KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Naslednja številka bo izšla 30. oktobra 2003. f,' -k Terme učijo sindikaliste obnašanja Krško - Družba Terme Čatež je predsednico sindikata Neodvisnost Branko Hudina Sladič, ki v podjetju zastopa delavce omenjenega sindikata, sicer pa sama ni zaposlena v Termah, tožila za obrekovanj®. V času, ko so se Terme še intenzivno pogajale za nakup hotelov Sunčani Hvar, je Hudinova za hrvaški časopis in televizijo POP TV izjavila, da nimajo denarja za ta nakup in da za njimi najbrž v zvezi s tem stoji nekdo drug. Pred tednom dni je bila na Okrožnem sodišču Krško glavna obravnava in razglasitev sodbe, v kateri je bila Branka Hudina Sladič oproščena obtožbe obrekovanja. Terme Čatež so takoj napovedale pritožbo na višje sodišče, saj se ne morejo sprijazniti, da lahko o njihovem podjetju nekdo brez posledice poda neresnično izjavo za javnost. ...na strani 3 Borut Mokrovič Otroci brez malice - krška šola brez morale? Krško - Na Osnovni šoli Jurij Dalmatin Krško so z oktobrom ukinili prehrano tistim otrokom, katerih starši niso plačali računa za september in zaostalega dolga. Ravnateljica Antonija Glas Smodič to ravnanje opravičuje s tem, da so takšen ukrep napovedali in meni, da starši z neporavnanimi računi izpostavljajo otroka. Ne zdi pa se ji, daje šola z omenjenim moralno vprašljivim dejanjem prav tako izpostavila otroke pred njihovimi vrstniki in jih “ožigosala”. Nekateri učitelji, ki niso bili seznanjeni, zakaj učenci niso dobili malice, čeprav so nanjo naročeni, predvsem pa starši, so poudarili, da je takšno ravnanje v izobraževalni ustanovi moralno nedopustno. V prvih desetih dneh seje stanje normaliziralo. Ravnateljica je povedala, da je večina staršev račune poravnala, meni, da je bil ukrep učinkovit in dodala, da se ga bodo posluževali tudi v prihodnje. Očitno so na krški šoli še vedno prepričani, da taki ukrepi niso moralno vprašljivi. ...na strani 3 »-rpr" ''r I ; W; 1 H H 1 H II I II Bomo še jedli ajdove žgance in potico? Krško - Ajdova moka, ki jo je z Madžarske uvozil Kmečki mlin iz Zabovcev na Dravskem polju, je oporečna. Inštitut za varovanje zdravje opozarja, da še ni znano, kolikšna je vsebnost škodljivih alkaloidov, ki v manjših količinah povzročajo nevšečnosti, niso pa življenjsko nevarni. Svetujejo, da uporabniki ajdovo moko vrnejo tja, kjer sojo kupili. noto količina t kg Oporečna ajdova moka Med odjemniki te moke je bil tudi Mlin Katič iz Velike vasi pri Krškem. Zvonko Katič zaradi strank obžaluje, daje do tega prišlo, vendar se v njihovem mlinu ne čutijo krive, saj so prevzeli moko z vsemi laboratorijskimi izvidi, ki so kazali na ustreznost moke za prodajo. ...na strani 2 Ovadene ravnateljice nočejo za učiteljico Bizeljsko - Bizeljsko ravnateljico je svet šole zaradi kazenske ovadbe konec junija razrešil. Na šolo naj bi se vrnila oktobra kot učiteljica razrednega pouka. Starši drugošolčkov so ji hoteli preprečiti, da bi poučevala njihove otroke. Zbrali so se pred šolo in s peticijo zahtevali, da njihove otroke še naprej uči učiteljica, ki je nadomeščala Najgerjevo. Vendar nekdanje ravnateljice ni bilo, saj še naprej ostaja na bolniški. To je zmotilo delovni proces in drugošolčki dva dni niso imeli “resnega” pouka. ...na strani 3 Kaj vse nam ponuja jesen, smo lahko videli na regijskem srečanju na Bizeljskem, kjer so kmetice obeležile tudi svoj dan - 15.oktober in dan hrane, 16. oktober. Letos prvič bodo v Ljubljani proglasili kmetico leta. Da so kmečke ženske res za “vse", kaže tudi jesenski aranžma na fotografiji, ki ga je izdelala domačinka Pepca Kovačič iz Brezovice. Evropski pokal v ju-jitsu V športni dvorani se je poleg tekmovalcev zbrala tudi številna publika. Dobova - Letos je bila prvič tekma za Evropski pokal v ju-jit-su v Sloveniji. Organizirala jo je Ju-jitsu zveza Slovenije ob sodelovanju posavskega Društva borilnih veščin Katana Globoko. V počastitev brežiškega občinskega praznika pa je potekalo tudi tekmovanje za pokal Brežic. Udeležba je bila rekordna, saj je nastopilo 322 tekmovalcev iz 14 držav, med njimi tudi tekmovalci dveh posavskih društev - Katane Globoko in Ippona iz Sevnice, ki so zabeležili odlične rezultate. ...na strani 14 pOSAVd fSgencija za zaposlovanje izobraževalno središče <• enfer za tehnično varnost • vanatfptlMu »varstvo pmrf požarom Novol Novol Novol servisiranje gasilnih aparatov in preizkulanje hidrantnih omrežij Tel. 07/49-90-481 OBČINA Brežice Ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, vam spoštovane občanke in občani iskreno čestitamo. Želimo vam obilo osebnih in delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in sreče, predvsem pa, da si ob prazničnih dogodkih vzamete trenutek zase in za prijatelje ter obogatite praznično vzdušje. Župan mag. Andrej Vizjak in dani občinskega sveta |aj- ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Sava Glas, 16.10.2003 POSAVSKE HVSICE Voda je že dražja od bencina Pred dnevi je že osnovnošolska mladež v Pišecah opozorila na pomanjkanje pitne vode, kajti to je dobrina, so rekli, s katero ravnamo razsipno. Naš odnos do nje je podcenjujoč, ne varčujemo z njo in onesnažujemo jo na vsakem koraku. Zapravljamo jo v sanitarijah in s kemikalijami uničujemo izvire. Je zato čudno, če so naše reke vse bolj mrtve in če zaradi prekomerne rabe upada podtalnica? V tem sušnem letu se je menda znižala kar za meter. Med krivci bi našli tudi kmetijstvo in industrijo; v zemlji je vedno več nitratov in drugih nevarnih snovi, v tovarnah pa prav nič ne spoštujejo načela, da mora biti voda pri izpustu prav tako neoporečna kakor ob zajetju. Marsikje je liter pitne vode že dražji od litra bencina. Ob tem bi se kazalo zamisliti tudi pri nas. Jože Leskovar Razmislek je potreben toliko bolj, ker, denimo, sadjarji in vrtninarji tudi na Krško-bre-žiškem polju že dolgo načrtujejo namakalne sisteme. Zato pa bo potrebno zagotoviti tudi denar iz državnih jasli. To je priložnost, da krški župan Franci Bogovič in sevniški Kristijan Janc kot pomembna člana slovenske ljudske stranke pritisneta na “svojega” Buta. Dokler je še minister in v vrhu stranke. Toda na zadnji uri krškega župana ob kavi, mimogrede, srečanje bi kazalo preimenovati, ker črne tekočine ne pijejo vsi udeleženci, pa je bilo slišati tudi umestno opozorilo. Jože Leskovar, pomočnik direktorja pri podjetju Kostak Krško, je povedal, da bi z namakanjem velikih površin v podtalje izplakovali tudi kemikalije, ki bi še bolj onesnaževale pitno vodo. Zemljo onesnažujejo še nevarni odpadki in, dodaja Leskovar, letos so jih zbrali že 12 ton ali trikrat več, kakor v “normalnih” letih! Slabo pa bi na podtalnico znale vplivati tudi zajezbe za savskimi elektrarnami. Je namreč sploh mogoče predvideti, če bo višja podtalnica tudi zares bogatila prave zemeljske plasti? Brežiško ladjevje in varovalni nasipi Hudo pa je tudi, kadar je vode preveč. Takrat so v Posavju, kamor se zliva velik del slovenskega vodovja, poplave. Zadnje so bile pred petimi leti, ko je poplavilo tudi Krško vas in Velike Malence, kjer sta bili v vodi 202 hiši in gospodarski objekti, škoda pa je bila ocen-■na na 61 milijonov SIT. Zato bile pripravljene študije, fi- nancirala jih je država, za izgradnjo nasipov na desnem bregu, ki bi varovali vasi, material pa bi lahko koristili z gradbišča bližnje avtomobilske ceste. Od vsega tega danes ni nič; material razva- Jahta - Bibičev ponos žajo tovornjaki na vse strani in v KS Krška vas, na brežiškem županstvu in občinski svetniki očitno čakajo na nove poplave. Spomniti kaže, da so se na račun obljubljenih nasipov v Krški vasi že odrekli nadvozom ali podvozom na novi avtocesti. Zdaj bodo ostali brez vsega! S pomanjkanjem vode ali prevelikimi količinami pa nimajo težav pri firmi Vojka Bibiča v Brežicah, ki se na morju ponaša kar s petimi jahtami. Menda s prihodkom od oddajanja v najem zato uspešno plujeta podjetji Ge-mis in Region! Vsekakor pa naši mladi podjetniki ne občutijo težav v meddržavnih odnosih, kijih sproža hrvaška odločitev o ribolovno-ekološki coni. Ttidi Mokrovič, prvi moč zdravilišča Terme Čatež, menda dobiva od sosedov nove signale za prevzem turističnih objektov. Da so skrhani medsosedski odnosi zgolj stvar visoke politike, priča velik obisk hrvaških kupcev ob nedavnem prazniku, ko so Brežice spet spominjale na nekdanje čase, ali zadnja srečanja županov v Bregani in odpiranje meddržavnih mejnih prehodov. Pa tudi na Planini, kjer sicer ni pričakovati velikega prometa, pose- bej ne z naše strani. Hudomuš-neži zato predlagajo, naj bi za zdolgočasene carinike in policiste občasno poskrbele mične Ukrajinke ali pa minister Bohinc vsaj z mešanimi posadkami!? Znajti se je treba, pa nisi kaznovan Če so to zgolj hudomušne domislice, pa je zadnje druženje s krškim županom navrglo povsem določna vprašanja. Denimo nekaj “novosti” o vedno bolj zahtevnih Romih. Tudi oni posredno onesnažujejo okolje in podtalnico; na Rimšu so menda “parkirali” kar 84 avtomobilskih školjk, do obisti oberejo uporabne dele bele tehnike in zato od vsega ostane le pločevina. Nič novega ni prinesla podelitev koncesije enemu od Romov, saj je na smetišču postal šef in se pogovarja le še z direktorjem Komunalno stavbnega podjetja. Težave pa ima v Krškem tudi njihov komunalni nadzornik, saj ne zmore vsega dela in bi ob sebi potreboval še 27 pomočnikov -po enega na 1000 občanov! - in Miloš Kovačič in Janez Zagorc še nekaj inšpektorjev ali kontrolorjev. Toda tudi oni v primeru prekrška ne bi smeli stopiti na zasebno zemljišče. Čudno je le, da na avtomobilskih školjkah nihče ne zna poiskati številko ša- sije, saj bi tako lahko odkrili lastnika in ga kaznovali. Ime prirediteljev je mogoče prebrati tudi na plakatih, ki “krasijo” plotove in drevesa, pa jih, kršiteljev, nihče ne kaznuje! Probleme imajo v Krškem tudi s plačevanjem najemnin, saj beležijo že blizu 50 milijonov SIT terjatev. “Mali ljudje” so spet najboljši plačniki, zato pa med dolžniki beležijo podjetnike in različne prevarante, ki znajo “izginiti” pred roko pravice, neplačnike najemnin je mogoče najti celo med nekaterimi profesorji. Kakorkoli že, denar od izterjanih najemnin bi bil štirikrat tolikšen, kot je občina Krško namenila za pospeševanje malega gospodarstva! Burleskna seja in “ekspres” vesti Zadnja seja brežiškega občinskega sveta je spominjala na otroški vrtec, saj županu Vizjaku svojega nekdanjega bojnega tovariša Milka Veršca ni uspelo presesti v drugo klop. Pravzaprav je čudno, da Veršec noče na stol, ki je bliže mikrofonu, saj bi še lažje segal v besedo županu in repliciral. Zato pa nimajo komu replicirati nekdanji delavci z motela na Čatežu. Objekt je zaprt, verjetno ga bodo podrli in vprašanje je, če bo Petrol na čateškem griču, kjer je zdaj prav puščobno, sploh še kdaj zgradil nov objekt! Tudi Janez Ivšič, zadnji direktor znanega motela ne pozna odgovora, bi pa bilo dobro, če bi na to opozoril občinsko oblast. Saj ljudje iz 16. nadstropja Petrolove stolpnice v Ljubljani ne morejo videti do Čateža! Sicer pa je pretekli teden najbolj opozorilo nase Senovo; dobili so posodobljeno osnovno šolo, njena nekdanja ravna- teljica Olga Košir vznemirja župana Bogoviča s svojo civilno iniciativo, medtem ko so se kulturniki spet izkazali s Partljičevo komedijo. Pred tem, ko je Senovo obiskal minister Gaber, pa seje v Kostanjevici ob povratku iz Rusije mudil direktor Krke Miloš Kovačič, Niko Žibret je gostil veleposlanika Younga in nekdanjega parlamentarca Hvalico prignal do rubeža. Podbočjani vabijo podanike cvička v soboto na Bočje, v Krškem pa se sprašujejo, kdo bo zaradi hudih nesreč Janez Ivšič sploh še sestavljal speedway ekipe. Sevničani kljub novi tržnici še naprej ostajajo brez nje, v Brežicah pa opozarjajo na smerokaz z novega krožišča. Napis usmerja v center, a vas, denimo, avtobus pripelje le do pokopališča ali gradu. Vlado Podgoršek Krška vas 1998 Oporečna ajdova moka Ajda zginja z naših polj, bo tudi z naših jedilnikov? Krško - Na slovenskem tržišču se je pojavila oporečna ajdova moka, ki jo je z Madžarske z vsemi potrebnimi inšpekcijskimi certifikati uvozil Kmečki mlin iz Zabovcev v občini Markovci. Med odjemniki njihove ajdove moke je tudi Mlin Katič iz Velike vasi pri Krškem. Del moke je oporečen, moka pa ni primerna niti za krmo za živali. Ajdovo moko so odkupili Mlin Katič iz Krškega, Klasje iz Celja, Žito iz Ljubljane, Žito In-tes iz Maribora in Mlin Boštjan Kolenc iz Rečice ob Savinji. Dr. Lucija Perharič z Inštituta za varovanje zdravje je pojasnila, da naj bi bile v ajdovi moki, ki jo je distribuiral Kmečki mlin, po ugotovitvah zdravstvenega inšpektorata določene pošiljke kontaminirane z alkaloidi in zato zdravstveno neustrezne. tega prišlo, vendar se v njihovem mlinu ne čutijo krive, saj so prevzeli moko z vsemi ustreznimi laboratorijskimi izvidi. Zadnjo dobavo 450 kg ajdove moke so imeli 16. septembra. Dobijo jo v vrečah po 50 kg in jo prepakirajo v vrečke po kilogram, ajdovo moko pa prodajajo le v lastni prodajalni v Veliki vasi. 400 kg ajdove moke iz zadnje pošiljke so že prodali. Takoj po obvestilu dobavitelja so moko umaknili iz • Mlin Katič Kolikšna je vsebnost alkaloidov v moki, zaenkrat še ni znano, šlo pa naj bi za prisotnost dveh vrst - atropina in skopolamina, ki se nahajata v “plevelu” med ajdo. V manjših količinah sicer povzročata nevšečnosti, nista pa življenjsko nevarna. Moka tudi ni primerna za krmljenje živali. Svetuje, da uporabniki ajdovo moko vrnejo tja, kjer sojo kupili. Zvonko Katič iz Mlina Katič zaradi strank obžaluje, da je do prodaje, nekaj kilogramov so je kupci že vrnili. V Mlinu Katič se jim kaj podobnega še ni zgodilo, čeprav z dobaviteljem sodelujejo že pet let, Katič tudi razmišlja, da bi zaradi male letne prodaje opustil ponudbo ajdove moke. Kolikšna bo škoda, še ne more oceniti, bolj ga skrbi ugled in nadaljnje zaupanje strank, čeprav za dogodek niso krivi. Suzana Vahtarič Omenjena alkaloida lahko po pojasnilu dr. Perharičeve povzročata simptome, kot so suha koža, suha usta in druge sluznice, razširjene zenice, vroča rdeča koža, motnje vida, slabost, bruhanje, omotičnost, težave z odvajanjem vode in blata, visok pritisk, pospešeno bitje srca, pri hudi zastrupitvi tudi halucinacije. Simptomi in znaki se pojavijo do 6 ur po zaužitju. Svetuje, da se ob njihovem pojavu posvetujete z zdravnikom. Za vse informacije je na voljo številka Inštituta za varovanje zdravja 01- 24-41-489. Veršca presedli Brežice - Trenja znotraj občinskega odbora SDS so prišla v javnosti sredi junija letos, ko je izvršni odbor SDS sklical izredno volilno konferenco. Dotedanji predsednik občinskega odbora Milko Veršec jo je s skupino somišljenikov zapustil. Na volilni konferenci inv medijih pa je napovedal, da bo iz stranke izstopil. Veršec je zdaj prepričan, da je njegov naslednik na mestu predsednika občinskega odbora župan mag. Andrej Vizjak to izrabil sebi v prid. Na podlagi zapisnika te volilne konference, ki ga čez poletje v Ljubljani nikakor niso mogli verificirati, so Veršca le izbrisali iz stranke. Na 8. redni seji občinskega sveta v oktobru je svetnike presenetil zamenjan sedežni red. Nekoliko zmedeni so iskali svoj sedež, saj jih je občinska uprava, za katero smo kasneje izvedeli, da jo sestavljata Stane Radanovič in Peter Skri val-nik, spremenila. Kot je pojasnil Vizjak, je do tega prišlo na podlagi obvestila občinskega odbora SDS, da Veršca ni več v registru stranke in s tem ni več svetnik SDS, pač pa samostojni svetnik. Županje še dodal, da je občinski odbor stranke dobil izpis iz evidence stranke, s katerim potrjujejo, da je Veršec izbrisan iz stranke in sicer na podlagi izjave na omenjeni izredni konferenci. Ob tem pa Veršec poudaija, da lahko izsto- Bo Veršec vztrajal kot samostojni in neodvisni svetnik? pi le s pisno odpovedjo ali vrnitvijo članske izkaznice. Veršec je to pred svetniki označil kot Vizjakovo nelegitimno in nesramno dejanje, za katerega bo verjetno sprožil zasebno tožbo. Dvoboj, skakanje v besedo, napetost in neprimerne opazke med njima so se nadaljevale ves čas seje. Začetni zaplet, ki je potekal kar pol ure, pa so rešili s tem, da so svetniki zaenkrat ostali na svojih starih stolčkih. Suzana Vahtarič Sava Glas, 16.10.2003 Terme Čatež tožijo sindikalistko Hudinova ni kriva Krško - Terme Čatež so proti predsednici sindikata Neodvisnost Branki Hudina - Sladič vložile zasebno tožbo zaradi obrekovanja, ker je za javnost izjavila, da družba nima dovolj denarja za nakup hotelov Sunčani Hvar. Na Okrožnem sodišču v Krškem je bila na dan glavne obravnave izrečena sodba, v kateri Hudinova ni bila spoznana za krivo. Pooblaščenka tožnika je napovedala pritožbo na višje sodišče. V Termah Čatež delujejo trije sindikati - za gostinstvo in turizem v okviru Zveze svobodnih sindikatov, Sindikat zdravstva in socialnega varstva ter sindikat Neodvisnost KNSS. Slednjega tri leta zastopa Branka Hudina -Sladič, sicer tudi podpredsednica tega sindikata za dolenjsko, belokranjsko in posavsko območje, kjer je predsednik njen mož Igor Sladič. Hudinova si je obtožnico zaradi obrekovanja prislužila z izjavo, ki jo je dala novinarki hrvaškega “Jutamjeg lista” 29. januarja letos zaradi trditve, da Terme nimajo dovolj denarja za nakup Sunčanega Hvara in da se za njihovim imenom najbrž skriva kdo drug. Takoj po objavi članka v omenjenem časopisu je vest povzel tudi časnik Finance. Hudinova je nastopila z izjavo še v informativni oddaji “24 ur” na POP TV. Direktorja uprave Term Boruta Mokroviča, ki se je medtem še pogajal za nakup turističnega kompleksa na Hvaru, je takšno govoričenje seveda razjezilo. Kot je povedal za Sava-Glas, ni namen tožbe denarna odškodnina, še najmanj bi denar jemali sindikatu, je poudaril in nadaljeval: “Namen je naučiti ta sindikat, kako se obnašati in kje so meje njegovega delovanja v delniških družbah.” Branka Hudina -Sladič je na zaslišanju pojasnila, kako je prišla njena izjava v hrvaški časopis. Po neuspelih pogajanjih za dvoodstotno zvišanje plač zaposlenim v Termah Čatež je Branka Hudina -Sladič bila zvečer v kontaktu s sindikalistom Hrvaških železnic Ivanom Toličem in od njega prvič izvedela za namero uprave Term, da kupi Sunčani Hvar. “S čim”, se je vprašala Hudinova, “če ni denarja za dvig plač”, je pojasnila svojo takratno reakcijo in dodala, daje novinarko “Jutamjeg lista” poklical Tolič. Novinarka je potem telefonsko iskala kontakt s Hudinovo na sedežu Neodvisnosti v Novem mestu in sindikalistka je svojo izjavo časopisu poslala po faksu. Financam, ki so po objavi v hrvaškem časniku tudi pisale o tem, ni dala nobene izjave, zatrjuje, njeno fotografijo, objavljeno ob članku, pa so po prepričanju obdol-ženke sneli s POP TV. Tudi s prispevkom na POP TV - ekipa jo je prišla z njenim soglasjem posnet na dom - se Hudinova ne strinja, pravi, da ni dala takšne izjave, kot je bila objavljena. “Nisem imela namena nikogar žaliti”, je povedala v svojo obrambo in dodala, da seje spornega 29. januarja letos vse tako hitro odvijalo; dogovor sindikata Neodvisnost je bil, da v primem propadlih pogajanj za dvig plač organizirajo stavko, pogajanja so bila neuspešna in v razburjenju je pač javno povedala svoje mnenje, da če ni za višje plače, družba Terme nima denarja za nakup takšnega zalogaja, kot je Na krški osnovni šoli otroci ostali brez malice Krško - Na Osnovni šoli (OŠ) Jurij Dalmatin Krško 1. oktobra nekateri otroci niso dobili malice oziroma kosila in so lahko le gledali, kako njihovi vrstniki jedo. Med šolarji je sicer zavladala solidarnost, obroke so delili, nad dogajalnem pa so bili menda začudeni celo nekateri učitelji. Kasneje se je izkazalo, da so brez šolske prehrane ostali otroci, katerih starši niso plačali računa za september. Finančna nedisciplina je sicer res slovenski vsakdan, vendar nehumanost in morebitno izsiljevanje preko otrok v ustanovi, ki naj bi posredovala znanje in vzgajala, je takšno ravnanje nedopustno ali vsaj moralno vprašljivo. Otroci, katerih straši niso poravnali računa za prehrano do 26. septembra, so prvi dan oktobra v šoli ostali brez prehrane. Menda celo tisti, ki jim delno prehrano regresira Center za socialno delo kot socialno ogroženim, pa starši niso poravnali razlike. Brez malice naj bi ostala tudi vsaj dva šolarja, katerih starši so račun poravnali na dan zapadlosti. Vzrok je bil torej v finančni nedisciplini in šola je enostavno vsem otrokom, za katere niso bili poravnani računi, prikrajšala za prehrano. Antonija Glas Smodič Dolg na šoli se skozi celo leto giblje od 1,5 do 3 milijonov SIT. Svet šole seje zavzel, daje d;eba dolgove izterjati. Poskušali so preko odvetniške pisarne, pa je pot predolga, pravi ravnateljica Antonija Glas Smodič, v treh letih pa zadeva zastara. Ravnateljica je poudarila, da starši z neplačevanjem obveznosti izpostavljajo svojega otroka. Ob tem je še pojasnila, da so bili ob začetku šolskega leta na roditeljskih sestankih seznanjeni z organizacijo dela, tako pouka, prevozov, interesnih dejavnosti kot prehrane. Na računih za prehrano za mesec september so prav tako vse starše obvestili, da bo otroku s 1 .oktobrom ukinjena prehrana, če tekoči dolg in dolg za nazaj ne bo poravnan v roku. Po njenem prepričanju so namreč starši z naročilom prehrane prevzeli tudi odgovornost za plačilo. Na osnovi omenjenega opozorila je račune poravnalo precej staršev, dolg se je že v prvih dneh prepolovil. Sicer pa ima na šoli 169 učencev zaradi šibkejšega socialnega položaja staršev regresirano prehrano, 22 pa jih je v celoti oproščenih plačevanja. V pojasnilu o dogajanju na šoli je Glas-Smodičeva zapisala: “Nekateri krivdo za svojo finančno nedisciplino še vedno prelagajo na tuja ramena in dolga še niso poravnali”. Sprašujemo se, na čigava tuja ramena starši prelagajo krivdo in zakaj njihovo t.i. krivdo občutijo otroci. Po besedah ravnateljice na šoli razumejo socialno stisko, to so upoštevali tudi na primer v šoli v naravi. Tildi tokrat je nekaj staršev pojasnilo, da zaradi finančne stiske ne morejo plačati računa, njihovim otrokom so takoj zagotovili prehrano. Ob tem pa ni vedela podatka, koliko otrok je zaradi neporavnanih računov ostalo brez šolske prehrane. V prvih desetih dneh seje stanje normaliziralo in ravnateljica je zagotovila, daje večina staršev račune poravnala; vsi otroci, ki so naročeni na šolsko prehrano, jo spet dobivajo. Število naročnikov na šolsko malico je v oktobru ostalo enako kot v septembru (748), število naročnikov kosil pa se je zmanjšalo za pet učencev (zdaj jih je 337). Dolg staršev seje znižal na minimalen znesek, število staršev, ki do danes s šolo še vedno niso našli skupnega jezika glede poravnavanja obveznosti za prehrano, pa je manjše od deset. Ravnateljica meni, da je bil ukrep učinkovit in da bodo za naslednje šolsko leto tudi v brošuro za starše zapisali, da se bodo posluževali tovrstnih ukrepov, če starši pri plačevanju računov ne bodo disciplinirani. S.V. Sunčani Hvar. “Če kot predsednica enega od sindikatov v Termah ne smem povedati svojega mnenja, potem zame to ni več pravna država”, je dejala na glavni obravnavi, na kateri so bile zaslišane še priče tožnika in obdol-ženke. Ivan Iskra, zaposlen v Termah kot receptor hotela Zdravilišče in član sindikata Neodvisnost, je v svojem pričanju postavil pod vprašaj trditev Hudi-nove, da je za načrt o nakupu hvarskih hotelov lahko izvedela le iz medijev ali od hrvaškega sindikalista, saj je bila ta tema vzporedno omenjena na pogajanjih o plačah, kjer je bil v vlogi predsednika sveta delavcev kot opazovalec tudi sam. Se je pa z obdolženko strinjal, daje bilo na tistem sestanku reagiranje direktorja Mokroviča zelo ostro, ko gaje predsednik Neodvisnosti za Belo Krajino, Dolenjsko in Posavje Igor Sladič obtožil, da nima spoštovanja do svojih delavcev. Uprava seje sindikatu zatem opravičila, je večkrat poudaril Iskra. Tudi Igor Sladič s svojim pričanjem izjav žene Branke, češ, da uradno v Termah ni slišala za načrtovani nakup Sunčanega Hvara, ni potrdil. Povedal je nasprotno in dodal, daje bila seznanjena s poslovnimi rezultati Term. Daje v obtožbi za obrekovanje obdolženec spoznan za krivega, mora tožnik dokazati namen zavestnega škodovanja podjetju ali posamezniku. V tem primeru je na razsodbo, v kateri predsednik senata Peter Žnidaršič ob-dolženke ni spoznal za krivo, najbrž vplivalo tudi njeno opravičilo Termam Čatež na zaključku obravnave, ko je še enkrat poudarila, da ni imela namena nikomur škodovati. V Termah so za izjavo, da nimajo denarja za nakup Sunčanega Hvara, lansko poslovno leto pa so zaključili z 1,5 milijarde SIT dobička, verjetno res pričakovali opravičilo, še prej pa, da bo sodišče Hudinovo spoznalo za krivo, vendar bi ji kazen oprostilo, kar sodna praksa dovoljuje. B.D. Zaupamo cenejšim zdravilom? Bela knjiga o zdravstveni reformi je dokument, ki organizacijo zdravstva postavlja v nove okvirje s telnjo po solidarnosti. Hkrati bela knjiga govori o boljši organizaciji dela v zdravstvenih ustanovah in bolj smotrni porabi zdravstvenega tolarja. V praksi bo najprej na preizkusu varčevanje pri zdravilih na recept. Izračuni kažejo, da se lahko na račun predpisanega najcenejšega (generičnega) zdravila v skupini ekvivalentnih zdravil letno prihrani do 1,5 milijarde SIT. Sprememba bo pričela veljati 1. novembra letos. V anketi smo poizvedovali, kaj o tem menijo Posavci. Ivan Preš kar, upokojenec iz Brežic: O spremembah sicer slišim; če bi generična zdravila imela enak učinek, le da bi bila cenejša, bi bil za to. Vendar ne veijamem, da so enaka. Zdravniki ti predpišejo eno zdravilo, v lekarni ti dajo drugo, pa še doplačati ga moraš. To ni umestno, saj smo prispevke ves čas plačevali. Bolje bi bilo, da bi se prihranilo kje drugje, ne pa na zavarovancih. T.i. “bela knjiga” zavarovancem po mojem ne bo prinesla nič dobrega. Bojana Kunej, študentka s Senovega: Vem za direktivo, da bodo poslej zdravniki bolnikom predpisovali cenejša generična zdravila. Zaupam njihovi presoji in skrbi za bolnike, saj če generiki ne bi bili v redu, ne bi bili na trgu. Tildi pri zdravilih (tako kot pri drugih artiklih) plačaš “blagovno znamko”, drug proizvajalec, ki je cenejši, pa je ravno tako kakovosten. Milan Baša, avtoprevoznik s Siančjega Vrha: O zdravstveni reformi in o beli knjigi sem veliko slišal, vendar pa podrobnosti ne poznam. Sicer pa imam z zdravstvom slabe izkušnje. Če nimaš znancev, v našem zdravstvu ne prideš daleč. Kdor ima znance, ta ima privilegije, ostali smrtniki pa smo obsojeni na dolge čakalne dobe. Žalostno je tudi to, da če nimaš poravnanih prav vseh obveznosti do države, še k zdravniku ne moreš. Ne vem, če bo zdravstvena reforma kaj spremenila. Janez Pelko, upokojenec iz Tržišča: Po mojem mnenju zdravstvena reforma ne bo zmanjšala čakalnih vrst, čeprav minister Keber v beli knjigi to zatrjuje. Vprašanje je tudi, če bo zaradi predpisovanja generičnih zdravil zdravstvena malha kaj bolj polna. Jaz sem za “šparanje”, in če so generična zdravila učinkovita, naj jih predpisujejo, toda zdi se mi, da bo šlo tudi tokrat varčevanje zgolj na račun nižjega sloja. Naj začnejo varčevati še “na vrhu”! 