m. številka. u LjflMiani, v »noto. zj. julija 1907. xi. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 n, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati- - ROkOpiSi Se ne Vračajo. — UređniŠtVe in UpravniŠtVO je V KnaflOVih Ulicah Št 5, in Sicer Uredništvo V I. nadstr., Upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. JVTesečna priloga: „Slovenski tehnik", Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnistva telefon ki. 85. Kulturno delo. Pred nekaj dnevi je imel profesor Masarvk v poslanski zbornici vse pozornosti vreden govor, v katerem je meti drugim z veliko vnemo zastokal nazor, tla je formalist iška politika velika nesreča za male narode in da mora biti težišče in središče vsake narodne organizacije kulturno delo seveda v najširšem pomenu te besede. Želeti je, da si vzemo Slovenci te besede k sreu, zakaj tudi slovenska politika je v veliki meri formalistična iu absorbira toliko najboljših naših moči. da jih za kulturno tlelo ne preostaja skoro me. In vendar je kulturna zaostalost našega naroda glavni vzrok nezdravih političnih razmer na Slovenskem in poglavitni vir. iz katerega zajema klerikalizem vse svoje moči. Zdrave javne in socijalne razmere znmorejo nastali samo če se posreči pridobiti maso naroda za ideale, ki si jih je zapisala na svojo zastavo na-rodno-napredna stranka, in odvrniti to maso od tistih, ki imajo zanjo samo blagoslove in mežnarske pusice. Samo naše kulturno uboštvo je krivo, da se je tako velik del te ma-se dal vjeti v klerikalne zanjke in da hodi za svojimi pastirji brez lastne volje, slepo udano in ne da bi kaj mislilo. Xaj nam nikar ne hodijo klerikalci s trditvijo na dan. da je ta masa, ki jo imajo na vrvici, iz prepričanja klerikalna. Svoje lastno politično prepričanje zamore človek le imeti, če ima gotovo politično izobrazbo. Predpogoj vsakega prepričanja je. dri človek razume dotično stvar, o političnih stvareh pa ne more imeti prepričanja, kdor zna komaj citati življenje svetnikov in »Domoljuba«. Kflor niti ne ve. kaj je pravzaprav liberalizem in kaj klerikalizem, ta vendar ne more biti prepričan ne o onem ne o dragem. Ce bi hoteli po prepričanja razdeliti Slovi aee, bi morali reči, da imajo prepričane pristaše samo napredne stranke v posamičnih kronovinah, pri klerikalci}] pa niti voditelji nimajo tistega prepričanja, ki je zastopajo, kaj šele njih volilci, ki ne vedo o liberalcih drugega ni«'*, kakor :■■>. kar bero v klerikalnih listih in kar slišijo iz duhovskih ost. Iu kaj je to? L,et;i in let.*? se oznanja no kle- rikalnih listih in pO prižnicnh, da SO liberalci smni goljufi, prešestniki in pijanci, ki hočejo eerkve zapre* i, Ljudstvu vero vzeti, z ženami harnn-tati in na altarje postaviti na mesto Bogorodice nage ženske. Verjeti morejo to pač samo duševno skrajno zaostali ljudje, a na tisoče jili je, ki to verjamejo. Ali pa se more reči, da so ti ljudje iz prepričanja klerikalci T Ne smemo se čuditi, da je tako. Pomislimo samo, v kakih razmerah živi masa slovenskega naroda. Stoletja sem je vprežena ta masa v klerikalni jarem vajena ga je. da kar prenaša, kakor bi drugače ne moglo hiti. V soli se ta masa ne nauči toliko, da hi bila zmožna, priboriti si kako politično prepričanje] pozneje pa so ljudje prepuščeni sami sebi. Hoj za obstanek jim jemlje skoro ves čas. kar se tlela za izobrazbo te mase jo tako minimalno, da pač ne more priti v poštev, a kar je najžalostnejše je to, da tudi nimajo pomoekov, da bi se sami izobraževali. Xa tem pomanjkanju izobrazbe, na tej kulturni zaostalosti trpi vse: Naš kmet ni sposoben za tako ekonomično napredovanje, da bi mogel do-iti izobraženejše narode, marveč je vedno precej daleč za njimi; naš delavec ne more priti do boljšega zaslužka, ker ne more tekmovati z in-telektuvalno izobraženejšimi in vsled tega sposobnejširni tujci. Najboljši naši ljudje beže v Ameriko, a tam morajo opravljati posle kalijev, taka dela, ki jih drugi ne marajo odpravljal i. V našem kulturnem uboštvu je začetek vse naše politične, narodne in ekonomične mizerije in zato moramo pritrditi Masarvkovemu nazoru, da je težišče vsega našega dela prenesti na kulturno polje. Le potom kulturnega dela moremo j > i* i t i naprej in ostvariti boljše razmere. Z glavo skozi zid ne more nihče in > silo se ne da ničesar doseči. Vzbuditi jo treba nravne moči, ki danes spe v našem narodu; z intele-ktuvalno iu kulturno povzdigo bomo mobilizirali moči, katerim ne bo mogel nihče kljubovati. Nihče se tega ne zaveda lako dobro, kakor klerikalci in zato meri vse njih delovanje na to, da onemogočijo povzdigo naroda, dobro vedoč, da sle di tntelektnvalni samostojnost] vedno tudi politična emancipacija od du- hovskoga vodstva. Mi nočemo potom kulture ustvariti narod samostojnih značajev, klerikalci pa se trudijo to preprečiti s tem, (hi zadržujejo inle-lektuvalno osamosvojenje naroda in da stvarjajo vsakovrstne ekonomične, socialne in politične organizacije, ki naj maso izolirajo in jo popolnoma ločijo od kulturno višje stoječih slojev ter tako ohranijo v narodu tisti I lerdent rieb«, ki je poglavitni znak kulturne zaostalosti. Dr. Krek je to v deželnem zboru dosti jasno priznal. Izkoreniniti ta »Her-dentrieb«, ki edini vzdržuje klerikalne organizacije, je zopet mogoče le s kulturno povzdigo naroda. V kulturnem delu je spas Slovencev, narodni, ekonomični, socialni in duševni, kakor je to za Čehe povedal Masarvk. Pismo s Hruoskesa. (Rakodczavjeva slabost. —_ Obstrukcija Peštf — RazmerjeTj v koaliciji^Priprave za volitve.) Zagreb, 26. julija. Že mesec dni imamo komisarja —bana Pnkodczavja, ki so ga poslali Madžari, da nas ustrahuje, da nas prepriča, kako ugodne so za nas — madžarske državne ideje, madžarsko državno e d i n s t v o (kt ne pozna temeljnega zakona — nagodbe iz 1. 18680 z Ogrsko. Rakodczay je rekel, da mu bo deviza in program »zakon«. A sprejel je bansko čast od Madžarov v času, ko so oni z želez, pragmatiko, s katero vzakonujejo pri nas madžarski jezik, poteptali temeljni zakon, prekoračili svojo kompetenco. Njegovo geslo je zares: z d o -b r i in ali s s i 1 o. Dobil je od Madžarov nalog, da si najprej naj prizadeva zvariti n o v <» n nijonisti-š k o s t r a n k o , ki bi po vzoru stare madžaronske stranke ponižno sprejemale vse žalitve, vsako prodiranje Madžarov v telo nase avtonomije. Po vseh dogodkih zadnjega leta bi to m1 mogla biti več samo madžnrouskn. t e m u č n p r a v m a d ž a r s k a stra n k a. To bi bila stranka očitnih izdajalcev svojega naroda. A zavesi našega javnega mnenja se je tako okrepila, da je taka stranka, vsaj kakor stvari sedaj stoje, u e m o g o č a. Rakodczayjo se dosedaj ni po- srečilo, da bi se vsaj bil približal kateremu poštenemu človeku, kako naj potem ustanovi celo stranko! Ni mogel dosedaj sestaviti svoje vlade treh ljudi, kako naj najde 80 kandidatov, od katerih jih je 60 potrebno za ust varenje zakonov! Ne drznejo se mu približati niti člani bivše madžaronske stranke. Kili zaradi užaljenega ponosa, ker so jih Madžari lansko leto zapostavili za našo koalicijo, a drugi zaradi pritiska javnega mnenja. L skrajnosti v domači hiši: vse to more dovesti celo nase razmerje do absurda. Kadar bi Madžari mislili, da bi nas mogli preglasovati v zbornici, |>otem jim je treba odgovoriti s skrajnimi parlamentarnimi sredstvi. Treba jim je odgovoriti, da se obstrukcija predstavnikov celega naroda, cele kronovine ne more premagati tako, kakor obstrukcija kake manjšine, stranke istega naroda. V zadnjem času so se pojavila zopet nesoglasja med obema organoma koalicije: pravaške »Hrvatske« in naprednj aškega »Pokreta«. Ni treba biti človeku naprednjak, ni treba simpatizirati s svobodomiselnim in demokratskim programom napredne stranke, da vidi strašne brezglavosti glavnega organa hrvaške stranke prave »Hrvatske«. Kakor ni ta stranka edina ter lavira med programom in taktiko starčevičan-stva in realnih naprednjakov, tako je še bolj organ dokument zmedenosti strankinih načel. Knkrat zagovarja kot koalicijsko glasilo taktiko koalicije, a že drugi dan pozivlje skupaj »vse pravaše«, tedaj tudi frankovce, da udarijo uprav koaliciji nasprotno taktiko! Potem pa se izgovarjajo, da morajo tako delati, ker mnogo pristašev beži med frankovce. Vsled notranje slabosti, neodločnosti, bi rada Zagorčeva struja v hrvaški stranki prava sklenila za vo- LISTEK. Lov na noža. Vdovec je po mojem mnenju velik revež. Ne zato, ker mu je umrla žena. ampak ker ga obletava toliko možitve željnih devic in vdov. Nisem še skusil sam tega in si tudi ne že-iiin. kajti kar sem imel priliko opazovati pretekle tedne, me navdaja z urozo.ee bi bil vdovec in bi si moral iz kateregakoli vzroka iskati družice. V sosednji hiši, v kateri stanujem jaz, prebiva človek, ki ima štiri "troke in kateremu je pred kratkim umrla žena.Človek je pri Štiridesetih, torej v najlepših letih. Pa tudi postaven je. In kadar se sfrizira in zgle-Šta, je gotovo za devet fantov, kakor je po narodnem reku vsak vdovec. Da ne bomo v kalnem ribarili, naj povem, da se ta vdovec piše za •Jnrjevca. ime nin je pa Martin. Torej Martin Jurjevee je naš vdovec. Za Martinom Jurjevcem se je koj drugi dan po pokoju njegove žene začel poditi trop babure. Najbolj silna je bila neka stara devica, ki je videla že 45 spomladi. Dasi se je bab-se sicer nosilo skromno in ponižno, začel se ji je kar naenkrat mlad it i obraz, lepo počesani lasje so bili nenavadno črni, obleka njena in hoja sta pa kazali živahno stvar, ki je si- cer že pri tridesetih, a ima še vso živost dvajsetletnega dekleta. Marjana tako je bilo tej pomlajeni ženski ime je imela v bližnjem predmestju pritlično hišico, prostran vrt zelenjave in i ekaj tisočakov v hranilnici seveda v nemški! — kljub temu se pa tlo svojega 4.r). leta ni mogla oddati, dasi je »napela« že VSe sile. da ne bi ostala zapuščena in morda celo zaničevana samica, de vse zastonj včasih pri takih-le ženskah. Tudi če ima denar, hišo — kar mnogega ženina pripelje v sladek zakonski jarem, k. pa se kmalu spremeni v pravo hudičevo brezdno marsikateri ni mogoče priti do tako za-željenega »eilja«. Tudi Marjana j«' prebila že mar-sikake Ljubezenske boje, odkar se je zavedala, da dvoje vrste ljudje niso zato na svetu, da bi se samo od daleč gledali. Zastava njenega devištva je tekom let in hudih bojev — vsaj tako pripovedujejo verodostojni viri hudo trpela in se na mnogih krajih opasno in sumljivo razcefrala, kar pa se mora pripisovati končno \ razjedajočemu ostremu zobu časa! Ta Marjana se je torej z obema očesoma zagledala v vdovca Martina .Jnrjevca in takoj spredla vse svoje mreže okrog njega. Z Martinovo deklo Katro se je takoj sprijaznila ter jo hodila obiskavat. Pomagala ji je pri njenem delu, pri tem se pa skušala prikupiti Martinovim otrokom, katerim je nosila razne dobre reči. Ko je nekoč prišel Martin domov in videl v kuhinji Marjano, katera ga je kolikor mogoče prijazno pozdravila, da so se ji porazgubile starostne poteze po obrazu, je upala, da je prvo poglavje njem4 najsvežejse ljubezni rešeno in sicer ugodno rešeno, ter odšla s pomenljivim pogledom na Kat ro. Katra je pa sama občutila neko posebno nagnenje do svojega gospodarja. Dasi je šla tudi že njena starost v klasje, vendar jo je prevzelo neko izredno poskočno čuvstvo, kateremu bi bila dala izraza v krepkem objet ju Martina in besedah: Ali me češ, če te čem y. Kakor pa Marjana pri svoji stari-i i ni imela bogve kako ugodnih šnns za svoje ljubezenske napade na Martinovo srce, tako tudi Katrino vzdihovanje ni obrodilo zaželjenih uspehov, Martin je sicer povprašal po nafrfuljeni Marjani, kdo je in po kaj je prišla, ko mu je pa Katra v zaničljivih besedah pripovedovala, da si želi njega, gospoda, kateremu bi še kuhati gotovo ne znala, ter se skušala samo sebe olepšati v njegovih očeh, zarentačil je Martin tako, da je Katra kar zbežala izpred njega. Ciin bolj se je izgubljal spomin na umrlo Martinovo ženo, tembolj so se oglašale nove kandidat inje za njeno naslednico. Naj omenimo med njimi le dve. Zelo važno mesto med njimi je hotela zavzemati neka Cilika. Bilo je to suhljato dekle, ki je obiskovalo tobačno tovarno in iskalo ženina že tuintam, doslej seveda z nepovoljnim nspehom. Cilika je bombardirala Martina dannadan z razglednicami — na videz sta se že prej poznala in pisala nanje najljubeznivejše prisrčnosti, kar jih je pobrala iz raznih tiskanih virov. Uspeh je bil približno tolik kot pri Marjani in Katri — saj je bila Cirila znana tudi Martinu kot strašna klepetulja, katere se je balo pol mesta. Šivilja Franca Končanova je bila četrta, ki je upala, da postane iz-voljenka Martinova. Tudi ona je poznala Martina, saj sta bila rojaka, zato jt1 prvo nedelji) po smrti njegove žene prišla k njemu izražat mu svoje sožalje, obenem pa ga skušala prepričati, da tako ne more ostati, da se mora oženiti v drugič in si izbrati nevesto po svojem srcu. »Svetuj mi«, dejal je Martin, ki je poznal Brancine težave, »povej mi, kje naj izbiram.