred vožnjo ali na vožnji, nadalje če se ne prevzame priprega v spredaj določenem času čakanja;
b)	pri pripregi po času samo, če se priprega ne prevzame v času čakanja, ker je pri tej vrsti priprege nastajajoče druge zamude privzeti v dobo priprege.
6.	V primerih točka 5 : a) in b) je za vsako polno pol ure zamude, oziroma časa čakanja plačati za kilometer pripadajočo skupno priprežno odškodnino.
Pri pripregi za neposrednjo vožnjo pa se more za zamude zahtevati odškodnina samo tedaj, ako je zamuda v resnici dokazana.
7.	Za zamude pred vožnjo in na vožnji, potem za čas čakanja pripadajočo odškodnino je treba zahtevati, ako je ne plača pripregojemnik takoj iz svojega, po pristojnem političnem okrajnem oblastvu, ki naj se gledé tega dogovori z dotičnim kornim (deželnobrambovskim) poveljstvom itd.
8.	Ako se odkloni plačilo zahtevane odškodnine, naj ravna politično okrajno oblastvo na podstavi začetih poizvedeb potom razsodbe in naj se za zadevno ravnanje zmislu primerno uporabljajo določila k § 23.
K § 25.
Izkaznice o razdalji ter druga potrdila, ki jih izdajajo politična oblastva, naj izdaja tisto politično okrajno oblastvo, v čigar področju je dotična občina, oziroma dotični kos pota.
Georgi s. r.	Weiskireliner s. r.
Meyer s. r.	Wickenburg s. r.
Widmann s. r.
(SlovcnUch.)
76




Vojaško krdelo:
(Šarža in ime zahtevnika.)
Zahteva priprege.
Občina (politično okrajno oblastvo), od katere se zahteva			
Vojaško krdelo (oddelek, pododdelek itd.) oziroma šarža, ime in vojaško krdelo tistega, za katerega se zahteva priprega			
Za prevažanje oseb	Število in vrsta priprege, potem število oseb ali teža blaga		
Za prevažanje prtljag in drugega blaga			
Za neposrednjo vožnjo	od		
	do		
	se bode rabila, kakor se pričakuje, za vožnjo nazaj		
Za rabo po času v pričakovani dobi				ur
Dan (dan v tednu in koledarski dan)		kdaj in kje bodi pripravljena	
Ura (naj se pove v številkah in črkah)			i
Kraj			
Opomnja			
•			
, dne.......................19
(Podpis zahtevnika.)
Upravni okoliš.............................................
Politični okraj............................................
Izkaznica o daljavi.
Oddaljenost od..................................politični (sodni) okraj
v (na)..............................................politični	(sodni) okraj
znaša po najkrajši rabni	zvezi.............................km, reci ....
.......................................................(s	črkami).
Ta oddaljenost se je ovedela:
CS
a
4)
'5-
o> iS
a >o « .2,
13
M
Z merjenjem v naravi.
Iz izkaza o daljavi.
S premero s šestilom na specijalni karti.
Z zaslišanjem poklicanih organov cestne uprave
, dne
19 . .
G. kr. okrajni glavar:
Opomnja: V naravi je moriti samo, kadar nanose prilika, da so zabranijo stroški.
Priloga
k § 16.'
Določila
o
rabi enovprežne priprege
	enovprežna priprega.je	^ ni v deželi navadna in torej nedopustna		kos*)	!>•	1	1	1	1	1 •	
				politični okraj	CO *	1	ISA	Benkovac ; Kotor, izvzemši ad b) ; Korčula; Imotski ; Knin; Hvar; Makarska, izvzemši ad b) ; Metkovič ; Dubrovnik ; Supetar; Šibenik; Zadar, izvzemši ad b).	vsi	vsi	
St		pogojno	v deželi navadna in dopustna	(*SOJ(	lO	1	1	\	1	1	
				politični okraj		ISA	1	Kotor, v občini Muo; Makarska, v občini Makarska ; Sinj; Spljet; Zadar, v občini Stari Zadar.	1	1	
		brezpogojno		O M	cc	1	1 •	1	1	1	
				politični okraj	(N	1	1	1	1	1	
Kronovina					v-	Češko	Bukovina	Dalmacija	© M »0Q S »	Istra	
s i § §
^ c °	- c .2* .2s*>a	^ .s, n g
O g W 14 S	H J «I
*) V gori navedenih smereh.
\
.s
•	rt ui
S	C O
Y
'mnnnm*

\
(Sl tvonUch.
77
	enovprežna priprega je	ni v deželi navadna in torej nedopustna '		*o M	C"	1	1. Engelhartszell—Vich-tenslein—OberesternbeTg —Freinberg—Haibach ; 'i. Enzenkirchen— Mittem- g* dorf;	’ g d. Grein—Dimbach—St.	•£ Georgen a. W. ; 4. Grein—Kreuzen—St. Thomas a. Bl.;
				politični okraj	w	Amstetten ; Bruck ol) Litvi; Floridsdorf okolica; Gänserndorf; Gmünd ; Hietzing okolica; . Horn (v okolišu mestne občine); Korneuburg; Lilienfeld; Melk; Mödling; Pöggstall ; St. Pölten; Tulln ; Waidhofen ob Thayi; Dunajsko Novo mesto (mesto).	1
S'		pogojno	v deželi navadna in dopustna	kos *)	kß	1	1
				politični okraj		Baden ; Horn (izvzemši ad e); Krems ; Mistelbach; Neunkirchen; Oberhollabrunn ; Scheibbs; Waidhofen ob Ybbsi ; Dunaj ; Dunajsko Novo mesto (okolica); Zwettl.	I, 3 •s >
s		brezpogojno		politični okraj !	kos *)	cc (N	1	1
						1 «	1
Krono vi na					-	I ! t	Gornjearstrijsko
/
I § à» 'S
d «e ~
■§ ö § -;•§	"§
d i> od
o m 'M
S S
01.2 S
(SlovenUob.)
78
*) V gori navedenih smei
7>
I
V
1
=3
’S
TS
'3
"on
a.
-g
'S
1
jj
•S
‘5*
Ja
o
Ul
•J?
A
o
'5*
£
o
1
If
lil
S I m
L si..
g g>£ žf
S £ o S3
ffl PQQ-a
— ®i m "3
œ
i fnzuu ni
¥
3|
I!
I I I
lil
■* o «o
rt
3*
C/l C/l C O
a e. Æ fin Æ
0	S-. o rt « rt
-g -Q
e § s za c w.s «
1	££
•fužini ui
§ là
J n
S à 33 fe
«Lg
^ kïHii Ills III s Ïi J, ji issžšifSn
coi OS I —	—	—
Jx
•S g
iê
rt
g
I
I
N
I I I
i Sä
HI
g J,
> 5
ci |
,_I rt
i
•5’S
•»
s
■
o
a
e
tS
o
■5
“
a
■*
*) V gori navedenih smereh.