588 fl. ti m- Anica Žoka(j, kuharica s Piršenbrega: Zagovarjam domačo lekarno, zavedam pa se, da brez uradne medicine ne gre. Ljudje premalo naredimo za svoje zdravje. Dvomim v enako učinkovitost generičnih zdravil; če bi bilo res, da imajo enak učinek, so pa cenejša, bi bilo pohvalno. Govori se o dvojni neusklajeni listi generičnih zdravil, menim pa, daje med ljudmi še precej nejasnosti in da za bolnike zdravstveno varstvo ne bo nič bolj kakovostno. Nekdanja bizeljska ravnateljica “špricala” pouk Bizeljsko - Na OŠ so 2. oktobra pričakovali, da se bo v službo po dveh mesecih bolniške vrnila nekdanja ravnateljica Vida Najger. Starši drugošolčkov pa so menili, da zaradi nezaupanja in moralne dileme ne more poučevati njihovih otrok. Svet šole jo je namreč v septembru dokončno razrešil s položaja ravnateljice, pred šolo pa so jo tega dne ob napovedani vrnitvi pričakovali starši. Šola je starše obvestila, da bo Najgerjeva poučevala 2. razred. Prvi šolski dan je Najgerjeva koristila dopust, naslednji dan pa naj bi ob 8. uri prevzela razred. Vendar Najgerjeve zjutraj ni bilo in tudi ni sporočila, daje ne bo. Pred šolo sojo pričakovali starši otrok iz razreda, ki naj bi ga prevzela, odločeni, da to preprečijo. V razredu, ki bi ga morala nekdanja ravnateljica prevzeti, je 13 otrok, 11 staršev je podpisalo peticijo. Njihovi otroci dan in pol niso imeli pouka, kajti z nastopom Najgerjeve je šola prekinila pogodbo učiteljici, ki je bila zaposlena za določen čas za nadomeščanje bolniške. Učiteljica Lidija Cizel, ki so jo malčki in starši vzeli za svojo, je dva dni na prošnjo staršev skrbela za razred, zjutraj so se igrali na šolskem igrišču, šli na sprehod po Bizeljskem, kjer so otroci spoznavali promet in njegove pasti. Njihove starše sta sprejela vršilka dolžnosti ravnateljice Saša Dernač in predsednik sveta šole Vilko Urek. Predali so jima peticijo, v kateri so poudarili, da so prepričani, da Najgerjeva ne more opravljati delo učiteljice, saj je “neetično oz. nehigiensko”, da bi vzgajala njihove otroke. Kot so še zapisali, je bila razrešena z mesta ravnateljice zaradi nevestnega gospodarjenja in znakov kaznivega dejanja. “V zakonu o organizaciji in financiranju vzeoie in izobraže- vanja pa je v vseh členih na prvem mestu zapisana vzgoja in podajanje kulturnih vrednot, kar je sicer poudarjala tudi Najgerjeva kot ravnateljica, vendar je drugače ravnala”, so zapisali. Starši zahtevajo, da Najgerjeva ne poučuje njihovih otrok, temveč naj delo nadaljuje učiteljica Lidija Cizel. Dernačeva je menila, da bo počakala na mnenje sveta zavoda in sveta staršev, predvidevala pa je, da tudi večina drugih staršev ne bi bila zadovoljna z vrnitvijo nekdanje ravnateljice na mesto učiteljice razrednega pouka. Drugi razred bi začasno rešila s kadrovskimi prerazporeditvami, vendar so še isto dopoldne na JSnln nreipli nhvpctiln Ha ip \ai. gerjeva še naprej na bolniški. Tako drugošolčke še naprej poučuje Cizlova in starši so zaenkrat zadovoljni. V kraju krožijo govorice, da je Najgerjeva službo iskala tudi na šolah zunaj Posavja. Ob tem pa jo čaka sodni proces in sicer po kazenski ovadbi, vloženi na Okrožno državno tožilstvo v Krškem konec junija, zaradi domnevnega kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic in protipravne pridobitve velike premoženjske koristi. V letu 2002 naj bi si po podatkih PU Krško protipravno pridobila premoženjsko korist v višini najmanj 7,6 milijona SIT. Sava Glas, 16.10.2003 Pismo poslanca Branka Kelemine Al’ prav se reče krščanski krožek ali verouk? Blanca - Poslanec državnega zbora in krajan Blance Branko Kelemina je napisal pismo, v katerem izraža svoje nestrinjanje s tem, da je OŠ Blanca menda zavrnila pobudo krajanov, da bi se v prostorih OŠ odvajal ti. krščanski krožek. Po izjavah Kelemine naj bi krščanski krožek vodila oseba, ki bi jo izbrali krajani. Ali gre res za krščanski krožek ali za navaden verouk? Lojzka iz Krškega je opozorila na pravdni postopek in težave pri dedovanju stanovanjske hiše v Stari vasi pri Krškem. Tovrstnih konkretnih pravdnih zadev sicer ne moremo reševati v “Torkovih bodicah”, ker pa je poslušalka omenila socialno stisko, smo ji obljubili nasvet. Povpraša lahko, ali je upravičena do brezplačne pravne pomoči, za naše področje se bo morala oglasiti na Okrožnem sodišču v Krškenr V odvetniški družbi Vidmar, Šribar in drugih v Brežicah smo izvedeli, da so odvetniške tarife v Sloveniji predpisane, da pa ima vsak odvetnik pravico, da v primerih socialnih stisk stranki zaračuna storitev po nižji tarifi ali pa jo oprosti plačila. Majda iz okolice Sevnice je bodico, ki jo je poslala po pošti, naslovila na Zdravstveni dom (ZD) Sevnica. Jezijo, da v zdravstvenem domu dežurni zdravnik ni na voljo ves čas. Izpostavlja primer 26. in 27. septembra letos, ko so prvi dan čakali dr. Halapi-jo eno uro, drugi dan pa dr. Groholjška 40 minut. Podoben primer so imeli tudi lani ob prvem maju, ko so na pomoč prav tako čakali. Še bolj jezna pa je, ker je od osebja izvedela, da dežurni zdravnik ni na nujni poti, pa tudi v Zdravstvenem domu ne. Pravi, da je v Zdravstvenem domu Krško dežurni zdravnik ves čas prisoten in sprašuje, zakaj ni tako tudi v Zdravstvenem domu Sevnica. Vodja zdravstvene službe v ZD Sevnica dr. Božidar Gro-boljšck je v odgovor zapisal, da dežurni zdravnik v času dežurstva opravlja poleg nujnega ambulantnega dela tudi nujne obiske na domu in eventuelna spremstva pacientov v bolnišnico. V tem primeru se lahko zgodi, da dežurni zdravnik ni dosegljiv takoj, je pa organiziran nadomestni zdravnik za nujne primere. Ker ni organizirane prehrane v ZD, gre zdravnik na kosilo in večerjo, vendar je v tem primeru dosegljiv v nekaj minutah, če seveda gre za nujen primer. Mislim, da je šlo v tem primeru za kratek stik na ravni medosebnih odnosov, sicer pa je mnenja, daje dežurna služba tako organizirana, da je dežurna ekipa v nujnih primerih vedno takoj na voljo. Za podrobnejšo obrazložitev pa bi moral imeti več podatkov o spornem primeru, je še zapisal dr. Groboljšek. Angela s Trebeža je vprašala, ali je ob delitvi stečajne mase z naslova Prevoza Brežice v stečaju upravičena do sredstev, saj je leta 1994 v družbo vložila certifikat. Stečajni upravitelj Dušan Dornik je v odgovor zapisal, da so vsi delavci Prevoza Brežice, ki so vložili certifikat v družbo, postali delničarji Prevoza Brežice d.d. Po zakonu o gospodarskih družbah imajo delničarji pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po stečaju družbe. Po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji se sredstva, ki ostanejo po popolnem poplačilu upnikov, razdelijo delničarjem. Razdelijo se v sorazmerju z nominalno vrednostjo njihovih delnic, razen če akt o ustanovitvi dolžnika za posamezne razrede delnic ne določa prednostnega poplačila posameznih razredov. Poslušalka bo udeležena pri poplačilu svojih delnic, če bo po popolnem poplačilu upnikov ostalo kaj stečajne mase. Za enkrat vsi kazalci kažejo, da delničarji ne bodo prišli do poplačila svojih delnic, meni stečajni upravitelj. Tomo iz Krškega je opozoril na objekt ribarnice na tržnici v Krškem. Ve, da je prišlo do lastniških sprememb objekta in da so na objektu potekala nekatera dela, zdaj pa vse skupaj stoji. Zanima ga, kdaj bo ribarnica odprta. Ribarnica je v zasebni lasti, zato je iskanje odgovora trajalo nekoliko dlje časa. Lastnik objekta ribarnice je Jožef Mlakar iz Krškega, ki nam je pojasnil, da objekt na tržnici ureja za namene ribarnice. Čaka tudi na mestno čistilno napravo. Vse, kar lahko v tem trenutku pove, je, da letos do odprtja ribarnice ne bo prišlo, kako bo naprej, pa še ne more natančno predvideti. Vsekakor želi, da bi objekt s to dejavnostjo zaživel. mnenja, odgovori, popravki.. Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Pismo poslanca Branka Kelemine je bilo naslovljeno na medije, na Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Blanca, na Krajevno skupnost (KS) Blanca, na sevniškega župana ter na Župnijski urad Brestanica. V pismu poslanec navaja, daje šola Blanca zavrnila pobudo krajanov o uvedbi krščanskega krožka v svojih prostorih, s čimer se ne strinja. Meni namreč, da z dograditvijo šole in uvedbo enoizmenskega pouka ni več ovir, da se na šoli zunaj redne šolske dejavnosti ne bi izvajal tudi krščanski krožek, ki bi ga vodila oseba, določena od krajanov. Če je na šoli dovoljeno izvajati čebelarski Branka Kelemine krožek, zakaj se ne bi izvajal še krščanski, se sprašuje Kelemina in dodaja, da je šola pobudnike ideje o krščanskem krožku poslala k PGD Blanca, ti pa so jih napotili na KS, kije 19. septembra s sklepom sveta dovolila uporabo sejne sobe za omenjene potrebe. Po mnenju poslanca pa ti prostori niso primerni, saj so utesnjeni, poleg tega do omenjenih prostorov vodijo strme stopnice. Poslanec Kelemina pismo končuje s pobudo šoli Blanca, da se na ustrezen in strpen način začne čimprej izvajati krščanski krožek. Župnik o pismu ne ve nič Ko smo skušali razvozlati, zakaj se zapleta, smo se najprej obrnili na Župnijski urad Bres-tanica.Tam sprva niso vedeli, o čem govorimo, končno pa so nas Preliminarno ocenjena magnituda potresa, ki so ga zabeležili na področju Zdol, je bila 1,6. Dobili so le nekaj klicev občanov, seizmologinja pa na podlagi enega potresnega sunka ne more govoriti o vzrokih in razlogih zanj. Pripravljajo analizo, ki bo dala več odgovorov. Pojasnila je, da so lani na tem področju prav zaradi objekta NEK postavili več merit-venih postaj in poudarila, da je področje na prelomnici, za katero manjši potresi, tudi taki, kijih prebivalci ne čutijo, niso izjema. Iz NEK so sporočili, da je elektrarna obratovala in obratuje varno in zanesljivo. Intenziteta potresa pa ni zahtevala nobene aktivnosti operativnega osebja elektrarne. Pou- m rln J« NTT?K nmfinofmcnn podučili, da ne uporabljamo pravilne terminologije; gre namreč za verouk in ne za krščanski krožek, so pojasnili in dodali, da so vlogo o tem, da bi verouk potekal na šoli res poslali na šolo, da pa so že vnaprej pričakovali, da bo šola to zavrnila. Kot nam je povedal tamkajšnji župnik, verouk sedaj poteka v prostorih KS Blanca in nimajo nikakršnih pripomb. Podvomil je celo, da bi omenjeno pismo pisal Kelemina, saj on bi vendarle moral razločevati med veroukom in krščanskim krožkom. Tamkajšnji župnik nam je blagohotno svetoval, naj bomo previdni, saj se dandanes pogosto dogaja, da pisma komu podtaknejo, da jih ne piše res tisti, ki je podpisan. Nato smo se obrnili na PGD Blanca, ki ga vodi Štefka Vidrih. Povedala je, da so pobudnike ideje, da bi v prostorih gasilskega doma potekal verouk, res preusmerili na KS. Prvič zato, ker gasilske prostore že koristijo tako pevci kot godbeniki za vaje, drugič pa zato, ker je sejna soba KS dovolj velika, opremljena z udobnimi stoli, ogrevana, na razpolago so tudi stranišča, poleg tega pa je sejna soba večidel leta neizkoriščena. Dokler KS ni sprejela sklepa o tem, da lahko verouk poteka v njihovi sejni sobi, je potekal v prostorih tamkajšnjih gasilcev. Kot je še povedala Vidrihova, morajo otroci v prostore za verouk res po stopnicah, toda dandanes ima stopnice vsaka šola in tudi vsak dom. Na šoli presenečeni Ravnateljico OŠ Blanca Ano Mešiček je pismo, ki gaje dobila, presenetilo. Še posebej zato, ker so že pred začetkom novega šolskega leta na Blanci uspešno rešili problem verouka v splošno zadovoljstvo cerkve, šolarjev in staršev. Že pred začetkom leta so namreč potekale aktivnosti krajanov o tem, da bi bil verouk v šoli, tajno so se zbirali tudi podpisi, nihče pa se ni posvetoval s šolo in se poglobil v šolsko zakonodajo. Ko je na šolo prišel duhovnik iz brestaniške župnije s pobudo o tem, so ga seznanili, da to pač ni mogoče. Ravnateljica je pomagala celo uskladiti projektirana v skladu z geološkimi, tektonskimi in potresnimi karakteristikami lokacije, na kateri se nahaja. Priprava vhodnih podatkov za potresno projektiranje in samo projektiranje je potekala v skladu s predpisi ZDA. NEK je v letih 1992-19% izvedla celovito in sistematično verjetnostno varnostno analizo, ki vključuje vse možne notranje in zunanje začetne dogodke. Med možnimi zunanjimi dogodki so bili zajeti tudi največji možni potresi. Veijetnost-na varnostna analiza in ocena potresne varnosti je pokazala, da so vgrajene znatne varnostne rezerve v seizmičnem projektu elektrarne in da je seizmično tveganje sprejemljivo majhno. Izvedeno analizo in oceno tramnrti io m»oWlata in norvinnopp- urnik, vse v dobro otrok. Zato jo pismo poslanca Kelemine čudi. Čudi jo tudi to, kako je pomešal krožek in verouk, še najbolj pa jo čudi, kako Kelemina, kije kot poslanec pomagal sprejemati aktualno zakonodajo, sedaj šolo sili v kršenje te iste zakonodaje. V javnih šolah je - večinoma na željo staršev - omogočeno, da se na predlog ravnatelja, kadar v lokalni skupnosti za to ni drugih prostorov, izvaja verouk v prostorih šole, vendar zunaj časa, ko poteka pouk. Na Blanci bi bil potemtakem verouk šele ob pol štirih, kar pa ne bi bilo sprejemljivo, saj bi šolarji zamudili avtobus, poleg tega pa so na Blanci našli ustrezne prostore na KS in so z njimi zadovoljni. V primeru, da sta izpolnjena prejšnja dva pogoja - namreč, da ni prostorov in da verouk poteka po zaključenih aktivnostih na šoli - kljub vsemu soglasje za verouk v prostorih šole da minister. Takih primerov je bilo v Sloveniji lani dvanajst. Ana Mešiček Sicer pa se o načelih krščanstva in drugih verstvih lahko učenci devetletke seznanjajo pri izbirnem predmetu verstva in etika. Ta predmet je bil na blanški šoli predstavljen, vendar se niti en šolar ni odločil za to izbirno vsebino. Ravnateljica Mešičkova pravi, da bo šola še vnaprej spoštovala zakonodajo, Keleminovo pismo pa ocenjuje kot poceni nabiranje političnih točk pred bližajočim se volilnim letom. nila mednarodne misija MAAE. Analiza je pokazala, da je NEK najmočneje potresno projektirana elektrarna v Evropi. Kljub pozitivni oceni potresne varnosti so bile konec devetdesetih let v okviru programa PHARE na Krškem polju izvedene dodatne geološke raziskave. Izvajalci raziskav so bili strokovnjaki iz Španije, Italije in Avstrije. Opravljene geološke in geofizikalne raziskave na lokaciji NEK in v njeni neposredni okolici niso ugotovile potresno dejavnih prelomov, ki bi lahko vplivali na izračun vrednosti projektnih potresnih parametrov za NEK. Ti parametri in potresna varnost v luči omenjenih raziskav niso vnrašliivi S.V. Nalepka, ki prepoveduje Slovenija - Minulo soboto je začel veljati splošni akt o nalepki za prepoved vročanja v predalčnik, ki ga je agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) konec septembra izdala v Uradnem listu. Akt podrobneje določa videz in način izdajanja nalepke, s katero lahko uporabniki poštnih storitev prepovedo vročitev nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v svoj predalčnik oziroma poštni nabiralnik. Nalepke bo na svojih enotah prodajala Pošta Slovenije, njihova cena pa bo 100 SIT. Nalepke naj bi bile na poštah na voljo že ta teden. Samolepilno nalepko sestavljata nalepka z opozorilnim simbolom, ki jo uporabnik nalepi na svoj predalčnik, in navodilo za njeno uporabo. Ozadje nalepke je rumene barve, na zgornjem, informacijskem delu nalepke pa so kratka navodila za uporabo in razpoložljivost nalepke, ki niso namenjena lepljenju na predalčnik. Kazni za kršitelje opredeljuje 60. člen zakona o poštnih storitvah, ki pravi, da se z denarno kaznijo od pol do milijona SIT kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki vloži nenaslovljena oglaševalska, marketinška in druga reklamna sporočila v predalčnik, kije označen z omenjeno nalepko; odgovorna oseba pa še s 100.000 do 250.000 SIT. STA Še so ljudje pripravljeni pomagati Na tem mestu bi se želela zahvaliti nekomu, ki mi je sončnega popoldneva brez obotavljanja pomagal rešiti, za nekoga majhno, zame pa veliko in težko rešljivo težavo. V petek, 10. oktobra, okoli 13. ure sem namreč parkirala pred Centrom za socialno delo v Brežicah. Ko sem se vračala, sem med vzvratno vožnjo zapeljala na prag pred vhodnimi vrati in naenkrat sem s kolesi ostala vklenjena v rob dvignjenega praga. Zavedala sem se, da se sama nikakor ne bom rešila. In ko so mi po glavi tavale najbolj črne misli, se je pojavil gospod Andrej Budič, hišnik v brežiški glasbeni šoli in me potolažil Z besedami: “Gospa, jaz vam bom pomagal". Poiskal je primerno podlaga, s katero je podložil kolesi in moj avto je bil v nekaj minutah “rešen ” brez poškodb. Vem. da si bo kdo mislil, da se tako pač zgodi ženski za volanom. Morda res, vendar, kot sem izvedela, je omenjeni prag povzročal težave Že mnogim voznicam in voznikom. Zase vem; da na tistem mestu ne bom več parkirala. Gospod Andrej, še enkrat hvala! Janja Rostohar, Brežice SavaGlas, št.90, Rekla “kazala” pozdravljena, povedali so mi, da v vašem časopisu omenjate mene in moje izjave. Ko sem zadevo ponovno slišal prebrano v celoti mi ni bilo ravno všeč kaj pišete, predvsem zaradi izkrivljenosti vaših namigovanj. Poudaril sem, da našo kandidaturo za naslednje srečanje medijev podpira tudi naš župan, kar je bilo v naprej dogovorjeno z njem, nisem pa govoril o podpori župana našemu časopisu. Škoda, da moramo sodelovati na tak način! V želji, da bo vaše delo tvorno, plodno in neizkrivljeno vas pozdravljam in prosim za demant vaše j napisane izjave. Hvala! Stanko Lazar (Besedilo ni lektorirano.) Nada Černič Cvetanovski Potres ni bil nevaren Krško, Zdole - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so 8. oktobra nekaj minut po 20. uri zabeležili šibek potresni sunek z žariščem v okolici Krškega. Dežurna seizmologinja na Uradu za seizmologijo pri Agenciji RS za okolje je pojasnila, da je to šibek potres. V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so nam zagotovili, da tako šibki potresni sunki ne vplivajo na varnost obratovanja elektrarne. GOSPODARSTVO, TURIZEM SavaOaK, 16.10.2003 Jutranjka mora dopolniti vlogo za pomoč Radna, Ljubljana - Medresorska komisija v okviru ministrstva za gospodarstvo je obravnavala vlogo sevniške Jutranjke za državno pomoč in naložila podjetju, da pošlje dopolnitve k predloženemu programu ukrepov. Uprava je to storila in komisija bo ponovno razpravljala o reševanju tega podjetja. 50 milijonov dolga iz najemnin Krško - Občina Krško ima v lasti 324 stanovanj in 91 garaž ter poslovnih prostorov. S tem fondom upravljata Vidom in Rudar Senovo, ki se spopadata z nerednim plačevanjem najemnin. Občinski proračun je oškodovan za 50 milijonov SIT v glavnici. Na prvi oktobrski seji je medresorska komisija obravnavala tri vloge za državno pomoč, med njimi tudi vlogo Jutranjke. Državni podsekretar ministrstva za gospodarstvo in vodja sektorja za reševanje in prestrukturiranje podjetij Brane Ambrožič je povedal, da Jutranjke komisija tokrat še ni uvrstila na “pozitivno listo”, torej k podjetjem, ki so upravičena do državne pomoči. Upravi so predlagali, da glede na dokaj optimistično zastavljen program naredi še določene dopolnitve v tržnem in programskem segmentu. Komisija z Jutranjko komunicira, tako da jih obvešča Direktor družbe Jože Baškovič je povedal, da so v obnovo vložili okoli 15 milijonov SIT, 10 milijonov pa v izpolnitev vseh zahtev nove zakonodaje, ki je z oktobrom stopila v veljavo in je evropsko naravna. Pričakuje, da bodo letno prodali okoli 150 novih vozil. Citroen trenutno z več kot 8-odstotnim tržnim deležem predstavlja četrto blagovno znamko glede na število prodanih novih vozil v državi. Na slovenskih cestah pa je bilo septembra letos za 26 odstotkov več vozil kot pred letom dni. Krški župan Franci Bogovič je pozdravil dosežene uspehe družbe v zadnjih treh letih, ko je družbo prevzel Integral Brebus Brežice. Poudaril je, da konstantno skrbijo za stalne izboljšave, lani v tem času so namreč namenu predali nove tehnične preglede v Krškem. Za tem so se z novimi testnimi vozili na testno vožnjo odpeljali tudi vsi trije po- o tem, kaj je bilo na primer doslej v programu pomanjkljivo dodelano, je sporočil Ambrožič. Na vprašanje, na kaj lahko Jutranjka računa, če bo njen program prenove s poslanimi dopolnili spoznan za zaupanja vrednega - na dolgoročni kredit ali na subvencijo ali celo na oboje hkrati v višini, kot je zaprosila, je Ambrožič odgovoril: “Ko je podjetje spoznano za vrednega pomoči, obliko in višino te pomoči odredi komisija. Slišim govorice, da smo za tekstilce tako že porabili ves denar za Muro in ob tej priložnosti to izrecno zanikam. Ce Jutranjka s programom savski župani, Bogovič, Kristijan Janc in Andrej Vizjak. Avtoline Krško je v okolju prisoten približno 40 let, leta 2000 gaje od Slovenske razvojne družbe odkupil Integral Brebus Brežice. Direktorje Baškovič, tehnični direktor pa Jože Hotko, v družbi je zaposlenih 28 in preverljivimi podatki dokaže, da se lahko z državno pomočjo stabilizira, jim te nikakor ne bomo odrekli zaradi Mure” , je poudaril državni podsekretar Ambrožič. Povedal je še, da je odobritev državne pomoči za podjetja v težavah odvisna tudi od izkazanih namenov lastnikov in lastniki Jutranjke bodo morali povedati, koliko so sami pripravljeni prispevati in kakšni so njihovi cilji. Pri odobritvi državne pomoči komisija upošteva, koliko je v strukturi potrebnih sredstev za prestrukturiranje tudi lastnih virov podjetja. Branka Dernovšek delavcev. Osnovna dejavnost družbe je prodaja novih in rabljenih vozil, kompletno servisno vzdrževanje motornih vozil, prodaja rezervnih delov ter tehnični pregledi. So tudi pooblaščeni prodajalec in pooblaščeni serviser vozil Škoda in sedaj še za Citroen. S. V. Pomoč podjetnikom Krško - Občina Krško namenja 13 milijonov SIT za subvencije v razvoj podjetništva. Razpis za pridobitev sredstev bo v Uradnem listu objavljen v drugi polovici oktobra. Osnova za dodeljevanje sredstev z naslova državnih pomoči, četudi gre za denar, v ta namen rezerviran na lokalni ravni, je poseben pravilnik, ki ga mora potrditi državna komisija za nadzor nad izvajanjem državnih pomoči. Občinska služba je pravilnik spisala in ga poslala v potrditev državni komisiji, te dni pa pričakujejo njeno soglasje. Pomoč iz občinskega proračuna je namenjena malim podjetjem, kjer je do 50 zaposlenih z letnim prometom pod 7 milijonov evrov ter samostojnim podjetnikom s sedežem v občini Krško. Izjemoma lahko za to pomoč kandidirajo tudi podjetniki s sedežem zunaj občine, če se enota podjetja nahaja v občini in večino zaposlenih predstavljajo domačini. Proračunske subvencije bodo namenjene predvsem za investicije v širitev proizvodnje, tehnologijo in v prostor. Pravilnik določa spodnjo in zgornjo mejo pomoči, denar pa bodo upravičenci dobili “za nazaj”, torej po izvedenih delih ob predloženih dokazilih. Pred objavo razpisa o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško je nehvaležno ugibati, kakšen interes bo za ta denar sploh izkazan. Ker gre za subvencijo, bo morda zanimanje podjetnikov večje, kot je bilo v primeru nedavno zaključenega razpisa za kredit iz Garancijske sheme v okviru RPC, kjer je ostalo še nekaj neizkoriščenih sredstev. B.D. Rudar Senovo ima v lasti 330 pretežno starejših stanovanj, najemnino pa pobira še za 60 občinskih in 22 stanovanj v lasti drugih podjetij. Poleg tega ima še 8 poslovnih prostorov in v upravljanju 3 občinske poslovne prostore. Rudar Senovo je tudi upravljavec največjih kotlovnic v Krškem in na Senovem, je povedal predstavnik Jože Gabrič. Pobiranje najemnin za občinski stanovanjski in poslovni fond so prevzeli z letom 2001 in imajo s tega naslova neizterjanih 11 milijonov SIT. Od tega 4,5 milijona SIT za stanovanja in 6,5 milijona SIT za en poslovni prostor. Sicer pa skupno občini za najem poslovnih prostorov stranke dolgujejo preko 12 milijonov SIT. Rudisu - kot lastniku in upravljavcu - pa stanovalci dolgujejo za obdobje zadnjih petih let skupaj približno 30 milijonov SIT brez obresti. Gre za najemnine, stroške upravljanja in kurjavo. Zanimivo, da med dolžniki ni upokojencev, res pa je tudi, da dolgoletni najemniki v skladu s starim stanovanjskim zakonom plačujejo nižjo najemnino, večina od 10.000 do 15.000 SIT. Problematične so mlade družine, ki sklepajo najemno pogodbo pod drugačnimi ekonomskimi pogoji, in tisti, ki izgubijo službo. Jože Gabrič je povedal, da so v več primerih skušali svoj dolg izterjati z rubežem, a niti v enem primeru niso bili uspešni. Postopek takšne izterjave pa ni poceni in so potem še dodatno v izgubi. Vidom v imenu in za račun občine kot lastnika pobira najemnino za 164 stanovanj in 88 po- raž) v Krškem. Po zadnjih podatkih jim najemniki dolgujejo skoraj 19 milijonov SIT, je povedala Leonida Jukič. Žal so na listi dolžnikov tudi taki, ki imajo solidne dohodke, na primčr profesorsko plačo, pa jim ni nerodno zaradi neplačanih stanarin, je stanje komentiral vodja oddelka za gospodarstvo v občinski upravi Franc Černelič. Kaj se bo ob nadaljevanju plačilne nediscipline ali pa nezmožnosti dogajalo s stanovanjskim fondom občine? 