« »Ti boš lahko izbiral,« odvrnila je Franca, »samo glej, da se ne ope-češ. Ženske so navite. Vzemi si tako, ki jo poznaš že nekoliko.« »Veš za kakšno tako.'« vprašal je Martin in uprl oči vanjo. »Ce nekoliko pomisliš,« rekla je Franca in drhtela pri tem, »ti ne bo težko najti pravo žensko, ki te bo poleg vdanosti in ubogljivosti tudi popolnoma ljubila.« Martin je razumel komedijo, zato jo je tudi on igral. Približal se je Franci, prijel jo za roko in dejal: »Mislim, da ta ženska bi bila edino ti!« Franca je pobesila oči, kot se spodobi, ttuli zardeti je hotela, a se \ kljub vsemu siljenju ni dalo. Kovala je vroče žele/o, ko je odgovorila: »Martin, zagotavljam te, če me vzameš, da ti bom do skrajnost] udana in ubogljiva ter da te bom ljubila - kakor te ljubim že danes.« Naslonila se mu je na prsi, on jo je pa stisnil nase. Nič se mu ni branila, dasi bi bil Martin čutil večje hrepenenje in veselje, če bi se bila nekoliko branila njegovih objemov in nerodnih poljubov, katere mu je vračala s strastjo ženske, ki po dolgotrajnem iskanju končno vendar misli da je dosegla svoj cilj in namen. Franca je ostala pri Martinu do večera. Ko so otroci prišli s sprehoda domov, je bila z njimi izredno ljubezniva, ko je pa odhajala na svoj dom in jo je hotel Martin spremiti, je sramežljivo odklonila njegovo ponudbo, češ hudobni jeziki bi kmalu kaj spletli o njej in njem, česar pa ona z ozirom na svojo deviško čast ne more prenesti. Kot vesten zabeleževalee moram pripomniti, da se je Franci Konča-novi svoje dni rodil sinček, ki je pa v svojo in svoje nezakonske matere srečo srečno zapustil to solzno dolino. Zato tolika skrb France za deviško čast njeno! Na našega junaka je pa strelja- litve z vsemi stran kami kompromis, da dobi tako mandate brez borbe. Rada bi ostala v koaliciji, a v istem ea-su bi se rada združila s frankovci. No, zaradi tega še ni v nevarnosti obstanek koaliciji4, ker končno v hrvaški stranki prava prevladuje druga pametna struja. Dasi Madžari in Rakodczav zatrjujejo, da se za sedaj ne misli na razpust hrvaškega sabora, vendar se vse stranke živahno pripravljajo na volitve. Frankovci agitiraju na vseli straneh, toda položaj je sedaj zelo povoljen za koalicijo, ki pride gobovo v veliki večini v sabor. Koalicijski volilni odbor se zbere *J. avgusta k prvi svoji seji. Novi davki. Dunaj, 26. julija. Ministrski predsednik je nedavno napovedal v gosposki zbornici, da ima vlada nov davčni načrt, da dobi pokritje za naraščajoče državne potrebščine. Sedaj je znano, da bo prvo novo obda-čenje zvišanje d a v k a na ž g a-n j e. Davek na špirit se n. pr. zviša za 30 K pri hI. kar bo neslo državi 30 milijonov na leto. Nagodbena pogajanja. Budi m }) e š t a . !26. julija. Pri današnji nagodbeni konferenci so "e dopoldne razpravljala večinoma le finančno tehnična vprašanja. Glede u ž i t n i n s k e g a davka se je doseglo skoraj popolno sporazum-1 jen je. Popoldne se je temeljito razpravljalo o carinski in trgovinski pogodbi, in tudi pri tem se je doseglo precejšnje zbližali je. Sedaj se pogajanje prekine do 10. septembra. Hrvaška kriza. Zagreb, 26. julija. »Hrvatska^ poziva narod, naj zahteva po\ -sod sklicanje izrednih občinskih sej, da odpošljejo pred prestol proteste proti atentatu na hrvaški jezik. Vsled odgoditve sabora je naroda onemogočeno, se pritožiti kralju nad protizakonito uvedbo madžarskega uradnega jezika na Hrvaškem. Budimpešta, 26. julija. Baron Banffv očita v »Pešti Napili« ministrskemu predsedniku dr. "VVekerleju malomarnost pri urejevanju hrvaškega vprašanja. V članku pravi, da vlada onostran Drave javen punt. Ogrsko vlado poziva, naj sedanje gibanje na Hrvaškem zatre s silo, oziroma se mora na Hrvaškem zopet uvesti »red«, kakršen je bil pred letom 1868. Zarote v Črni gori. C e t i n j e , 26. julija. Nedavno so bile po Belgradu razširjene proklamacije s pozivom na Crnogorce, naj začno revolucijo. Proklamacije so bile podpisane »Crnogorska omladina« ter so se vtihotapile tudi v nekatere okraje v Crnogoro. Crnogor ska vlada je poslala v Dobrnjak policijskega uradnika, da izsledi raz-širjevalce proklamacij, toda uradni-kovo pisarno je obkolilo kakih 200 kmetov pod vodstvom poslanca — popa T o m i ć a ter so mu branili preiskovati. Poklicano je bilo vojaštvo, toda vojaki so odpovedali pokorščino. Vojno sodišče je sedaj obsodilo kolovodje v večletno ječo. Tudi vojaki so kaznovani. Vsiaši v Macedoniji. Carigrad, 26. julija. Dasi se iz Sofije de-inentuje vest, da nameravaj »» bolgarske čete splošen napad (?) na evropske konzulate v Solunu, vendar je ta vest resnična (?). Dosedaj so grozili le srbskemu in grškemu konzulu s smrtjo, toda dozdeva se (aha!), da so bolgarske čete sklenile, s senzačnim atentatom izsiliti oboroženo posredovanje velesil v Macedoniji. Med tem nadaljujejo oborožene bolgarske čete svoja zločinstva. Oborožena taka četa je napadla srbsko vas Surpzi (!) blizu Bitolja ter požgala -'\ hiš in 16 z žitom obloženih kozolcev. Isto je storila tudi v vasi Ralatina. Konec grško-rumunskega konflikta. H u k a r e š t , 26. julija. Dne 2 avgusta se sestaneta v Karlovih \a-rih romunski ministrski predsednik Stnrdza in grški minister zunanjih del S k u z e s. Pri tej priliki bo-deta oba državnika konferirala o konflikta, ki obstoji od lanskega leta med Romunsko in Grško, ter najdeta pol za medsebojno sporazumljenje. Dogodki na Ruskem. P e t r o g r a d . 26. julija. Med voditelji zveze ruskega naroda je nastala splošna nesloga. Medsebojno se dolže, tla so porabljali zvezni denar za svoje namene. K r u š e v a n trdi, da je dr. D u b r o v i n zapravil 20.000 rabljev. Moskva. 26. julija. Na progi Moskva- Nižji Novgorod je 12 oboroženih roparjev napadlo dva uradnika, ki sta nosila denar. Oba uradnika so ubili ter zbežali z denarjem prt>ti Moskvi. Odesa, 26. julija. Y zapori'«, kjer je 250 političnih kaznencev, je našla policija pod deskami v tleh mnogo smodnika in dinamita. Kaz-nenci so hoteli pripraviti razstrelilo ter v splošni zmešnjavi pobegniti Kolovodje so uklenili v verige. Petrograd, 26. julija. Pri hišni preiskavi v stanovanju neke Estinje so se našle tudi bombe. Pri Estinji so dobili inženirja Belo-z e r k o v a , ki je imel pri sebi načrte carske palače in carskih ladij. Nadalje je policija zaprla še druge štiri teroriste, pri katerih so tudi dobili natančne načrte carskih železnic in pristanišč, kjer se ustavljajo carske ladje. V a T" š a v a . 26. julija. V Tifli-su ie neki vojak ustrelil poveljnika 211. polka. Za žensko enakopravnost. Pariz, 26. julija. Severne države prodirajo prve v reformi za žensko enakopravnost. Na Finskem že imajo ženske popolne politične pravice ter sede v parlamentu. Tudi norveški parlament storthing je sklenil isto storiti. Kakor se poroča iz Stok-holma. dobe tudi na Švedskem kmalu ženske popolne politične pravice. Statistični centralni urad je že pričel s pripravljalnimi deli ter poizveduje po pridobninskih razmerah žensk. Ta dela bodo gotova se v nekaterih mesecih, tako da se že prihodnjemu parlamentu predloži vladni načrt o ženski volilni pravici. Omejitev oboroževanja. London, 26. julija. V nižji angleški zbornici je vprašal poslance Byles ministra zunanjih del, ali more kaj obljubiti, ali bodeta angleška delegata pred koncem mirovne konference v Haagu spravila na dnevni red točki o stalnem razsodišču iu o omejitvi oboroževanja. Ministrski tajnik G r e y je odgovoril, naj bo zbornica zagotovljena, da se bo tema dvema vprašanjema tudi v zanaprej posvečala vsa pozornost, toda uspeh je odvisen od splošnega razpoloženja konference, ne moreta pa odločevati o tem samovoljno le zastopnika Anglije. Nemiri v Indiji. London, 26. julija. Policijska oblast v Kalkuti je obsodila urednika lista »Jugantar«, ki je pozival domačine k revoluciji z orožjem, v eno leto ječe. Pri njem .so dobili mnogo spisov, iz katerih je razvidno, da je organiziral prebivalce na bojkotiranje in zatiranje Angležev. Domačini so vsled obsodbe zelo razburjeni ter se tajno zbirajo na posvetovanja. Prevrat v Koreji. London, 26. julija. Dogovor med Japonsko in Korejo se je v Selila podpisal ter obsega sledeče točke. 1. Korejska uprava se postavi pod varno vodstvo japonskega vrhovnega rezidenta. 2. Vsi novi zakoni in naredbe, kakor tudi rešitev važnih državnih zadev so odvisne od pritr-jenja vrhovnega rezidenta. 3. Imenovanje vseh višjih odgovornih uradnikov mora. tudi odobriti vrhovni rezident. 4. Za urade pri korejski vladi pridejo v poštev le take osebe, ki jih priporoči vrhovni rezident. 5. Strogo je ločiti upravne posle od juridičnih. 6. Tujci se smejo sprejemati v službo le s privoljenjem vrhovnega rezidenta. 7. član 1. konvencije iz leta 1904. glede japonskega finančnega sveta pri korejski vladi se odpravi. Ta dogovor se je istočasno razglasil v Seulu in Tokiu. Odstopivši cesar je dobil naslo\ ; cesar v pokoju«. •Japonci zbirajo okoli Seula vojaštvo in inornarnico, da so pripravljeni za vsako jaka presenečenja. Iz Cemnlpa je poklicanih 4000 mornarjev, da razorožijo korejsko armado ter ločijo bivšega cesarja od armade. — Japonski podkralj Hajaši je izjavil nekemu dopisniku, naj si K i-tajska vzame svarilen zgled na usodi Koreje ter naj ima svoje reč: v redu, ker bi se sicer kak močan narod mogel ravnati po načinu v Seulu. Obrtni vestniK. Olajšave glede sposobnostnega dokaza, ki so dopustne po obrtni noveli. Obrtna novela, katere glavne določbe zadobe veljavnost že po preteku 14 dni, veže samostojno izvrševanje rokodelskih obrtov ter izvrševanje trgovine z mešanim blagom, kakor tudi trgovine s kolonijalnim, špecerijskim iu materijalnim lila -gom na dokaz sposobnosti. Pri naštetih trgovinskih strokah se je sposob-uostni dokaz šele sedaj v Avstriji uvedel ter je tako urejen, dn mora čas skupne uporabe za vajenca in pomočnika, odnosno kontorista izpolniti dobo petih let. V bistvu je sedaj po obrtni noveli uveden sposobnostni dokaz za trgovino le dokaz dejanske uporabe, ne pa dokaz izvežbanosti in faktične izurjenosti Položaj, ki se ustvarja, je isti kakor je obstojal doslej za rokodelske obrte. Pri rokodelskih obrtih pa se sposobnostni dokaz dvigne od dokaza uporabe do dokaza izvežbanosti iu izobrazbe,zakaj vajencem rokodelskih obrtov bode v lo še dvoje bistrili oči. Bile so to za-sebnice Parčnikove Lojzike, lepe punice, mlade, v katero se je zaljubilo že par deset mladih neumnih ljudi, ko so pa to svojo ljubezen po krat kem spoznanju položaja slovesno ali neslovesno zapustili. Farenikova Loj-zika je imela namreč mater, ki ji je s svojim opravijivirn in obrekljivim jezikom odpodila vse ljubeč. Pred kratkim se je ženil okoli Lojzike neki grofic ali celo baron, ki je starkino nadlogo prenašal z uprav nečloveškim potrpljenjem, a ga je naposled le njegova človeška narava prisilila, da je pretrgaj vezi in vrvi, ki so se jele vedno bolj debel iti med njim in Lojziko. Ko je Lojzikina mati zve dela za trden sklep plemcnitašev, opletala je tako dolgo s svojim jezikom okrog njegove osebne časti, da je dobila par dni zapora pri okrajnem sodišču zaradi razžaljenja časti. Lojzika je vrgla vse svoje mreže okoli Martina. Hodila je po cestah in ulicah, koder je vedela, da on hodi, in kadar sta se srečala, pogledala ga je tako ljubeznivo, da je Martinu v resuici zaigralo srce, kajti Lojzika je bila res čedno dekle polnih udov in lepo zraščena. Ker jo je tudi Martin ljubeznivo pogledal, sta kmalu vedela oba za misli drug drugega in ko je preteklo 14 dni, sta se že zvečer sprehajala roko v roki, kot imajo navado zaljubljeni ljudje. Lojzikina mati je pa kmalu zmešala štreno. Takrat namreč, ko je po- prosil Martin pri njej za Lojzikino roko in vprašal, koliko bo dote priženil z grdo taščo vred. »Kaj, doto bi rad ti, ki imaš štiri smrkave otroke t« vprašala je mati Lojzike. »Otroci ne bodo nikdar delali toliko napotja kot sitna in opravljiva tašča.