14.oktobra je namreč stopil v veljavo nov stanovanjski zakon, ki uvaja novo metodologijo zd izračun najemnin, te se bodo povišale, in hkrati ostreje zavezuje lastnika stanovanja k rednemu vzdrževanju. Krški občinski proračun najbrž ne bo prispeval sredstva za potrebno vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov iz drugih virov, ampak se bo za silo krpalo s tistim, kar se bo nateklo od najemnin. Te pa v Krškem kljub podražitvi ne bodo tako visoke, kot na primer dopušča zakon za najvišjo najemnino, bodo pa po novem, sploh tiste za novejša stanovanja, za marsikoga vseeno previsoke. O problemu 50 milijonske luknje z naslova najemnin so med drugim razpravljali na srečanju gospodarstvenikov na tradicionalni mesečni kavici z županom Bogovičem. Ob letu osorej bo ob zvišanih najemninah takšna debata še bolj aktualna, dolg stanovalcev do občine pa še višji. Jože Baškovič (Avtoline), Daniel Esquelisse in Robert Golob (Citroen Slovenija) Branka Dernovšek Finančni spor o nuklearki na arbitražo Citroenov avtosalon v Avtolinu Krško Krško - Generalni direktor družbe Citroen Slovenija Daniel Esquelisse je odprl nov Citroenov salon v Avtoline Krško. Nad opravljenim delom je bil navdušen, saj je ob njegovem obisku poleti tam stal še star avtomobilski salon, zdaj pa je povsem prenovljen. Motel Čatež zaprl vrata Remont v brestaniški elektrarni Čatež - Petrolov motel na Čatežu je z oktobrom zaprl svoja vrata, obratuje le še bencinski servis, vendar direktor maloprodaje družbe Petrol iz Novega mesta Andrej Gerjevič ne ve, kako dolgo bo še. Ob tem, ko bodo na Čatežu preusmerili promet v vkop in bodo obstoječi pas hitre ceste pričeli poglabljati za namen bodoče avtoceste, bo bencinski servis verjetno ostal brez povezave s cesto. To naj bi se po predvidevanjih izvajalcev del zgodilo novembra. Gerjevič tudi predvideva, da bodo decembra letos začeli z rušitvenimi deli na objektu motela in verjetno tudi bencinskega servisa. Na prostoru zdajšnje restavracije naj bi zgodaj spomladi prihodnje leto zgradili nov bencinski servis z bifejem. Zdajšnja lokacija je namreč neustrezna, saj je preblizu bodoče avtoceste. Po izgradnji bencinskega servisa pa naj bi v iskali zunanje izvajalce za restavraci-in S.V. Brestanica - Sredi septembra se je v Termoelektrarni Brestanica pričel letni remont na novih plinski turbinah, ki so jih v obratovanje predali leta 2000. Zaključili so ga prvo oktobrsko nedeljo. Termoelektrarna Brestanica ima skupaj instaliranih 300 mega vatov (Mw) moči, od tega predstavljata nova dva plinska bloka 228 Mw moči. Po navodilih proizvajalca bi bil temeljit remont potreben vsaki dve leti, toda v Brestanici ga izvajajo letno, tudi zunaj predvidenih terminov. Vodja vzdrževanja Jure Colarič je pojasnil, da so tako temeljiti zato, ker konec junija 2004 poteče garancija proizvajalca za obe turbini in le s temeljitim pregledovanjem se lahko prepričajo, da so v celoti dobili to, kar so z novima blokoma pričakovali in plačali. Letošnji poudarek pri remontu je bil na pregledu vročih delov -turbinskih lopatic in notranjega ohišja. Dela so izvajali pretežno strokovnjaki iz elektrarne, vključenih pa je tudi pet inženirjev, predstavnikov nroizva- jalca francoske firme Alstom. Kot neodvisna kontrola je sodelovala še nizozemska firma, je razložil Colarič in dodal, da so doslej na zahtevo inženirjev iz brestaniške elektrarne na turbinah naredili nekaj modifikacij. Tildi prihodnje leto bosta v aprilu in maju obe plinski turbini podrobno pregledani, po izteku garancije 30. junija pa bodo remonti potekali v okviru priporočil proizvajalca, torej ne bodo več vsakoletni. Branka Dernovšek Termoelektrarna Brestanica Krško - V prostorih Nuklearne elektrarne Krško (NEK) se je pred dnevi četrtič sestala meddržavna komisija za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe o nuklearki. Tudi tokrat ni prišlo do soglasja slovenske in hrvaške strani o zaključku spora okrog finančne priloge tretje meddržavne pogodbe in predlagana je arbitraža. V meddržavni pogodbi, v njenem finančnem delu je bilo med drugim v skupnem soglasju dogovorjeno, da se dolgovi ene in druge strani do elektrarne zbrišejo. Več mesecev po ratifikaciji pogodbe naenkrat Hrvati ne sprejemajo več pobota, češ, daje slovenska stran s tem pridobila več kot hrvaška. Hrvaško elektrogospodarstvo (Hep) je dolgovalo za dobavljeno elektriko, od nuklearke pa je Hep terjal odškodnino za nedobavljeno, ko so v Krškem leta 1998 prenehali pošiljati Hrvatom polovico proizvedene elektrike. Na Hrvaškem pravijo, da bi ta dogovor obveljal, če bi tudi državni zbor 1. julija lani ratificiral meddržavno pogodbo, tako kot sabor. Ker pa jo je komaj spomladi letos in je Hrvaška ponovno oskrbovana s polovico proizvodnje iz nuklearke od 19.aprila, Hrvati za zamujene mesece zahtevajo vrtoglavih 54 milijonov ameriških dolarjev odškodnine. Slovenska stran komisije, ki jo vodi minister Janez Kopač, tega zahtevka ni sprejela, so pa imeli pripravljen predlog razumne odškodnine, ki ea ne SDreiema hrvaška stran komisije na čelu z ministrom Ljubom Jurčičem. Ker dogovor ni mogoč, sta se obe strani strinjali, naj o razpletu odloči arbitraža, ki sojo predlagali Hrvati in bodo tudi sprožili potreben postopek, je za Sava-Glas povedal državni sekretar za energetiko Džordže Žebeljan. Ker je bil sestanek komisije sklican na pobudo hrvaške strani in namenjen predvsem predstavitvi hrvaškega stališča o problemu, je bil sklenjen dogovor, da pred novim letom komisijo skliče še slovenska stran in poglobljeno predstavi svoja stališča. Sicer pa je Žebeljan dodal, da člani komisije strogo ločijo preteklost od sedanjosti, kar zadeva nuklearko, in v obravnavanju njenega tekočega poslovanja ni bistvenih razhajanj. Po rokovniku se odvijajo tudi aktivnosti v zvezi z razgradnjo in odlaganjem radioaktivnih odpadkov. Slovenska stran je hrvaško obvestila o aktivnostih, kijih vodi za dogovor z Rusijo o dobavi svežega in odlaganju izrabljenega jedrskega goriva. Branka Dernovšek SOLSTVO, ZDRAVSTVO rojstva v porodnišnici brežice Zdravstvena reforma “Predpogoj za solidarnost je poštenost” Sevnica - Zavodu za zdravstveno zavarovanje z naslova prispevkov samostojni podjetniki dolgujejo 6 milijard SIT in znesek še narašča, je povedal direktor zavoda Borut Miklavčič v Dvorcu Impoljca na letnem srečanju Občinskega odbora LDS Sevnica. Skupni dolg za obdobje 1992 - 2002 do zavoda znaša med 11 in 12 milijard SIT z obrestmi vred in v tej številki so neporavnani prispevki delniških družb zanemarljivi. Zdravstvena reforma, imenovana “bela knjiga”, posega predvsem na področje obračunavanja prispevkov za zdravstvo, da se bo lahko v širokem svežnju pravic zavarovancev obdržalo načelo solidarnosti. “Predpogoj za solidarnost je poštenost”, je na Im-poljci poudaril Miklavčič in obrazložil: “Prispevek za zdravstveno zavarovanje bi se moral obračunavati od vseh prihodkov, tako pa imamo primer, ko od 15 oseb, ki so za leto 2002 prijavile najvišje dohodnine v državi, jih 9 sploh ne prejema osebnega dohodka! Če Vplačuješ najnižji prispevek za pokojninsko zavarovanje, imaš potem tudi nizko pokojnino, pri naj nižjem zdravstvenem* prispevku pa nimaš zmanjšane ravni pravic. Te anomalije mora odpraviti zdravstvena reforma”, meni Miklavčič. Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Simon Vrhunec zdravstvenim zavarovancem zagotavlja, da se po 1. novembru, ko se bodo pričeli izvajati nekateri ukrepi iz bele knjige, za njih ne bo vsebinsko nič spremenilo, razen sistema predpisovanja naj- cenejšega zdravila v skupini ekvivalentnih zdravil. Prednost bodo imela generična zdravila. Predlagana ukinitev pediatra v primarnem zdravstvu, kjer naj bi tudi za najmlajše skrbel le družinski zdravnik, ,se ne bo zgodila, pač pa bodo imeli starši možnost izbire; ali otrokov lečeči zdravnik ostane pediater ali ga “prepišejo” k družinskemu zdravniku. Borut Miklavčič je tudi po- Borut Miklavčič in Simon Vrhunec vedal, da poraba zdravil na recept v Sloveniji nenormalno raste; lani je brez podražitev cen porasla za 8 odstotkov in posavska regija pri tem ni nobena izjema. Zavod nameni za izvajanje osnovne zdravstvene službe 60 milijard SIT, za zdravila na recept pa je bilo računov za 51 milijard SIT. Tri področja v zdravstvu so za zavod postala neobvladljiva in brez sodelovanja zdravnikov bodo takšna tudi os- tala. To so poraba zdravil, visoka bolniška odsotnost in uporaba medicinsko tehničnih pripomočkov. V zvezi s tem seje Miklavčič dvakrat sestal z direktorji posavskih zdravstvenih domov in bolnišnice. Pogovor je v enem od posavskih zdravstvenih domov je za zdravstveno blagajno že rodil ugodnejše rezultate, je navedel Miklavčič in ni želel izpostaviti, za kateri zdravstveni dom gre. Sicer pa je najboljši plačnik opravljenih storitev v državi še vedno zavod za zdravstveno zavarovanje, ki izvajalcem nakazuje denar v 14 dnevih. Vendar pa za čisto vse to ne bo držalo, saj so imeli v brežiškem zdravstvenem domu težave pri uveljavljanju plačila za storitve, ki so jih nudili beguncem. Državni sekretar Vrhunec je zagotovil, da noben račun ni ostal neporavnan, so pa te storitve plačevali z zamudo. Zato vsako leto namenijo nekoliko več sredstev za oskrbo teh oseb prav zato, da ne bi prihajalo do tolikšnih zamud pri poravnavi obveznosti do izvajalcev, je še dodal Vrhunec. Branka Dernovšek Minister Gaber na odprtju senovške šole Senovo - Krajani in predstavniki političnega življenja v regiji so se v velikem številu udeležili slavnostnega odprtja razširjene in obnovljene osnovne šole Senovo. Za kraj in občino pomembnega dogodka se je udeležil tudi šolski minister dr. Slavko Gaber. 74 let stara šolska zgradba je s prizidkom dobila preko 2000 kvadratnih metrov dodatne površine in 354 šolarjem nudi najsodobnejše izobraževalne pogoje, je med drugim poudaril ravnatelj Vinko Hostar, prepričan, da je senovška šola najlepša v državi. Gradbena dela so stala 504 milijone SIT, šolska oprema 88 milijonov, s stroški priprave zemljišča in projektov pa je vrednost celotne investicije znašala 700 milijonov SIT. 73 odstotkov potrebnih sredstev je prispevek občine, razliko je financiralo šolsko ministrstvo. Minister Slavko Gaber, ki se je svečanosti udeležil z državnim podsekretarjem ministrstva za finance Slavkom Tekavčičem, je povedal, da je v zadnjem desetletju država za dvig prostorskega standarda osnovnega šolstva namenila 23 milijard SIT, približno toliko pa so prispevale še lokalne skupnosti po Sloveniji. Minister je dejal, da vstopamo v evropski prostor pripravljeni; tam namreč pride dlje tisti, ki zna več in je bolj omikan, zato je vložek države v šolstvo naložba v prosperiteto naroda. Krški župan Franci Bogovič se je na Senovem zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli, da so pred dvema letoma s temeljnim kamnom zakoličili prizidek in prenovo, za katero bo občinski proračun v dogovoru z izvajalcem - velenjskim Vegradom dokončno poravnal račune v prihodnjem letu. V kulturnem sporedu so sodelovali DKD Svoboda Senovo, Harmonikarski orkester Katarine Štefanič, posebej pa je navdušil šolski zbor s solistkama pod vodstvom Petra Buzančiča. Branka Dernovšek Župan Bogovič, minister Gaber in ravnatelj Hostar Ozara ob svetovnem dnevu duševnega zdravja Slovenija, Brežice - Društvo Ozara Slovenija, nacionalno združenje za kakovost življenja, je ob 10. oktobru, svetovnem dnevu duševnega zdravja, opozarilo na dejstvo, da imajo ljudje s težavami v duševnem zdravju prav takšne potrebe in želje v življenju kot vsi ostali državljani. V Sloveniji je približno 20.000 ljudi s težavami v duševnem zdravju, na svetu pa 450 milijonov. V Sloveniji je 14 enot društva Ozara, ki so izvedle dneve odprtih vrat. V Ozari Brežice, ki deluje na področju Posavja, so na ogled postavili izdelke, uporabniki pa so prebirali literarne prispevke ter misli, ki so jih zapisali in tako pripravili kulturni program. Ozara poleg drugih slovein-skih organizacij, ki skrbijo za ljudi z duševnimi težavami, tem osebam omogoča podporo v njihovem domačem okolju. “Osebe z duševnimi motnjami želijo biti samostojne, glavna ovira pri tem pa je ta, da po zdravljenju v psihiatričnih bol- nišnicah ostanejo brez dela ali se invalidsko upokojijo, s tem pa izgubijo vse stike in postanejo pasivni člani družbe,” menijo v društvu Ozara. Združenje psihiatrov Slovenskega zdravniškega društva je ob svetovnem dnevu opozorilo na še vedno premajhno poznavanje in preveč predsodkov do duševnih bolezni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je depresija eden glavnih povzročiteljev bolezni v sodobnem svetu, v prihodnosti pa bo vsak četrti človek doživel duševno motnjo. S.V. Zaključek slovenskega knjižnega kviza Ljubljana - V prestolnici je 6. oktobra potekla celodnevna prireditev ob zaključku slovenskega knjižnega kviza “Miško Kranjec in Prekmurje”. Na zaključku je po podatkih organizatorja sodelovalo približno 60 otrok iz vse Slovenije; med njimi tudi Benjamin Štrucl iz OŠ Pišece in Tomi Stušek iz OŠ Tržišče ter njuna mentorja iz brežiške in sevniške knjižnice, kjer so izvedli občinski knjižni kviz. Kot je pov.edal knjižničar Drago Pirman, je bil to zanj in za učence prijeten dan, ko so se zbrali na Prešernovem trgu, kjer so se jim pridružili učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture iz Švice, ki so prav tako reševali kviz. S turističnim vlakom so se odpeljali na ljubljanski grad, si ga ogledali in obiskali še lutkovno predstavo, nato pa jih je vlak odpeljal do hiše RTV, kjer je potekalo snemanje prizorov za oddajo o slovenskem knjižnem kvizu. Pri tem so izvedli tudi žrebanje nagrad za reševalca, mentorja in posebno nagrado za zamejske reševalce kviza. S.V. Liljana Jambrošič iz Krškega je 9. oktobra dobila prvorojenko. Mala Klara nosi očetov priimek Omerzu, velika je bila 54 cm in je tehtala 3750 gramov. Mamica je vesela in pravi, da ju oče Janko čaka doma, kjer se spoprijema z gospodinjskimi veščinami. Tudi mala dama je bila ob našem obisku veselo razpoložena in je z velikimi očkami radovedno ppzirala. Od 4.10. do 13.10. Dečke so rodile: Simona Keržan z Malega Vrha, Karmen Brino-var s Senovega, Katja Lackovič iz Brestanice, Mojca Škoberne iz Presladola, Marjeta Bašič z Malega Vrha in Nada Kranjc iz Podgorice. Deklice so rodile: Branka Petrovič z Velikega Obreža, Darja Cener iz Sel pri Raki in Liliana Jambrošič iz Krškeea. Podelitev Zoisovih štipendij Čatež ob Savi - Zavod RS za zaposlovanje, območna služba Sevnica bo 17. oktobra ob 19. uri v Hotelu Terme Čatež svečano podelila Zoisove štipendije. Certifikate bo Zoisovim štipendistom podelila namestnica direktorja Zavoda RS za zaposlovanje Mauricija Batič. Slavnostni govor pa bo imel minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. V pozdravnem nagovoru bosta spregovorila tudi direktor območne službe Anton Koren in župan občine Krško Franci Bogovič. V umetniškem programu bodo nastopili Nija Androjna na flavti, Klemen Glas z rogom, Matjaž Predanič na harmoniki in Barbara Pungerčič z recitali. Z delavnicami in predstavami obeležili dan šole Sevnica - Največja sevniška osnovna šola se imenuje po Savu Kladniku, leta 1922 rojenem domačinu iz Sevnice, ki je bil kot talec 2. oktobra 1942 ustreljen v Mariboru. V spomin na ta dan je 2. oktober dan šole, ko navadno na stežaj odprejo svoja vrata. Letos je dan odprtih vrat po- obliki socialnih iger, na predmet-tekal v znamenju pogovorov o ni pa so se o tem poglobljeno po-nasilju oz. nenasilju, o humanih govarjali pri pouku biologije ter odnosih in zdravi spolnosti. Taka etike in družbe oz. v programu je namreč tudi tema letošnjega otroškega parlamenta, zato so na šoli tako delavnice kot predstave namenili tej temi.V goste so povabili podjetje Profortis iz Kamnika, ki je pripravilo dve predstavi - “Nasilje v šoli” ter “Odgovorni in varni prvi koraki v spolnost”, organizirane pa so bile tudi delavnice na to temo. Na razredni stopnji so potekale v glavnem v domovinske vzgoje. K pouku so bili tega dne povabljeni tudi starši, dan pred tem pa so si ogledali gledališko igro z naslovom “Naučimo jih in pustimo jim živeti”. Dva igralca sta skušala na humoren način staršem pokazati, kako in kaj jih morajo naučiti in kako jim morajo pustiti živeti svoje življenje. Nada Černič Cvetanovski KMETIJSTVO, PODEŽELJE Sava Glas, 16.10.2003 Kmetje in država ostajajo na različnih bregovih Spremenjen zakon o dohodnini bi še bolj “obral” kmete Ljubljana - Spremembe zakona o dohodnini, ki se predvidevajo, bi bistveno poslabšale že tako težak socialni položaj kmečkega prebivalstva. V predlaganih spremembah namreč zakon poleg katastrskega dohodka predvideva tudi obdavčitev subvencij, dotacij, donacij ali denarne pomoči, katastrski dohodek najetih površin in obdavčitev investicij. Ker so omenjene spremembe za kmete nesprejemljive, si Sindikat kmetov Slovenije prizadeva, da do njihovih uresničitev ne bi prišlo. Pretekli teden so se o tem pogovarjali na Ministrstvu za finance. Sindikat kmetov Slovenije opozarja na nesmiselnost predlaganega zakona, predvsem za razvoj že sedaj socialno šibkega kmetijstva. Menijo, da bo predlagani zakon vplival na zmanjšanje najetih zemljišč, posledično zaraščenost in neobdelanost podeželja. Investicije na kmetijah se bodo zmanjšale ali pa jih sploh ne bo. Redke mlade družine, ki še ostajajo na kmetiji, ne bodo mogle investirati in povečevati proizvodnje, kar pomeni, da se bo s tem predlogom socialni položaj kmečkega prebivalstva še poslabšal, sledil bo negativni trend razvoja podeželja v povezavi z demografsko ogroženostjo in zaraščanjem pkolja. Sindikat kmetov se je tudi odločil za nekatere aktivnosti, da do uresničitve omenjenih sprememb zakona ne bi prišlo. Pretekli teden je bila uresničena ena od njihovih zahtev - pogovor z vlado oziroma pristojnim finančnim ministrstvom. Predstavnike sindikata je sprejela državna sekretarka Milojka Kolar, vendar pa pogovori niso bili posebej uspešni. Janez Pirc, generalni sekretar sindikata kmetov je povedal, da ostajajo na različnih bregovih. Tako sindikat še naprej ne pristaja na predlagane spremembe zakona o dohodnini, dokler ni dorečen sistem vrednotenja katastrskega dohodka. Slednji je namreč pogoj za zakon o dohodnini. Poleg tega ni dorečena tudi skupna kmetijska politika za neposredna plačila za slovenske kmete. Še vedno visi v zraku, ali bodo realizirana na kmetijsko gospodarstvo ali na ha zemljišča. Zato Pirc napoveduje, da se bodo v nadaljevanju poslužili vseh načinov sindikalnega boja, s katerimi bodo poskušali doseči, da tako drastične spremembe zakona o dohodnini ne bi bile sprejete. Že v tem tednu bodo po svojih območnih enotah sindikata organizirali okrogle mize, na katere bodo povabili tudi predstavnike kmetijskega in finančnega ministrstva, da bi slednji kmetom sami razložili predlog sprememb zakona o dohodnini. Sicer pa naj bi vlada omenjene predloge obravnavala na svoji seji konec oktobra ali v začetku novembra. Jelica Koršič Prvič izbrana “kmetica leta” Ljubljana, Posavje - 15. oktober je proglašen za svetovni dan kmetic, dan kasneje - 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Da si dneva sledita, ni naključje, saj so kmečke in podeželske žene glavne pridelovalke zdrave hrane, ki si jo potrošniki vedno bolj želijo in jo na trgu tudi zahtevajo. Posavske kmetice letos tega dneva niso posebej obeležile po občinah, ampak so se pridružile slovesnosti, ki jo je organizirala Zveza kmetic Slovenije, kjer so prvič proglasili tudi “kmetico leta 2003”. Zveza kmetic Slovenije, ki ji predseduje Marija Horjak iz Kočevja, je nepolitična organizacija, ki združuje 70 društev iz vse Slovenije (okrog 30 jih še ni vključenih v zvezo), v katerih deluje preko 10.000 kmetic in žena s podeželja. Zveza je bila ustanovljena leta 1995 v Gornji Radgoni v prizadevanju za izboljšanje položaja kmetic in podeželskih žena v naši državi. Tildi v prihodnje ostaja to njeno osnovno poslanstvo, pa tudi iskanje možnosti za izobraževanje, zavzema se za združljivost profesionalnega dela in materinstva ter bolj množično vključevanje žensk v razvoj podeželja in javno Anica Bohorč življenje. Ob vstopanju v EU pa so se aktivnosti zveze razširile tudi preko meja Slovenije; slo- venske kmetice namreč sodelujejo tudi s sorodnimi organizacijami v drugih evropskih državah in celo v Svetovni organizaciji podeželskih žena. Osrednja slovestnost ob letošnjem svetovnem dnevu kmetic, na kateri so prvič proglasili tudi kmetico leta, je bila v sredo zvečer v Ljublajni. Med 15 kandidatkami iz cele Slovenije, ki so jih predlagala društva, je bila tudi Anica Bohorč iz Pres-ladola pri Brestanici. Častni naziv “kmetica leta 2003” pa bo prvič nosila Primorka Afra Prinčič iz Dobrovega. Jelica Koršič Kmetice ne bodo le “čistilke” podeželja Bizeljsko - Regijskega srečanja kmetic se je udeležilo preko 400 žena in kmetic Posavja. Spoznavale so lepote in znamenitosti kraja, nato pa se v zadružnem domu zadržale na družabnem srečanju. Že 11. tradicionalno srečanje je gostilo Društvo kmetic Brežice in predsednica Slavka Preskar je bila vesela tako velikega odziva in navdušenja žensk nad lepotami kraja. Spoznale so turistične kmetije, repnice, si ogledale razstavo naravne in kulturne dediščine kraja ter razstavo o Slomšku v tamkajšnjem župnišču in se popeljale z avtobusi na panoramski ogled. Veronika Fabinc s Črnca je kot podpredsednica Zveze kmetic Slovenije ženskam prenesla sporočilo z usposabljanja v okviru EU, ki pravi, da so one tiste, ki bodo v EU ohranjale dušo in identiteto naroda. Zato jih je pozvala, naj ohranjajo domačo kuhinjo in običaje. Ob tem je opozorila na 15. oktober, ki je svetovni dan kmetic, v okviru katerega bodo letos prvič izbirali tudi kmetico leta. Zbrane v zadružnem domu sta pozdravila predsednik Krajevne Franci Kelhar in župan mag. Andrej Vizjak. Slednjega so kmetice pozvale, da njihov “glas” prenese v parlament. Vizjak pa jim je dejal, da osebno meni, da država ob položaju in težavah kmeta ne bo smela in mogla mižati. Slišali smo tudi, da kmetice ne bodo le “čistilke” podeželja, saj znajo in zmorejo več, zato jim je Darja Planinc iz Regijskega pospeševalnega centra Posavje predstavila program podjetniške prenove podeželja in jih pozvala k sodelovanju. Kmeticam so druženje polepšali Moški pevski zbor Stara vas Bizeljsko in Nuša Deren-da, nato pa so jih zabavali še Bizeljski muzikantje. S.V. Udeleženke letošnieea srečama kmetic Državo bodo napake drago stale! Ljubljana - Kmetje niso proti pošteni davčni politiki, vendar pa mora ta biti takšna, da spodbuja zanimanje za delo na kmetiji, ne pa da ga zavira, je pred dnevi javno povedal predsednik Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja Franc Pribožič iz Dečnih sel, kije tudi koordinator Zadružne zveze Slovenije (ZZS) za Posavje. Čedalje manj mladih ljudi se namreč odloča za prevzem kmetij, saj so dajatve in stroški na kmetiji preveliki, je še poudaril in dodal, da bo zaostrovanje razmer vodilo v nadaljnje staranje in posledično propadanje slovenskih kmetij. Pribožič je prepričan, da bo ohranjanje obdelane pokrajine za državo, ko bo ugotovila svojo napako, veliko dražje, kot če bi danes nekatere postavke iz obdavčitve izpustili. Pribožič meni, da se mora država odločiti, katere kmetije bo podpirala ter jih kadrovsko oziroma tehnološko razvijala in kako bo socialno reševala vprašanje tistih kmetij, ki bodo propadale. Po njegovem mnenju trenutno državi namreč manjka usklajena in jasna politika na tem področju. Zelo hitro namreč sprejema predpise, ki so naravnani evropsko, v veliko primerih pa kmetije na to niti kadrovsko niti materialno niso pripravljene. Zaradi tega, tako Pribožič, tudi nastajajo težave pri koriščenju sredstev, ki jih Slovenija dobiva iz raznih skladov EU, in pridobivanju potrebnih kreditov. STA/J.K. Nabiranje šampinjonov prepovedano? Posavje - Po letošnji hudi suši so se po prvem obilnejšem jesenskem dežju na travnikih pojavili travniški šampinjoni oziroma kukmaki, ki so privabili množice nabiralcev. Kmetje, ki so komaj čakali, da bo po dežju na travnikih zrastla trava za krmo, se jezijo, saj nabiralci gob s svojimi obhodi mlado travo uničujejo. V Sloveniji je nabiranje gob zakonsko urejeno z Zakonom o gozdovih, čeprav lastniki gozdov nikomur ne morejo in ne smejo prepovedati ali omejevati sprehodov po gozdovih, nabiranje gozdnih zelišč in sadežev, med katere sodijo tudi gobe. Prav pri gobah pa zakon vendarle omejuje količino; republiški inšpektor za gozdarstvo in lovstvo Moj-mir Pustoslemšek jepojasnil, da je nabiranje gob v gozdovih urejeno z uredbo o nabiranju samoniklih gliv, ki poleg ostalega določa, da lahko en nabiralec dnevno nabere največ 2 kg gob. Povsem drugače je s trenutno aktualnim nabiranjem šampinjonov na travnikih. Travniki so namreč zasebna lastnina in lastniki lahko nabiranje gob dovolijo ali pa ne. Kmetijski inšpektor Bojan Jevševar je povedal, da inšpektorji glede tega nimajo nikakršnih pristojnosti. Vendar vsakomur, ki želi nabirati šampinjone na travniku, ki ni njegov, priporoča, da za dovoljenje vpraša lastnika. Lastnik mu nabiranje lahko prepove, če nabiralec tega ne upošteva, lahko lastnik zaradi motenja posesti pokliče policijo, kar je seveda kršitev, ki se sankcionira. .LK. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice Podlubniki so letos “preredčili” smreko Dolgotrajna suša in rekordno visoke temperature, vremenska pojava, ki sta v obdobju od konca zime pa do začetka septembra zaznamovala vremensko dogajanje na celotnem območju Republike Slovenije, sta se odrazila tudi v povečanem številu s podlubniki napadenih smrek in smrekovih sestojev. Letošnjaprenamnožitev podlubnikov v Sloveniji je najobsežnejša med vsemi do sedaj zabeleženimi. Največ napadenih dreves so evidentirali na Kočevskem, sledi območje Ljubljane, Celja in Novega mesta. Do sredine septembra je bilo po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije s podlubniki napadenega drevja evidentiranega za 225.000 m3, kar predstavlja desetino rednega letnega poseka v Sloveniji. Na področju gozdnogospodarskega območja Brežice smo do tega obdobja zabeležili za 7700 m' napadenega lesa, največ na področju krajevnih enot Brežice, Senovo in Sevnica. V septembru smo na našem območju še pospešeno odkrivali nova žarišča tako, daje do 6. oktobra evidentiranih 12.300 m3 napadenega lesa. Ocenjujemo, daje saniranih žarišč tri četrtine. Vloga lastnikov gozdov pri sanaciji podlubnikov Pomembna je že preventiva. Gojenje mešanih gozdov z rastišču prilagojenimi drevesnimi vrstami je osnova zdravega gozda. Vendar lahko tudi gozd, kije sicer zelo stabilen ekosistem, ob stresnih situaci-jah prizadenejo katastrofe. Lastnikom gozdov v letošnjem letu in v sa, naj o tem takoj obvestijo svojega revirnega gozdarja. Gozdove ob svojem rednem delu pregledujemo tudi gozdaiji Zavoda za gozdove. Vidni znaki napada se razlikujejo v spomladanskem in jesenskem času. Vendar smo letošnje leto ugotavljali zelo netipično pojavljanje znakov, ki so se med lokacijami razlikovali. Pri pregledu moramo biti pozorni na majhne okrogle lukn jice na deblu in pojav črvine, na smolenje, spremembo barve iglic, usipapje iglic in na odstopanje lubja. Takoj po odkritju napadenih dreves gozdar lastniku izda odločbo za posek ter svetuje najprimernejše potrebne zatiralne ukrepe. Napadeno drevje je potrebno takoj posekati, obeliti, lubje sežgati, vejevino zložiti v kupe. Neobeljene sortimente je potrebno takoj odpeljati iz gozda. V primeru prepovedi kuijenja je v izjemnih primerih dovoljena uporaba insekticida. Dovolj hiter izvoz lesa iz gozda zagotavlja tudi ustrezno kakovost in s tem doseganje ustrezne cene. Les, ki bo predolgo ostal neobeljen, bo zaradi napada gliv začel modreti. Pravočasno in v skladu z odločbo opravljeno delo je osnova za pridobitev subvencije iz državnega proračuna. Sofinancirano je lupljenje lubadark, požig ostankov ter škropljenje lubadark med 20 in 40 % opravljenih ur. Odstotek sofinanciranja je odvisen od poudaijenosti funkcij gozda in se na ekonomsko šibkih območjih poveča za 30%. Obračun po pregledu pripravi gozdar ZGS. Če lastniki ne opravijo z odločbo naloženih del, je Zavod za gozdove dolžan zagotoviti izvedbo z drugimi izvajalci, seveda na stroške lastnika - izvršba po drugi osebi. Sanacija jesenskega napada podlubnikov mora biti opravljena najkasneje do začetka pomladi leta 2004. Do pomladi prihodnjega leta bodo zagotovo odkrita nova žarišča in potrebno jih bo pravočasno sanirati. Sicer se prihodnje leto lahko pojavi ponovna gradacija in še večja škoda Zato še enkrat pozivamo vse lastnike iglastih gozdov, da sodelujejo z gozdarji Zavoda za gozdove pri preventivnih in zatiralnih ukrepih proti podlubnikom. Preko zime bomo pripravili tudi izobraževalna predavanja za lastnike gozdov. Mojca Bogovič, vniv.dipl.intgozd. Skala deli koruzo iz blagovnih rezerv Brežice - Zaradi letošnje katastrofalne suše, ki je prizadela celotno slovensko kmetijstvo, živinorejce toliko bolj, ker bo slej ali prej lačna živina, je vlada odobrila takojšnjo pomoč živinorejcem in jim dodelila koruzo iz blagovnih rezerv. Slednjo so v preteklih dneh intenzivno delili. Iz Posavja je vlogo za koruzo iz blagovnih rezerv oddalo približno 950 upravičencev; največ iz sevniške občine - 447, nekaj manj iz krške - 352 in najmanj iz brežiške-le 143. Kmetje-živinorejci sicer s ponujeno pomočjo države niso najbolj zadovoljni, saj trdijo, da je koruza iz blagovnih rezerv zanje predraga. V naprej so namreč morali plačati 9 SIT in manipulativne stroške izvajalca, ki znašajo 1,5 SIT po kg za rinfuzo in še DDV. Preostanek cene bo država kmetom odračunala od odškodnine za odpravo posledic suše. Kot naj-godnejši izvajalec je bilo za brežiško občino izbrano podjetje Skala, ki pa deli koruzo še za 23 občin, obe posavski, krško in sevniško, ter za občine z Dolenjske in Bele Krajine. Vodja Silosov na Skali Tone Cerjak je povedal, da so večino koruze že razdelili, kljub temu da iz brežiške občine stroškov, ki bi jih morali poravnati pred delitvijo, še ni poravnala tretjina vlagateljev. Ker je država dosledno zahtevala prej omenjeno predplačilo, je zanje denar založila Skala, tako da seje razdeljevanje sploh lahko začelo in da niso bili oškodovani tisti, ki so stroške poravnali v določenem roku. Skala deli koruzo med tednom od 7. do 15. ure, večjih zapletov niso zaznali, pravi Cerjak, nekaj težav in morda tudi negodovanja se je zaradi tehtanja pojavilo le pri večjih količinah. Z razdeljevanjem koruze bi želeli zaključiti do konca tega meseca. Še enkrat velja opozoriti, da za upravičence, ki so vlogo oddali, ni modro, da bi si sedaj premislili in koruze ne bi vzeli. Država seje namreč odločila, da bo stroške za koruzo iz državnih rezerv kmetom v vsakem primeru obračunala, pa če bodo koruzo prevzeli ali ne. Torej bodo ob koruzo in ob denar. Na Skali je koruza tudi za krško in sevniško občino, v krški občini jo deli KZ Bohor, v sevniški občini KZ Sevnica, v Šentjerneju pa KZ Krka. Jelica Koršič S seje občinskega sveta Se bodo nova telesa ujela z županom? Brežice - Občinski svet Brežice ima nova delovna telesa in komisije, ki jih je predlagala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAS). S preobratom strankarske moči ob aprilskem podpisu dogovora o sodelovanju med LDS, LORKS, SNS, DeSUS in PUM je bila sprememba pričakovana. Pred tem so združeni na 5. seji maja rušili dotedanji KVIAZ, ki mu je predsedoval Milko Veršec (SDS) in za predsednika potrdili Jožeta Avšiča (LORKS). Po sklepu svetnikov bodo na predvečer občinskega praznika, 27. oktobra, občinske nagrade prejeli Primož Kozmus iz Brežic, Mihael Škvarč iz Dobove in Peter Skrivalnik iz Pišec. Priznanja občine pa Atletski klub FIT Brežice, Društvo borilnih veščin Katana Globoko in Klub posavskih študentov. Tokrat je dosedanja pozicija, ki je sicer s formiranjem petih strank pristala v opoziciji, imela pripombe na sestavo delavnih teles. Jasno je bilo, da lahko peterica strank potrdi, kar si zamisli. S predlogom imenovanj se nista strinjala Milena Jesenko (ZLSD) za komisijo za vloge in pritožbe ter Jernej Zorko (SDS) za odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja. Namesto njiju bodo predlagali nadomestne člane. Od skupaj 30 svetnikov jih je za vsa delovna telesa in komisije glasovalo le po 15. V nadzorni odbor so predlagali Boštjana Podgorška, Mil-jenka Muho, Dragutina Sotler-ja, Jožefo Stezinar in Karmen Krošl, predsednika bodo izvoli člani med seboj. Statutarno pravni komisiji predseduje Nataša Starki (LDS), komisiji za vloge in pritožbe Jure Pezdirc (PUM), odboru za družbene dejavnosti mag. Stanka Preskar (LORKS), odboru za proračun, finance, davčno politiko in občinsko premoženje Borut Mokrovič (LDS), odboru za malo gospodarstvo in turizem Davor Račič (PUM), odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja Mira Budič (N.Si), odboru za urbanizem in okolje Alja Kobali (LDS), odboru za komunalno infrastrukturo pa Rok Kržan (DeSUS). Na 8. redni seji so obravnavali 20 točk dnevnega reda. Sprejeli so poročilo o izvrševanju letošnjega proračuna za obdobje od januarja do avgusta. Vendar to ne kaže na obetavno izvrševanje proračunskih nalog, kar župan opravičuje s poznim sprejetjem proračunu v aprilu in zapoznelim plačevanjem obveznosti s 60-dnevnim rokom. Zato je že v novembru napovedal rebalans proračuna in takrat pričakuje, da bo stanje veliko bolj jasno. A glede na dogajanje na seji se zdi, da je storjen korak za pospešeno odprodajo občinskega premoženja; potrdili so niz predlogov za odprodajo stavbnih in kmetijskih zemljišč, soglašali pa so tudi z neposrednimi pogodbami. Sprejeli so tudi pravilnik o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih-državnih pomoči, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Brežice. Ze maja so svetniki združili predlog obstoječega in novega pravilnika in tako bolj sistematično uredili dodeljevanje pomoči na področju malega gospodarstva. V letošnjem proračunu občine je tudi razširjen obseg sredstev, namenjen malemu gospodarstvu. Suzana Vahtarič Delovna telesa in komisije Statutarno pravna komisija: Nataša Štarkl, Janko Žalac, Dušan Medved, Borut Mokrovič, Stane Radanovič, Mihael Škrlec, Jure Pezdirc Komisija za vloge in pritožbe: Jure Pezdirc, Vanja Veselič, Milko Veršec, Alja Kobali, mag. Stanka Preskar, Janko Žalac... Odbor za družbene dejavnosti: mag. Stanka Preskar, Davor Račič, Franc Kelher, Antonija Zaniuk, Peter Skrivalnik, Ivan Pon-delak, Lado Križman, Janko Žalac, Marjan Vučajnk Odbor za proračun, finance, davčno politiko in občinsko premoženje: Borut Mokrovič, Primož Mlakar, Anton Rožman, Stane Kocjan, mag. Vojko Bibič, Ivan Vogrinc, Rok Kržan, Terezija Suša, Jure Pezdirc Odbor za malo gospodarstvo in turizem: Davor Račič, Stane Štefanič, Andrej Oštrbenk, Ciril Flis, Tomislav Jurman, Aleksander Polovič, Rok Kržan, Terezija Štingl, Gregor Črnoga Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja: Mira Budič, Aleksander Dovjak, Jože Avšič, Alfonz Komotar, Miran Omerzel, Ivan Kovačič, Janko Žalac, Berislav Nikič... Odbor za urbanizem in okolje: Alja Kobali, mag. Vojko Bibič, Mateja Kaudek, Matjaž Avšič, Milko Veršec, Stane Radanovič, Vanja Veselič, Teodor Oršanič, Aleš Radenšek Odbor za komunalno infrastrukturo: Rok Kržan, Stane Radanovič, mag. Vojko Bibič, Stanko Tomše, Miroslav Levak, Peter Skrivalnik, Anton Požar, Jure Pezdirc, Mladen Strniša 8. oktober je dan slovenske carine Ljubljana, Posavje - 8. oktobra leta 1991 je slovenska carinska služba vzpostavila carinski nadzor na slovensko-hrvaški meji in s tem na celotnem območju Slovence, s čimer je bil storjen pomemben korak k dejanski osamosvojitvi naše države, meni generalni direktor Carinske uprave RS Franc Košir. Na osrednji slovesnosti so podelili nagrade, med dobitniki pa sta bila tudi dva Posavca. Košir je podelil priznanja najbolj zaslužnim 27 carinskim delavcem od skupaj 2300, ki so se v zadnjem letu posebej izkazali. Med dobitniki nagrad sta tudi Tomaž Gorenc z izpostave Obrežje in Jože Žarn z izpostave Dobova. Z vstopom Slovenije 1. maja prihodnje leto v EU bo zaradi ukinitev zdajšnjih mej z Italijo, Avstrijo in Madžarsko reorganizirana carinska služba. Večji del zaposlenih bo premeščen na slovensko-hrvaško mejo. Z Jože Žarn naslova povečanja obsega dela bo na Obrežju kot največjem cestnem prehodu in v bližini železniškega v Dobovi ustanovljen Carinski urad Brežice. Carinski urad Brežice, izpostava Obrežje, bo pokrival vse tri posavske upravne enote, poleg teh pa še Črnomelj, Metliko, Novo mesto in Trebnje. Skupaj bo zaposlenih 305 delavcev, od tega jih je na tem področju 119 že sedaj, preostale bodo prerazporedili od drugod. S.V. Mladi naj sami prispevajo k izboljšanju svoje prihodnosti Nič se ne dogaja ... MENI?!, Trgovsko uvozno-izvozno podjetje KENEX v partnerstvu z Mladinskim centrom Brežice objavlja razpis za PODJETNIŠKE PROJEKTE MLADIH Stopnja nezaposlenosti fnladih v občini Brežice narašča, število razpoložljivih delovnih mest pa tudi celotna kapaciteta v občini se zmanjšuje; mladi, ki odhajajo na študij, iščejo zaposlitve v večjih mestih. Poleg črnogledega zapisa in realnosti pa se ravno tako vsak dan srečujemo z mladimi, ki dosegajo vidne uspehe na državnem nivoju in širše na različnih področjih. Kombinacija idej, znanja, energije lahko premika gore in postavlja nove temelje. Ravno temu je namenjen ta razpis. Z vso potrebno podporo, da zapisan projekt iz besede preide v življenje in ustvari v lokalnem okolju vidne rezultate, ponudi nove zaposlitve za nosilce ali druge mlade, pritegne in razvija potenciale svoje občine. Zato vabimo mlade, ki: ! si želijo svojo prihodnost, zaposlitev kreirati sami, ! imajo podjetniško idejo, ! je ta locirana z rezultati v občini Brežice, ! so idejo pripravljeni razviti v projekt, ! so pripravljeni sam projekt ob potrebni podpori realizirati ali sodelovati, da zapišejo projekt in ga oddajo. Predloženi projekti morajo biti pripravljeni in predloženi na razpisnih obrazcih, ki jih zainteresirani prijavitelji lahko dvignejo osebno na naslovu: Mladinski center Brežice, Gubčeva 10a, 8250 Brežice vsak delovni dan od 8.00 -15.00 oz. na spletni strani www.mc-brezice.si. Projekte lahko prijavitelji oddajo do 15. decembra 2003 osebno na naslov Mladinskega centra Brežice do 14. ure ali odpošljejo priporočeno najpozneje s poštnim žigom 15.12.2003. Odpiranje prispelih vlog bo 5 dni po zaključenem zbiranju, obvestila o rezultatih odločitve volilne komisije bodo prijavitelji prejeli najpozneje v 45 dneh po odpiranju prispelih vlog. Posodi mi idejo, vrnem ti jo z dobičkom. Največji turistično poslovni dogodek v Sloveniji Čatež ob Savi - Slovenska turistična organizacija (STO) že šestič prireja Slovensko turistično borzo. Na natečaju za lokacijo je uspel Zavod za turizem občine Brežice, tako da bo največje poslovno srečanje domače turistične ponudbe in tujega povpraševanja v Sloveniji od 16. do 20. oktobra v Termah Čatež. Iz 24 držav prihaja 216 organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov, ki zastopajo 161 podjetij. Med njimi bodo letos prvič tudi predstavniki skandinavskih držav. Danes bo večerni sprejem, osrednji borzni dan bo jutri 17. oktobra in bo v celoti namenjen poslovnim razgovorom. V soboto se bodo tuji partnerji podali na enodnevno študijsko potovanje v Olimje in Rogaško Slatino s poudarkom na ponudbi zdravilišč in vinskih doživetij. Letos bodo od 18. do 20. oktobra spoznavali območje od Rogaške Slatine do Ptuja, Moravskih Toplic, Zreč, Rogle, Laškega in Celja. S.V. Brežice - Trgovsko uvozno-izvozno podjetje Kenex iz Dobove v partnerstvu z Mladinskim centrom Brežice objavlja razpis za podjetniške projekte. Lastnik podjetja Tomislav Jurman se je zanj odločil v lastni režiji, predvsem ker pogreša podjetniško razmišljanje v šolskem sistemu. Razpis je namenjen zlasti mladim, saj ima Jurman vizijo, da bi dosegel povezavo šolskega sistema s podjetništvom. Zaveda se, da so mladi večinoma nezainteresirani in apatični, vendar je prepričan, da jih je potrebno spodbuditi, da sami prispevajo k izboljšanju svoje prihodnosti. Upa, da bodo spodbudili predvsem dijake srednjih šol; k sodelovanju so že povabili Srednjo trgovsko in ekonomsko šolo Brežice, kjer imajo podjetniški krožek. Veijetno kak odoben projekt med mladimi že nastaja, vendar poudarja, daje treba storiti korak naprej in preiti k njegovi realizaciji. V želji, da bi snovalci projekta sodelovali tudi pri njegovi realizaciji, pa vidi tudi možnost nadaljnje zaposlitve mladih in na daljši rok pridobitev dobička. Prav realizacijo izbranega projekta pogojuje komisija, ki bo prispele projekte obravnavala in skušala izbrati najboljšega. Sestavljajo jo direktor podružnice NKB Maribor Slavko Dimič, vodja poslovne enote Adriatica d.d. Martin Bratanič, vodja Oddelka za gospodarske javne za- Tomislav Jurman deve in gospodarske službe Občine Brežice Bojan Tičar, namestnica ravnatelja Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice Metka Galič in Tomo Jurman. Razpisni obrazci so na voljo na Mladinskem centru Brežice, rok za prijavo projektov je 15. december. V začetku januarja bo znan izbor, Jurman pa za natečajnike pripravlja tudi ekskurzijo s podjetniškim prizvokom. Suzana Vahtarič Splošna gradbena dela Gradnja stavb, zidarska dela, krovska dela Jože BRSAN s.p. Hrastje 12, Šentjernej 041-913-259 Sava Glas, 16.10.2003 Mladi črpajo sredstva EU Brežice - Evropska komisija je organizirala Evropski mladinski teden, ki je potekal od 29. septembra do 5. oktobra. Vrsta aktivnosti v Evropi in Sloveniji je bila namenjena Predstavitvi rezultatov evropskega programa “Mladina”. Z namenom spodbuditi sodelovanje lokalnih oblasti pri organizaciji mednarodnih projektov so v Mladinskem centru (MC) Brežice pripravili panelno debato. Nacionalna agencija programa Mladina Movit je debato organizirala z namenom pritegniti °bčine v programe mladih, je po-vedal direktor Janez Škulj. Od Povabljenih županov Posavja in Novega mesta sta se odzvala le mag. Andrej Vizjak in pred-stavnik družbenih dejavnosti ob-*'ne Novo mesto. Aktivnosti z naslova projekta “Mladina” so Podstavili MC Brežice, Društvo Zveznikov mehkega pristanka (t>ZMP) Krško in Društvo za ^zvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. MC Brežice program “Mladi-na” izvaja dve in pol leti, aktivnosti seje udeležilo 119 udeležencev, pridobili so 52 partnerskih organizacij iz 21 držav, zanjo so iz programa pritegnili 62.000 evrov. Ena od zadnjih mladinskih izmenjav, ki je potekala v Brežicah, je bil Art of tolerance. Od takrat je na polletni izmenjavi v Brežicah tudi Joke iz Belgije, ki se uči jezika, spoznava kulturo, pomaga pri delu MC in zdaj pričenja s poučevanjem tečaja francoščine. DZPM Krško v okviru tega programa izvaja seminaije video kreativnosti, Novomeško društvo pa dela z otroki in mladimi. Mladi so izpostavili, da izkušnje, pridobljene v programih, težko uporabijo v pri nadaljnjem delu. Predstavnika občine sta poudarila, da programe mladih podpirajo skozi ustaljene strukture, mag. Vizjak je povedal, da mladinskim aktivnostim v letošnjem letu namenjajo enkrat več sredstev, oba pa menita, da skozi videno ne bo manjkalo konkret- Tomo Gomizelj, DZMP Krško: Mladi si širijo obzorja skozi programe, tako doma kot v tujini. Vsak mladinec bi potreboval tovrstno daljše bivanje v tujini; saj tudi osebnostno odraste. Tako bi bile družbe bolj odprte in tolerantne. Andreja Gošek, študentka s Senovega: Poleti sem se vrnila s prostovoljnega dela na Portugalskem. Pridobljene izkušnje v programu “Pisarna brez drog” bi želela uporabiti v Sloveniji, pa se mi zdi, da so tu organizacije, ki delajo z odvisniki, zagledane vase in zaprte. Program Mladina po mojem mnenju daje veliko priložnosti, ni pa dovolj poznan med mladimi. nih programov, s katerimi bodo mladi lahko konkurenčni pri proračunskih sredstvih. Program “Mladina” je namenjen mladim od 15. do 25. leta, ponuja jim možnosti za prostovoljno delo in aktivnosti v tujini, mladinskih izmenjavah, evropske prostovoljne službe, pri mladinskih pobudah in drugod. Ob Evropskem tednu mladih so se mladi srečali tudi v Bruslju, kjer so podelili nazive najboljših projektov. Suzana Vahtarič Prihaja čas za EKO-vas ^beže - V Kozjanskem parku so v okviru mednarodnega projekta “Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dediščine” v lanskem letu dokumentirali tudi objete štirih domačij na Križan Vrhu, ki sestavljajo zaselek Trebeže.V teh dneh pa so Vključili evidentiranje in dokumentiranje predmetov v eni od štirih hiš, ki naj bi skupaj sestavljale EKO vas. Opustele domačije, ki sestavljajo zaselek Trebeže v občini “istrica ob Sotli, so edinstven še ohranjen kompleks podeželske Oaselbinske stavbne dediščine, ki 8a sestavljajo štiri domačije z tivanajstimi stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, tremi v°dnjaki in razpelom. Zlasti v darovanjskih objektih so še ?tiranjeni številni predmeti, za a(ere menijo, da bi jih bilo jOogoče uvrstiti v kulturno dediš-lno, vsi pa so izjemnega pome-1)3 Za raziskavo in predstavitev jjačina življenja v tem kraju. Pred onevi je skupina študentk etnologije iz Filozofske fakultete popisala predmete v eni od ti*Š, v naslednji fazi pa bodo pri-*e na vrsto še druge domačije. Zaselek Trebeže pa ni vključen le v mednarodni projekt evidentiranja in dokumentiranja Podeželske stavbne dediščine, 'e m več tudi v PHAROV projekt normiranje produktov in stori-ev trajnostnega turizma na nhtnočju Kozjanskega”, ki se v em mesecu zaključuje. Ena od tirih projektnih skupin je vzela P°d drobnogled prav Trebeže kot Vas, ki jo je potrebno oživiti in vZpostaviti tako imenovano eko-vas. V okviru omenjenega projek-3 so skušali ugotoviti stanje vasi jti Podati razmišljanja, kako realizirati zapuščeno vas in ^Predeliti nove vsebine. V razgo-0ru z nekdanjimi prebivalci so 3ziskovalci ugotovili, da so v s3sC ki seje pretežno ukvarjala . Poljedelstvom in živinorejo, , adali dobri odnosi. Glavni do-10# nmu rsciKt Peter Vene “Moja pripoved je ubesedena v mojih delih!” Vsa razmišljanja in vse življenjske zgodbe Petra Veneta so tenkočutno upodobljene v njegovih skulpturah. Toplih, kot je topel les. Živi ustvarjalno sožitje z lipovim plohom, zgaranimi samotci vrb in topolov z vseh koncev slovenske dežele. Z ljubeznijo jih je, jih in jih bo še, pravi, čistil, lupil, bezal zemljo iz njih, odstranjeval strohnelo, jih sušil in oblikoval tako, da bodo iz njih nastajale kiparske podobe, posode ali pohištvo. V vsem je v celoti njegova posebnost - ženska. Vsi, ki so karkoli Petrovega kupili ali dobili v dar, so se vedno vrnili. “V vseh oblikah in vseh ' zmožnostih njenih gibov je moja posebnost ženska”, pove v rodnem dolenjskem narečju, j ko že skoraj odhajam in se mi pogled kar neustavljivo pase v razloženi lepoti, ki je noče biti konec. “Mama je bila z Male Poljane pri Šmaijeti, oče pa z Bučke, kjer sem od rojstva 13.9. 1943 tudi rasel in zrasel na kmetih. Z bratom Pavlom (dvojčkom) sva že majhna ustvarjala iz blata. V Mariboru sem se izučil za električarja, bil na praksi v Elektru Krško in bil tam tudi zaposlen do osamosvojitve. Do takrat, zlasti pa potem, moje življenje poteka v ljubezni do i lesa. Ko sem pustil redno delo na Elektru, so vsi mislili, da se mi je zmešalo, sploh še, ko sem začel zbirati material za skulpture. Večina ljudi hoče danes veliko denarja na hitro, pri meni in družini to ni tako enostavno. Je pa največ vredno, da lahko delam to, kar imam rad.” Žena Melita, Boštanjčanka, nekoč oblikovalka v Jutranjki in plodna spremljevalka pogovora, pojasni: ” Vsi smo skupaj j stopili in mu pomagali, seveda pa brez Petra ne bi bilo nič. Bili smo skupaj ob delu in se veselili vsake razstave in bili veseli in ponosni vsakega uspeha. To je cena dela, ki jo krasijo skupni lepi časi.” Petra in Melito je spojila elektrika, povesta. Spojila pa je tudi njunih pet otrok; Nives, Roku, Klemnu, Rožletu in Andražu je mati narava poklonila umetniški ustvarjalni duh od oblikovanja do glasbene in kuharske nadarjenosti. Ob tako veliki družini je žena in mama Melita ostala doma, kar je za ; družino posebej dragoceno darilo. Svoj material z raznih področij spravlja Peter v celih kosih s škripci ali celo traktor- ji, da se naredi čimmanj škode na deblih in jih šest ali sedem let naravno suši v prirejenem skladišču romantične doline Graho-vica. Zatem pride obdobje treh ali štirih mesecev sušenja v Kopitarni Sevnica in potem obdelava. "Obdelava je kovaško delo in ko zmanjka idej, pomaga tu in tam tudi cviček,” pove šaljivo. Za Petrom in družino je nešteto skupinskih in samostojnih razstav. In kiparskih delavnic, kamor sta z Melito pripeljala les in orodje in kjer so vedno vsi postali ena velika ustvarjalna družina, ki seje ob koncu težko ločila. vtise Petra Veneta, njegove družine in življenjske sopotni-ce, ki je ob vsem tudi njegova menedžerka. Dom, ki je sko- Večina ljudi hoče danes veliko denarja na hitro, pri meni in družini to ni tako enostavno. Je pa največ vredno, da lahko delam to, kar imam rad. Povsod, kjer imajo odprtja razstav, predstavljajo Slovenijo tudi drugače in sicer z umetnostjo slovenske kulinarike. Tako povedo, kje smo, kaj smo in kaj znamo. Pogost. spremljevalec razstav je črn kruh in cviček. "Najlepše razstave so teden dni pred Božičem, deželo pa si ljudje zapomnijo po dobrotah,” pravita. Poleg brezmejnih zanimivosti, povesta še eno šahovsko: ”Na Bledu je bila lani 35. šahovska olimpiada. Za to priložnost sem naredil unikatni šahovski komplet iz 400 let starih vrb v naravni velikosti, kar je dalo dogodku posebno noto. Figurice so sedaj že razpeljane po vsem svetu in na vseh kontinentih.” Razvrščam tople in posebne rajda v centru Sevnice, v Gubčevi ulici, kot da ni tu v vsej -nekako - negovani naravnosti, kjer meje ob prihodu pritegnil dimnik hiše, ki se na pol podira; pa naravna ustvarjalna delavnica, ki je Peter ne bi zamenjal za nobeno “halo”, kjer ima nadvse pomembno mesto “gašperček” s privlačnimi vratci za nalaganje toplega ognja in s katerega zna tudi zadišati prijateljem, ki pridejo, kadar je zunaj mraz. V hiši zavzema spoštljivo mesto babičin “kolesi”, ki ga pri hiši ne bi dali niti za deset mercedesov. Pa čisto ta pravi kamin, naredile so ga Petrove zlate roke (pojasnilo žene Melite), iz katerega je uhajala po prostoru, med Petrove ljubezni v lesu in med nas tri prvinska toplota. Nepotvor-jena, kot je bil nepotvorjen sprejem obeh gostiteljev ali Andražev pozdrav ob prihodu. Pri Venetovih je vse tako -naravno. Prvinsko. Odgovor na vprašanje, kako je to še sploh mogoče, najde najbrž obiskovalec v umetnikovih besedah: ”Vsi imamo korenine tam, kjer je bilo naše otroštvo!” Natja Jenko Sunčič Jabolko - simbol Kozjanskega Podsreda - Praznik kozjanskega jabolka je prireditev, s katero so v Kozjanskem parku že četrtič zapored zaključili celoletno delo v projektu oživljanja starih travniških sadovnjakov. Gre za državni projekt, v katerega je Kozjansko vključeno kot pilotna regija. Travniški sadovnjaki, suhi travniki in drugi življenjski prostori rastlin in živali so hkrati tudi kulturna krajina in razpoznavnost Kozjanskega parka, kiji podobo zaokrožuje človek s svojim delom in ustvarjalnostjo. Jabolko, ki so ga na simbolni in stvarni ravni postavili v središče prazničnega programa, je tudi tokrat privabilo strokovnjake, razstavljavce in prodajalce pa tudi številne kulturne skupine in umetnike iz domovine in tujine. Družabno-sejemska prireditev seje začela s strokovnim srečanjem z naslovom "Kako umestiti slovensko podeželje v regionalno in kmetijsko politiko EU”. Na njej so sodelovali domači in tuji strokovnjaki pa tudi kmetje, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem pri nas in katerih pričakovanja pred vstopom v EU so velika. V slovensko-bavarski hiši so ob tej priložnosti odprli dve razstavi; v sodelovanju z muzejem Hrvatskog Zagorja razstavo “Poročne jedi iz receptov kozjanskih in zagorskih babic” ter razstavo starih sort jabolk. Obiskovalci so na tržnici lahko okušali in kupovali regionalne proizvode-jabolka, sok, med, sir, bučno in oljčno olje, zeliščarske izdelke, kruh in pecivo, si ogledali stare obrti, kot so rezbarstvo, pletarstvo, lon- čarstvo, kovaštvo, tkanje lanu, predenje, pletenje, videli so lahko, kako kuhajo žganje in stiskajo sok, se pomerili v poznavanju sort jabolk in prisluhnili številnim ljudskim pevcem in godcem, ki so tri dni godli na pod-sreškem trgu. N.