« odvrnil je Martin, ki je spoznal, da iz te ilovice im bo opeke. Lojzikina mati je nato odgovorila zelo grobo in tudi Martin njej, konec oeie storije je pa bil, da je bil Martin z brutalno silo postavljen pred prag, kajti Lojzikina mati je bila vsa v »svojem elementu« in si »čez svojo čast« ni dala ničesar reči. Med tem so Marjana. Katra, Franca in Cirila po svojih močeh tekmovale, katera si osvoji Martina in njegovo srce, kajti dandanes je huda za moža in marsikatera objame moškega, če je tudi že na smrtni postelji, samo da se pozueje veseli te ali one dobrote po njem. — Katra je kot Martinova dekla vse narobe naredila. Kava zjutraj je bila včasih osoljena, drugikrat pa dišala po jesi-hu. Mleko se ji je navadno zasirilo, ker je je vlila v posodo, v kateri je bila prejšnji dan salata. Tuintam je hodila objokana in rdečih oči, kajti videla je, da se ji ne bo mogoče po-vspeti do »gospe«. — Cilika je neumorno pošiljala Martinu razglednice, pa tudi pisma, kjer mu je v vezanih in nevezanih besedah bolj ali manj odkritosrčno razodevale občut- ke, ki jih trpi njeno ljubeče deviško srce. Marjana je istotako »delovala« na vse kriplje, da bi se rešila zoper-uega prilastka stare device. Ker je uvidela, da je njen obraz izgubil na mladostni lepoti, skušala ga je olepšati s svojim premoženjem s tem, da je Martinu, s katerim se je že večkrat sešla, v solnčnih barvah slikala lepo življenje, ki ga čaka na njeni strani in ob strani njenega premoženja, ki se DO se izdatno povečalo, ko ji umrje star stric, ki ji je že pred leti obljubil zapustiti ves svoj ime-tek. Kdo bi si mislil, da bo ta zadnja novica tako učinkovala na Martina? Marjana res ni bila prav nič prikup-ljiva, vabljivo je bilo pa njeno premoŽenje in ono njenega strica. Denarja željni Martin je udaril nevesti v roko in kupčija je bila sklenjena. Oklieali so ju kmalu nato enkrat za trikrat in poroka je bila koj na« slednji dan, tako da je Franca, ki je bila čisto prepričana, da jo Martin vzame, še le pozneje zvedela, kaj ji je storil nezvesti ljubček. Maščevala bi se bila rada, a uvidela je, da bi sebi napravila večjo sramoto s kakim škandalom neg-o pa Martinu, zato je na tihem gojila jezo tolikrat prevarane ženske in skleuila, da mora dobiti moža, pa bodi najzadnejši cestni pometač. Mož je le mož! Anton Kobilar. bodoče treba po dokončani učni dobi napraviti takozvano pomočniško skušnjo. Ne bode več zadoščala sama dovršitev vajenske dobe. Pomočniške skušnje v rokodelskih obrtih so obvezne, kajti osebam, ki so sicer dovršile vajensko dobo, pa ne napravile pomočniške skušnje, je pot do obrtne samostojnosti zaprta; postanejo sicer lahko obrtni pomagači, ne ju samostojni obrtniki. Obrtna novela pa ima poleg tega določbe, ki omogočajo popolnitev ter nadaljno to-čnejšo in zistematično izvedbo sposohnostnega dokaza kot dokaza dejanske, resnične strokovne izobrazbe in izvežbanosti. Sredstvo za to so mojstrske skušnje. Mojstrske skušnje so za enkrat sicer le neobvezne, fakultativne, služeče le bolj temu namenu, da se dvigne stanov-1'i ponos in zavest obrtniških mojstrov. Po preteku 5 let pa dopušča zakon ukaz, da je Od mojstrske skušnje odvisna pravica obrtnika-rokodelca, sprejemati vajence. Pokazati bodo morala šele izkustva s pomočniškimi skušnjami, ali se je nadejati od uv.l be mojstrskih skušenj ugodnih posledic za rokodelstvo. Če se izkaz- jo in obnesejo pomočniške skušnje, je vsekakor pričakovati, da bode vlada mislila na to, da se posluži pravite, ki jo daje zakon, ter bode svoj čas zaukazala, da smejo imeti le taki rokodelski mojstri vajence, ki so napravili mojstrsko skušnjo. Točna izvedba novih določb, namenjenih o-brambi rokodelskega stanu in po-vzdigi gospodarskega blagostanja obrtnikov, bode delala mnogo resnih težav v vseli južnih deželah, izvzenmi večja mesta, to pa zategadelj, ker je obrtni razvoj dosegel stoprav nizko stopnjo in tudi stanovska zavest ter razumevanje za skupne stanovske in terese žalibog počasi napreduje. Tz teb razlogov pa tudi snovanje takih organizacij kakor so obit ne zadruge le polagoma prodira, tembolj ker obit ne zadruge doslej res niso imele za svoje člane neposredno praktične ga pomena in jim je bila zlasti od vzeta možnost, postaviti se v bran zoper krivice, ki so se godile njih članom. Priznati se mora, da je bilo v takih razmerah izredno težko pridobiti obrtnike v gotovih krajih za ustanovitev obrtnih zadrug. Tam p;L kjer so se osnovale zadruge, je pa prav pogosto že po kratkem času prišlo do tega, da je bilo poslovanje netočno ali pa da so zadruge zapadle v popolno brezdelnost. Nadejati se je, da se po uvel javi jen ju obrtne novele, ki priznava obrtnim zadrugam prav važne in dragocene pravice, položaj izboljša v kratkem času. Obžalovati bi bilo, če bi se obrtniki vsled brezbrižnosti odrekli pomembnim pridobitvam. To pa tembolj, ker bi v tem primeru moral izostati uspeh, ki se ga je pričakovalo od nove ureditve sposohnostnega dokaza. Zadovoljiva izvedba novih določb obrtnega reda, ki naj pripomorejo do temelj i te j še strokovne izvežbanosti, je nemogoča brez umnega sodelovanja obrtnih zadrug. Samostojno izvrševanji4 trgovine z mešanim blagom, s kolonijalnim, s špecerijskim in materijalnim bi a gom ter rokodelskih kakor tudi mnogih koncesijoniranih obrtov je mogoče le takim osebam, ki morejo dokazati v zakonu predpisano sposobnost. To je pravilo in vodilo. Zgodi se pa v praktičnem življenju če-stokrat, da nastanejo pri gotovih osebah take razmere, ki zahtevajo posebnega upoštevanja. Navajanje strogih postavnih določb brez izjeme v vseb slučajih bi narejalo trdo krivico. Za posebne, izjemne primere dopušča zategadelj tudi obrtna novela olajšave glede sposohnostnega dokaza. V ozira vrednih primerih je namreč mogoče, izpregledati oblast voiii sposobnostma dokazila. Taka do ločila so že v sedanjem obrtnem redu. takozvane dispenze. Teh določb namen je, omogočiti obrtnikom, da združijo s svojim obrtom še kak drug soroden obrt. Prav često nastanejo take razmere, da si obrtnik z izvrševanjem svojega obrta ne more več dobiti zadostnega zaslužka. Misliti mora torej na to. da prične Še kak drug soroden obrt, pri katerem gre za iste ali saj podobne spretnosti. Ce bi zakon ne dovoljeval nobenih olajšav, bi zanj ne bilo pomoči, kajti za vsak obrt je treba dokazati posebno sposobnost z izpričevali. Slaba tolažba bi bila, če bi se moral stoprav učiti drugega obrta, da bi dobil iz pričevala. V takih primerih je prav umestno, da so dopustne izjeme in In smejo oblastva pregledati sposobnostni dokaz. Seveda pri tem ni smeti postopati preveč popustljivo, sicer bi vsa stanovska obramba malo pomagala. Potreba milejšega postopanja se pokaže tudi v takih primerih, če se izgubi izpričevalo in ni mogoče dobiti drugega iz tega ali onega razloga, recimo vsled smrti učnega gospodarja ali delodajalca. Potreba izjemnih določb za posebne, ozira in uvaževanja vredne slučaje je pa dana prav posebno v prvih letih po uveljavljenju tako dalekosežnih, do- sedanji položaj preminjajočih določb kakor jih vsebuje obrtna novela. Obrtna novela dopušča, da se popolnoma izpregleda sposobnostni dok; /. kadar gre za to, da se obrtniku, ki i.-že samostojen, omogoči prehod do sorodnega obrta ali pa združitev ie Lz-vrševanega obrta s kakim sorodni1«, obrtom. Nadalje dopušča novi zak< n, da se izpregleda učno izpričeval odnosno izpričevalo o pomočnišl j skušnji ter delavsko ali pomočniško izpričevalo. V tem pogledu ima zal dve važni novi določbi, in sicer »o, da je dovoljeno izpregledati sposobnostni dokaz tudi pri koneesijonira-nih obrtih, za katere treba dokazati posebno sposobnost, če gre za olajšanje obrt., ki je že samostojen: r,o-tem pa to olajšavo, da se sme iz] gledati tudi pomočniško izpričevalo, dočim je po veljavnem obrtnem zakonu dopustno izpregledati le učno izpričevalo. Glede postopanja v teh slučajih veleva novi zakon, da j«' bani, ki se potegujejo za tako agocl nost, vložiti prošnjo na deželno do. Deželna vlada odloča o prošn vendar pa mora v vsakem takem p ' meru vprašati za mnenje prizail. to obrtno zadrugo, zvezo obrtnih zadri g ter trgovsko in obrtniško zbornici. Sposobnostni dokaz v gostilni-škem in krčmarskem obrtu. 0 vicah, ki jih daje obrtna novela obrl nim zadrugam gostilničarjev in kr-čmarjev ob podeljevanju novih koncesij kakor tudi v primerih, ko gre za premestitev že obstoječih gostiln, smo že razpravljali na tem mestu opozarjali prizadete kroge na | membnost zadevnih določb. Organ i zi rani gostilničarji pa so se potegovali nadalje za to, da se uvede obvezni sposobnostni dokaz tudi za gostilni ški in krčmarski obrt. Postavili so to zahtevo in utemeljili so jo na sp. nem shodu gostilničarjev, ki se je vršil pred nekaj leti na Dunaju. Minimum te zahteve je bil, da se spi -nost ni dokaz uvede vsaj za gostilničarje v mestih, ki štejejo nad o""n prebivalcev. S to svojo zahtevo niso prodrli v toliko, da bi zakon -normiral sposobnostni dokaz, vb se je ustavljala, poudarjajoč različnost razmer v različnih provincah. Načelna upravičenost te zahteve pa se je vendar priznala, dokaz temu je, da se je v obrtno novelo sprejela določba, po kateri je trgovinski minister upravičen, da sporazumno s trgovsko in obrtniško zbornico. /\ obrtnih zadrug in prizadeto zadrugo določi, da se smejo sploh ali pa le v gotovih krajih gostiiničarske. čmarske in kavamarske koncesij ■ izdajati le takim osebam, ki se izka jo s strokovno sposobnostjo. Trn vinsko ministrstvo je hkratu poklicano, da izda posebna navodila in podrobne predpise glede ureditve sposohnostnega dokaza. Vendar pa obrtna novela v paragrafu 23 izrecno pristavlja, da sme vlada izdati I ukaze le tedaj in samo za one ki; v katerih je skrbijeno za taka strokovna ačilišča in take naprave, ki omogočajo, da se naraščaj vsestransko izobrazi in izvežba v posloval ki je potrebno za gostilničarje in ka-varnarje. Podlaga za uvedbo in izvedbo sposohnostnega dokaza za . »-stilničarski in krčmarski obrt rej dana. Jasno pa je. da bo V8 zahteve zakona, da je treba v pri detih krogih skrbeti za ustanovitev strokovnih nčilišč in tečajev, celo v manjših mestih le tekom let mogoče izpolniti pogoje, na katere veze zakon dopustnost uvedbe sposobnost m-ga dokaza. V Ljubljani posebej, kjer strokovna zadruga gostilničar \e\ prav zadovoljivo uspeva in je sv< skrb za interese svojih članov in na- stavljeneev pokazala z ustanoviti mojstrske bolniške blagajne. se pač nadejati, da se bo v bližnji bodočnosti dalo oživotvoriti take si kovne napravi4, ki so nepogre& predpogoj za uvedbo sposobnostim: dokaza. Kakor za druge obrte, j.- tudi za gostilničarski in krčmarski obrt gotovo prav nujno potreba, da -uvedbo sposohnostnega dokaza onemogoči samostojno izvrševanje stro kovno neveščim osebam, hiter - je to, ki je skupen gostilničarjem in njih pomožnemu osobju. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. julija — Pisarna družbe sv. Cirila i'1 Metoda v Ljubljani je zglasnice in glnso\ niee v. vsemi naslovi podružnicam in pokroviteljem, kolikor so bili naslovi znani. Kdor še ni prejel Zglasnice za zborovanje e'» glavni skupščini dne (>. avgusta t. k. v Bohinjski Bistrici, naj >e EglaSl pravočasno. — Glavne skupščine naj bi se udeležili poleg domačinov l><> hinjcev prav mnogoštevilno rojaki sploh, da rečemo pri tem zborovanju resno besedo med seboj, kako liani K čuvati naše meje, kako ohraniti to. kar je našega,kako zanesti prosveto v one kraje, med one naše rojaki1, (Dalje v prilogi). 1. Priloga „slovenske m »arođB" st. 172, đie 27 jnltja mu? fcjer bi je ne bili deležni brez naše poinoci, no, kako dati družbi naši novih življenjskih moči, kako pospeševati v večji meri njeno stremljenje. Naloga, ki si jo je stavila naša družba, je gotovo vitalnega pomena ga nas narod, zato pa tudi rojaki, vsi ga krov, vsi na delo slovensko, vsi za našo družbo! Sklep vodstveni, da se vrsi letošnji občni zbor prav v Bohinju, je zadovoljil gotovo vsakega, ki pozna krasni Bohinj, zadovoljil pa bode onega, ki si ga ogleda povodom našega zborovanja. Bohinj očara s t jo naravno krasoto vsakega in srce si želi vedno in vedno nazaj tja gori, »kjer Savica, hči kraljeva, — pribobni in pesem peva ...« — N. B. ga obed ob glavni skupščini sv. Cirila in Metoda na Bohinjski Bistrici se je zglasiti do konca tega meseca npravn išt vu gra ml-hotela »Triglav« v Bohinjski Bistrici. — „Slovencu11 v odgovor. O d državnega poslanca Hribarja smo prejeli naslednji pripis: „bele danes mi je prišla v roko 168. štev. „Slovenca", v kateri me ta list v poročilu iz državnega zbora infamno napada. — Propter bonum commune ne bodem na ta napad sedaj odgovarjal; pač pa osvetlim „rodoljubno" delovanje „Sio vence vo" takrat, kadar polemika stvari več škodovati ne bode mogla. Za sedaj bodem slavno uredništvo le prosil, da vzporedno natisne klerikalna in moja predloga o ustanovitvi slovenskega vseučilišča in 0 olajšavah pri vračanju brezobrestne . .vpredšSine in 3° 0nega potresnega posojila. Sodbo prepuščam slovenski javnosti." V Ljubljani, dne 27. julija 1907. Iv. Hribar. — Klerikalna blamaža. Klerikalci so se s svojo ovadbo proti Chanm in tovarišem zaradi hudodelca javne sile grozovito blamirali. Računali so, da z raznimi nepoštenimi sredstvi in lažmi spravijo v dolgotrajno ječo nedolžne ljudi, ki so v postavnih mejah izražali svoje ogorčenje nad klerikalno prevzetnostjo v Ljubljani. Namen, ostuden namen se jim je grdo ponesrečil, kajti da sta obsojena dva obtoženca vsak na 10 K, s tem Še nikakor ni tako absolutno gotovo, da sta res ona bila krivca, saj je obravnava pokazala, da so se klerikalne priče tako zelo motile v ozna-Se vanju oseb. da je n. pr. Ko emu r dejal na dr. Žerjavovo vprašanje, Če se ni zmotil: rAli se vam to kaj en dno zdi, g. doktor?" Zmotiti se pri klerikalcih torej ni prav nič ::iuega, ampak nekaj čisto naravnega, zato so bile priče vse zmešane in dve nista enako govorili k zato so bili obtoženci skoraj vsi oproščeni. Obravnava je torej dognala, da so obtoženci ravnali v pojavnih mejah — naj abstrahiramo Velepiča in Feldsteina — vkljub temu pa rSlovenec", ki je prinesel zarito poročilo o vsej razpravi, na icneupiše: „Včasih kaznujejo kmečke fante v s'ičnih slučajih po § 85 odst. b kaz. zak., ki določa kazen s težko jeco od 1 do 5 let." Taka nesram-■ost! Na leta klerikalni obrekovalci privoščijo nedolžnim ljudem! Morda nj Pogačnik, o katerem nobena priča ni vedela niti ene reči povedati, adi par let, ker bi bilo to všeč •s-ovencu" in škofu Jegliču? Klerikalci naj poiščejo med seboj ljudi, d so že zdavnaj zaslužili tako ječo & tako kazen, doČim se jim ni ničesar zgodilo! Naj „Slovenecu vso *vai še tako zavija, dejstvo ostane: klerikalci, zlasti pa škofov 1 s t so se tako nesmrtno blamirali s svojo napihnjeno Jvadbo kot še zlepa ne tako. Se zavidamo jim, privoščimo jim, to je nam v zadoščenje na razne •apade preteklih mesecev. Kadar bo fc ŠusteršiČ skoval zopet kako imenitno ovadbo zoper naprednjake, si o moral poiskati že „boljših" prič, *ar te res niso bile za nič, ker so vse pokvarile. — K „Slovenče-^mu" poročilu o obravnavi nam je ^nanil g. Rakoš, da on ni zakli-al v sodni dvorani rgir", kakor je kefov list poročal. Gospod RakoŠ >etuje „Slovencu", naj posije drugi-k obravnavam takega človeka °ročat, ki bo razumel oba jezika, Glaski in slovenski. Gosp. Rakoš pa ' zna oba, da ve, kako se mu je glasiti. — „Slovenac" in učenjaki Sortni ^Slovenec" govori o Haeoklu, Lombrosu in Gorkiju, o katerih pravi, da je njih znanstveni blišč že tako otemnel, da so proti njim razni znanstveniki že povzdignili svoj glas. Pa vendar ni med temi znanstveniki morda veleučeni Gostinčar? Seveda, če bi spisal Haeckl „Lurško pasti-rico", Lombroso t>Sv. Genovefo", Gorkij pa par obskurnih detektivskih romanov, s katerimi bi polnil nSlovenec" predalo pod črto v razburjenje farovških kuharic in Marijinih devic, potem bi postali prvi učenjaki, svetovno znani znanstveniki in še celo Gostinčar bi jih priznaval. — Muzika za Gostinčarja. V sredo je bila v poslanski zbornici jako živahna debata. Kar se je tam čulo, je vse letelo tudi na Gostinčarja. Nekdanja navada, da so bili poslanci odgovorni uredniki politič nih časopisov, se je odpravila. Tudi pri listih, kjer je bil poslanec resnično odločilni faktor in ne le slamorezec, se je ta navada odpravila, ker je obveljalo načelo, da se listi ne smejo ščititi s poslansko imuniteto. A še danes je nekaj listov, ki se skrivajo za poslansko imuniteto svojih odgovornih urednikov in se dobe poslanci, ki s svojo imuniteto ščitijo take liste. Enega takega poslanca-urednika so v sredo v poslanski zbornici lasali, da je bilo kaj. Letele so po zbornici take besede, da je vsaka izdala kakor udarec z bičem po obrazu. Iu vsaka teh besed je veljala tudi Gostinčarju, zakaj Gostinčar je tudi svojo poslansko imuniteto porabil v to, da se podpisuje kot odgovorni urednik barabskega lista „Naša moč". Prej je bil odgovorni urednis: tega lističa M o -škerc, a čim je bil na sramoto naše dežele izvoljen Gostinčar za poslanca, je Moškerc hitro odložil odgovorno uredništvo in je s poslansko imuniteto zavarovani Gostinčar stopil na njegovo mesto. MuziLa, ki jo je slišal v sredo Gostinčar, bodi mu opomin, sicer zna na jesen kaj takega doživeti, kakor v sredo njegov somišljenik Procha-z k a. Capito ? — Maščevanje, ki smrdi do neba. Dne 7. julija t. 1. so obhajali na Veliki Loki na Dolenjskem ustanovno veselico požarne brambe. Žalostni spomini na toliko žrtev pogu-bonosnega ognja so napotili požrtvovalne može, da so pričeli z re.snim, vztrajnim delom in tako dosegli slovesen dan človekoljubja. Zaman so bile vse bombe zagrizenih nasprotnikov, plemeniti nagibi so štrli vsa nasilstva in šli preko vseh hujskačev in kričačev nemoteno svojo pot dalje. Da se ne opusti stara, gotovo obrabljena in prav nepotrebna navada, so dejali v program tudi blagoslovljenje gasilnega orodja s sv. maso in naprosili naduČitelja g. Potokarja iz Št. Lovrenca, da oskrbi moški zbor in posodi v to svrho harmonij. Ko so ga možje v seboto pred veselico pripeljali na Vel. Loko, je bušila iz župnišča znana Oblakova strast: „P o-tokar ne bo igral, starih pevcev ne na kor! Kakor-hitro prime on zaharmonij, napravim vam škandal in grem izpred oltarja v Št. Lovrenc raaŠevat. Pokazati hočem, da sem tudi na Vel. Loki gospodar!" Niti prigovarjanje, da se naduči-telj popolnoma odstrani, ni nič pomagalo. Prepovedal je vsakemu igranje na njegov harmonij ter tako pokazal maščevanje tudi nad u b o g i m i n š t r u m en t o m , ki menda ni še nikdar storil nič zalega maščevalnemu župniku. Vrlim Ločanom je bilo dovolj te ošabr.osfci in nesramnega mašćevarga in so Oblaku kratkomalo odpovedali veako udeležbo. Posnemali so Ricmanjce. Društva so odkorakala skupno v cerkev, pevci so pa zapeli na koru par lepih Marijinih pesmi. Nato so odšli med mlaji in plapola-jočimi trobojnicami v okrašeno gostilno gospoda A. Šlajpaha, načelnika gasilnega društva, vrlega naprednjaka, prijatelja učiteljstva. Bilo je ves dan živahno vrvenje. Forsod polno ljudstva, domačinov in odličnih gostov. Navdušene napitnice so poudarjale važnost pomembnega dne med mar- ljivim sviranjem godbe in krasnim petjem ljubljanskih slavčkov pod vodstvom gg. bratov Rusov. Niso pa izostale tudi mnogobrojne psovke namenjene onemu, ki ima na prižnioi polna usta ljubezni, v srcu pa srd in sovraštvo do bližnjega. Le žal, da se je zaradi neugo luega vremena izvršila samo tombola, izostala pa igra „Eno uro doktor" v gmotnem oziru v veliko škodo gasilnega društva. Vsako delo pa zasluži svoje plačilo, in tudi za Oblaka, tega prijatelja učiteljstva, ni izostalo. Takoj drugi dan sta prišla v Št. Lovrenc k župniku dva odločna moža, gg. Gliha in Kozlevčar, ter izjavila v imenu V. Loke: „Pokazali ste, da hočete biti tudi na Vel. Loki gospodar. Dobro! Tu imate ključe od cerkvene Skrinjice in poravnajte, kar nam gre. V cerkvi ne potrebujemo nobene maše več. Mašujete lahko, a na naše stroške ne. V cerkvi ste vi gospodar, kakor pravite, pustite nam vsaj zvonik, če pa spada tudi ta v vašo last, imejte ga, mi si sezidamo novega in obesimo vanj uro in zvonove, ki smo jih plačali mi. Za farno cerkev v Št. Lovrencu niti vinarja več, mi odstopimo popolnoma. Sramota, da sega vaša strast tako daleč, da se maščujete celo nad mrtvim lesom!" Tako daleč so prišli v Šentlovrenski fari po trmoglavosti fanatičnega Oblaka. Strune so napete, kakor še nikdar, in Ricmanje prav blizu. Z Oblakom proč, ako ne, se uresniči po fari doneči glas: „Adijo, rimska prestolica!" — Komodnost uredništva pri c. kr. namestništvu v Grtdcu. Štajerska slovenska napredna lista, „Domovina" in „Narodni list", pišeta: V ptujskem okraju se je dovolilo mnogim posestnikom brezobrestno posojilo, katero bi bili morali dobiti izplačano že letes po zimi, a namestništvo ni rešilo aktov. Meseca aprila so končno vendarle pri-romali akti iz Gradca k c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuj, a glej ga spaka! Dotični uradnik pri c. kr. namestništvu, ki je akte obravnai in odposlal, je pozabil vpisati opravilno število, pod katerim je zadeva rešena in vpisana v opravilnem zapisniku. Vsled tega davkarija ne more in noče nakazanih zneskov izplačati. Posestniki so bili nevoljni. Spomlad je, treba je trsje saditi, a denarja ni. Na glavarstvu v Ptuju so posestnike, ki so hodili povpraševat, kaj je z dovoljenim posojilom, tolažili, češ, le potrpite, v par dneh dobite, pos'ali smo v Gradtc po podatke in v kratkem dobimo odgovor. Minilo ni le par dni, minilo je par tednov, a podatkov iz Gradca ni. Nekateri posestniki so vzeli trsje naw„puf", drugi so se zadolžili, da so mogli še to pomlad zasaditi, v nadi, da nakazano brezobrestno posojilo res kmalu dobijo. Meseca maja in junija je več posestnikov pisalo v Gradec in prosilo, naj namestništvo naznani dotično opravilno število; a zopet nič odgovora. Vprašamo tedaj c. kr. namestništvo, do kdaj misli naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuju dotično opravilno številko, pod katero je svojeČasno rešilo akte za brezobrestno posojilo. Zanimivo bi bilo tudi izvedeti vzrok tej počasnosti, ali je komodnost [u radništva ali pa narodna nestrpnost; najbrže oboje. — Če današnji opomin ne bo imel kmalu uspeka, obrnili se bomo drugam, od koder se jih bode drugače spomnilo na njih dolžnost. — Sprememba naslovov davčnih uradnikov. Finančni miniser je odradil, da se odpravi razlikovanje „glavna davkarija". Vsled tega se tudi spremane naslovi davčnih uradnikov, ki bodo imeli v zanaprej enoten naslov, in eioer v VIII. činovnem razredu : višji davčni oskrbnik, v IX. razredu davčni oskrbnik, v X. davčni ofioijal, v XI. davčni asistent. Oba višja urad-cika pri vsakem davčnem uradu se nazivata službeno n uradni predstojnik", oziroma „kontrolor". — Iz politične službe. Kakor se govori, bo baje v kratkem premeščen dvorni svetnik grof A11 e m s, vodja goriškega okrajnega glavarstva, v Trst k namestništvu, kjer prevzame naučni referat po grofa Marenzij u , ki je šel v pokoj. Na mesto grofa Attemsa pride v Gorico okrajni glavar iz Pulja Filip baron Reinlein. — Notarska vest. Za substituta gospoda notarja dr. A. Žnidariča v Ilirski Bistrici je imenovan notarski kandidat v Postojni gosp. Anton Garli. — I« poštne in brzojavne službe. Višji stavbni komisar Anton Stegu v Trstu je imenovan za stavbnega svetnika za tehniško službo pri c. kr. poštnih in brzojavnih uradih. — Šolska vest. Za nadučitelja v Petrovčah na Štajerskem je imenovan gosp. Ludvik Oernej, poprej nadučitelj v Grižah, nato prideljen o. kr. učiteljišču v Mariboru. — Iz pisarniške sodne službe na Štajerskem. Za kancelista sta imenovana pisarniška oficijanta Jožef Borč za okr. sodišče Ptuj in Andrej Majcen za okr. sodišče Kozje. — Politično in prosvetno društvo za Erakovo in Trnovo je potrdila naša deželna vlada. *To za krakovski in trnovski okraj prevažno prosvetno društvo bode pričelo takoj intenzivno delovati, kar mu bode tem bolj olajšano, ker so vsi merodajni posestniki, trgovci, obrtniki in delavci že člani tega društva. Kakor je razvidno iz današnjega društvenega naznanila, se vrši ustanovni občni zbor dne 4. avgusta ob polu 11. uri dopoldne v Steinerjevi gostilni, in je želeti, da se tega zbora udeleže ne sami člani, ampak tudi vsi pristaši narodno-napredne stranke. Dnevni red zborovanju je zanimiv in važen; razpravljalo se bode o stvareh, ki morajo zanimati vsakega zavednega Slovenca. Torej vsi Krakovci in Trnovci, le skup! — Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo naznanja svojim članom, da se vrši ustanovni občni zbor dne 4. avgusta 1907 ob polu 11. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Antona Stei-nerja, na Opekarski cesti štev. 25 z naslednjim sporedom: 1. Nagovor predsednika osnovalnega odbora. 2. Naznanilo predsedstva o ustanovitvi društva. 3. Volitev odbora, poroča g. Avgust Repič. 4. Volitev pregle-dovalcev računov, poroča g. Ivan B i z o v i č a r. 5. Določitev letnega prispevka, poroča g. Albert SiČ. 6. Resolucije, peticije in predlogi: a) Društveno stališče glede Jugoslovanskega kluba, poroča g. Anton Trstenjak, b) Ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, poroča g. Albert Sič. c) Samoslo venski napisi v Ljubljani, poroča g. Pavel Endlicher. č) Zastopstvo v občinskem svetu ljubljanskem, poroča gosp. Ivan Dražil; d) Ustanovitev društvene knjižnice in Čitalnice, poroča g. Ivan Kocjan, e) Deželnozbor-ske volitve. 7. Nasveti. — Pevsko delavsko društvo Slavec" priredi v nedeljo, dne 4. avgusta veliko veselico na Zgornjem Rožniku s sodelovanjem Društvene godbe, nastopanjem pevskega zbora, plesom, živim sreČolovom, umetalnim ognjem itd. Ker je bila enaka „S!av-Čeva" veselica vlansko leto nad vse pričakovanje mnogobrojno obiskana in je Zgornji Rožnik kraj prijetnega popoldanskega izleta, bo to pot vese-lični prostor mnogo obsežnejši in tudi več miz in stolov postavljenih. Izmed sporeda bodo gotovo pevske točke najbolj ugajale, kajti pevski zbor „Slavcaa broji sedaj nad SO dobrih pevcev in tako številnega moškega zbora ni prilika vedno slišati. Ako še vpoštevamo, da je sedaj čas, ko ni društvenih veselic, bode gotovo vsakdo rad pohitel na to „Slavčevo" veselico, se razvedrit in zabavat. Godba bode odkorakala sviraje skozi mesto na Zgornji Rožnik. — Gospa Danilova je dobila ponudbo na angažma v Oseku, kjer se ustanovi mestno gledališče. Dasi so ji ponudili vrlo lepo gazo, je ponudbo odklonila, ker je že sprejela angažma za nase domaČe gledališče. — Slovensko gledališče. V Radečah pri Zidanem mostu prirede naši igralci dve gledališki predstavi; jutri, v nedeljo 28. t. m. igro „Na Letovišču" in v ponedeljek 29. t. m. igro „Martiu Smola" ali „Kinematograf". V tej igri nastopi gospa Krei-sova prvikrat v ulogi Študentke Marte in gospod Verovšek v ulogi atleta Poterona. — Prvikrat nastopi ves ensembl v večjih in izbranih komadih v Radečah in upamo, da bo slavno občinstvo vedelo to vpoštevati. — Ljubljanski peki nameravajo podražiti pecivo. Pravijo, da so prisiljeni storiti tako, kakor so že davno storili peki po drugih mestih, ker je moka vsak dan dražja in je zdaj zopet poskočila za pet krajcarjev, tako da peki ne morejo izhajati, če peciva ne podraže. — Simon Gregorčičevo lavno Čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo od 20. do 26. t. m. skupno 5 78 oseb, kar odgovarja povprečni dnevni frekvenci po 83 oseb. Največ Čitateljev je prišlo v petek (109), najmanj pa v nedeljo (64). — Mizarska stavka v LJubljani- Za jutri dopoldne ob polu 10. se sklicuje v areno „Narodnoga doma" ljudski shod glede mizarske stavke V.Ljubljani. Ljubljanski mizarji stavkajo že štiri tedne. — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo naznanja slavnemu občinstvu, da priredi, oziroma otvori keglanje na dobitke v nedeljo, dno 28. t. m, ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri „Novem svetu", Marija Terezije cesta, za svojo v prihodnjem mesecu istotam se vršečo letno vrtno veselico. Keglanje traja od 28 t. m. 9. ure dop. do dneva veselice 9. ure zvečer, in sicer vsak dan do policijske ure izjemoma samo abonirane kegljalske klube. Red dobitkov je sledeči: I. dob. 30 K v zlatu, II. dob. 20 K v zlatu, III. dob. 15 K, IV. dob. največ serij in V. šaljivi dobitek. Slavno občinstvo se najvljudneje vabi k udeležitvi omenjenega keglanja ter veselice, katere prireditev se bode si. občinstvu pravočasno naznanila. — Trgovina z mobilijami ,sPuc et Comp " — last „Ljudske posojilnice"- V Sodnijskih ulicah se je pred nedavnim časom otvorila proda-jalnica mobilij pod imenom „Puc & Comp.u Ta „Puc & Comp." pa ni nič drugega kakor klerikalna „Ljudska posojilnica", ki odkrito noče nastopiti pred ljubljansko občinstvo, ker ve, da bi potem nihče ničesar ne kupil od nje. G. Puc je le poslovodja te trgovine, glavni dobiček pa vleče seveda „Ljudska posojilnica" s svojim načelnikom dr. ŠustersiČem. Omenjamo to, da bodo naši ljudje vedeli, komu nosijo denar, Če kupujejo svoje potrebščine pri tvrdki „Puo 6 Comp." — Učiteljstvo ljubljanske okolice naj se zbere 1. avgusta ob 10. uri k prijateljskemu sestanku v „Na-rodnem domu". — G r e g o r i n. — Sprememba občinskega statuta za mesto Ptuj. Cesar je potrdil spremembo občinskega statuta za mesto Ptuj, kakor jo je sklenil v zadnjem zasedanju štajerski deželni zbor. — Štrajk diurnistOV. Pri okrajnem sodišču v Brodu je nastal med diurnisti štrajk. Da je Štrajk upravičen, dokazuje dejstvo, da ima izmed 6 dnevničarjev le eden dnevne plače 2 K 66 h, dočim imajo vsi ostali po 1 K do 1 K 66 h. — Sestanek bosanskih časnikarjev. Uredniki vseh v Bosni in Hercegovini izhajajočih časopisov so sklicani na sestanek v Sarajevo, da sestavijo spomenico na skupno ministrstvo s prošnjo, naj se politični kaznenci oddelijo od navadnih zločincev, kakor je to navada po drugih evropskih državah. — Progon časnikarjev v Bosni. Sodišče v Banjaluki je obsodilo urednika „OtaČbine" Petra K o Č i ć a na dva meseca, sotrudnika Popovića pa na 6 tednov zapora. — Sleparski menih. Belgrajska policija je prijela meniha Izaka Jovanovića iz Kikinde (Ogrsko), ki je sleparil po mestu. Obsojen je bil v 15 dnevni zapor. Po prestani kazni ga izženejo v Avstrijo. — Zagonetna smrt rojaka v Ameriki- V La Salle je umrl nagle smrti 271etni Anton Avbelj, doma iz Ljubljane. Našli so ga mrtvega pri Fr. Brodniku. O pravem vzroku smrti se ne ve nič natančnega. — Dva nova hrvaška dnevnika sta začela izhajati te dni, in sicer „Hrvatska Hrvatom" ter „N o vosti". — Planinski orli so zopet letos gnezdili v nanoškem peČevju nad Stranami. Predjamski lovci so jih že dalj časa opazovali, a do gnezda ni bilo mogoče priti. Pred par dnevi se je lovcem posrečilo priti v bližino gnezda, v katerem je tičal kakor puran velik mladič. Pod vodstvom g. logarja Majerja je šlo več mož in lovcev z vrvmi in so poskušali priti do gnezda. Po veliki navpično stoječi steni so spustili enega moža navzdol do bližine gnezda. Gnezdo je bilo v £odmolu napravljeno iz vej tako veliko, da bi se dalo na enem vozu komaj peljati. Ko je na vrvi viseči Človek pričel s kljukastim drogom razdirati veliko vej nato gnezdo, seje mladič spustil navzdol, kakih 500 m daleč in končno sedel na tla. Sli so za njim in ga res našli. Ker se ni mogel od tal dvigniti, so ga končno ujeli in se sedaj nahaja popolnoma nepoškodovan v ujetništvu v pred-jamskem gradu. — 500 kron nagrade je obljubil kranjskogorski kaplan „Narodo-vemu" dopisniku, Če mu dokaže, da je šel pozno ponoči roko v roki s neko igralko „Sv. Neže" skozi vas. Naj Veseliček nikari ne misli, da smo res tako neumni in bedasti, kakor nas je imenoval na prižuioi, da ne bi vedeli, da se hoče s tem samo oprati pred nerazsodnimi ljudmi. Kaj takega lahko natveze našim dičnim t ereijalkara ali pa šolskim otrokom, pred katerimi javka in jim razklada, kaj vse misli napisati v „Slovencu" o kranjskogorskih liberalcih in jih tako uči mesto katekizma politiko in sovraštvo do liberalcev. Ce ima RateČane za „Čurije", naj nikari ne misli, da so tudi Kranjskogorci „Čuriji". Kaj še vedno niste zapazili, Veseliček, da so Kranjskogorci drugačni — razsodni in pametni in ne verjamejo vsaki besedi, ki pride iz posvečenih ust? Smejali so se vaši pridigi, ker so iz-prevideli, da je vaš zagovor popolnoma jalov in jalova tista vaša nagrada. Splošno se je menilo povsod, Če drugače ne znate braniti svoje časti, pa jo Še na ta način ne branite. Ce pa imate v reservi toliko denarja (kar pa dvomimo), pa plačajte rajši onega fanta, kateremu ste dolžni v neki belopeški zadevi nekaj grošev, na katere Čaka že celo leto. Ali pa nagradite iz krščanske usmiljenosti ubogo deklico v hotelu „Razor", ki je morala za vami opravljati mučno in grdo delo po tisti noči, ko ste dajali v sladki ginjenosti vse od sebe in iz sebe. Toliko galantni bi pa že morali biti proti nežnemu spolu, da daste nagrado za tako delo, ker deklica je morala prestati dosti, kajti delo je moralo biti hudo, ker se sledovi baje še zdaj poznajo. — Zopet smo vam dali dober krščanski nasvet, kako da obrnite tistih 500 kron, ker mi jih ne potrebujemo. Kajti še nadalje hočemo jesti kredo in piti Črnilo. Barantijo ste začeli vi v cerkvi. Dobro — barantajmo še mi. Častiti g. Veseliček, ako nam dokažete, da smo pisali o vas neresnico, vam damo 500 bokalov pristnega dolenjskega cvička, da vam ne bo treba popivati po privatnih hišah, delati usmiljenja vrednim deklicam grdega dela in tako dajati nerazsodnim ljudem pohujšanja, ampak da boste lepo doma frakljali in sami med sabo grmeli nad bedastim dopisnikom „Slov. Naroda". Toda vedite, da tisti nesramni ljudje ne bodo padli pred vami pod mizo, tudi Če v svoji neumnosti razpišete na njihove glave vseh devet milj ono v, ki ste jih dobili od prejšnjega državnega zbora v priboljsek. Zaradi „Sv. Neže" pa vam in vašim krasnim nadebudnim igralkam želimo najboljšega uspeha, in učinek žaloigre „Sv. Neže" bi bil bolj pretresljiv, če bi prišla „Sv. Neža" z jagnjetom v naročju pred škofa, To bi bil krasen dar za Antona Bonaventuro. — Porotno sodišče v Novem mOSttt- Za III. porotno zasedanje, ki se prične 26. avgusta 1907, so izžrebani sledeči porotniki: 1.) glavni: Miko K a m biČ, posestnik in trgovec v Krasincu; Ivan D rob nič, posestnik in trgovec v Vidmu; Anton Kužni k. posestnik in gostilničar v Trebnjem; Ivan Jaklič, posestnik in gostilničar v Pastem Javorju; Anton Valovsek, posestnik v Krškem; Anton Ž laj p a h, posestnik in mesar v Mokronogu; Vinko Bon, posestnik in trgovec na Raki; Josip K o š a k, posestnik in mlinar v Družinski vasi; Alojzij K osi Ček, usnjar v Žužemberku; Ivan Lovšin, posestnik in gostilničar v Sušju; Franc G e r a 1 d i, posestnik in dimnikar v Krškem; Josip Oswald, trgovec v Kočevju; Franc Jarc, posestnik v Velikem Lipovcu; Ivan Arhar, posestnik v Trebči vasi; Davorin Vukšinič v Metliki; Marko Kure, posestnik, gostilničar in občinski predstojnik v Brezovici; Jakob Srpan, posestnik in gostilničar v Velikih Laščah; Ant. Šolar, posestnik v Trebincu; Franc Grabrijan, posestnik v Metliki; Anton Žagar, posestnik v Brezjah; Anton Arko, gostilničar v Ribnici; Franc Bartol, posestnik in občinski predstojnik v Jelovcu; Josip S i g -m u n d , posestnik in gostilničar v Srednji vasi; Franc Gschella, trgovec v Radečah; Josip Kobetič, posestnik v Maverlu; Matija Bukovec, posestnik in gostilničar v Kotu; Vincenc Leitgeb, posestnik in pek v Črnomlju; Ivan Novak, mizar v Kočevju; Jakob Škrlj, urar v Žužemberku; Franc Jaklič, gostilničar in trgovec v Nemški Loki; Ivan Rupar, posestnik in trgovec pri Sv. Križu; Anton Rudež, veleposestnik v Ribnici, Josip G rožni k, posestnik v Pungertu; Josip P ečj a k, posestnik v Doljnjem Polju; Anton K o r a č i ni posestnik v Mokronogu; Franc P a ki ž, posestnik in trgovec v Sodražici; — 2.) nadomestni: Anton Tur k, posestnik v BrŠljinu; Josip Feme, posestnik v Muhabru: Eranc Kašteli c, posestnik pri Sv. Joštu; Jakob Mi-količ, posestnik in krojač v Novem mestu; Ludvik Ilovskv, posestnik in pek v Novem mestu; Franc Ver-tiČič, posestnik v Žihovem selu; Franc Dular, jun., posestnik v Jurki vasi; Ivan Jak še, posestnik in gostilničar v Kandiji; Anton Weiss, posestnik in trgovec v Novem mestu. — Izpod Stola« NaS starodavni Stol se nekaj dni sem skriva v nepredirno meglo v jezo in žalost mnogih tu bivajoČih letoviščarjev in turistov. Gotovo se sramuje, da so ga oholi kuburonosci prekrstili. Ob cesti iz Javornika do Most so markacije nemšk. plan. društva: „Valvasorhutte Stuhl." To je že več kot smešno ! Naj bodo dosledai in naj prekrste še druge gore in kraje, da si bodo lažje domišljali, da so že v blaženi Germani ji ; tudi smejo potem upati, da bodo Reichsmarke še bolj intenzivno podpirale njih trud. Brezplačno jim nasvetujem nekaj prevodov: Begunj-ščica -~ Flieh ali Flohberg, (pa ne smete misliti na bolhe), Črna prst = Schwarzerdner, Golica = Kahlkopf itd. zelo lepo pa n. pr. Vižmarje = Bismarkdorf! „Heult ihr im Ro-senkranz ?" — Ustavljeno delo v predoru skozi Tare. Prijatelj našega lista nam piše iz Auflauftala na Solno-graškem: V št 166 ste poročali o nesreči, ki se je zgodila pri nas v predoru skozi ture. Zadušili so se trije minerji vsled slabega zraka, ki je nastal vsled slabega bencina, s katerim vozijo v rovu 4 stroji. 