Č.C. Izbrati življenje - je prava kristjanova pot! Sevnica - Preteklo nedeljo je v Sevnici potekal dekanijski pastoralni dan, ki ga je organiziral Dekanijski urad Videm. Udeležilo se ga je okoli 150 župnijskih sodelavcev od Razborja do Dobove in je potekal v treh sklopih; uvodnim besednim bogoslužjem, delom po tematskih skupinah pod vodstvom animatorjev s pomočniki in skupnim plenumom ter mašo, ki jo je v župnijski cerkvi Sv. Nikolaja ob somaševanju duhovnikov daroval naddekan dr. Marjan Turnšek. Dekan Milan Kšela je na novinarski konferenci pred tem pojasnil, da sklepni dokument plenarnega zbora daje veliko pobud in smernic, odbor za uresničevanje teh sklepov pri tajništvu Slovenske škofovske konference in odbor za župnijske pastoralne svete pri Slovenskem pastoralnem svetu pa sta izdala brošuro “Naše poslanstvo”. Ker vsebina govori o prostovoljstvu v župniji in v dekaniji, so udeleženci na dekanijskem pastoralnem dnevu zelo zavzeto razpravljali o osmih temeljnih temah; o sodelovanju animatorjev pri oznanjevanju v župniji, liturgičnem sodelovanju ministrantov, cerkvenih pevcev in bralcev, župnijske Karitas so predstavile svoje dejavnosti, predstavljeni sta bila pomen in vloga prosvetnih in kulturnih ter športnih in razvedrilnih dejavnosti v župniji, beseda je tekla o tretjem življenjskem obdobju in delavniških mašah s poudarkom nje cerkvenih stavb, novogradenj na ovrednotenju starosti in skrbi in obnov ter splošna finančna za ostarele ljudi, v temi o mate- stran župnije, osma tema pa je rialnih pogojih župnije je bila vsebovala razprave o vlogi mo-predstavljena skrb za vzdrževa- litvenih skupin, duhovnih gibanj Jož.e Špes, župnik v Brestanici, Darinka Cvetko-Šegota, predsednica KD Zvezda Dobova, dekan Milan Kšela, Ciril Slapšak, župnik v Sevnici, in dr. Jože Škofljanc in duhovniških poklicev. Sicer pa je bil namen dekanijskega pastoralnega dne ugotoviti stanje prostovoljcev pri evangeli-zaciji na župnijah in v dekaniji ter v drugih skupnostih, ovrednotiti in načrtovati prostovoljno delo, pokazati na povezavo med prostovoljnim in poklicnim delom, določiti obstoječa in nova področja prostovoljstva, izobraževanja in vzgoje prostovoljcev, spodbuditi vernike k večji zavzetosti pri zavzemanju stališč v javnosti, kajti slovenski kristjan naj bo bolj prisoten pri oblikovanju javnega mnenja v naši državi in ne le nem in pasiven opazovalec. “Osvoboditi se mora prastrahu, ki seje zalezel v njegovo mišljenje v času komunizma, ki ga je prepričal, da je naše krščanstvo le “zakristijsko” in le zasebna stvar posameznika, meni dekan Milan Kšela. N. Jenko S. Gasilske igre brez meja Koprivnica - Na prenovljenem šolskem igrišču so minulo soboto izvedli “Gasilske igre brez meja 2003” za gasilski sektor Senovo. Iger so se udeležili pionirji iz Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Brestanica, Senovo, Mali Kamen, Veliki Kamen in Rožno. Sodelovalo je okoli 75 otrok, ki so se preizkusili v različnih igrah športnega značaja. Igre so bile zasnovane tako, daje bila vanje vpeta tudi gasilska oprema. Namen iger je bil zamišljen kot družabno srečanje gasilske mladine, da bi se otroci med seboj spoznali, navezali stike in dobili nove prijatelje tudi iz drugih gasilskih društev ter spodbuditi ostale, ki se z gasilstvom še niso srečali. Povod za nastanek iger so dali pionirji iz PGD Veliki Kamen in njihov mentor Sandi Lekše ugotavlja, da so idejo podprli vsi mentoiji, skupaj s sektorskim poveljnikom in ostalimi predstavniki društev iz senovškega sektorja. Gasilske igre brez meja so prve tovrstne igre doslej na tem območju. Med pionirji so bile zelo dobro sprejete in otroci so bili veseli dejstva, da njihov trud, ki ga vložijo v aprilu in maju za priprave na tekmovanja, ni zaman. Kdor deli, se mu v rokah množi !p;f S Karli Kozole s Kolesarskim društvom Sevnica lesnina \ Sevnica - Preko 700 obiskovalcev seje udeležilo dvojnega praznovanja pekarne Kruhek v Sevnici, ki je slavila 10-letnico ustanovitve, njen lastnik Karti Kozole pa abrahama. V prireditvenem šotoru ob pek;uni na Planinski cesti so se v velikem številu zbrali prijatelji, znanci, sosedje in potrošniki, da bi izkazali spoštovanje družini, ki je z veliko delovno vnemo, znanjem in prijaznostjo širila posel. Obiskovalci so prišli počastit te vrline, ki danes v družbi veljajo skorajda za pozabljene. Letos je družinsko podjetje Kruhek postalo lastnik nekdanje pekarne Klasje in jo tehnološko prenovilo v najsodobnejšo pekarno. Številnim čestitkam Karliju, ki brez pomoči žene Olge ter hčerk Natali je in Maje ne bi našel toliko zadovoljstva v delu, so se pridružili tudi predstavniki različnih društev, ki jim Kruhek kot sponzor stoji ob strani. B.D. POSAVSKI "BISERI” Hišni “okostnjak” v Drožanjski ulici v Sevnici Sončkov dobrodelni koncert Krško - Društvo Sonček Posavja organizira dobrodelni koncert. Prireditev bo v četrtek, 23. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu Krško. Nastopili bodo Nuša Derenda. Rebeka Dremelj & Vivas, VVerner, Maja Blagdan, Majda Arh, Moni Tkalec, Davor Borno, Miha Kutnar, Vili Resnik, Vesele Štajerke, ansambel Modrijani, Toni Sotošek in harmonikarji, ansambel Unikat, Emilija Kokič, RokVband & Slepi potnik in Boris Kosmač. Vstopnice po 1.500 SIT so na voljo na sedežu društva ter uro pred koncertom na blagajni Kulturnega doma. Informacije na telefonski številki 07/49-03-210 ali 031-576-994. Spet se je vrtel Vrtiljak Sevnica - Društvo prijateljev mladine Sevnica-Boštanj je teden otroka okronalo s tradicionalno prireditvijo “Vrtiljak”.V in ob osnovni šoli Sevnica so potekale različne delavnice, največ otrok p> je okrog sebe zbrala pevka Damjana Golavšek. N.Č.C. v mesecu oktobru ^odprodaja razstavnih eksponatov do 60% popusta ZA DENAR IMM NUDIM 0 NAJVEČ VELIKA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR NAZALOGI KUHINJE ŽE ZA NEVERJETNIH 39.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 49.990 SIT /, Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390 S taktično vajo obeležili jubilej Sevnica - V Sloveniji je v gasilske vrste vključenih več kot 123 tisoč članov. Gasilske enol1 so organizirane kot poklicne gasilske enote, prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvi) ter gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah. Med slednjimi je tu^ prostovoljno industrijsko gasilsko društvo (PIGD) Kopitarna Sevnica, ki je s taktičn® vajo obeležilo dvajsetletnico delovanja. PIGD Kopitarna, ki mu predseduje Ivan Kovač, šteje 38 članov. Ustanovljeno je bilo leta 1983, saj je vodstvo podjetja takrat z veseljem podprlo pobudo o ustanovitvi gasilskega društva v okviru tovarne. Podjetje s tako dejavnostjo, kot jo ima Kopitarna, je namreč pogosto ogroženo in dobro je imeti gasilce pri roki. V času delovanja PIGD v Kopitarni beležijo tri večje požare; požar na silosu, kjer je bilo gašenje izredno zahtevno in mu sami kopitarniški gasilci niso bili kos, lani je prišlo do požara na filtrir-nih vrečah, ki so ga z ustavitvijo ventilacije omejili, veliko materialno škodo pa je povzročil tudi požar na visokofrekvenčni sušilnici. Na taktični vaji, s katero so obeležili 20-letnico delovanja kopitamiških gasilcev in prikazali usposobljenost gasilcev, zaposlenih v industriji na območju Sevnice, so gasili domnevni požar v kopitarniškem obratu plastike in poliuretana, pri čemer se sproščajo strupeni plini. Pri ob- vladovanju požara in reševanju ljudi iz obrata so poleg zaščitnih mask uporabili tudi specialno vozilo, ki ga imajo v Kopitarni, na pomoč pa so jim priskočili tudi gasilci IGE iz Inpleta; ostale gasilske enote iz Stillesa, Tanina in Lisce pa so na vaji varovale ostale objekte. Vabilu na vajo se ni odzvala le gasilska enota iz Ju1' ranjke, kije bila v preteklih leti) zelo močna in uspešna. Sicer pa je Kopitarna edina ' sevniški občini, ki ima samostoj' no društvo, medtem ko ostale ii>' dustrijske enote sodijo pod okri*' je Gasilskega društva Sevnik N.Č.C. REPORTAŽE, NASVETI ... za lepši videz Lepota las - celjski sejem Zadnji konec tedna v septembru seje v Celju odvijal frizersko kozmetični sejem. Lahko rečem, da je bil sejem veliko bolj obsežen od prejšnjega leta. Številni razstavljalci fizerskih in kozmetičnih hiš so ponudbo zelo popestrili. avtomobilizem Hyundai Accent New svving 1.5 Crdi Čeprav je število Slovencev, ki se vozi s korejskimi avtomobili iz dneva v dan večje, se jih veliko vseeno niti ne zaveda, kako pestra je korejska avtomobilska no odmerjena in največkrat močno odtehta pri izbiri in primerjavi s konkurenti. Ne glede na to pa je v testnem primeru poleg opreme pomembno vlogo odigral tudi Accent meri v dolžino 4 metre in 21 centimetrov, v širino pa meter 68. To zadošča za uvrstitev v spodnji del srednjega razreda, obenem pa zadošča za povprečno udobje štirih potnikov, v sili tudi petih, ki pa ne bodo prav udobno potovali. Accent je namreč dokaj radodaren v svoji notranjosti (predvsem ko merimo vzdolžne razdalje), ko pa se želimo razširiti (v ramenih denimo), je nekoliko ožji. označena. Odlagališča in ostali prostori so razporejeni po celotni kabini in pridejo prav tudi sopotnikom. Prtljažnik ponuja 480 litrov praznine, kar zadošča tudi v primeru daljše poti. Ob podiranju zadnje klopi pa postane še uporabnejši. Lega na cesti in občutek pri vožnji sta povprečna. Vse reakcije, ki jih ima Accent, so predvidljive in značilne za avtomobile s pogonom na prednja kole- 28 DNI POZHEJE 28 DNI POZNEJE / 28 Days Later V filmu režiserja Dannyja Boylea boste spoznali, da so nam dnevi šteti, saj se nad Veliko Britanijo razdivja nevaren virus, ki uide iz laboratorija za raziskavo primatov, v katerega so vdrli borci za pravice živali. Prenaša se s kapljo krvi, poguben pa je v nekaj sekundah, saj okužene za vedno pahne v stanje morilskega besa. V 28 dneh je država na kolenih in peščica preživelih začne reševati prihodnost, a se ne zaveda, da virus ni edina stvar, kijih ogroža. ZGODILO SE NA MANHATTNU/ Maid In Manhattan Marisa Ventura (Jennifer Lopez) je mati samohranilka, ki se le s težavo prebija skozi življenje. Dela v luksuznem hotelu na Manhattnu in sanja o boljšem življenju. Nekega usodnega dne gost hotela in kandidat na volitvah za senat Christopher Marshall sreča Mari-so in zmotno pomisli, da je ena izmed pripadnic visoke družbe. Po čarobni skupni večeiji se zaljubita. Ko pa so razkriti Marisina prava identiteta, razredna pripadnost in družbeni status grozijo, da ju bodo ločile. DRŽAVNA VARNOST/ National Security Earl (Martin Lavvrence) ni uspel postati losangeleški policaj in neprestano izziva težave. Hank (Steve Zahn) je bil policaj, aje bil odpuščen zaradi pretirane uporabe sile prav zaradi Earla. Ne prenašata drug drugega, zdaj pa sta prisiljena sodelovati kot navadna varnostnika. Igrata policaja, da bi uničila zločinski krog. Le dve težavi imata; morata preživeti in ostati korak pred pravimi policaji. Ob Eriču Robertsu vas bosta ta dva varnostnika in najbolj nenavadna partnerja, kar jih je kdaj imelo čast nositi značko, popeljala na divjo in nepozabno vožnjo. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NEL! pri vodovodnem stolpu v Brežicah moda Moda in stil. Dve sorodni duši. Moda je zelo širok pojem, velika beseda, močna beseda, ki ima svojo znanost in svoje veje. Ima svojo zgodovino, sedanjost in že napovedano prihodnost. Je močna, velika industrija, čudovita umetnost in enostavno zelo zanimiv pojem. Stil ji je v sorodu in je nekako odvisen od mode. Biti moderen, imeti svoj stil, vedno slediti modnim trendom lahko pomeni tudi ukvarjati se s samim seboj. Spoznati samega sebe, vedeti, kaj želimo, vedeti, kdo smo in kaj nam pristaja. Se vnaprej pripraviti, ugotoviti, izbrati in vedeti, kje kaj dobiti, po kakšnih cenah, kje je večja izbira... Vse to je biti moderen, iti v korak z modo, urediti svoj stil. Ampak kako trend, preden sploh pride do naših ušes in oči, zaživi oziroma nastane? Kdo o tem odloča? Ljudje, za katere sploh ne vemo, da obstajajo. So pa v modni industriji zelo pomembni in vplivni. Nič ne pride slučajno. Za tem je veliko dela. Obstajajo tako imenovane trend - pisarne, kjer poskušajo pravočasno slediti trendom. Skupina ljudi, posebna komisija, razpravlja o tem, kako se bo vrtel modni vrtiljak. Dajejo predloge na osnovi modnih revij, modnih napovedi, barvnih kartic... Te se dajejo naprej v industrijo in na tržišče. Tako na osnovi barv in materialov nastane kolekcija, ki sledi določeni osnovi, po kateri se ravnajo. Poleg tega igra veliko vlogo tudi reklama. Obstajajo trendi, ki pridobijo slavo brez nje, ali pa trendi, ki se promovirajo s pomočjo filmske ali glasbene scene. Pomembno pa je tudi vedeti, da se trendi vedno ponavljajo, ampak ne na enak način. Odnos do barv, pa tudi kombiniranje barv, modnih dodatkov, materialov, njihova obdelava, vse to je vedno novo. Če nam že kdo vse te sloge postavlja, je vsaj dobro vedeti, od kod in zakaj. Lea Šinko Štraus Renata in Alenka (v prvi vrsti) z modeli na celjskem sejmu Kaj bomo nosili v prihodnje? Vse! Od povsem kratkih „punck“ pričesk do dolgih res. Barve las so zelo raznolike od zelo svetlih odtenkov do' temnih in večbarvnih tehnik. Tanki prameni po celi glavi gredo iz mode, a kljub temu so še vedno zelo priljubljeni pri strankah. Enakomerno pristriženih las in klasičnega paža v prihodnje ne bomo prav pogosto strigli. Meni osebno je zelo pri srcu striženje z britvijo, ki je bilo že skoraj pozabljeno. Trenutna moda to zopet dopušča, saj so lasje pobrani po celi glavi, s čimer dobimo zelo dober resast videz. Letos je bilo prvič v Sloveniji tudi tekmovanje v po-dalševanju in poslikavi nohtov. Tekmovanja v podaljšavi nohtov se je udeležilo 20 tekmovalk iz cele Slovenije. Tudi iz Brežic smo imeli predstavnico, to je bila Renata Hribar, ki je zasedla odlično deveto mesto, saj je v oblikovanju nohtov v primerjavi z ostalimi tekmovalkami tako Eden od modelov rekoč začetnica. Prav tako smo se Brežičanke na malem razstavnem odru podjetja Welltrade, ki zastopa priznano nemško znamko Wella, predstavile v striženju in „make-upu“. Na velikem odru pa seje predstavilo kar nekaj zelo dobrih frizerjev iz Slovenije. Lahko rečem, da so predstavitve slovenskih frizerjev primerljive z marsiketero tujo frizersko hišo in da v prav ničemer ne zaostajamo. Lep pozdrav do prihodnjič, Alenka Dirnbek tel.št.: 07/49-66-333, P E Brežice industrija. Hyundai je bil med Korejci v Sloveniji prvi, ki je opazno prodrl še v času skupne države. Takrat je ugodno izbiro ponujal predvsem z modelom Pony, ki ga je kasneje zamenjal Accent. To je srednje velik avtomobilček, sodi pa v spodnji del srednjega razreda, kjer je konkurenca zelo močna. Accent je na voljo v mnogih različicah, z različnimi motorji in pestro izbiro opreme. Ta je v Hyundajih že od nekdaj radodar- motor. Sodobni turbodiesel s tehnologijo Common-rail je namreč najdražji motor, ki ga ponujajo v Accentu. Čeprav ni najmočnejši, Motor: - turbodieselski linijski trivaljnik (Common-Rail) - prostornina; 1493 cm3 - največja moč: 82 KM (60 kW) L - navor. 184Nmpri1800-2600/min pa je po mojem mnenju najboljši, saj tistih nekaj konjev manj v primerjavi z 1,6 litrskim bencinar-jem odtehta nizka poraba. Predvsem v primeru velikega števila kilometrov seveda. Derma Art D.O.O. LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Kožne spremembe Tokrat bom opisala še dve zelo pogosti spremembi, ki jih z leti opazimo na koži. Seboroične bradavice To so benigne epitelijske tvorbe, ki se začnejo pojavljati že po tridesetem letu starosti. V začetku so rahlo dvignjene, ploske, ovalne, nekaj milimetrov velike, hrapave, rumenkasto-rjave bradavice, ki se počasi večajo, dvigujejo in postajajo bolj temno rjave, lahko celo črnikaste barve. Če so posamezne in črne, laika pogosto prestrašijo. Na dotik so mastne in hrapave. Najpogosteje so lokalizirane na sencih na obrazu. Zelo pogosto pa vidimo številne seboroične bradavice na trebuhu in na prsnem delu. Solarne keratoze Nastajajo rja soncu izpostavljeni koži obraza, pleši, hrbtišču rok prav zaradi škodljivega delovanja UV žarkov. Na začetku se pojavijo kot do enega cm velika, ostro omejena, rdečkasta, hrapava, lahko tudi nežno luskava rašča. Kasneje so zmerno dvignjena in izraziteje keratotična. Običajno nastajajo po petdesetem letu starosti, pri ljudeh z občutljivejšo kožo za UV žarke pa že po tridesetem letu. Predstavljajo prekancerozo, iz njih se pogosto razvije spinocelularni karcinom. Za zdravje kože je potrebno prav tako skrbeti, kot za vse ostale telesne organe, zatorej takrat, ko opazite nastanek kakršnihkoli sprememb na svoji koži, stopite do dermatologa, ki bo strokovno presodil o varni odstranitvi. Nikar se ne slepite in ne pripisujte vseh kožnih sprememb letom, saj veste - če za zdravje ne narediš nič dobrega, bo bolezen naredila nekaj slabega. Za posvet z dermatologom se lahko naročite na zapisanih telefonskih številkah. Daniela Truden, www.dermaart.si Ne glede na to se v Accentu tako voznik kot njegovi sopotniki dobro počutijo. Voznikovo delovno okolje omogoča dobro prilagajanje tudi višjeraslim voznikom, stikala in ostali pripomočki so pregledna, velika in jasno Zmogljivosti: - naj višja hitrost 170 km/h - pospešek 0-100 km/h: 17,9 s - poraba po podatkih proizvajalca: 4,5/4,5/7,21/100 km - testno povprečje: 7,21/100 km sa. Motorje dokaj prožen, čeprav njegov zvok ni prepričljiv. Kombinacija s petstopenjskim menjalnikom je dobra, zmogljivosti pa primerne, čeprav še zdaleč ne izstopajo. Accent je dokaj povprečen avtomobil s podpovprečno ceno. Je dobro opremljen, prijeten na pogled in uporaben, manjka mu le nekaj evropske razpoznavnosti in morebitno zveneče ime. Slednjima se nekateri z “matematiko” z lahkoto odrečejo. Aleksander Krebetj ŠPORT atletika Maja Petan najbolj vsestranska mlada atletinja Maribor - V Mariboru je potekalo tekmovanje za Atletski mnogobojski pokal Slovenije. V zelo težkih in spremenljivih razmerah je Maja Petan (AK FIT Brežice) ponovno dokazala, da je trenutno najbolj vsestranska mlada atletinja v Sloveniji. V svoji mlajši mladinski kategoriji je brez večjih težav zmagala v atletskem sedmeroboju. 16-letna Maja je bila celo boljša v seštevku točk od vseh članic in starejših mladink. Postavila je nov državni rekord za mlajše mladinke - 4730 točk. Prejšnji rekord je bil 4682 točk, katerega lastnica je bila prav tako Maja. Kako kakovosten je njen rezultat, pove tudi podatek, da se na svetovnih lestvicah s tem rezultatom uvršča na 11. mesto. Maja je tako letošnjo atletsko sezono zaključila več kot uspešno. Udeležila se je vseh večjih mednarodnih tekmovanj - svetovnega prvenstva za mlajše mladinke v Kanadi (100 m ovire -21. mesto, sedmeroboj - 17. Maja Petan mesto), Olimpijskih dnevov mladih v Parizu (100 m - 19. mesto) in Savaria pokala V Avstriji (100 m - 1. mesto, 100 m ovire - 1. mesto). Na prvenstvu Slovenije v dvorani za starejše mladinke se je v disciplini 60 m povzpela na najvišjo stopničko, nepremagljiva je bila tudi na prvenstvu Slovenije v mnogobojih ter na državnem prvenstvu za mlajše mladinke osvojila kar dve prvi mesti, na 80 m ovire in v metu krogle. L.K. Rekordni mnogoboj 100 m ovire 15,12 višina 154 krogla 12,30 200 m 25,81 daljina 509 kopje 32,66 800 m 2:34,99 nogomet Poraz in še en remi Kranj, Krško - Nogometni klub Krško Posavje je v 10. krogu druge SNL gostoval v Kranju pri ekipi Supernova Triglav in visoko izgubil z rezultatom 4:1. Za Krčane je gol iz enajstmetrovke v 17. minuti dosegel Dvorančič. 11. krog pa je Krčanom znova prinesel zgolj točko. Minulo nedeljo so gostili NK Brda. Domačini so tekmo začeli zelo rezervirano, prvi so v 10. minuti z golom VVinkler ja povedli gostje. Do konca prvega polčasa sta obe ekipi nadaljevali z manj privlačno igro, tako da so gostje odšli na odmor z golom prednosti. Domačini so drugi polčas začeli bolj napadalno, končno pa so se prebudili v končnici tekme, ko so kar nekajkrat nevarno streljali proti vratom gostujočega vrataja Simčiča. V 77. minuti je po lepi podaji Kelharja Dvorančič le premagal gostujočega vratarja in izid izenačil. Sledilo je še nekaj obetavnih akcij, vendar pa se rezultat do konca tekme ni več spremenil. V 12. krogu bo ekipa NK Krško Posavje zopet igrala pred domačim občinstvom, in sicer prihaja v goste ekipa Dravinje. Tekma bo to nedeljo, 19. oktobra, ob 15. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem. kolesarstvo Tradicionalno od Križaja do Krške vasi Krška vas - Člani Rekreativnega kolesarskega društva Krško so organizirali tradicionalni društveni kronometer od Križaja do Krške vasi v dolžini 9,3 km. Razdeljeni so bili v dve starostni skupini. V prvi skupini je zmagal Simon Krejan. V starejši skupini je 1. mesto osvojil Branko Čurič. Naslednji dan so se nekateri člani udeležili maratona ob uradnem zaključku kolesarske rekreativne sezone v Puconcih. Danilo Pečnik in Dušan Vodlan sta izpolnila kriterij za priznanje “Slovenija kolesari 2003”, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije. Vas vabi na VELIKE GALOPSKE DIRKE 18. oktobra 2003 ob 14.00 NA HIPODROMU BREGE Cena vstopnice je 500 SIT. Otroci do 15. leta imajo vstop prost. I Sponzorji: >. Obilna Brožiče. Obiina Sevnica, Obiina Krško, Kostak Krško in Zavarovalnica Triglav mali nogomet V prvi ligi še nepremagljivi Ptuj - Nogometni klub Mavi Brežice je v 3. krogu prve slovenske malonogometne lige gostoval na Ptuju pri Vitomarcih. Brežičani so začeli napadalno in odločno ter v tretji minuti povedli z 1:0. V drugem delu se je igra s številnimi lepimi akcijami na obeh straneh razživela. Vitomar-ci so celo povedli s 3:2, a se je z nekaterimi odličnimi obrambami izkazal brežiški vratar Kostevc. Tako je Mavi 25 sekund pred koncem celo vodil 4:3, vendar so domačini v zadnjih sekundah rezultat izenačili na 4:4. To je že tretji remi brežiških nogometašev, ki so sedaj na 6. mestu s tremi točkami. Za Mavi Brežice so zadeli Dejan Pirc dvakrat, ter Iztok Zofič in Sandi Rašovič vsak enkrat. Brežičani se bodo to soboto, 18. oktobra, ob 20.30 pomerili z ekipo Puntar Alpkomerc iz Tolmina. Tekma bo v športni dvorani Dobova. karate Najboljši Stopar Tuzla - Odprtega prvenstva Bosne in Hercegovine so se udeležili tudi slovenski predstavniki, člani karate kluba Hypo in KK Trebnje. Še posebej so se izkazali sevniški karateisti z odličnimi uvrstitvami v mlajših in članskih kategorijah. Osvojili so šest medalj, od tega pet zlatih in eno bronasto. Slovenci so osvojili skupno sedem medalj, za najboljšega tekmovalca turnirja pa je bil razglašen Marko Stopar, član KK Hypo, ki je osvojil dve zlati in eno bronasto medaljo. Uspešna reprezentanca Novi Sad - Na mednarodnem Grand Prix karate turnirju je nastopilo 573 tekmovalcev in tekmovalk iz petih evropskih držav. Tega naj večjega turnirja letos se je udeležila tudi državna karate reprezentanca Karate unije Slovenije pod vodstvom selektorja Jurija Orača. Reprezentanca je bila zelo uspešna, saj je osvojila sedem medalj, od tega eno zlato, dve srebrni in štiri bronaste. SavaGVos, 16.10.2003 ju-jitsu Slovenia open 2003 - prvič v Sloveniji Dobova - Minulo soboto je bila v Dobovi tekma za Evropski pokal v ju-jitsu, prva v Sloveniji nasploh. Sočasno je potekalo tudi tekmovanje za pokal Brežic, saj je tekmovanje sovpadalo v počastitev praznika občine Brežice in je bilo že peto po vrsti. Tekmovanje je organiziralo Društvo borilnih veščin “Katana” Globoko v sodelovanju z Ju-jitsu zvezo Slovenije. Za tekmovanje se je prijavilo rekordno število tekmovalk in tekmovalcev, zato je moral organizator tekmovanje za kadetsko starostno kategorijo prestaviti na prihodnjo soboto, 18. oktobra, v telovadnico OŠ Globoko. V mladinski in članski kategoriji je nastopilo 322 tekmovalcev iz 14 evropskih držav in 10 slovenskih ju-jitsu klubov. Tekmovalce in prisotne so ob odprtju nagovorili Erič Uber-stchuber, podpredsednik Evropske ju-jitsu zveze (JJEU), mag. Srečko Krope, predsednik Ju-jitsu zveze Slovenije (JJZS) in Aleksander Denžič, direktor Občinske uprave občine Brežice, ki je tudi uradno odprl tekmovanje. Za Pokal Brežic, kjer so se točkovali najboljši dosežki v vseh kategorijah tekmovanja, je zmagala Nemčija A, DBV Katana Globoko je bilo osmo, Društvo borilnih veščin Ippon Sevnica pa šestnajsto. Organizatorji iz globoške “Katane” so poželi priznanje vseh ekip za odlično izvedbo zahtevnega tekmovanja, ki je potekalo na kar petih borilnih površinah. Za najboljšega borca je bil proglašen Franck Vatan, za borko pa Annabelle Reydy, oba iz Francije. Za najboljšega mladega borca je bil proglašen Vedran Kremič (R BiH), za najboljšo borko pa Marija Kipa (SČG). Posebno priznanje za “fair play” je prejela ekipa s Hrvaške. plezanje Srebro na državnem prvenstvu Radovljica, Grosuplje - Zadnji septembrski vikend sta bili dve tekmi za državno prvenstvo v športnem plezanju, kjer so se tekmovalci Posavskega alpinističnega kluba ponovno izkazali in posegli celo po medalji. 28. septembra je potekalo tekmovanje za srednje kategorije na umetni plezalni steni v Radovljici, kjer je med starejšimi deklicami Eva Tovornik zasedla 14. mesto, Izak Kelek pa je bil med konkurenco starejših dečkov dvanajsti. 