18. t. m. smo bili pokopali te tri žrtve in in ker so se delavci ustrašili preteče nevarnosti in nesreče, ki prav tako lahke njih zadene, kakor je one tri žrtve, so ustavili delo in niso pustili nikc jar v predor na delo, ampak zahtevali, da se stroji na bencin odpravijo. Vsled tega so začele prihajati orožniške čete od vseh krajev, prišli so naposled tudi cesarski lovci iz Solnograda. Delavci so se mirno vedli in le zahtevali, da se izpolnijo njih želje, kar se jim je končno ustreglo, da so šli zopet na delo in v soboto 27. t. m. odidejo vojaki. Ti bi radi še tukaj ostali, da bi jim ne bilo treba hoditi na vaje in so prav jezni, da je štrajk tako hitro ponehal, ker se bodo morali zdaj mučiti na manevrih. Opazovalec. — Novomeški Sokol priredi v nedeljo, 28. t. m. ob polu dveh popoldne pešizlet v Balo cerkev. — Čitalnica pri Sv. Luciji na Goriškem je povabila člane slovenskega deželnega gledališča na nedeljo 4 avgusta v goste in slov. društvo „Edinost" v Ajdovščini pa na ponedeljek, dne 5. avgusta. — Slavnostno razvitje sokolske zastave V Žalcu se vrši 4. avgusta. V Žalec bo vozil posebni vlak; odhajal bo iz Celja ob 11*15 dopoldne; iz Žalca v Celje bo vozil drugi posebni vlak ob 1. popol-noči. Ob polu 12. dopoldne bo sestanek gostov v dvorani g. Franca Sodnika (neprisiljen cbed) Ob 1. popoldne sprejem in pozdrav na kolodvoru in ne pred občinsko hišo. Po pozdravu se vrši slavnostno razvitje v trškem drevoredu. Zastavi kumuje gospa Ana Roblek, soproga državnega poslanca. Ob 4. uri popoldne javna telovadba na sejmišču in ljudska slavnost na Roblekovem vrtu. Porabimo to priliko za izlet V krasno Savinsko dolino. — Župnik hujskač pogorel. Po znani klerikalni veselici in poba-balinski demostraciji dne 21. julija t. 1. v Omarjeti poleg Rimskih toplic, se je sešla vesela družba naprednjakov v neki gostilni in se tamkaj med seboj dobro zabavala. Pridružilo se ji je tudi mnogo domačinov iz šmarjet-ske okolice, ki bo se razgovarjali o različnih dnevnih vprašanjih. O tem je morda slišal neki znani župnik iz okolice, ki je po času državnozborske volitve slovel kot ^prijatelj krščanske ljubezni do bližnjega" in se najbrže zbal, da bode milo božje solnce s svojimi toplimi žarki preveč razsvetalo tako dolgo v mraku spečo šmarjetsko dolino. Prikorakal je s svojo kakih 20 mož brojeČo črno gardo in začel izzivno pridigati o samih bedarijah politikujočih duhovnikov - hujskačev ter nadlegovati navzočo družbo. Kmalu se pa dvignejo krepke kmetske pesti in v prihodnjem trenotku je huj-skajoči „duŠni pastir1* dejansko pozdravil mater zemljo šmarjetske dolina. Vesela družba pa je na to za-peia lepo pesem „Sijaj, sijaj solači-ce ..." in sijalo bode zanaprej milo in zlato solnce tudi v dosedaj črni šmarjetski dolini. — V Loki pri Zidanem mostu se je letos skušnja iz veronauka v tamošnji ljudski šoli jako slabo obnesla. G. dekan in nadžupnik, ki je otroke izpraševal, je javno izrekel svojo nevoljo nad tem, da otroci ničesar ne znajo in izrekel nado, da bode v prihodnje bolje šTo. Nato se je oglasil neki pri skušnji navzoči krneč in rekel: „Saj se ne smemo Čuditi, da otroci nič ne znajo, kaplan ni imel časa jih podučiti, ker je letal noč i.1 dan okoli hujskafcza državno-zboisko volitev". Gospodje v Mariboru, zabilježite si to v svojo itak že prenapolnjeno častno knjigo o „delo-vanju" duhovništva na Južnem Štajerskem. — Gad pičil je pretekli ponedeljek triletnega dečka Janeza Stularja (Pjavčkovega) iz Podnarta. — Deček (otrok) je nabiral jagode v gozdu) in ko je obiral jagode, pod katerimi je bil gad skrit, je pičil dečka. Dotični je letel na bližnjo njivo, kjer so bili njegovi reditelji; jokajoč prišel jim je pravit, da ga je pičila kača. Re-diteljioa se je prestrašila, da otrok ne umrje, mu je hitro roko prevezala, da ni imela kri pretoka. Nato raznesla se je ta vest po vasi in kar eden pravi, da bi bilo najbolje, da se pošlje po takega človeka, ki zna zagovoriti gadov pik. Iskali so ga in res so ga našli v osebi nSra-karja". Mož je prišel k dečku (biti seveda sta morala le sama), je začel križe delati z roko, medtem pa je govoril nerazumljive besede. Dečku seveda da je odleglo, a ne radi tega, ker mu je zagovoril nSrakar", ampak radi tega, ker ni pičila sploh nobena žival, temuč se je zbodel v grmovju „ Črnega trna". — Ljudje pač še preveč mislijo na to, da se da kaka stvar res zagovoriti. Izobraženja in berila je potreba. — Turistični sestanek sta imeli v nedeljo, dne 21. t. m kamniška in savinska podružnica Slov. planinskega društva v Gornjegrajski koči na Merzinu. Vseh se je nabralo okrog 50 oseb. Večinoma so bili Kamničani. Gornjegrajci so došli prejšnji večer, oziroma zjutraj zgodaj v kočo. Kamničani so pa prišli okoli 9. ure zjutraj. Pričela se je takoj ne-prisiljenja prijetna zabava. Godba je igrala vesele komade, pevke in pevci so zapeli, mladi pari so se zasukali po travniku in sploh je vladalo pravo planinsko veselje. Izborno pivo in pristna rujna vinska kapljica je kaj ugodno vplivala na žejne turiste. Jedila si je vsak prinesel s seboj. Ob 4. uri popoldne se je začelo misliti na odhod, toda vsak bi še ostal vad na Menini, kjer se je počutil ugodno in dobro. V imenu savinske podružnice je govoril načelnik g. Kocbek, pozdravil je vrle KamniČane ter želel, da bi obe podružnici kot sosednji še za naprej delovale v prid planinstva. V imenu kamniške je spregovoril njea načelnik g. Kemperle. Nadalje so govorili g. Fajdiga, gosp. Štele, g. Vukovič iz Zagreba in drugi. Eden g. govornikov je v svoji planinski navdušenosti zlezel visoko na smreko, odkoder je razlagal o krasoti naše slovenske zemlje. Prehitro je potekel čas. Morali smo se ločiti, toda podali smo si roke, kmalu se zopet kje sniti na planinah. — „Planinski sejm". Za to veliko , ljudsko veselico, ki se vrši, kakor smo poročali, dne 1. septembra letos pri Sv. Frančišku pri Gornjem gradu, so priprave v polnem tiru. Igrali bodeta dve več godbi : šo-štajnska in šentpavelska, razen ten dveh nastopi tamburaški zbor, razlegalo se bode petje veČih pevskih društev, preskrbljeno je za najrazno-vrstnejše zabave, seveda tudi za sveže pivo in pristno vinsko kapljico. Po noči bo slavnostni prostor razsvetljen z acetilensko razsvetljavo. V poslopju „Požarne brambe" se bo uprizorila gleda'iška igra, kazale se bodo slike s skioptikom itd. Ker je čisti dohodek namenjen za zgradbo Frischaufove koče, je pričakovati obilne udeležbe tudi od narodnih društev in posameznikov izven okraja. Društva, ki bi hotela sodelovati s petjem, telovadbo ali na kak drug način, dobro došla, samo prosi se, naj se blagovoli to kmalu naznaniti rSa-vinski podružnici slov. plan. društva", naslednje dni se vršijo skupni izleti V Savinskih planinah. Tisti dan dopoldne je slovesno blagoslovljenje voza za moštvo domačega gasilnega društva, nakar opozarjamo druga gasilna društva. — Prazgodovinske izkopine pri Sv. Križu pri Liliji. Raziskovalec starin g. Jernej Pečnik je pri Sv. Križu v litijskem okraju kopal kake tri tedne v zemlji in prišel do jako lepih uspehov. Izkopine so deloma iz ladinske dobe, deloma iz srednjega veka in jako dobro ohranjene. Izkopali so med drugim sedem mečev dolgih po 95 cm, 13 sulic, 4 jako lepe ščite, več železnih nožev in igel ter dobro ohranjene ilovnate posode. Izmed okostij jih je pet prav dobro ohranjenih. Izkopavanje se bo še nadaljevalo. — Reforma meščanskih šol. Naučno ministrstvo je izdalo normalne učne načrte za deške in dekliške meščanske šole. S temi učnimi načrti je končana akcija za reformiranje meščanske šole in imajo ti namen, pouk na meščanskih šolah prilagoditi časovnim razmeram in podati modernejšo podlago za delovanje teh za obrtno in kmetijsko prebivalstvo važnih institucij. V učnem načrtu za dekliške meščanske šole se je zlasti gledalo tudi na zahtevo, da se posebno uvažujejo potrebe ženskega poklica. Upati je, da bo meščansko šolstvo z novimi učnimi načrti, ki stopijo v veljavo z začetkom Šolskega leta 1908/09, zadobilo novih impulzov za nadaljni razvitek svoj. — POŽar. Iz Črnomlja, dne 25. julija: Nesreča našo itak zapuščeno Belokrajino neprestano obiskuje. Danes popoldne je udarilo v Loki, sosednji vasi našega mesteca. Ljuti požar je uničil šest poslopij, beda je velikanska. Naša vrla požarna hramba s g. Karlom Mullerjem na Čelu kakor tudi c. kr. orožniŠtvo je storilo v polni meri svojo dolžnost pri gašenju, tako da so ogenj izolirali in preprečili grozovito nevarnost, kijevzpričo močnega vetra pretila mestu Črnomlju. Čast jim! — Izjema med duhovniki. V Radgoni so te dni pokopali najstarejšega duhovnika sekovške in lavan-tinske dekanije, vpokojenega župnika Fr. LovrenČiča. Pokojnik je bil še iz takozvane jožefinske garde, zato toleranten in do gotove meje tudi liberalen. Pred 28 leti je bil župnik pri Mali nedelji. Takrat se je histeričnim tercijalkam prikazovala v ondotnem gozdu Marija. Ljudstvo je vrelo od vseh strani skupaj dan na dan in že je bilo vse zagotovljeno, da se zgradi na mestu sloveča romarska cerkev. Tedaj pa je nastopil pok. Lovrenčič ter poučeval ljudstvo proti takemu praznoverju. Višja cerkvena oblast je bila vsled tega z župnikom zelo nezadovoljna, zakaj obetala si je bila že bogate vire za farško bisago. Užaljen je zapustil dobrohoteči mož svojo službo, šel v pokoj ter se naselil s svojim skoraj enako starim in enako tolerantnim bratom-duhovnikom v Radgoni. — Surovost. Dne 21. majnika je kričal v Zagorju Jernej Sedmak iz Koritnic, da kupi vsakega nlibe-ralca" za groš. Posebno piko je imel pri tej kupčiji na g. Jos. Str let a, katerega sovraži zato, ker je pristaš napredne kmetske stranke. Strle mu je seveda odgovoril, da njega za noben denar ne pridobi. Sedmak se je potem, ko se je Strle odstranil iz gostilne, podal za njim ter ga zunaj naskočil kakor kako trdnjavo, a ne z denarjem, temveč s surovo pestjo. Vrže ga na tla, pri tem pa pade tudi Sedmak na tla in je baje pri tem padcu zadobil, kakor zatrjuje, poškodbo na piščalki desne noge. Mesto da bi šel pokoro delat za svoje dejanje, vloži pri sodišču ovadbo proti g. Strletu, češ, da je povzročil njegov padec na tla in njegovo poškodbo na nogi. Sodišče v Ilir. Bistrici je obadva obsoddo, a deželna kot vzklicna sodnija je potem vsled pritožbe Strletove slednjega popolnoma oprostila, ker ga smatra pri celi stvari za popolnoma nedolžnega, docim ostane za svojo presir-nost sedmak obsojen. — Prijavljamo to vest vsled tega, da pokažemo ljudem, na kak način hočejo večkrat nasprotniki svoje mišljenje razširjati. — Dva brata istočasno zblaznela. V Miljah v Istri sta zblaznela te dni brata Josip in Ivan Poro-pat. Prepeljali so ju v tržaško i blaznico. — Cerkvena tatvina. Pri velikem altarju podružnice grosupeljske je neznan tat vlomil v nabiralnik in odnesel kakih 15 K. Prišel je v cerkev najbrž skozi streho. — Ker Je miril pretepajoče, je bil v Malnicu na Koroškem z zidarskim kladivom pobit na tla nadzornik delavcev v predoru Anton Jakopič. Nezavestnega so prenesli v bolnišnico. Rana k sreči ni nevarna. — Tatvina. Mariji Kalan, kočarici v Znojilah pri Medvodah, je bilo ukradenih iz podstrešne sobe 120 K, ko Kalanke ni bilo doma. Sumljivega Franca Božiča so aretirali, ker so videli pri njem nekoliko preveč denarja. — Smrt v tujini. Posestnikov sin Anton Grablevic iz Met-naj a pri Zatični je šel preteklo leto v Ameriko, da bi prislužil toliko, da bi rešil zadolženo posestvo staršev. Delal je v rudokopu v Forest City. Pred tremi tedni je pa v rovu, v katerem je Grablevio delal, nastala razstrelba, vsled katere je nesrečnik našel žalostno smrt. — Z Zgornjega IVI a molja pri Litiji. 