29.septembra pa so se v Gro-suplju pomerili tekmovalci v mlajših kategorijah. Nastopila sta Matic Trebušak in Katja Krejan. Oba sta se med hudo konkurenco uvrstila zelo visoko, saj je bil Matic med emiintridesetimi tekmovalci zelo dober deveti, Katji pa je med devetnajstimi tekmovalkami uspel preboj na sam vrh. Dosegla je odlično 2. mesto. speedway Žagar državni prvak Krško - Ljubljanski speedwayist Matej Žagar je ubranil lanski naslov državnega prvaka med posamezniki. Z zmago na zadnji dirki v Krškem pred svojim glavnim tekmecem, Krčanom Izakom Šante-jem, je svoj drugi zaporedni slovenski naslov osvojil s prednostjo osmih točk. 3. mesto si je privozil še drugi Ljubljančan Aleš Dolinar, ki je pri 24 letih na tej dirki že tudi končal svojo športno pot. Pred zadnjo - peto letošnjo dirko je bilo še precej neznank, najbolj zanimiv pa je bil boj za naslov državnega prvaka, kjer je branilcu naslova Mateju Žagarju za ponovitev uspeha zadostovalo že 6. mesto. Pa še to le v primem zmage njegovega izzivalca domačina Izaka Šanteja. Najboljše v duo sistemu: Belgija (v sredini), Nemčija (levo) in Slovenija - Vita in Vanja Preskar (desno) Objavljamo rezultate kategorij, v katerih so tekmovali posavski tekmovalci in zabeležili vidne rezultate. Mladinska kategorija: • zenske nad 68 kg I. mesto Mirja Thiel (Nemčija A) 3. mesto Maja Ferenčak (Katana Globoko) 5. mesto Valerija Bogovič (Katana Globoko) • moški do 62 kg L mesto Simon Pezda (Poljska) 5. mesto Andrej Cešek (Ippon Sevnica) 7. mesto Vojko Vučkovič (Katana Globoko) II. mesto Dej vid Šimunič (Ippon Sevnica) • moški do 69 kg L mesto Alexander Reicher (Nemčija A) 3. mesto Dejan Harapin (Katana Globoko) • moški do 76 kg 1. mesto Wolfram Korpert (Austrija) 3. mesto Sandi Hotko (Katana Globoko) Članska kategorija: • moški do 69 kg 1. mesto Julijen Boussuge (Francija) 9. mesto Ognjen Saje (Katana Globoko) • moški do 77 kg 1. mesto Marek Krajewski (Poljska) 13. mesto Peter Gregl (Katana Globoko) • moški do 85 kg 1. mesto Franck Vatan (Francija) 9. mesto Danijel Lipar (Katana Globoko) • moški do 94 kg 1. mesto Tomasz Szewczak (Poljska) 9. mesto Dušan Korene (Ippon Sevnica) • ženske do 55 kg 1. mesto Annabelle Reydy (Francija) 9. mesto Janja Vavtar (Ippon Sevnica) Duo sistem - prikazne tehnike: • ženski pari 1. mesto Van Der Vijer & Van Landengerm (Belgija) 2. mesto Zagorski & Oberhofer (Nemčija-A) 3. mesto Vanja Preskar & Vita Preskar (Katana Globoko) podvodni ribolov Na evropskem prvenstvu tudi Krčana Portugalska - Slovenska reprezentanca v podvodnem ribolovu, ki deluje pod okriljem Slovenske potapljaške zveze, se je ponovno udeležila tekmovanja na naj višji ravni, letos je bilo to evropsko prvenstvo. V reprezentanci Slovenije sta bila tudi člana DPR Pozejdon Krško Robert Podgoršek in Jani Longo, selektor in kapetan reprezentance. Nekoliko pomlajena reprezentanca, se je v visokih valovih in močnih tokovih mogočnega Atlantika zelo dobro znašla in se uspešno kosala s tekmovalci iz trinajstih, pretežno sredozemskih držav. Že po prvem dnevu so se uvrstili na visoko 5. mesto, takoj za profesionalnimi ekipami Portugalske, Španije, Italije in Hrvaške. Enako uspešni so bili tudi drugi dan in tako obdržali visoko 5. mesto, ki jim omogoča udeležbo na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Čilu. Evropski prvaki so postali domačini Portugalci, posamično pa je bil prvak Pedro Car-bonel, kije v zadnjih letih v tej disciplini nepremagljiv. Tekmovanje je potekalo okoli skrajne točke JZ dela Evrope - Cabo de S. Vincente na Portugalskem. V srednjem veku so bili prepričani, da se tu konča kopno in je naprej le še morje. KRONIKA Na Obrežju največ zasegov prepovedanih mamil Odkrili 29 kilogramov heroina Krško - Na Policijski upravi (PU) Krško so predstavili zaseg skoraj 29 kg heroina, ki so ga 1. oktobra odkrili na Mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Obrežje. Po mnenju kriminalistov naj bi vrednost zaseženega mamila znašala 600.000 evrov. Na Obrežju so letos skupno zasegli že 53 kilogramov heroina in 15,5 kg konoplje. Načelnik urada kriminalistične policije PU Krško Sašo Jejčič je pojasnil, da se je policist odločil za temeljit pregled starejšega vozila BMW, ki gaje vozil 27-letni R.S., nemški državljan iz Hamburga. Policista sedmi čut res ni varal, saj je v zadnjem desnem pragu vozila odkril pakete sumljive vsebine. Po prihodu kriminalistov, preiskovalnega sodnika, okrožnega državnega tožilca ter delavcev carine so v vozilu našli 50 zavojev s skoraj 29 kg heroina. Preliminarni test na kraju je potrdil, da gre za heroin, enako je naslednji dan ugotovil Center za forenzične preiskave Generalne policijske uprave (GPU) iz Ljubljane. Ugotovili so, daje mamilo potovalo s Kosova v Nemčijo, tudi prevoznik je albanskega rodu. Zoper 27-letnega državljana , Nemčije je bilo odrejeno policijsko pridržanje, naslednjega dne je bil s kazensko ovadbo priveden preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem, ki je zanj odredil pripor. Osumljeni se trenutno nagaja v priporu. Ovaden je bil zaradi suma storitve KD neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, za katerega je zagrožena zaporna kazen od enega do deset let. Namestnik vodje Carinske izpostave Obrežje Milan Kelharje pojasnil, da je v tem primeru ca- rina nastopila kot partner v oprav-ljanju preiskave, zanimivo pa je bilo, da je bilo vozilo prav prirejeno za tihotapljenje in so se zavojčki nahajali po celotnem vozilu. Kelhar še meni, da so delavci carine in policije dobro opremljeni, opremo dobivajo konstantno in je primerljiva s tujino (Anglija, Nemčija). Poudaija, da Odkrito mamilo je sposobnost delavca na prvem mestu, šele nato pride v poštev oprema, kajti sposobnost delavca je tista, na podlagi katere se odloči za podrobnejši pregled vozila in prtljage, saj gre letno skozi MMP Obrežje 13 milijonov ljudi. Prav na Obrežju so letos odkrili že 53 kg heroina in 15,5 kg konoplje, zadnji večji zaseg je bil julija, ko je carinik pri državljanu Avstrije zasegel 24,5 kg heroina, prevoznik pa je že obsojen na 7 let zapora. Po Jejčičevih besedah je na področju PU Krško največ zasegov prepovedane droge na MMP Obrežje, nekaj uspešnih zasegov beležijo tudi na vlaku v Dobovi. Obrežje pa je tudi v slovenskem merilu v vrhu po zasegu tako prepovedane droge kot ukradenih vozil. Sicer ima PU Krško tudi dva psa, izurjena za odkrivanje droge, kijih uporabljajo tako na meji kot pri hišnih preiskavah, pomagajo pa tudi drugim PU, kajti vse nimajo psov. Suzana Vahtarič Hidroelektrarna - prerani grob Vrhovo - Trije delavci velenjskega podjetja Energoterm so v petek izvajali vzdrževalna dela na HE Vrhovo. Po končanem delu so na kamniti nabrežini čistili orodje, pri čemer je enemu delavcu zdrsnilo in je padel v vodo. Za njim je takoj skočil drugi delavec, njegov sin, da bi mu pomagal. Tretji, Ibrahim Bišič, ki ni znal plavati, pa je omenjenima vrgel vrv, da bi se laže rešila. Ko ju je vlekel iz vode, mu je zdrsnilo in je padel v Savo. ifT' ; _ 3 ... - Sobotno iskanje pogrešanega Bišiča Eden od delavcev se je sam rešil, drugega so rešili delavci elektrarne, ko so slišali krike na pomoč, za tretjim pa je izginila sled. Celo popoldne so ga iskali potapljači, zvečer pa so akcijo prekinili in z njo nadaljevali naslednji dan. Po dobri uri so našli truplo pogrešanega 24-letnega Ibrahima Bišiča, ki ga bodo pokopali v domači Bosni. N.Č.C. Sopotnica hudo poškodovana Podvrh, 11.10. - Okrog druge ure zjutraj se je na lokalni cesti zunaj naselja Podvrh na območju Sevnice zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, dve pa lahko. Z ogledom kraja nesreče in zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, daje B.K. (27) iz okolice Šentjurja pri Celju vozil osebni avtomobil iz smeri Podvrha proti Zabukovju, kjer se cesta vzpenja v levi nepregledni ovinek. Voznik je med vožnjo izgubil oblast nad vozilom, zato je zdrselo v desno izven vozišča v gozd, nato pa se po strmem pobočju začelo prevračati. Ustavilo seje po približno 120 metrih. Med prevračanjem je iz vozila padla sopotnica K.S. (16) iz okolice Krškega in se lahko telesno poškodovala. Hude telesne poškodbe je dobila druga sopotnica J.N. (17), lažje pa je bil poškodovan tudi sopotnik M.S. (18), oba iz okolice Krškega. Zaradi nedostopnosti terena in noči so pri reševanju ponesrečenih nudili pomoč tudi gasilci PGE Sevnica. Do nezgode naj bi po prvih ugotovitvah prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika osebnega vozila, zato bo zoper njega Podana kazenska ovadba. Materialna škoda na udeleženem vozilu znaša okoli 450.000 SIT. Imel orodje brez dovoljenja Križe, 7.10. - Na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Krškem so policisti opravili hišno preiskavo pri 61-letnem Johanu Uožičniku. Med preiskavo so našli in zasegli samokres Baretta, calibra 9 mm, 13 pripadajočih nabojev in pištolo za omamljanje živali. Navedeno orožje in strelivo je kršitelj posedoval brez ustreznih dovoljenj in bo zoper njega podan predlog sodniku za prekrške. Zakaj gorijo Palme? Pristava - Pred časom je zagorel gostinski lokal Las palmas na Pristavi pri Leskovcu. Gostinski lokal trenutno ne obratuje, saj naj bi ga novi lastnik Božičnik, ki ga je pred kratkim kupil od prejšnjega lastnika, prenavljal. Gasilci so požar v eni uri ukrotili, zgorelo pa je ostrešje in del lesenega stropa. Prizorišče požara so si ogledali krški kriminalisti. Ugotovili so, da požara ni povzročila strela, ki je tisto noč sicer udarila v kozolec pri Raki, vendar precej kasneje, prav tako pa so ovrgli možnost, da bi požar povzročila kakršnakoli napaka v električni napeljavi. Nadaljnje preiskave v zvezi z vzroki požara potekajo v laboratoriju v Ljubljani, kamor so poslali vzorce s terena. N.Č.C. Požar v Tespacku Brestanica, 3. 10. - V petek popoldne nekaj minut po 16. uri je zagorelo na kompresoiju za izsesavanje prahu v tovarni Duropack Tespack. Ogenj seje razširil tudi na bale kartona. Požar so v glavnem z ročnimi gasilnimi aparati pogasili že zaposleni, gasilci Poklicne gasilske enote Krško pa so ohladili kompresor in kompresorsko olje ter ožgan karton prestavili na prosto. Že sedma smrtna žrtev posavskih cest Mali Cirnik - 45-letni motorist M.T. iz okolice Šentjanža je letošnja sedma žrtev posavskih cest. 5. okto-braje vozil neregistrirano kolo z motorjem znamke Tomos APN 4S po lokalni cesti iz smeri Velikega proti Malem Cimiku pri Šentjanžu. Ko je pripeljal v naselje Mali Cirnik, hitrosti vožnje ni prilagodil stanju ceste in vremenskim razmeram. Cesta je bila ob dežju mokra in spolzka, tako daje v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Iz policijskega poročila je razvidno, da je pri padcu z glavo udaril ob betonski podporni zid ob desnem robu vozišča. Zadobil je tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Policisti so med ogledom tudi ugotovili, da voznik med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade in da je kolo z motorjem upravljal brez vozniškega izpita. S.V. Akcija “Bodi previden!” L jubljana - Svet RS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) skupaj z Zavodom RS za šolstvo, Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) in policijo letos že osmič organizira akcijo na temo prometne varnosti pešcev “Bodi previden”. Z akcijo, ki bo trajala od sredine oktobra do konca januarja prihodnje leto, želijo opozoriti predvsem na ukrepe in ravnanja za večjo varnost najbolj ogroženih skupin peščev - otrok in starejših od 65 let. Kot je povedal predsednik SPV Bojan Žlender, se je v zadnjih letih število mrtvih pešcev v prometnih nesrečah sicer bistveno zmanjšajo glede na pretekla leta (leta 1992jih je umrlo 117, lani 41), kljub temu pa še vedno ostajajo najbolj ogroženi starejša populacija in otroci. Slednji so pogosto poškodovani v prometnih nesrečah kot pešci, vendar imajo večje možnosti preživetja kot starejši. Akcija je zasnovana tako, da bodo učenci tretjih in četrtih razredov osnovnih šol preko občinskih SPV na šolah dobili pisma z že plačano poštnino ter razglednice. Pismo je opremljeno s sporočilom, ki naj bi ga poslali svojim babicam in dedkom. Poleg sporočil pa bodo otroci dodali tudi prošnjo, da bi njihovi sorodniki upoštevali temeljna prometna pravila, ki veljajo za pešce (hoja ob levem robu ceste, kjer ni pločnika, prečkanje na prehodih za pešce, uporaba odsevnih teles za boljšo vidnost ponoči, v mraku ali pogojih slabše vidljivosti in podobno). Pismu bodo učenci priložili tudi razglednico, ki po besedah Žlendra predstavlja nagradni kupon tako za starejše kot tudi za učence. Akcija je namenjena tudi voznikom, kijih bodo policisti prav tako s posebnim gradivom SPV opozarjali na to, da morajo biti v jesenskih in zimskih mesecih še posebej pozorni na pešce. S.V. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Stavbna pravica in najemno razmeije Vprašanje: Pred več kot dvajsetimi leti sem z občino sklenil pogodbo, da si na zemljišču v družbeni lastnini postavim lokal. Sedaj po tolikem času pa me občina toži in zahteva izpraznitev lokala samo zato, ker ta stoji na njenem zemljišču, pripravljeni pa so mi povrniti vložena sredstva. Ker sem večina del opravil sam seveda nimam za gradnjo lokala potrebnih dokazov. Kaj naj storim? Ali mi občina res lahko vodi tak postopek?-Plačujem samo prispevek za uporabo stavbnega zemljišča, v pogodbi pa piše, da bo potem, ko bo lokal zgrajen, sklenjena z menoj posebna pogodba, ki pa vse do danes ni bila sklenjena. Odgovor: V vašem primeru hoče občina očitno prikazati, da ste z njo sklenili dve pogodbi v eni (najemna in za uporabo zemljišča za gradnjo), ki sta vsebinsko povsem različni in z različnimi učinki. Z izgradnjo lokala ste postali imetnik stavbnega zemljišča pod lokalom. Če bi lokal zavzel celotno površino zemljišča, danega v najem, bi šlo za eno samo pogodbo, s katero ste z občino ustanovili stavbno pravico. Do problemov pa pride, če najemna pogodba zajema le splošno pooblastilo za zgraditev lokala na tujem zemljišču brez natančnejših določil. Tako pooblastilo lahko pomeni tudi, da sta stranki hoteli ustanoviti samo stavbno pravico. Za katero od dveh pogodb gre (ali za pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice ali za najemno pogodbo), je odločilen predvsem namen pogodbenih strank. Če iz pogodbe nedvomno izhaja namen strank, da se daje v uporabo zemljišče zato, da bo upravičena stranka na njem gradila, govorimo o stavbni pravici, če pa ta namen iz pogodbe ni razviden, gre za najemno pogodbo. Če je pogodba označena kot najemna, spet naletimo na vprašanje, kakšna usoda doleti stavbo, ki jo je na najemodajalčevem zemljišču zgradil najemnik. Sporno postane v primem, če lastnik nezazidanega zemljišča na tem ustanovi stavbno pravico za določen čas. Najemnik torej pridobi pravico, na podlagi katere zgradi stavbo. Glede na to, da je najemnik dobil v uporabo nezazidano zemljišče, lastnik zemljišča ne more stopiti v najemno razmerje, ker bi z izvrševanjem svoje pravice onemogočil nemoteno uživanje najemnikove pravice. Mislim, da narava pogodbe, s katero vam je lastnik nezazidanega zemljišča dal v uporabo to zemljišče, ni sporna. V takih in podobnih primerih je sodna praksa zavzela stališče, da gre v primem oddaje zemljišča z namenom zgraditve določene nepremičnine vedno za ustanovitev stavbne pravice in ne za najemno pogodbo. Tudi dejstvo, da ste imeli sklenjeno pogodbo za uporabo zemljišča za zgraditev lokala samo za določen čas, za katerega vam je bila podeljena pravica uporabe zemljišča, ne pomeni, da ste sklenili najemno pogodbo in da zato padete v režim predpisov o najemnih razmerjih, temveč se to pravno stanje ureja dmgače. V takih primerih se namreč uporabljajo predpisi za prenehanje stavbne pravice. Prenehanje stavbne pravice Lastnik zemljišča v družbeni lastnini lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila za uporabo zemljišča, ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega. Sodišče ob prenehanju stavbne pravice določi primemo nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik zemljišča v družbeni lastnini imetniku stavbne pravice. Imetnika pravice uporabe stavbnega zemljišča zakon enako varuje kot imetnika lastninske pravice. Graditelj, ki to pravico ima, že s samo gradnjo na podlagi zakona pridobi lastninsko pravico na stavbi. S tem pa tudi pravico uporabe na zemljišču pod njo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Čeprav je stavbna pravica običajno ustanovljena za določen čas, se predpostavlja, da stavba, ki jo pooblaščenec zgradi v skladu z izvrševanjem svoje pravice, ni prehodnega značaja. Prehodnega značaja je le v primeru, če se stranki izrecno dogovorita, da lahko pooblaščenec, ki zgradi stavbo, to odstrani po poteku časa, za katerega je bila ustanovljena. V takem primeru pa seveda ne gre za stavbno pravico, temveč za pravico, pridobljeno na podlagi navadne pogodbe, običajno najemne. Ob primernem pravnem zastopanju se vam torej ni potrebno bati, da bi lahko bila občini priznana vloga najemodajalca. Tuji par goljufa blagajničarke! Krško - Neznani moški in neznana ženska sta minuli teden na blagajni v trgovini Spar v Krškem plačala otroška oblačila v vrednosti 3.980 SIT z bankovcem za 10.000 SIT. Blagajničarka je moškemu vrnila razliko, vendar jo je ta vprašal, če ima kaj bankovcev po 5.000 SIT z oznako FF. Blagajničarka je nato iz blagajne vzela šop bankovcev in pregledala, če je kateri s takšno oznako, pri tem pa denar zlagala na pult. Ker take oznake na bankovcu ni našla, je denar v roke vzel še neznanec in še sam pregledal šop bankovcev, tudi on je denar položil nazaj na pult. Neznanec je nato blagajničarko prosil, če mu razmenja bankovec za 5.000 SIT po 1.000 SIT, kar je tudi storila. Potem sta neznanca mimo odšla iz trgovine. Ker je blagajničarki dejanje neznanca postalo sumljivo, saj so bili za tem o podobnem primeru obveščeni iz Špara Trebnje, je blagajno zaključila ter skupaj z vodjo ugotovila, da ji je moški odtujil 30.000 SIT. Policija neznanca še vedno išče; moški je star med 45 in 50 let, močnejše postave, visok okoli 180 cm, temne polti, oblečen v rjavo jakno, urejenega videza, v trgovini je govoril v angleškem jeziku. Neznana ženska je stara med 40 in 45 let, suhe in manjše postave, oblečena v siva oblačila, svetlejše polti, krajših las s svetlimi prameni, urejenega videza, govorila je prav tako v angleškem jeziku. S.V. RAZVEDRILO HOROSKOF OVEM Razmišljali boste o odločilnem koraku na delu, toda v zadnjem hipu vas bo zmedel nekdo, ki le veliko govori. Ne popuščajte, odzovite se z nasmehom. Pazite v službi, nekdo bo preverjal vaše delo. Bik Držali se boste tistega, v kar verjamete. Vseeno pa se morate soočiti tudi z ljudmi, ki razmišljajo drugače. Zavarujte svoje prihranke in pazite na potovanjih. Neka izkušnja bo vsekakor poučna. DVO JCKA Obljubljali vam bodo nov delovni dogovor, toda največ boste opravili kar sami. Uidi pri romantičnih načrtih boste imeli zadnjo besedo. Bodite previdni z nekom, ki naenkrat zahteva preveč in dela načrte brez vas. RA k Spraševali vas bodo za mnenje glede nečesa, česar ne poznate najbolje. Počakajte do zadnjega roka, da razložite svoje mnenje. V službi in doma preverite, kaj se vam najbolj obrestuje. Zaprosite za mnenje partnerja. LEV Znašli se boste sredi govoric, toda v bistvu bo pomemben le vaš odgovor. Zadevi pa ne bi smeli pripisovati prevelikega pomena. Pazljivo, v ljubezni tokrat ne morete imeti zadnje besede. DEVICA Uspešni boste pri delu ali učenju. Pri nekem nastopu boste neverjetno mirni, navdihnjeni. Pustili boste dober vtis o sebi. Le pazljivo s partnerjem, resnico mu povejte čimbolj obzirno, sicer bo ogenj v strehi. TEHTMICA Ena vrata so se zaprla, pa se že odpirajo nova. Navdušeni boste, posebno po pogovoru z mlajšo osebo. Imeli boste srečo na potovanjih in v stikih s tujino, nekdo se pripravlja, da vam ponudi roko sprave. ŠK0R.PI JON Preverjali boste nekoga, ki mu ne zaupate. Bodite previdnejši, da vas ne bodo zalotili v trenutku, ko ne boste znali odgovoriti. To velja tudi za ljubezen, zlasti prihodnji teden. STRELEC Nekje na pol poti se boste spomnili vsega, kar ste morda izpustili. Bodite zelo. previdni pri pravnih zadevah. Pazite, kaj podpisujete. Možni so nesporazumi. V ljubezni imate veliko več, kot se zavedate. KOZOROG Ne boste se strinjali z vsemi družinskimi odločitvami, toda zaenkrat nimate dovolj moči. Zmedlo vas bo neko srčno sporočilo. Pazite se dvojčka ali tehtnice, ki mu niste zaupali. Med vama je še vedno marsikaj nerešenega. VODNAR Končno boste laže zadihali. Odpira se vam možnost za novosti, po katerih boste razmišljali drugače. Družite se z dvojčkom ali strelcem, vajino razmerje bo neverjetno močno. Vleče vas, da bi se čim-prej odpravili na pot. RIBI Ne sprašujte se predolgo, kdo ima prav. Vse se bo razpletlo, vi pa bi lahko zaradi tega le zamujali. Čim-prej se dogovorite glede prihodnjega obdobja. Ne čakajte, da boste preutrujeni za karkoli. V ljubezni vztrajate na napačni strani. faks: >ošta: uredniki® tv-nm. si v.tv-nm.si [ _ >h„ ' m®,''" ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Nikola Smiljanič, Gregorčičeva 17, 8250 Brežice 2. nagrada -zgoščenka Marija Radetič, Slogonsko 6, 8258 Kapele 3. nagrada -kaseta Janko Koritnik, Gubčeva 1, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ZAROKA, ENOLOG, ET-TAL, MIA, IE, RANT, NO, VALADON, OSEL, ATALOS, KRT, LIMONADA, ICA, OCENA, OM, LON, NI, ŽREBEC, Gl, IZBA, RORA, NA, JER, KAVARNAR, AMA, SKADENCA. Geslo: SVETOVNI DAN ŽIVALI Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 24.10.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! SESTAVIL BOJAN MACUR NAZIV TA' POLKOVN. V ITALIJI POKVAR- JENEC VEZNIK JAPON. POLITIK HAJATA SIROTA RIMSKA BOGINJA JEZE NEMŠKA IGRALKA NASTASJAl EDINEC AED0NE V GR. Mita. ARAŠID ZEMELJSKI VOSEK IESTER PEARSON GL. MESTO BABILONIJE mami NOGOMETAŠ VARIANTA SIMON LAPLACE KADMOVA TIČI VRSTA ORGANSKIH SPOJIN OTRIN 8 JANEŽ POGLAVAR VOLKOV IZ KNJIGE O DŽUNGLI KONJENIK VITEZ VAŽA. PR N BRATOV SIN SODNIK V gr. Mira PODZEMLJU LJUBEZEN DENARNA ENOTA ANTON MARII MAKED. N. HEROJI NASLOV ZNANE POPEVKE ČUKOV CITRO- ENOV AVTO AVGUST LEBAN glasba ROCK EKSTAZA - festival rock kulture Brežice - Septembra je Brežice obiskala največja hrvaška rock skupina Bare in Plačenici. Bili smo priča odličnemu nastopu in odrskim improvizacijam, kakršnih že dolgo nismo videli. Prvine folka, bluesa, countrya so dodobra razmigale občinstvo v Mladinskem centru Brežice. Bare je tako upravičil svoj sloves in uprizoril neponovljiv koncert. Občinstvo in nastopajoči so bili navdušeni, kar je bil tudi namen festivala rock kulture. Po dolgem času je bil to v Posavju odličen in velik rock dogodi- Bare Bare in Plačenici v akciji KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica knjižnica brežice Najmlajšim ponujamo prikupno slikanico o odraščanju z naslovom Povej mi, kako je, če si velik. V slikanici Čarovnica Cilka peče torto boste spoznali čarovnico Cilko, ki lahko naredi vse, kar si želi, le potruditi se mora. Brez pomoči čarobne palice speče okusno torto po babičinem receptu Zazrite se v čudovito vesolje - odkrijte ledene lune, ostanke umirajočih zvezd in čme luknje. Najlepša knjiga o astronomiji ponuja osupljive podatke o planetih, lunah, zvezdah in galaksijah ter pripoveduje o zanimivih astronomskih odkritjih in izumih skozi čas. Pokukajte v notranjost velikanskih teleskopov, pridružite se Galileju, Keplerju, Hoylu in Hubblu pri raziskovanju, obiščite planete našega osončja, odkrijte skrivnosti rojstva zvezd in galaktičnih trčenj. Se radi igrate s številkami? Potem je knjiga Matematični genij, polna računskih in logičnih igric, kot nalašč za vas. Vsebuje čudežne kvadrate, šifrirane uganke, razpredelnice s števili in druge igre, ki bodo iz vas naredile matematične genije. Znamenite osebnosti tisočletja je knjiga, ki govori o uglednih in slavnih ljudeh, njihovih dosežkih ter njihovi zapuščini človeštvu. Gre za razkošno in sodobno zbirko dejstev iz življenj osebnosti, ki so v zadnjem tisočletju vtisnile pečat svetovnemu dogajanju- ... Strokovnjaki za oči so spoznali, da se ljudem, ki začnejo nositi očala ali leče, vid pogosto še dodatno poslabša. Zato so razvili metode in vaje, s katerimi lahko učinkovito izboljšate svoj vid. V knjigi Izboljšajte vid! je razloženih več kot 50 vaj za razbremenitev oči, zmanjšanje slabovidnosti in občutljivosti za svetlobo ter vaje za zdravljenje škiljenja. Tehnike sproščanja, pravilna prehrana in dragi nasveti vas bodo naučili, kako lahko dodatno izboljšate sposobnost svojih oči. V priročniku Zdrav post boste izvedeli, kako izbrati pravilno in zdravo obliko postenja zase (post s čaji, sokovi, zelenjavno juho, mlekom in žemljami...), kako s postom lajšati ali zdraviti različna obolenja. Opisani so tudi natančni načrti posameznih postnih dni in sedemdnevnega posta. Z blagim postom boste na naraven in zdrav način razstrapili svoje telo, okrepili imunski sistem, izboljšali svoje telesno in duševno počutje ter izgubili kakšen odvečen kilogram. Knjiga Zeliščna zdravila je vodnik po 66 zdravilnih zeliščih, njihovem učinku in uporabi in je obvezno branje za vse, ki bi se radi samostojno in preudarno odločili, kako skrbeti za svoje zdravje. Če trpite zaradi utrujenosti, nespečnosti, depresije, visokega krvnega pritiska, glavobolov, težav z dihanjem, menstrualnih krčev ali problemov s kožo, si oglejte videokaseto Osnove samomasaže. Ta vam bo v pomoč pri iskanju pravih akupresurnih točk za lajšanje splošnih zdravstvenih težav. Ponujamo vam tudi videokaseto Inovativna profesionalna masaža, kjer Arif Derviševič predstavlja edinstveno masažno tehniko, ki združuje tehnike kitajske, tibetanske in indijske tradicije. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (httpT/ www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 17.oktobra, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Stanič, univ.dip.bibl■ RAZVEDRILO RECEPT ZA VSAK DAM Kostanj K nam so pravi kostanj prinesli Rimljani. Domovina pravega kostanja je Mala Azija, Severna Afrika in Sredozemlje. Kostanj je dobil ime po mestu Kostanis v Te-saliji. V sredozemskih deželah ga tudi gojijo. Te sorte imajo debelejši plod. Orjaški kostanji lahko dočakajo tudi 600 let. Plod pravega kostanja je užiten, zato ga lahko jemo kuhanega, pečenega ali pa ga uporabimo kot sestavino za kakšno drugo jed. Polnjen puran s kostanji 1 puran 1/2 kg svežih kostanjev 25 dag purjih jeter drobnjak 2 stroka česna 50 g masla ščep popra in muškatnega oreščka sol 0,5 dl juhe Nadev: puranja jetra, drobnjak in česen dobro sesekljamo in vse skupaj prepražimo na maslu v ponvi. V slani vodi skuhamo sveže kostanje, jih olupimo in zmečkamo v pire, dodamo prepražena jetra in dobro premešamo, začinimo s poprom, muškatnim oreščkom in soljo. S to pripravljeno zmesjo nadevamo purana, odprtino zašijemo ali pa spnemo z zobotrebci. Damo v pekač, namazan z oljem, in nato v pečico, kije ogreta na 170 stopinj C. Pečemo približno dve uri, med pečenjem zalivamo z juho in lastnim sokom. Kostanjev pire 1,5 kg kuhanega, olupljenega kostanja 10 dkg sladkorja 4 dl mleka 3 žlice sladke smetane 10 dkg masla nekaj kapljic ruma }A 1 sladke smetane Kostanj zmečkamo (prepasiramo), dodamo sladkor in vroče mleko, ki smo mu dodali maslo in rum in vse skupaj premešamo, da dobimo kostanjev pire. Kostanjev pire damo v kozarce za sadno kupo in okrasimo s stepeno sladko smetano. Kostanjev stolp 1 1 olupljenega kostanja 14 dag sladkorja z vanilijo 1/2 dl ruma vanilija 1/4 dl spenjene smetane Kostanj poparimo s kropom, olupimo rjavo kožo in ga mehko skuhamo. Nato ga pretlačimo skozi sito in zamešamo v sladkor, gosto kuhan z vodo in vanilijo. Mrzlega nabrizgamo na steklen krožnik v visok stolpič. Garniramo z ohlajeno spenjeno smetano, tako dajo v vencu nabrizgamo okrog kostanja. Ponudimo zelo mrzlo s pecivom. Kako dobite spenjeno smetano? - 1/2 1 sveže smetane - sladkor - želetinine liste 1/2 1 sveže smetane od prejšnjega dne, stolčen, presejan sladkor. Na ledu ohlajeno, gosto sladko smetano od prejšnega dne - sveža ne naraste - stepamo v jušniku ali porcelanasti skledi kakor beljake za sneg. Gosto stepeno smetano nedevamo na žimnato sito in ko mokrota odkaplja, ji primešamo sladkor. Če damo na 4 dl smetane Ust raztopljene želatine, je ni treba odcejati, ker želatina veže mokroto. Afmmm Uboštvo treznih in preračunljivih je v tem, da nikoli ne občutijo bogastva sladkih sanj in velikega upanja. C=> Nihče ni tako nepomemben, da v nasilju ne bi imel kaj izgubiti. <=> Eni bi raje imeli bolj visoke, drugi pa bolj trpežne plače. Prejemali boste takšna darila, kakršna sami darujete. Moške solze izparevajo navznoter. «CZ> Mnogi špekulanti se skrivajo za hrbti svojih elektronskih tajnic. <=Z> Če razkrijete kaznivo dejanje, vas lahko spoznajo za sokrivega. Zaradi številnih razvad ni imel časa za delovne navade. Največji svinjaki imajo najbolj okrašena pročelja. Preden sta zaživela na koruzi, je vrgel puško v koruzo. CAMEKDOTEJ Tako pametni, pa tako... V večji družbi se je nekdo zaupno obrnil k češkemu pisatelju Karlu Čapku in dejal: “A ni tukaj malce dolgočasno?” “Da, zelo,” odgovori Čapek. “Ali ne hi bilo najbolje, če bi jo popihala?” “Žal ne morem tega storiti,” pravi Čapek, “sem namreč gostitelj.” t | Ko je filmski igralec Marlon Brando snemal na Japonskem, je nekega dne v trgovini hotel kupiti patentno zadrgo. Japonsko ni znal, zato je pokazal z rokami, kaj bi rad. Prodajalec ga je presenečeno pogledal in odšel v skladišče. Čez nekaj časa se je vrnil z - nožem za harakiri. Poljski skladatelj in pianist Chopin je bil povabljen k vplivni dami na kosilo. Med kosilom so ga gostitelji spraševali vse mogoče stvari, tako da se ubogi umetnik niti najedel ni do sitega. Po kosilu ga je gostiteljica prosila, naj jim kaj zaigra na klavir. Chopin ji ni mogel odreči, sedel je h klavirju in odigral kratko polko. Ko je vstal, ga je dama vprašala: ”Ali nas hočete nasititi s tem kratkim delcem?” Chopin je dejal: “Da, gospa! Tudi jaz nisem veliko jedel!” 11 Churchill bi moral nekega večera govoriti po radiu. Mudilo se mu je, zato je poklical taksi. Šofer, ki ga v temi ni spoznal, je rekel, da ne utegne. “Zakaj pa ne?” ga je vprašal politik. “Zato, ker bo sedaj govoril po radiu sam Churchill, pa bi ga rad poslušal.” Churchill je bil seveda zelo zadovoljen s šoferjevo izjavo. Segel je v žep in mu dal cel funt napitnine. Šofer je denar spravil in se nato odrezal: “Naj vrag vzame Churchilla! Vstopite, gospod, peljal vas bom!” za mlade... A Teden otroka Slovenija, Posavje - S prvim ponedeljkom v oktobru se vsako leto prične teden otroka. Zveza prijateljev mladine (ZPM), ki že 50 let skrbi za otrokove potrebe, v zadnjem času pa si vse bolj prizadeva tudi za uresničevanje njihovih pravic, letos v svoji poslanici ponovno opozarja na trpinčene in spolno zlorabljene otroke, zato tema 14. otroškega parlamenta nosi naslov “Humani medsebojni odnosi in zdrava spolnost”. V ZPM so ocenili, da se v šolah, vrtcih, centrih za socialno delo in otroških dispanzerjih letno ukvarjajo s 3000 do 3500 primeri slabega ravnanja z otroki. Ta številka zajema le trpinčene, zlorabljene in zanemarjene otroke, ki jih institucionalni sistem opazi. Koliko je takšnih, ki jih te službe ne registrirajo? Med vidnimi primeri trpinčenja otrok je 60 odstotkov telesnega in spolnega trpinčenja, za druge je značilno zanemarjanje in slabo ravnanje. Podatki brez poimenovanja regij, v katerih se to dogaja, pustijo javnost ponavadi preveč neprizadeto, češ, tega ZPM Krško je v Mladinskem centru Krško organizirala prireditev “Smo mladi - v spoštovanju med sabo imamo se radi". pri nas ni! Pa je - tudi v Posavju. Kriminalist ima v neprijetnem spominu pred leti obravnavan primer, ko je oče spolno zlorabljal deklico, mati pa je za to vedela in tolerirala njegovo početje s prav prostaškim pojasnilom policiji. Zveza prijateljev mladine ima v načrtu odpreti 17 “Hiš zavetja za otroke” po Sloveniji, kjer naj bi majhne žrtve našle začasno in varno namestitev. Letos naj bi uredili takšno zavetišče na prvi od načrtovanih lokacij. V Posavju so šole, vrtci in društva prijateljev mladine v tednu otroka organizirale prireditve, na katerih so starši lahko sprem-ZPM Krško, OŠ Senovo in DPM Senovo so ob tednu otroka orga- ljali ustvarjalno delo svojih nizi rali prireditev tudi na Senovem. otrok. B.D. Prijatelj - prijatelju Brežiški osnovnošolci smo na predlog vojakov Slovenske vojske zbirali pomoč za vrstnike iz Bosne. Pretreslo nas je pripovedovanje o tem, kaj doživljajo otroci ne tako daleč od nas in kakšno je njihovo otroštvo. Zbrali smo oblačila, šolske potrebščine, igrače in druge stvari, kijih sami ne potrebujemo več. Vsak od nas je pobrskal po svoji sobi. Našlo se je veliko stvari, ki smo jih . darovali otrokom z namenom, da jim nekoliko olajšamo težko otroštvo. Za pomoč pa se moramo zahvaliti tudi staršem, ki so zbrane stvari pripeljali v šolo. Res velja pregovor, daje v slogi moč in da nikoli ne smeš pozabiti na človeka v nesreči. Pokazali smo, da znamo prisluhniti ljudem in ponosni smo na to. Novinarski krotek OŠ Breiice Trgatev Trgatev je zelo poseben dan. Ljudje se zberejo, poklepetajo in pozajtrkujejo. Mi smo imeli trgatev v petek. Ko so se ljudje najedli, so vzeli škarje in vedra ter se odpravili v vinograd. Najprej smo trgali belo grozdje. Grozdje smo nabirali v vedra, ko pa so bila polna, so prišli brentaiji in nam jih spraznili. Bren-tarji so odnesli grozdje v klet, kjer so ga zmleli. Ko smo belo grozdje pobrali, smo šli trgat še rdeče. Ko smo vse potrgalii, smo grozdje stiskali v stiskalnici. Mošt smo dali v sod, kjer sedaj vre. Iz mošta bo za Martinovo nastalo vino. Barbara Krnulc, 4. r., Podružnična šola Kanete Kino servis Breiice Četrtek, 16.10., ob 18.30 Vsemogočni Bruce, komedija, ob 20.30 Blondinka s Harvarda 2, komedija; petek, 17.10., ob 18.30 Vsemogočni Bruce, ob 20.30 Blondinka s Harvarda 2; sobota, 18.10., ob 18.30 in 20.30 Vsemogočni Bruce; nedelja, 19.10., ob 18.30 in 20.30 Vsemogočni Bruce; četrtek, 23.10., ob 18.30 1 na 1, krimi drama, ob 20.30 Italijanska misija, akcijski; petek, 24.10., ob 18.30 1 na 1, ob 20.30 Italijanska misija; sobota, 25.10., ob 18.30 Modri angel, akcijski triler, ob 20.30 Italijanska misija; nedelja, 26.10., ob 18.30 Modri angel, ob 20.30 Italijanska misija; četrtek, 30.10., ob 17. uri Sinbad: Legenda sedmih morij, risani, ob 18.30 Dol z ljubeznijo, romantična komedija, ob 20.30 Sleparja, krimi drama. Kulturni dom Krško Četrtek, 16.10., ob 19. uri Družba pravih gospodov, akcijski ZF triler; petek, 17.10., ob 18. uri Kar si dekle želi, romantična komedija, ob 20. uri Družba pravih gospodov; nedelja, 19.10., ob 18. uri Kar si dekle želi; četrtek, 23.10., ob 19. uri Laurel Canyon, glasbena drama; petek, 24.10.. ob 18. uri Plonkarji, komedija, ob 20. uri Zona Zamfirova, komedija, drama; nedelja, 26.10., ob 18. uri Plonkarji; četrtek, 30.10., ob 19. uri Dol z ljubeznijo, romantična komedi i:i OGLASI Hladni dnevi, vroče ponudbe. do DAEVVOO C l.»n druJtru* C#M Avtocenter Rann d.o.o., Cesta svobode 37, 8250 Brežice T: 07 4992 300, 4992 313 Jesen je tu, a naše ponudbe še vedno ostajajo vroče. Obiščite svojega Daevvoojevega trgovca in pustite, da vam Kalos z brezplačno klimo ogreje srce. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij PREVZGOJNI DOM RADEČE 1433 Radeče, Pot na brod 23 Tel.: 03/56-58-300 Fax: 03/56-85-018 objavlja POVABILO K IZVAJANJU DEJAVNOSTI TRGOVINE Z MEŠANIM BLAGOM ZNOTRAJ PREVZGOJNEGA DOMA ZA POTREBE OSEBNIH NAKUPOV MLADOLETNIKOV NA NASLOVU PREVZGOJNI DOM, Pot na Brod 23, 1433 RADEČE Prevzgojni dom bo izvajalca izbral na podlagi ocene posebne komisije. Z izbranim izvajalcem bomo sklenili pogodbo za obdobje petih let. Rok za oddajo ponudb je 31.10.2003 na naslov: Prevzgojni dom, Pot na brod 23, Radeče s pripisom "Ponudba - trgovina". Podrobnejše informacije in prevzem dokumentacije ter možnost ogleda lokacije za izvajanje dejavnosti trgovine dobite na tel. štev.: 03/56-58-313 oz. 03/56-58-300 (ga. Lipec) Vse zainteresirane ponudnike vabimo k sodelovanju. BREŽIŠKI OKTOBER 2003 Program prireditev v počastitev 28. oktobra, praznika občine Brežice 16. 10.2003 SIW 2003 - Slovenska turistična borza, otvoritvena slovesnost v hotelu Toplice, Terme Čatež ob 20. uri, organizatorji Slovenska turistična organizacija, Zavod za turizem občine Brežice in Terme Čatež. 17.10. 2003 - SIW 2003 - Slovenska turistična borza, otvoritvena slovesnost v hotelu Toplice, Terme Čatež ob 9. uri, organizatorji Slovenska turistična organizacija, Zavod za turizem občine Brežice in Terme Čatež. - SIW 2003 - Slovenska turistična borza, kulturno kulinarično doživetje Slovenije v gradu Brežice ob 20.30, organizatorja Slovenska turistična organizacija in Zavod za turizem občine Brežice. IS. 10.2003 Letni koncert MePZ Viva Brežice, Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice ob 19.30, organizator KD Mešani pevski zbor Viva Brežice. 19.10.2003 Tek po vinski cesti in finale dolenjskega pokala v tekih, Bušeča vas ob 13. uri, organizator ŠD Sušica, Dol. Pirošica. 20.10.2003 - Teden odprtih vrat VDC Krško-Leskovec, prodajna razstava izdelkov varovancev VDC, voden ogled in predstavitev drugih dejavnosti zavoda, enota VDC Brežice, Trg izgnancev 12a, od 20.10. do 24.10. od 8. do 14. ure, organizator Varstveno delovni center Krško-Leskovec. - Odprtje krožišča Trnje ob 15. uri, organizatorja Ministrstvo za promet RS in Občina Brežice. - Odprtje ceste v Novi vasi ob 16. uri, organizatorji Ministrstvo za promet RS, Občina Brežice in KS Jesenice na Dolenjskem. - Odprtje fotografske razstave “Mokrišče Cola - Neizkoriščena možnost v turizmu občine Brežice”, galerija NLB, CPB 42, Brežice ob 18. uri, organizator Turistično društvo Brežice. 21.10.1003 - Teden odprtih vrat VDC Krško-Leskovec, delavnica izdelkov iz gline in predstavitev defektološke obravnave, enota VDC Brežice, Trg izgnancev 12a ob 8. uri, organizator Varstveno delovni center Krško-Leskovec. - Odprtje razstave arhitekturnih risb in skic “Oris do danes”, mestna hiša v Brežicah, CPB 22, ob 19. uri, organizatorja ORIS, revija za arhitekturo in kulturo Brežice, in Občina Brežice. 22.10.2003 - Teden odprtih vrat VDC Krško-Leskovec, izvedba delavnice “Kako nastane risba”, prostori enote VDC Brežice, Trg izgnancev 12a, ob 8. uri, organizator Varstveno delovni center Krško-Leskovec. - Likovna razstava “Podobe žlahtne dežele Dolenjske, Bele Krajine in Posavja”, galerija Posavskega muzeja Brežice ob 19. uri, organizator JSKD OI Brežice. 24.10.2003 - Razstava malih živali, telovadnica Gimnazije Brežice od 24.10. do 26.10. od 8. do 18. ure, organizator Društvo rejcev malih živali Brežice. - Odprtje razstave “Podobe malih krajev na razglednicah”, galerija Vojašnice Cerklje ob Krki ob 12. uri, organizatorji Posavski muzej Brežice, OS Cerklje ob Krki in Vojašnica Cerklje ob Krki. - Obeležitev 5. obletnice obstoja Ekonomske in trgovske šole v novi stavbi, ob 12. uri, organizator Ekonomska in trgovska šola Brežice. - Srečanje planincev ob 110. obletnici SPD, OŠ Brežice ob 18. uri, organizator Planinsko društvo Brežice. 25.10.2003 - 27. pohod po poteh Brežiške čete, v Pišecah ob 9. uri, organizatorji Športna zveza Brežice v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, Občinsko organizacijo zveze borcev, Občino Brežice in Krajevno skupnostjo Pišece. - Odprtje novozgrajenega vodovoda Pišece - Pavlova vas - sv. Jedrt - Suhadol - sv. Jernej -Planina, v Pišecah ob 14. uri, organizatorja KS Pišece in Občina Brežice. 26.10.2003 - Tradicionalni pohod po Sromeljski pešpoti, zbor ob 8. uri pred Okrepčevalnico Kranjčič na Sromljah, organizator Turistično društvo Sromlje. - Tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal občine Brežice, ob reki Krki ob 10. uri, organizator Ribiška družina Brežice. 27.10.2003 - Srečanje športnikov Brežic in Samobora, športna dvorana pri OŠ Brežice ob 15.30, organizator Športna zveze Brežice. - Slavnostna seja Občinskega sveta Brežice, Viteška dvorana Posavskega muzeja ob 17. uri. 30.10.2003 Rokometni turnir ob 50-letnici rokometa v Brežicah, športna dvorana pri OŠ Brežice ob 17. uri, organizator Rokometni klub Brežice. Odbor za pripravo in izvedbo programa prireditev ob prazniku občine Breiice, predsednik mag. Andrej Vizjak občina krško Občinska uprava Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija tel.: 07/49-81-279; fax: 07/49-22-221 Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.l.RS, št. 12/2003), Pravilnika o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin ( Ur.l.RS, št. 73/2000) objavlja naslednji JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM /. PREDMET NA JEMA a) poslovni prostor v pritličju objekta Cesta krških žrtev 53 v Krškem v velikosti 136,63 m2 b) poslovni prostor v mansardi objekta Cesta krških žrtev 53 v Krškem v velikosti 40,05 m2. II. IZHODIŠČNA CENA NA.IEMA a) za poslovni prostor pod I/a.je izhodiščna cena 217.349,00 SIT b) za poslovni prostor pod I/b je izhodiščna cena 48.755,30 SIT III. NAMEMBNOST POSLOVNIH PROSTOROV Lokala sta namenjena: a) poslovni pisarniški, storitveni in trgovski dejavnosti, pri katerih je izključena možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije in podobno; b) pisarniški dejavnosti. IV. TRAJANJE NAJEMA Najemno razmeije bo sklenjeno za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja. V. VARŠČINA Licitanti so dolžni na enotni zakladniški račun Občine Krško št.01254-0100008120 položiti varščino v višini treh izhodiščnih najemnin. Uspešnemu licitantu bo varščina vračunana v najemnino, neuspešnim pa bo vrnjena v roku 8 dni po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pričetek licitacije, varščina propade. VI. ČAS IN KRA J LICITACIJE Licitacija bo v četrtek, 30 oktobra 2003, ob 11. uri v sejni sobi D Občine Krško. VII. INFORMACIJE Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško osebno ali po telefonu 07/49-81-279 ali 07/49-81-295. Vlil. DRUGI POGOJI Zainteresirani licitanti so dolžni pisno prijaviti udeležbo na licitaciji do torka, 28.10.2003, do 10. ure s predložitvijo naslednjih listin: program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih, obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjuje oz. overjen izpis iz sodnega registra, dokazilo, da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije oziroma daje prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne poravnave, da ima poravnane davke in prispevke ter druge obvezne dajatve, da je finančno in poslovno sposoben (obrazec BON 1 in BON 2 oz. za samostojne podjetnike bilanco stanja in bilanco uspeha). Zastopniki oz. pooblaščenci morajo pred začetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje. Najboljši ponudnik bo izbran po licitacijskem postopku najemnine. Franc Černelič, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti IZ LOKALNIH SKUPNOSTI intervju M—■ ffivio y jpm Renault Financiranje Ob ■menjavi rženega vozila katerami znam jffltfffivega, VARNEGA Renaulta, pon^laio od 150.000,00 SIT do 400.000,OSIlDop ter zelo ugodne pogoje financiranja Vito Sternen “Slovenci nismo majhni, imamo bogato zgodovino!” Brežice - Spomladi je minilo dve leti, odkar je Vito Sternen v Brežicah. Vzljubil je mesto, za katero pravi, da je ljubko z božansko zgodovino. V knjižnici je poiskal gradivo kraja od antike dalje in pravi, da takega pogleda na graščino ni, kot je z Ulice stare pravde. Prepričan je, da Slovenci nismo majhni in da imamo bogato zgodovino. In to hoče dokazati, predvsem mladim. Od oktobra 2002 je član Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Brežice in mu je uspelo okoli sebe zbrati aktiven 17-članski podmladek. Vzgaja ga z veliko ljubezni in discipline. Ve, kako ti mladi iščejo pripadnost. Vito Sternen, kdo ste pravzaprav? 13 let sem bil policist, zapustil sem policijo in leta 1990 šel prostovoljno v Teritorialno obrambo. Med vojno sem v akciji doživel nesrečo z devetimi polomljenimi rebri na Češnjevku na Gorenjskem, od leta ’91 pa sem v Slovenski vojski v Vojašnici Kranj, kjer sem inštruktor B in C kategorije in poučujem vožnjo v ekstremnih razmerah. Življenjska pot me je pripeljala v Brežice in med tem časom sem bil pol leta tudi v misiji SFOR-ja v Bosni, kar je bogata izkušnja. Posebno ta, da so nas sredi Sarajeva prepoznali kot “Janeze”. V Beogradu sem bil usposobljen za telesnega stražarja, kar sem bil Andreju Osolniku v Stockholmu. V Ljubljani imam 11-letno hčerko Manco, ob njenem rojstvu sem koristil porodniško, imava se zelo rada, pogrešava drug drugega, najina srečanja so vselej lepa. Televizije ne gledam, veliko berem, Jesih je zame Prešeren številka 2. Kako vam je uspelo zbezati skupaj toliko mladih gasilskih navduSencev? V nekem prostem pogovoru je padla ideja, da naj bi otroci videli helikopter. Ker ima Republiška uprava za zaščito in reševanje (RUZR) na razpolago določeno kvoto ur letenja za zaščito in reševanje, smo naredili prošnjo na Ministrstvo za obrambo (MORS), dobili helikopter in smo na Marofu uprizorili ognjeno vajo z alarmom, ognjem in gašenjem. Pri Gasilskem domu jim je poročnik razložil potek vaje po vseh predpisih, dečki so pridno sodelovali, seveda so morali biti oblečeni v uniforme. Za nagra- do pa so dobili še vožnjo s helikopterjem. Ob dnevu odprtih vrat je TV Vaš Kanal posnela aktivnosti otrok, ki so skozi igro, vendar podkrepljeno z gradivom, spoznavali cevi, črpalke, kaj se z vodo sme in česa se ne sme gasiti. Potem sem enkrat Gregiju rekel naj gre v uniformi v šolo in potem so kar kapljali. Imam načelo, da tisto, kar obljubim, držim in izpolnim. In takega me poznajo. Davidu sem obljubil ogled Gardalanda in obljubo izpolnil kljub polnemu avtobusu. Kdo se še danes ukvarja z drugimi otroki, ko se še s svojimi ne utegnejo? Res ste svetla izjema, to poletje ste jih peljali tudi na izlet in taborjenje? Bili smo na izletu ob Soči in šli po poteh Soške fronte, pokazal sem jim izvir Save in Soče, obiskali smo Kekčevo deželo, se ustavili pri Ruski kapeli, postavljeni v spomin ruskim ujetnikom, ki so leta 1916 gradili gorsko cesto, obiskali smo pokopališče avstrijskih vojakov, veliko imen slovenskih vojakov so videli v trdnjavi Kluže, ki je bila postavljena že v času Napoleona, ko je osvajal slovenske province, pokazal sem jim drugo trdnjavo Kaverna, kije bila postavljena pred 2. svetovno vojno in šli smo v kobariški muzej, ki je bil odlikovan kot najboljši v Evropi. Na Kosnici nad Kobaridom smo bili v cerkvici, kjer so na velbih imena 7014 padlih iz 1. svetovne vojne. Najbolj jih je prizadel križ z imeni neznanih vojakov. Aktivno pa je bilo tudi tridnevno taborjenje ob Soči, kjer smo spet spoznavali druge znamenitosti od Tolmina do Kobarida. Nič manj jih ni navdušilo taborjenje ob Krnskem jezeru. Vse z namenom!? Da ne bi bili zasvojeni z orožjem in otroškimi igricami brez vsebin, da bi spoznavali in spoštovali naravo. Hotel sem jim približati vse te padle obraze s popolno blaznostjo v očeh, ko je bilo konec vseh sanj. Kljub temu da sem vojak, moje srce bije drugače. Hemingway je lepo napisal “Zbogom orožje”, a brez tega ne gre, ker človeški bebavosti ni kraja. Povem jim, da ne morejo biti gasilci in misliti, kako bi nekoga ubili.Ljubim zgodovino in rad imam te otroke, ki žal pogosto ne vedo, ne dojamejo, kaj pomeni imeti rad. Vito je nečak slovenskega impresionista Mateja Sternena in živa enciklopedija zgodovine. Proučuje zgodovino brežiškega gasilstva. Barbaro je naučil kuhati zelenjavno juho, ki jo njegov gasilski podmladek s slastjo poje. Iz te vrste navdušencev ima drzne načrte, ki so preko njegove vzgoje med ostalim postali poslušalci klasike v moderni izvedbi, načrtuje učno uro astronomije po dežju, strokovno Ribič, ribič jih bo ujel Radeče - Po tem ko je bilo v Kostanjevici na Krki uspešno izpeljano svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske, se bodo prihodnje leto kot organizator svetovnega prvenstva preizkušale Radeče; v lovu rib s plovcem se bodo pomerili invalidi. Pred dnevi je bilo pod okriljem Ribiške družine Radeče uspešno izpeljano državno prvenstvo v lovu rib za upokojence. To je le eno od številnih ribiških tekmovanj, ki jih organizira radeška ribiška družina, vodi-jo Peter Titovšek. Prihodnje leto pa jih čaka največji organizatorski zalogaj - šesto svetovno prvenstvo invalidov v lovu rib s plovcem, ki bo potekalo 14. in 15. avgusta, treningi pa se bodo pričeli že štiri dni prej. Za organizacijo takih prireditev lahko kandidira samo nacionalna ribiška zveza, ki pa sama ne more izvesti organizacije, ampak to zaupa eni od svojih članic, tokrat Ribiški družini Radeče. V Radečah pričakujejo 12 reprezentanc, pripravili pa bodo m* ekskurzijo PGE Kranj, letališča Brnik. Brežice so zanj lepe, slikovite. Je človek, kakršnega težko najdeš. N at ja Jenko Sunčič Teden vseživljenjskega učenja Leskovec, Posavje - S prireditvijo v Varstveno delovnem centru Leskovec je direktorica Ljudske univerze Krško Bernardka Zorko simbolično odprla že 8. teden vseživljenjskega učenja v Posavju. V najrazličnejše prireditve so vključene številne ustanove, društva, srednje šole in novoustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Srednji šoli Sevnica. Ponudba je pestra, od razstav do delavnic za umetniško izražanje, šivanje, peko in kuho, do podjetniških informacij in predavanj za osebnostno rast. Pravzaprav je to cilj vseživljenjskega učenja, saj nas vsako življenjsko obdobje postavlja pred nove izzive, ki jih lažje dojemamo, če smo voljni sprejemati nove informacije. Sevniška Univerza za tretje življenjsko obdobje je doživela svoj krst s predavanjem priznane andrago-ginje doc. dr. Dušane Stindeisen v Kulturni dvorani Gasilskega doma. Številne prireditve, skozi katere želijo organizatoiji motivirati ljudi vseh starostnih skupin, ne le upokojencev, se bodo odvijale do konca tega meseca. B.D. 13. septembra je bila v Brežicah dvojna poroka. Poročili sta se sestri Danijela in Sabina Strmecki iz Brežic. 24-letna Danijela je vzela 30-letnega Ivana Zofiča iz Globočic, 14-mesecev starejša Sabina pa 24-letnega Sama Staniča iz Brežic. Na gradu v Brežicah jih je s poročno koračnico pričakal sekstet Loče, na cerkveni poroki v cerkvi Sv. Roka jim je Ave Mario zapela Mateja Arnež Volčanšek, ves čas pa jih je s pesmijo spremljal Posavski oktet, pri katerem prepeva tudi Samo. Dvojno poroko je prineslo naključje, pravijo mladi, sicer so vsi štirje dobri prijatelji in se veliko družijo, skupaj preživljajo tudi dopuste. Takoj po poroki so se odpravili na poročno potovanje, tokrat vsak par zase. Tudi živeli bodo blizu; Sabina in Samo na nevestinem domu, Danijela in Ivan pa si v Brežicah urejata hišo. Sevnica 13. septembra sta se poročila Anton Jošt iz Kompolja in Damjana Kozole z Vrhovega, 20. septembra pa še Roman Rupar in Mojca Bizjak, oba iz Sevnice. 27. septembra so se poročili Jurij Zdouc in Ida Hočevar, oba iz Zavratca, Andrej Lamovšek iz Radeč in Tatjana Knez iz Jelovega ter Primož Kržišnik iz Predmosta iz Škofje Loke in Anita Perc iz Sevnice. Krško 13. septembra sta se v Kostanjevici na Krki poročila Davis Jeffrey iz ZDA in Mojca Molan iz Črnomlja. 20. septembra sta v Kostanjevici zakonsko zvezo sklenila Lojze Pucelj iz Drame in Rozalija Klemenčič z Oštrca. Svoj “da” pa so na sedežu Upravne enote Krško 20.septembra izrekli Peter Marinčič z Gorice in Špela Arh iz Leskovca pri Krškem, Radoje Babič iz Potočanov, BiH, in Nataša Brajdič iz Krškega ter Roman Kodrič in Stanislava Tomše, oba z Gorice. 27.septembra sta se v Krškem poročila tudi Peter Zupančič iz Anovca in Slavka Ogorevc iz Podvinja. Brežice 13. septembra so se v Brežicah poročili Ivan Zofič iz Globočic in Danijela Strmecki iz Brežic ter Samo Stanič in Sabina Strmecki, oba iz Brežic; na gradu Mokrice pa sta 27. septembra zakonsko zvezo sklenila Jože Suban z Obrežja in Martina Razum iz Samobora, Hrvaška. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. Izdatno "oborožena “ ribička na svetovnem prvenstvu v Kostanjevici. kar 60 ribolovnih mest, kijih bodo opremili z lesenimi platoji, na katerih bo dovolj prostora tudi za tekmovalce na invalidskih vozičkih. Traso ob Savi bodo opremili s sanitarnimi bloki, primernimi za invalide. Glavnino del so že opravili, manjkajo le še nekatere malenkosti. Sicer pa so se slovenski ribiči-invalidi pravkar vrnili iz Italije, kjer so prvič nastopili na svetovnem prvenstvu in osvojili osmo, predzadnje mesto in kot novi organizatorji prevzeli zastavo. Komu bodo Radečani prihodnje leto oddali zastavo, še ni jasno, saj sta kandidaturo za sedmo svetovno prvenstvo vložili Irska in Jugoslavija. Radečani pa se že pripravljajo na kandidaturo za ekipno svetovno ribiško prvenstvo, ki bo leta 2007. Če bodo prihodnje leto uspešno prestali to preizkušnjo, imajo veliko možnosti, da bo mnogo zahtevnejše ekipno svetovno prvenstvo leta 2007 v Radečah, je prepričan Titovšek. N.Č.C. d&ArrciS) TPV AVTO, BREŽICE TPV AVTO V.«.«., (UnV4i»A* M. SOOO Nov« Moolo Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice ‘teiLs L>7 4t> 'JU3, z) \ -JD ^ i —j* ;tran 12 KULTURA Sava Glas, 16.10.2003 “Beti je najžlahtnejši cvet v prelepem šopku!” Brežice, Artiče - Elizabeta Križanič je z jubilejnim koncertom “20 let s pesmijo za vas” ter dirigentom Tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič Artiče in MePZ KUD Brežice Dragutinom Križaničem minuli petek prenapolnila Viteško dvorano Posavskega muzeja i n dva dni kasneje še artiško večnamensko dvorano. Solistka je z dirigentom, orkestrom in pevci izbrala čudovit glasbeni repertoar ter znova potrdila svoje prizadevanje in prizadevanje svojih glasbenih spremljevalcev, da bi s pesmijo gradili boljši svet. Elizabeta Križanič je s sijajno uigranimi pevci, tamburaši in spremljajočimi instrumentalisti svojim številnim prijateljem podarila nepozabne tri ure “njene, njune in njihove pesmi”. Med sabo so se prepletale večno lepe melodije slovenskih in hrvaških zabavnih in narodnih pesmi, operete in ruske romanse, solistki posebej draga je medžimurska narodna Vehni, vehni fijolica, skupni koncert pa so veličastno sklenili s Hej tambura Draguti-na Križaniča. Za njenim dvajsetletnim plodnim glasbenim delovanjem v občini Brežice so nepreštete ure vztrajnosti, razdajanja in odpovedovanja, ki ga zmore le njeno veliko srce in globoka duša, vedo povedati tako pevci kot tamburaši, ko je imela dve desetletji med njimi odprto srce za vsako veselje in sleherno žalost. Ves njen glasbeni čas je preplet generacij hvaležnih staršev in učencev ter zahval znanih in neznanih ljudi. Skromna, a iskriva in plemenita ter pri delu neizprosna do . I fif > Elizabeta in Dragutin Križanič utrujenosti, je vselej še zmogla nasmeh in prijazno besedo. In to je rezultat vseh njenih uspehov in uspehov tistih mnogih, ki so po naravi profesionalnega glasbenega dela ali ljubiteljskega poustvarjanja z noto prijateljskega tkanja prihajali v stik z njo. ”Pesem me je pripeljala k mnogim dobrim ljudem in mi je Na paradi klovnov Sevnica - V Lekospvi galeriji Ana je do 2. novembra na ogled razstava mladega ustvarjalca Sebastjana Popelarja iz Tržišča z naslovom “Parada klovnov”. Sebastjan Popelar je zanimiv in vsestransko usmerjen mlad ustvarjalec. Tokrat se predstavlja kot fotograf. Čeprav je fotograf samouk, pa gre pri njegovih fotografijah za komponiranje. Njegove fotografije so mozaični drobci razstave, ki sama kot taka predstavlja kompozicijo. Kot pravi kritik Marijan Jesenovec, se Sebastijan Popelar pri fotografiranju ne poslužuje nikakršnih dobrin modernega časa, ki služijo marsikateremu fotografu za doseganje optičnih občutkov pri naključnem opazovalcu. Pri njem je fotografija vedno dokumentacija nekega trenutka, predstavljene instalacije pa so dokument avtorjevega stvarnega dela. In prav to dejstvo je njegova moč, pravi kritik in ocenjuje, da bo Popelar s tankočutnim sledenjem svoje zastavljene poti vsekakor globoko posegel v likovni prostor našega časa. N.Č.C. Sebastijan Popelar napovedi pripeljala veliko prijateljev, rezultati pa so plodovi vseh. Hvala njim in zvesti publiki. Ves čas pa sem pela tako iz srca tudi zato, ker je bil vedno ob meni mož Drago,” je ganjena povedala Beti, kot jo vsi kličejo. Elizabeti Križanič, ki je za svoje uspešno delovanje na kulturnem in glasbenem področju že prejela Oktobrsko nagrado občine Brežice, se je za prečudovito darilo tako veliki množici obiskovalcev med mnogimi ostalimi zahvalami s čestitkami zahvalil župan občine mag. Andrej Vizjak, Julije Njikoš, avtor mnogih tamburaških pesmi, s plaketo Pa-je Kolariča, ki ga podeljuje hrvaški sabor kulture kot najvišje priznanje za tamburaško glasbo, ter v imenu brežiške župnije s priznanjem in zahvalo za zgledno sodelovanje dekan Milan Kše-la ob tem rekoč, da je to tak trenutek, ko bi bil rad sleherni v dvorani rojen v Čakovcu, kjer je rojen tudi sam in od koder je prišla na koncert kot temelj in steber solist-kinega ustvarjanja njena mama. “Beti, hvala za pesem, hvala za dušo, hvala za tvoj mili glas, ki boža!”, je eno izmed izraženih priznanj. Na besedilo Ivanke Vatovec je program povezovala Suzana Gerjevič. N. Jenko S. Razstava in delavnice z 17. oktober Krško - satira “Direktorjev rojstni dan”, Dramska skupine KD Leskovec pri Krškem, priredil in režiral Rastislav Florjančič, Kulturni dom, ob 20. uri 18. oktober Krško - koncert Opere in baleta SNG Maribor “Najlepši zbori iz Verdijevih oper”, Kulturni dom, ob 20. uri Brežice - letni koncert MePZ Viva Brežice, Viteška dvorana, ob 19.30 20. oktober Brežice - odprtje fotografske razstave “Mokrišče Cola”, galerija NLB, ob 18.uri 21. oktober Brežice - odprtje razstave arhitekturnih risb in skic “Oris do danes”, mestna hiša, ob 19. uri 22. oktober Krško - muzikal za otroke “Kralj Urban”, Plesni forum Celje, Kulturni dom, ob 17. uri 23. oktobra Krško - dobrodelni koncert Društva za cerebralno paralizo Posavja Sonček, Kulturni dom, ob 17. uri; Brežice -likovna razstava “Žlahtne dežele Dolenjske, Bele Krajine in Posavja”, Posavski muzej Brežice, ob 19. uri 24. oktober Cerklje ob Krki - odprtje razstave “Podobe malih krajev na razglednicah”, vojašnica, ob 12. uri 25. oktober Krško - komedija “Zgodnja leta slovenske državnosti” Mestno gledališče Ljubljansko, modri abonma in za izven, Kulturni dom, ob 20. uri 29. oktober Krško - Večer šansonov Editth Piaf, izvedba Komedija Zagreb, Kulturni dom, ob 20. uri umetnico Krško - Valvasoijev center Krško je v Dvorani v padcu pripravil razstavo Beatriz Tomšič Čerkez. Organizatoiji so imeli namen pritegniti umetnike, ki so povezani s svojim izvorom, delom, preteklostjo s Slovenci po svetu, zanje želijo na praznem gradu Raka urediti center za Slovence po svetu. Ker grad še ne ponuja te možnosti, so za razstavo izbrali čudovito Dvorano v paricu. Po naključju pa so izbrali umetnico, kije rojena v Argentini, zdaj dela na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, korenine pa ima na Veliki Dolini pri Brežicah, od koder je bila njena mama. Z umetnico pripravljajo v Dvorani v parku dve delavnici; prva bo danes, 16. oktobra, od 16. do 19. ure, namenjena je vsem generacijam, ki bi želele ustvarjati v nevsakdanjih materialih. Naslednja delavnica bo 29. oktobra od 9. do 12. ure, namenjena je otrokom in bo potekala v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško. Voden ogled po razstavi bo d S .in ll. oktobra. S.V. Nova gledališka sezona Brežice, Krško - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice do 3. novembra še vpisuje v gledališki abonma za novo sezono. Iz ponudb slovenskih gledaliških hiš so za osmo sezono poskušali izbrati najboljše. 4. novembra novo sezono pričenjajo s komedijo Juhica Milana Grgiča v izvedbi Mojega teatra. Šentjakobsko gledališče bo prikazalo muzikal Dana Goggina Munsense 2 (Nune 2), Janez Hočevar - Rille bo v okviru Špas teatra uprizoril monokomedijo Rifletov Šuštar, Mestno gledališče Ljubljansko bo gostovalo z vrhunsko dramo Ronalda Hanvooda Na čigavi strani, Primorsko dramsko gledališče pa s satiričnim kabaretom Borisa Kobala Dragi Kučan ti pišem... Kulturni dom Krško je vpis izvedel v minulem tednu, uvedli so novost - izbiro sedežev, v letu invalidov pa invalidom na vozičku omogočajo brezplačen ogled predstav. Bogat je otroški rumeni - sončkov abonma, abonma za odrasle pa bodo pričeli 25. oktobra s komedijo Matjaža Kmecla Zgodnja leta slovenske državnosti v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljanskega. Kriminalko Roberta Thomasa Osem žensk bo predstavilo Šentjakobsko gledališče, Glasbena šola Krško bo v koncertni izvedbi uprizorila dramo Vražje dekle, s komedijo Na kmetih Vinka Mo-derndorferja gostijo Slovensko ljudsko gledališče Celje, Večer baletnih uspešnic bo izvedla Opera in balet SNG Maribor, sezono pa bodo zaključili z lahkotno komično opero Opere in baleta SNG Ljubljana G. A. Rossinija Prilika dela tatu. S.V. Borčičev opus v Zagrebu Zagreb - Plod sodelovanja med Galerijo Klovičevi dvori, v okviru katere deluje Gradec, in Galerijo Božidarja Jakca je razstava del Bogdana Borčiča v galeriji Gradec v Zagrebu. Izbor 58 grafik in 11 slik sega v Borčičev opus, ustvarjen med leti 1980 in 2003. Grafike so last Galerije Božidar Jakac oziroma Grafičnega kabineta Bogdana Borčiča, ki je v Kostanjevici na Krki na ogled že od oktobra 2001. V kabinetu hranijo in razstavljajo donacijo 809 grafičnih listov. Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec je umetnik letos podaril 40 slik, njihov izbor je predstavljen na stalni razstavi. Umetnik ima obsežno bibliografijo, ob omenjenih donacijah pa sta izšli grafična monografija Barbare Borčič in pravkar tudi slikarska monografija Jerneja Kožarja. S.V. Literarno glasbeni večer Leskovec - Kulturno društvo (KD) Leskovec pri Krškem je izvedlo literarno glasbeni večer pri Gasilskem domu v Leskovcu. Nastopili so Vokalna skupina Valvazor, Trobilni sekstet Gasilske godbe na pihala Loče in člani literarne sekcije KD Leskovec. Odstrte skrivnosti doline Gračnice Jurklošter - Kartuzija Jurklošter, ki leži v skriti dolini Gračnice, sodi poleg žičke kartuzije med najstarejša duhovna, kulturna in verska središča na slovenskem Štajerskem. V prostorih zakristijskega dela nekdanje kartuzijanske cerkve Sv. Mavricija, je Kozjanski park odprl razstavo z naslovom Skrivnostna dolina Gračnice. Kartuzija Jurklošter je bila ustanovljena leta 1170, ukinjena pa leta 1195, ko so jo dobili v last jezuiti iz Gradca. Po ukinitvi jezuitskega reda so poslopja kartuzije propadla; na njenem mestu so okrog leta 1800 zgradili razstave so Barbara Kovačič,Tatjana Zalokar, Dejan Zadravec ter udeleženci PH AR-ovega projekta. Zgodovinski del razstave predstavlja kronološki oris zgodovine Jurkloštra; poseben pou- Razstava, ki jo je odprl laški župan Jože Rajh, blagoslovil pa kanonik Jože Goličnik iz mariborske škofije, je na odprtje privabila okrog 200 krajanov. graščino, ki je bila ob koncu druge svetovne vojne požgana, po letu 1955 pa skoraj v celoti porušena. Danes lahko na tem območju vidimo samo še obrambni stolp z obzidjem ter cerkev Sv. Mavricija.V zakristijskem delu cerkve, ki jo je s pomočjo krajanov obnovila Krajevna skupnost (KS) Jurklošter, je Kozjanski park na ogled postavil razstavo z naslovom “Skrivnostna dolina Gračnice”. Avtorji darek je na kartuziji Jurklošter, predstavljen je čas steklarstva in industrije v kraju ter obdobje graščine. Naravoslovni del razstave pa prikazuje izbrane naravne znamenitosti doline Gračnice, predvsem slapove in soteske reke ter slikovito favno in floro.. Ob tej priložnosti je Kozjanski park izdal tudi dve zloženki -Kartuzija Jurklošter in Dolina Gračnice - skrivnostni kozjanski svet. N.Č.C. Hrvaški glasbeniki v Brestanici Brestanica - V baziliki Lurške Marije so minulo nedeljo prisluhnili koncertu Hrvaške televizije iz Zagreba, ki so ga pripravili ob obnovi orgel. Glasbeniki so sodelovali že pri maši in nato izvedli še koncert. Daša Novosel je pojasnila, da so glasbeniki iz Zagreba sodelovali tudi pred več kot 80 leti ob namestitvi takratnih novih orgel. 10. letni koncert v soboto, 18. oktobra 2003, ob 19.30 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice m^NNI pf „siat»OR B R £ 7 I C E Prijazno povabljeni! Sava Glas, 16.10.2003 >NRNH * L ()9Kl -S S ■mmmsrnssmSisss , ! -o ! 4 OiUiEllllC'NlvAwNrZilylrA1JI P.OGRI;BNMQRIlTll ■ 1!IS - | Delovni čas: 7.00 -19.00 »HaJcttToffiii »gpiSsMiDiraral&sa »S § ob sobotah: 8.00 -13.00 nova vsak ponedeljek an&MSSL =il A NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek \ Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV________ Kraj____________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon _ Podpis _ Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. L= Agencija Utrinek je agencija za ženitveno posredovanje moških in žensk iz cele Slovenije za resno zvezo ali prijateljevanje. 'e ste osamljenipokUdte, da skupaj poiščemo partnerja za vašo življenjsko pot. M štev.: 01/750-31-59 ali 040-791-515. ■MHMnMi mali oglasi V centru Brežic, ob gradu, prodam starejšo hišo. Hiša ima centralno kurjavo in dve garaži. Obstaja možnost zamenjave za stanovanje v Brežicah. Pokličite 031-548-273. V najem oddam opremljeno enosobno pritlično stanovanje v Trnju, vseljivo od 1. novembra dalje. Pokličite 051-309-925, v popoldanskih urah. Po ugodni ceni podam vino cviček s potrdilom o poreklu ali ga zamenjam za les za ostrešje. Pokličite 031-256-920. Prodam prednji desni blatnik za Fiat 1300. Cena 3.000 SIT. Pokličite 031-444-563, popoldne. tl* GHH & v PC O c TOM pfitnss MPUOHKUC■ VSAK DAH OO 11*00» Nudim pomoč pri učenju angleškega jezika za osnovne in srednje šole. Pokličite 040-817-254. Prodam jabolka za ozimnico prve kakovosti, sort jonagold in melrosse. Možna je dostava na dom. Prodam tudi jabolčne krhlje. Oglasite se pri Jožetu Zorku, Sela 95, Dobova ali pokličite 07/45-22-093. Prodam jabolka sorte idared. Pokličite 49-56-073. Prodam kravo simentalko tik pred telitvijo in telico simentalko staro 14 mesecev, primemo za nadaljnjo rejo. Pokličite 49-78-086. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre, tete in botre VERONIKE POČEK, rojene Ivanjšck iz Bukoška 52 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarje-i cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Še posebej se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom Spilerje-vim in Zorkovim iz Cundrovca ter Cerjakovim iz Dečnih sel za vso pomoč. Hvala gospodu župniku iz Brežic za obisk na domu ter opravljen obred in govor. Zahvaljujemo se tudi doktorici Petričevi in patronažni sestri Zdenki za zdravljenje in obiske na domu. Hvala vsem, ki sje se prišli poslovit od naše drage mame in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni no V SPOMIN Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti, še ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. 13. oktobra minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast ANTON POTOKAR s Čerine Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Njegovi: žena Tončka, sin Stanko ter hčerka Ivanka z družino. V SPOMIN Bolečine se ne da skriti, soh se ne da ukrotiti, ljubljene osebe se ne da zbuditi. Če bi solza te zbudila, ne bi tebe, draga Marija, črna zemlja krila. 9. oktobra 2003 so minila tri žalostna leta, odkar je kruta usoda iz naše sredine iztrgala najino edino hčer MARIJO STRASER iz Kapel Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, prižigate sveče, prinašate cvetje, darujete in obiskujete svete maše ter seje spominjate. Hvala vsem. Njena ati in mami ter vsi ostali, ki so jo imeli radi ZAHVALA V soboto, 4. oktobra, smo se na artiškem pokopališču poslovili od našega dragega JOŽETA LIPEJA - PEPUA iz Glogovega Broda 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene vence, sveče in svete maše ter za denarno pomoč. Hvala dr. Nadi Cesarec ter osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Brežice za zdravljenje in nego. Hvala kolektivu OŠ Globoko, Gasilskemu društvu Dečno selo in ostalim društvom iz 4. sektorja za lepo voden gasilski pogreb. Hvala govorniku g. Ivanu Fuksu za izrečene besede slovesa, praporščakom, pevcem iz Artič za zapete žalostinke, godbeniku za zaigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Žičkarju za pogrebne storitve, gostilni Štritof za gostinske storitve ter vsem, ki so našega Pepija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali, pa jih v zahvali nismo posebej imenovali. Ohranimo ga v lepem spominu! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA FRANČIŠKA CIZEL iz Glogovega Broda Bila si del našega razigranega življenja, A tega žal tudi žalost spremlja. Bila si in boš naš vzor dobrote in topline, In trudili se bomo, da ta tudi iz naših src ne izgine. Cvetje, ki si ga tako ljubila, ti sedaj krasilo bo novi dom, In marsikdo bo ob njem postal in ti namenil svoj poklon. Hvala ti babica za tvoje veliko srce, za tople besede in zavetje topline, za vse trenutke, ki sijih delila z nami in za vse tihe molitve, ki so bile namenjene nam. Pogrešali te bomo, ker ne boš več sedela pod starim divjim kostanjem in nas čakala. Tvoji vnuki in pravnuki Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. špranje in okenca posavcev Marija Panjan: “V tem življenju moramo strmeti k dobrim dejanjem in sočutju do vsega stvarstva!” Za Marijo Panjan, rojeno Dernikovič z Orešja na Bizeljskem, bo 4. decembra letos 51 pestro preživetih let. Takrat, v hudi zimi z visokim snegom, se je kot najmlajša z bonitetami, zlasti pri mami, pridružila dvema sestrama in bratu, ki sta jih vzgojila prosvetljena starša, mama Betka in oče Feliks, v tipični zagorski hiški. V bizeljsko osnovno šolo seje vozila malo s šolskim avtobusom, nekaj s kolesom in tudi hodila peš. Spominja se nekaterih takratnih “ fajn” učiteljev in tega, da je šolsko knjižnico “obrnila naokrog”. “Rastla sem z naravo in zelo ustvarjalno. Oče je bil aktiven na vseh področjih, mama je imela gimnazijo, pri hiši so bili časopisi in knjige Prešernove založbe. Hotela sem študirati astronomijo, pa meje oče zavrnil, kaj bi s tem. Tako sem šla v uk za žensko krojačico v krojaški salon v Ljubljano, ki je bil zelo na dobrem glasu in sem zelo hitro napredovala. V Centru strokovnih šol sem imela krasno učiteljico za slovenščino, ki pa mi ni dovolila, da bi se “ven mazala” s spisi.” A ji je bilo takrat in kasneje šivanje največja muka na svetu, kljub trikratnemu zelo uspešnemu sodelovanju z lastnimi zelo ekstravagantnimi kolekcijami na Modnem bazarju, ki so bile takoj prodane. Vmes seje zaposlila v Lekovem laboratoriju in se spo- gledovala z glasbo. "Dopoldne sem bila v službi, popoldne v Srednji kemijski šoli, štirikrat na teden zvečer sem pela s skupino Evergreen in vmes šivala in to kar dve leti, potem sem prestopila v ansambel Modri val, v letih 1996, 1997 in 1998 pa sva s sestrično Meto Malus peli in sodelovali z grupo Paramix. Z glasbenim akademikom - pianistom Inčem Gorencem imava v načrtu oživitev glasbe za dušo. Ob petju sem spoznala veliko radijskih in televizijskih ljudi, ob vsem pa sem se našla kot ustvarjalka in kot umetnica po duši.” Z možem, gozdarskim inženirjem, je veliko potovala in vzgojila krasna otroka, 24-letno Sajoin 17-letnegaŽigo. 15 let je gospodinjila, se izživljala v rožah, hčerko in sina je učila rea- listično in jima dala temelj na duhovnem področju. Saja ima socialno dušo in delo, lepo riše in se usmerja v duhovnost, Žiga uživa v glasbi. In pride čas uresničevanja dolgoletnih sanj - iskanja in raziskovanja duhovnosti. ”Že s 17 leti sem požirala to literaturo, skakala po vseh področjih, v času ločitve pa sem imela znanko, ki mi je uredila poznanstvo z dr. Janom Erikom Sigdellom. Bila sem med šestimi izbrankami, ki nas je naučil nehipnotične regresije, ustanovitelj te terapije je Američan Bryan Jameison. Učim se od vodnikov in ljudi pacientov in sem tehniko zdravljenja razvila po svoje, vendar s pomočjo vodnika. Vodnik ali kakor ga še drugače imenujejo nekateri - angel varuh, je energijsko inteligentno bitje, ki nas spremlja od rojstva do smrti skozi vsa življenja. Njegova naloga je, da nas varuje in opozarja, kadar delamo hude napake. Za to moraš imeti široko obzorje, vzporedno pa se borim proti vsem, ki se šarlatansko gredo terapevte. Pri tem je veliko simbolike, ki jo je treba znati prevesti. Za mano je veliko radijskih oddaj in drugih predavanj, sodelujem pa tudi s članki v nekaterih časopisih. Ljudje me sprašujejo vse mogoče in moraš vedeti vse - od barv, mineralov, zdravljenja do duhovne hierarhije. Poudarjam, da smo vsi ena celota in da smo na svetu zato, da se učimo sočutja in spoštovanja do sočloveka ter ostale žive in nežive narave. Prav tako poudarjam, daje vsako čustvo energija, najmočnejša energija našega obstoja pa je ljubezen, ki odpira vsa vrata in rešuje vse konflikte.” O sanjah, kijih sanjamo, pravi Marija, da so zelo pomembne, samo treba si jih je znati razložiti. Ob Mariji je neskončno veliko tem za veliko duš, ki jih zanima to široko mamljivo področje. Za duhovno rast ob lastnih izkušnjah in lekcijah. Zaradi svojega dela bi težko živela v čebelnjaku, zato sije izbrala raj na zemlji v Stiški vasi pod Krvavcem nedaleč od Cerkelj na Gorenjskem na 715 metrih nadmorske višine. Tam ni megle, je posebno vreme in vsako novo leto nabirajo trobentice, ko je včasih v januarju 23 stopinj. Uživa v rožah, ob dveh mačkonih in eni muci. Zmotila sem jo ob kuhanju slivove marmelade, ko jo je zelo zeblo in je imela mrzel nos in je takoj povedala: "Domača marmelada je še najboljša. Življenje je jemanje in dajanje in to je kmečka logika, ki ti jo da stik z naravo. Veste, stara znanja prihajajo nazaj. Pri svojem delu vidim, da se določen odstotek ljudi v Sloveniji duhovno obrača. Nastalo dekadenco pa bo nekaj kmalu ustavilo.” Natja Jenko Sunčič DVAJSETA Z Malkovca je odmevalo petje in smeh Tržišče - V soboto zjutraj je soboto preživeti na slikovitem na železniško postajo v Sevnico Dolenjskem. Če so bili na vlaku prisopihal muzejski vlak, poln še čemernih lic, pa so jih v do-potnikov iz vse Slovenije, ki so bro voljo že v Sevnici spravili se namenili sončno oktobrsko godbeniki, kmečke ženske z do- Sava Glas, 16.10.2003 Posavski župani Bogovič, Vizjak in Janc so končno poenoteni, ujeli smo jih na odprtju avto salona v Krškem, kjer so izgledali kot bratje. Prišepnili so, da so enotni v zahtevi za pokrajino Posavje. Mi pa smo ugibali, kakšne avtomobile bodo odslej vozili zasebno ali kot prvi možje občin. Evrovizijska Nuša je izpolnila obljubo kmečkim ženam in jim prišla zapet na Bizeljsko. Toda, glej ga zlomka, ko jim je želela nazdraviti, ni bilo vina. Malo je počakala, jim privoščila še eno vižo, pa zopet nič. Zato so nazdravili kar s sokom in vodo. Potem je Nuša le dobila kozarec rujnega in ga pred vsemi spila tako kot ona zna, upognjena med koleni. Ob odprtju prenovljene osnovne šole Senovo je poslanec Tone Partljič, kije tudi predsednik Zveze bralnih značk ih prijatelj amaterskega odra DKD Svoboda, “svojim” Senovčanom poslal čestitko. Seveda ni mogel mimo satire in je med drugim sporočil: “Sedaj potrebujete samo še medicinsko fakulteto, pa boste kot Maribor!” Naše osnovne šole so dobro opremljene z računalniki in šolarjem postavitev spletne strani ne predstavlja težav. Težje gre s pravilno rabo slovenskega jezika, saj so ob tednu otroka na šoli na Veliki Dolini vabili v ustvarjalne delavnice, v katere “bodo bili” vključeni otroci. “Cvetka” tokrat ni ljubljanski Klinični center, ampak laboratorij Zdravstvenega doma Brežice. Ali kar vodstvo ZD, ki je v petek, 26. septembra, organiziralo sindikalni izlet in s seboj na lepše odpeljalo svoje laborantke. Do sem vse lepo in prav, če ne bi bilo bolnikov, tudi mladih, ki imajo eno težjih diagnoz. Tako je tisti petek zaradi povišane temperature poiskala pomoč pri dežurnem zdravniku mlada bolnica, a je bila deležna “gledanja mimo” s pojasnilom, da se zdravnik nima časa ukvarjati s tem in jo je napotil k pediatrom v bolnišnico “vizavi”, ker po njegovi “strokovni” presoji tam tako ali tako sedijo križem rok. Pacientki-na mama tega predloga zaradi skrajno neprimernega odnosa zdravnika ni sprejela; poklicala je na hematoonkološko ambulanto Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer so ju brez administrativne bitke urgentno sprejeli. Zdi se, da je “človek” v tem trenutku pozabil, da je nekoč dal Hipokratovo zaprisego in da so strah, jeza in žalost tudi “voda na mlin” k poslabšanju bolezni. Pevci spod Lisce so v ranem dopoldnevu razgreli zbrano množico in jo s podajanjem klobukov spravljali v smeh. mačimi dobrotami in poskočni pevci spod Lisce. Pisana druščina je nadaljevala pot po dolenjski progi; živahno je bilo že na naslednjem “počivališču” v Boš-tanju, prav tako v Jelovcu, kjer domačini niso skoparili ne z jedačo ne s pijačo, poleg tega pa so postregli z obilico ljudske kulture in folklore. Osrednje dogajanje je bilo postavljeno v Tržišče, saj se tradicionalna prireditev, ki sojo prvič organizirali že pred več kot desetletjem, imenuje “Jesensko srečanje v Tržišču”. Včasih se je prireditev tam tudi zaključila, zadnja leta pa organizator poskrbi še za obisk okoliških zidanic. Z avtobusom goste razvozijo po malkovških zidanicah, kjer v teh dneh brbota malkovški cviček in tam so gostje uživali v domači jedači in pijači, ob glasu harmonike in ob tradicionalni dolenjski dobrodušnosti. Nada Černič Cvetanovski V hitrih servisih Vulco bomo poskrbeli za primerno obutev ter za razna manjša popravila vašega vozila. Obiščite nas v naših servisno-prodajnih centrih. ILBI d o o. / Vulkanizerstvo Lukež, Prešernova c. 15, Brežice, tel.:07/499 0081 ILBI d.o.o. / PE Slovenska vas, Jesenice na Dolenjskem, tel.:07/457 4380 HITRI SERVIS. ZA SREČNO POT IMtafeištniafeifaim^ -Anize čas, ' m—I x j .... IjJIMbU -izdelava fotografij iz vseh digitalnih medijev ^ metrskih povečav •LAMUTOVA 16,BREŽICE tel. 107/49 90 260 •C.P.B.20, BREŽICE .. . . tel.:07/49 61 154 „ TeKO I*ter»£>*0 SlMm? %. iliulut M,■nalili lil imuitrrskc iiunialm 'nulio OkiiIiiIiii lalionitorii jr ' , foto tryovina ©«t, w\C 28SSSS* si®1' v mesecu OKTOBRU POVEČAVA 30cmX45cm Ni velikanka, je pa izbranka! Brežice - V družini Žnideršičevih iz Brežic imajo radi naravo in pogosto nabirajo njene plodove. Zato tudi radi gobarijo, mami Mariji je priljubljen gozdiček na področju Dečnih sel. S sinom Luko sta pred dnevi tam nabirala gobe in čeprav sta bila oddaljena drug od drugega, sta ga hkrati zagledala. Gobana, za katerega sta se vprašala: “Kaj pa je to?” Pred leti, ko so živeli drugje, so našli tudi večje gobe, težke po kilogram in več, take izredne oblike pa še nikoli. Marija je povedala, daje bil ta turk težek dobrih 400 gramov, še zdaj ga suši. Na tem gobarjenju sta našla še nekaj turkov, sicer pa Marija vedno pobere tudi druge gobe, doma prelista literaturo in se po Več proučevanjih počasi odloči, ali bodo gobo preizkusili tudi na jedilniku. S.V.