25. t. m. okolu 7. ure zvečer je treščilo v neki kozolec v Zgornjem Mamolju. Ker je bil grozen veter, upepelil je požar Še nekaj drugih hiš. Skoda dosedaj še ni znana. Vsa Čast zavednim gasilcem litijske požarne brambe, ki je prihitela, zavedajoč se svoje dolžnosti in gesla „Na pomoč", polnoštevilno. Natančnejša pojasnila slede. — Za župana trga Kozje je izvoljen soglasuo notar gospod dr. Josip Barle. — Bivši državnozborski kandidat in občinski svetovaleo — ob-dolžen goljufije. V skladišču o. in kr. pijonirskega oddelka v Pulju so prišli na sled veliki goljufiji in tatvini. Ukradeno je bilo par sto kilogramov telefonske žioe. Kompromitirana sta bivši sooialnodemokratični kandidat elektrotehnik Nikolaj Martin in kovinar Duis. — Blejski grad — deželna last. Kakor se poroča „Edinosti", utegne dežela Kranjska v kratkem kupiti Blejski grad, ki je na prodaj za 1,200 000 kron. Posebna deželna komisija je nedavno ogledala grad. Obširno zemljišče, ki spada h grajski posesti, se bo menda parceliralo in prodalo, jezero in grad pa ostaneta javna. Gospodarska poslopja se uteg. nejo porabiti za gorenjsko kmetijsko šolo. Zadnjo besedo v tej zadevi ima seveda deželni zbor. — Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu preseli se dne 5. avgusta t. L v Via Valdirivo štev. 40 — Planincem, izletnikom k Pericniku in v Vrata k »Aljaževemu domu" se naznanja, da je društvo za privabitev tujcev za Dovje in Mojstrano napravilo nad Mojstrano ob črni gori novo, lepo, ravno, senčno stezo ob triglavski Bistrici in pri PeriČniku brv čez Bistrioo. Nova pot je zaznamovana s kažipoti in se vsem planincem in izletnikom radi lepega, romantičnega razgleda na gorovje ob slapu Peričnika priporoča. — Aretirani duhovnik. Šentvol-benškega župnika IlešiČa pri Ptuju so prepeljali v zapore okrožnega sodišča mariborskega. IlešiČ je, kakor znano, obdolžen hudodelstev proti nravnosti, izvršenih na šolskih otrocih in zapeljevanja h krivi prisegi. Ha vzoren dušni pastir ! — Nesreča pri košnji. Miha Gomilšček iz Kojščanske županije na Goriškem se je nevarno ranil, ko je kosil travo. Prepeljali so ga v Gorico k usmiljenim bratom. — Velik požar. V Medeji v Furlaniji je Ivanu Menanu pogorela hiša, hlevi in kovačnica. Škode je okoli 40 000 K. Ljudje so si s težavo rešili življenje. — Nesreča vsled neprevidnosti V papirnici v Podgori pri Gorici je vtaknil roko v vrteč se stroj 20-letni Ivan Bregant. Težko poškodovanega zdravijo pri usmiljenih bratih v Gorici. — Trije generali so bili letos že na ljubljanskem polju inspicirat skladišče za smodnik, kjer je bila lani eksplozija. Danes je že eno leto tega, kar je bila eksplozija, pa niso ničesar naredili. — Posavčan. — Veliko parno žago gradi grof Leon Auersperg pri Ze-limljah. Imela bo električno razsvetljavo. — Poskusen samomor. Zastrupila se je v Trstu lSletna zasebnica Antonija Stradi na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani, a so jo še rešili pri življenju. Vzrok po-skušenega samomora nesrečna ljubezen. — Šol tke vesti. Iz s e j e d e šolskega sveta kranjskega z dne 17. julija 1907. Imenovani sta za definitivni učiteljici v Št. Jerneju provizorična učiteljica istotam gdč. Evlalija Tavčar in gdč. Ivana Pre-melč, za nadučitelja v Smledniku učitelj in vodja šole v Mavčičah gosp, Franc C i u h a , za definitivnega učitelja in vodjo šole na Igu provizo-rični učitelj v Ledinah, gosp. Franc JurjevčiČ in za definitivnega učitelja na šoli v Velikih Laščah provi-zorični učitelj v Robu gosp. Konra 1 Fink. — Premeščena sta definitivni učitelj v Poljanah g. Matej Pet-s c h a u e r kot učitelj in vodja v Svetlem potoku ter definitivna učiteljica v Toplicah gdč. Marija A r h na šolo v Podkraj. — V stalen pokoj so stopile gdč. Marija Janša, učiteljica na Dovjem ter začasno upokojeni učiteljici ga. Marijana Tau-zher-Jamsek in gdč. Terezija Friedriok v Ljubljani. — Prošnja za razširjenje z razrednice v D o ni -žalah v 4 razrednico se je odklonila!! — V cerkvi si Je zlomil nogo V Trstu llletni Alojzij Gerdol. — „Liederkranz" dobrnSkiii Nemcev pri Celju se je obn Čim najbolj klavrno. Petje je bilo — kakor so se gostje Nemci sami izražali — „za psau, par pesmi so popolnoma prekucnili in najlepši konec vseh koncev je bil ta, da so se gospodje med seboj pošteno opsovali in oklofutali. čast nemški ^kulturi-* na Dobrni! — Umrl jO v Bovcu 31ietiii davčni kontrolor g. Josip Mrak. — V Gradcu je umrl od kapi zadet višji namestništveni komisar iz Trsta g dr. Lippert, jako dober in ljubezniv uradnik. — Kobilce selke so je pojavile v veliki množini na Krasu. Pomikajo se od Pliskovice proti Škrbini in žro, kar dobe. Okoli Pliskovice in Gabro-vice so napravile maogo škode, iu sicer ne samo na travnikih, ampak tudi na drevju. — Omejitve v prometu civilnega blaga za časa voj vaj v septembra 1907 na Koroškem. Zaradi obsežnih transportov vojaštva, povodom meseca septembra t. 1. na Koroškem se vršečih vojaških vaj, je potrebno, da se na progah o. kr. ravnateljstev drž. železnic v Beljaku in v Trstu in o. kr. priv. družbe južne železnice blagovni promet za kratko dobo omeji in k pravilniškim dobavnim rokom začasno podaljšanje določi. Obseg in podrobnosti teh omejitev so razvidni iz razglasov, ki se (Dalje v prilogi). 2. Priloga „Slovenskemn Narotm • e*. i72, dn6 27, jnlijan1907. blagovnih skladiščih in opravni-tvik postaj razobesijo. — Slepar Mornar Josip Zori t Zadra je bil v Trstu brez dela. Te ni ga je dobil neki neznanec, ki mu * izvabil vsa izpričevala iu nekaj tenarja za posredovanje, da mu na parniku Quarnero preskrbi službo. Se-ceda je Zori kmalu spoznal, da se je ahkomišljeno dal speljati premete-emu sleparju. — Župnika sta se stepla. Pred nekaj časom sta se peljala iz Logatca proti domu v poštnem vozu župnika botenjski in godoviški. Med Logat- eui in Hotederšico pa sta se začela nekaj prepirati in končno Še tepsti. Zakaj da sta se zravsala, še ni nano. — 600 K je izvabil n k eru u jekletn v Gorici železniški uslužbe-bc Josip M a k o v e o iz Trsta. Baje ji je obetal zakon. Ko je pa dekle io v Trst, se je prepričalo, da je ilakovec poročen. Stvar ima v rokah oJišče. — Nedeljski počitek v notar-kih plsaraah Po neljubi pomoti je rišel včeraj v list napad na notarsko bornico zaradi nedeljskega počitka. }sapad je neutemeljen, ker notarska borniea v zadevi nedeljskega počitka ploh ne more ničesar storiti, nego anio notarski j kolegij, ki ima vsako ?:o v decembru svoj shod in ki ga daj pač ni mogoče sklicati, ko je eč kot polovica notarjev na dopustu. — „Sudniarklfj ta slovenski po-Bsti najbolj sovražna družba, ima t.j letošnji glavni zbor dne 8. sept. 1. v Mariboru. Načelu tozadev-emu pripravljalnemu odboru je ma-iborski župan, dr. Schmiederer. — Poroka. Iz Celja: Dne 25. nlija t. 1. se je tu poročila gdč. Ana Lakner, knjigo voditeljica pri družbi Singer, z g. vojaškim intendantom iri 11. kom v Lvovu, Viktorjem Sckmidtom. — A. Lakner je bila -edno zavedna Slovenka ter je svo-ečasno tudi sodelovala pri slovenskih i; 1 stav ah. —■ C. kr- učiteljišče v Mariboru. Novo erarično poslopje tega v. šea je gotovo ter se slovesno ri dne 15. septembra t. 1. — Velika nesreča. V vseh krogih ) spoštovano rodbino našega odličnega somišljenika g. Viktorja Rormanna, svetnika trgovske zbornice in veletržca v Ljubljani, je zadela velika nesreča. Sin Viktor, uradnik Kreditne banke, je dobil vce- aj za god kot darilo lep samokres ovega angleškega zistema. Imel je ilno veselje nad njim in ga je snoči - domači pisarni razkazoval navzočim ratom in sestram. Vsega je vzel na-azen, ko gaje pa dejal zopet skupaj, ga je položil na pisalno mizo, pri eni pa pozabil, da ie v samokresu >tal ves naboj. Mlajši brat Janko, petošolec, je nato vzel samokres v oke in ga ogledoval. „Le poskusi prožiti!" mu je dejal Viktor. rAli je nabasan?u je vprašal Janko. „Ni,u e odvrnil Viktor, „Ie poskusi lu Janko e sprožil. Silen pok in Viktor, ki je edel tik brata, se je nezavesten grudil znak na tla. Krogla mu je viguila na desni strani glave noter m na drugi strani nekoliko višje ven, er vdrla v zid in od tam padla na la. K nesrečnemu mladeniču je pri-el zdravnik dr. 111 ner, ki ga je ob-ezal in ko je prišel še dr. Jenko, o ga v njegovem in očetovem premstvu z rešilnim vozom prepe-jali v bolnišnico, kjer ga je dr. enko v navzočnosti več asistentov akoj operiral. Bila je pa vsaka pomoč zastonj. Nesrečni Viktor je preminul danes zjutraj ob 6 uri, ne da bi se bil kaj zavedel. Pokojnik a bil izredno tih in miren človek, ki e je jvsakomur takoj priljubil. Za sakogar se je zavzel, če je kdo kaj ^kel čez njega in nikdar ni sodil bližnjega slabo. Tragičen konec njegov je obudil pri vseh znancih in prijateljih Čislane Rohrmannove rodbine in sploh po Ljubljani najiskre-nejše sožalje in uradniki Kreditne banke so izjavili, da ne dobe nikdar tako vzornega kolega. Z bratom Jankom je bil Viktor najboljši prija-elj in je vladala med njima najlepša bratovska ljubezen. Vsled tega je •Janko ves iz sebe in fantazira o orožnikih itd. Vedno mora biti kdo pri njem, ker se je bati, da si kaj naredi. Gosp. Rohrmannu in njegovi rodbini izrekamo tudi mi svoje naj-globokejše sožalje na nenadomestljivi izgubi! — K umoru kočijažev v Trstu. J aretiranem Karlu Deltinu se še ne more trditi z gotovostjo, da je on morilec kočijažev, ker se množe pro-tidokazi o njegovi nedolžnosti. Pač pa policija sledi za drugimi ljudmi. Dan po umoru Praznika sta bda v Živičevi gostilni v Trstu dva človeka, ti sta se pogovarjala med seboj in katerih govorjenje je čula nekoliko 191etna domača hči Viktorija, ki pravi, da je slišala med drugim (po laško seveda): „S tremi streli skoraj da bi bil vstal, brca je stcrila več nego vse drugou. Eden je bil star 27 do 30 let, drugi pa okoli B6. Prvi je imel črne lase in male brke iste bar- ve, drugi je bil plavoias ter imel goste brke in precej poraščeno ter več dni neobr to brado. Viktorija Živio trdi, da bi ju spoznala, ko bi ju zopet videla. — Ptujski okrajni zastop. Ornig se boji, da lopne pri volitvah ob tla. Zato pusti vladati okrajni zastop čez postavno dobo in ne razpiše volitev. Med tem časom pa si lovi kaliue. A mu ne bo pomagalo. Naj bi novi g avar ptujski ne pustil več vladati Orniga po njegovi volji, ampak naj mu pošteno stopi na prste ter ga požene na pot postavnosti. Zahteva se od novega glavarja, da napravi red v Ornigovemu pašaliku ! — 501etn!ca mine železnice v Trst. Te dni je minilo 50 let, odkar se je otvoril zadnu del južne železnice do Trsta. Trž *,čka trgovska in obrtna zbornica je pri tej priliki čestitala južni železnici ter v čestitki uaglašala, da se mora Trst za svojo povzdigo zahvaliti v prvi vrsti južni železnici. — Umrl je v Arji vasi pri Pe-trovčah veleposestnik in gostilničar g. Martin Razbovšek. — V Konjicah je umrla veleposestnica gospa Marija Dobni k. — - Linhart obsojen „šbajerčevu urednik Linhart je bil pred mariborskim sodiščem obsojen na 30 K globe ali na 3 dni zapora in plačilo stroškov, ker je psoval Henrika Vi-sočnika iz HoČkega Pohorja z lažoikom. — Krava na železniški progi Na progi med Ljutomerom in Spiel-ieldom je stroj viakč zgrabil na progi se pasočo kravo in jo vlekel seboj. K sreči je strojevodja zapapil nezgodo in ustavil vlak. Krava je grozno zarjula in zbežala. Vlak se je potem oddak-njenega srca pomaknil naprej. — Samom ar vojaka Poročali smo pred par dnevi, da je infanterist Ivan Sekol 47. polka v Mariboru izginil. Sekol je šel brez dovoljenja domov v Št. Lenart v Slov. Goricah, kjer je ostal tri dni, na kar se je vrnil k polku, kjer je pa pravil, da je bolan. Zdravnik mu ni hotel verjeti tega in Sekol je moral iti na vaje s polkom. Blizu Št. Volbenka je ostal zadaj, kjer se je ustrelil. Nihče ni pogrešil Ssbola. Sele zvečer ga je našel orožnik pri patruliranju. Vzrok samomoru je deloma nesrečna ljubezen, deloma pa strah pred kaznijo, ker je brez dovoljenja izostal iz vojašnice. — 150 km v 24 urah hoče prehoditi v Trstu Anton Ružič, ki je na 2 km dolgi progi prehitel vlak za 2 minuti. Hoditi začne danes zvečer ob 7. najbrž na Miram2rski cesti. — Nogo si ja zlomila Sletna posestnikov a hči Terezija R o ž a n c iz Okroga pri Ponikvi na Štajerskem, ko je padla s češtje. — izginil je 13. maja 121etni Alojzij Šega is fhbje gore v šmar-skein okraju na Štajerskem in ga še do danes niso dobili. — Proti siovsnsiii kmečki posojilnici v Oplotaici na Štajerskem so ustanovili nomškutarji občinsko posojilnico. AU je gosp. Žmavc iz Gradca v tem kaj v zvezi? — Ustrelil se je v Domovi pri Ptuji trgovec Vidovič. Najbrž se mu je zmešalo. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur". V službo se sprejmejo: 2 poslovodja, 1 potnik, 2 kontorista, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 5 pomočnikov železninske stroke, 5 prodajalk, 3 učenci. — Službe iščejo: 3 poslovodji, 4 knjigovodji in korespondenti, 3 kontoa-risti, 12 pomočuikov mešane stroke, o pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 4 blagajničarke, 8 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. — „Ljubljanska društvena BOAflr1 priredi danes v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost. — Jutri se vrši koncert v gostilni „ p r i Horvatu (Putrich) Dolenjska cesta št. G. Začetek ob štirih popoldne. — Na mrtvaškem odru leži objokovana od 11 .i < -11 i 11 roditeljev in proklinjali a od njenih rediteljev, kranj skogorska klerikalna mlekarna. U mrla je, ker ie bila od rojstva boleh-nn, od rediteljev shibo hranjeno dete. Pogreb se vrsi v mijkrajšero času ob klavrni udeležbi. Mase zaušnice bodo plačevali elani predsedniku. Testament je .sr neznan, a zapečaten je z debeli mpečatom »deficit«. »Slovenski Narod« blagoslovljen. Kakor je čudno, pa je vendar re nično. Pretočeno veliko soboto je dobra, krščanska zenica pokrila »žc-geil« s eelo številko »Slovenskega Naroda«. Ker dobra Borovšiea ni znala brati, seveda ni vedela, da uc^e v jerbasu tudi »antikrista« k »žeg-nu«. In tako je bruinni borovški žnp nik »pokrita rihta« blagoslovil »pokritega antikrista« — »Slovenski Narod«. -- Radovedni smo, kaj bi modroval Veseliček o tem. Naj napravi posebno pridigo o tem, namesto da bi eukal igralko pri glasoviti, proslavljeni »Sv. Neži« za predpasnik. Naj pogrunta spet eno kot zadnjič o liberalnem dopisniku, pa naj obljubi vsaj 500 krone nagrade za tistega, ki mu dokaže in se pri vseh svetnikih priduši, da se »žegen« »pokrite rihte« prav nič ni prijel »pokritega antikrista«. — Utesnitev prometa civilnega blaga vsled letošnjih vojaških manevrov na Koroškem. Ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da obsežni transporti vojaštva ob vojaških manevrih, ki se bodo meseca septembra 1907. vršili na Koroške,m zahtevajo, da se na progah ces. kr. državnih železniških ravnateljstev Beljak in Trst ter ces. kr. pri v. južne železnice za kratek čas utesni blagovni promet in določi časovni pribitek k rednim dobavnim rokom. Tozadevni razglas, obsegajoč vse podrobnosti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubi j a ni na vpogled. Na željo pošlje trgov ska in obrtniška zbornica interesentom prepis razglasa. Sirovini. Pri neki stranki na Sv. Petra cesti je služila neka 331etna vdova, ki je sedaj odpovedala službe*. Ko je imela oditi, jo je gospodinja pregovorila, da ostane še nadalje v službi.Čez nekaj dni služkinja obo-in se uleže. To je pa gospodarja tako vjezilo, da jo je dejansko napadel, potem pa zaklenil v sobo, kamor ji niso dali ne jesti ne piti. Ta mučni položaj je v sobi opisala z žveplenko nn listek, katerega je dala skozi okno neki mimoidoči ženski, proseča jo, da ga odda prvemu stražniku, kar se je tudi zgodilo. Stražnik je takoj prišel na lice mesta in ubogo služkinjo rešil iz mučnega položaja. Brezsrčna stranka se bode morala zagovarjati pred sodiščem. O dečku, o katerem smo poročali, da je dne 8. junija utonil na plovu pri Št. Ožbaltu na Štajerskem, se nam poroča, da je najbrže identičen z 1 - let nim Ivanom Kavčičem iz Trzina, kateri je dne 5. m. m. odšel od doma proti Ljubljani, od tukaj pa se je potein menda odpeljal na Štajersko. Deček je bil lansko leto že ne kje tam, letos pa je še pred počitni eami proti volji svojih staršev zopet odšel tja, z namenom, da bode dobil dela pri kaki hmeljarni. Izgubila je gospa Marija dr vitez Hlei\veisovn včeraj Pred Škofijo zlato brožo, katero je našel, kakor ga je videl Nežičev brivski pomočnik, neki kolesar, kateri naj izvoli proti nagradi oddali jo pri magistratu. - Kleparski vajenec Fran Oarinan je izgubil srebrno kratko verižico. Drobne vesti. L e opol d W o l-fling je izjavil nekemu dopisniku, da so vse izpovedi njegove bivše žene glede vzrokov za ločitev zakona povsem napačne. Pri pogajanjih se je sama odpovedala vsakršni materi-j Ini podpori. On hoče le mirno ži-i v S\iei; ne želi si nazaj v Avstrijo uiti ne mara časti. — Pasivna r e s i s t e n e a ž e 1 e z n i č a ?• j e v | Med železni-šl imi uslužbenci se pojavlja veliko nije. Vse kategorije uslužbencev hočejo združiti v mogočno koalicijo. Železniškim upravam so se odposlale ostre resolucije, v katerih se grozi s pasivno resisteneo, ako se ne izpolnijo zahteve do konca avgusta. Kmalu imajo ravnatelji vseh avstrijskih in ogrskih železnic zborovanje v Marijinem Celju. — Francoski ministrski predsednik C 1 e m e n -eean pride dne 31. t. m. v Karlove vare. — Morilec otrok. V Bero iinn je neki elegantno oblečeni, 25 do 28 let stari, — ocividno blazni mož zabodel mimogrede na ulicah pet otrok, katerih dva sta že umrla. Oblasti so razpisala večjo nagrado tistemu, ki bi morilca izsledil. * Uvoz živine in mesa z Ogrskega v Avstrijo pojema. Leta 1906. se je izvozilo z Ogrskega za 10,8 milijonov kroti manj živine v Avstrijo, kol leta 1905, v prvih treh mesecih tekočega leta pa celo za okroglih 8 milijonov kron manj, nego v istem času preteklega leta. Od januarja pa do konca marca tega leta se je v Avstrijo uvozilo z Ogrskega 415.120 goveje ži\ ine, 73.808 prašičev, 23.539 ovac in 38.876 kilogramov mesa. — Glede goveje živine je število padlo za 10.001 glavo, pri prašičih je padlo Število za 38.949 živali in pri ov-eali za 170 kosov nasproti številkam iz istega časa v lanskem letu. Edino uvoz mesa se je zvišal in znaša vrednost svežega in pripravljenega mesa v prvem četrtletju tega leta štiri in pol milijona kron, tedaj za kakih 560*000 K več, kot v isti dobi prete-čeuega leta. — Izvoz avstrijske živi- ne na Ogrsko izkazuje za prve tri mesece tega leta sledeče Številke: 622 govedi (v vrednosti 255.048 K), torej 580 kosov manj; 290 prašičev (v vrednosti 15.570 K), tedaj 179 kosov več; 489 ovac (v vrednosti 1783 K), torej 31 glav manj kot lansko prvo četrtletje. Izvoz avstrijskega mesa se je povišal za 3396 meterskih sto to v in se je cenila skupna vrednost izva-žanega mesa na skoraj dva milijona kron. Splošno se je zvišal izvoz avstrijski na Ogrsko za 266.316 K ter znaša skupaj nad dva in en četrt milijona kron. * Žena ga je privezala na postelj. Gospa Louisa Bastijanova v New-Yorku je zelo bojevita, kajti vse ženske, ki stanujejo v bližini new-vorške Guljaš A ve., kjer prebiva tudi Bastjanova, so izredno bojevite. Nedavno je prišla v policijsko sodišče Yorkville, da si izposluje zaporno povelje za svojega moža, imenom Mi-helna, ki se je po daljšem pijančevanju zelo nevljudno vedel proti svoji najdražji milenici. Detektiv ONeill je našel zakonskega moža, ležečega z glavo navzdol, privezanega k zakonski postelji tako trdno, da se ni mogel niti gibati. Bastijanova je s svojimi tremi otroci hudobno se smejoč gledala, kako je detektiv njenega moža oprostil, nakar ga je odvedel k sodišču, kamor mu je sledila tudi njegova žena. Tam je Mihelj pokazal sodniku opekline na rokah, katere mu je njegova žena omislila pred dvema tedni s tem, da ga je polila z vrelo vodo. Bastijanova trdi, da je to storila v silobranu, ker jo je Mihelj napadel z veliko palico. V ostalem je pa »ona« šest črevljev visoka in zelo močna, dočim je »on« le majhen mo-žiček. Sodnik je zadevo preložil za kasnejšo dobo, nakar so Miheljna zaprli, ker se je sodniku dozdevalo prenevarno pustiti ga v varstvu njegove boljše polovice. * Gospe — brez rok. Neki angleški profesor je hudo vznemiril angleške dame s trditvijo, da postajajo njihove roke vsled brezposelnosti z vsakim dnem krajše. Popolnoma resno trdi, da se bodo dame po toliko in toliko tisoč let naenkrat začudile, ko opazijo, da sploh — nimajo rok. Res da se damam mišice krepijo s tem, ker nosijo dežnike, solnčnike, različne zavoje in torbice, toda pri tem se obenem roke skrajšujejo. Edino priliko za izteganje rok imajo baje dame boljših krogov, ako jim gospodje v tramvajih nočejo odstopiti prostora, tako da so primorane stoje se držati za jermene na stropu. Druga taka prilika je, ako vodijo otroke na izprehod, a otroci nočejo iti tja, kamor bi rada šla spremljevalka. Statistika baje izkazuje, da dekleta, ki imajo opraviti z otroci, imajo sploh daljše roke, kakor njihove gospodinje. • *Ncnavadna ura. Te dni je poklonil ruskemu carju neki kmet — samouk iz gubernije Radon, imenom Fr. Karaš, nenavadno uro, težko 365 kg, visoko l1 /4 m, lepo izdelano iz lesa in kovine ter lepo okrašeno z umetniškimi rezharijami. Karaš je 32 let razmišljal, kako naj izdela to uro, a za izdelovanje je rabil šest let. Ura se navije le vsakih 400 dni ter kaže minute, ure, dni, tedne, mesece, dolžino dne in noči, izhod in zahod solnca. navadna in prestopna leta. spremembe meseca, gibanje zemlje okoli solnca. Mehanizem je zelo umetno in točno izdelan ter se premice popolnoma neslišno, kar priča o izrednem mehaničnem talentu tega samouka. * Stoletni ženin. V St. Lonisu so nečaki 101 leto starega John H. Buu-drena ravnokar razposlali vsem znancem vabila, da pridejo k poroki imenovanega starčka, ki se te dni oženi s sto let staro devico Rozo Mc-Guire. Poroka se bode vršila dne 26. avgusta v Tate Springs, Temi. Roza McGuire je bila prva ljubica sedanjega ženina, ko sta bila še oba mlada in ko so njuni starši bivali na svojih farmah v Tennessee. Pred več desetletji se je rodbina neveste vrnila nazaj v x\nglijo in tedanje dekle je svojemu izvoljencu obljubilo večno zvestobo. Bundren je odpotoval v Cal i lomijo, kjer si je tekom let pridobil izdatno premoženje, nakar se je vrnil v Tennessee, kjer je kupil farmo staršev svoje nekdanje' neveste. Potem je pričel iskati svojo nekdanjo tovarišico, s katero se je v mladih letih igral kot vesel deček, in za katero mu njegovo srce še vedno bije, dasi ravno je star že nad sto let. Sedaj mu je pisala iz Anglije, da je tudi ona sto let stara in da svoje dane mu besede ni prelomila, temveč ostala i ona tako samska, kakor on. Sedaj je starček nastopil daljno pot v Anglijo, da se poroči s svojo staro nevesto iz mladih dni. * Najnovejše o Nikoli Teslu. Nikola Tesla, znani srbski Ličan in izumitelj raznih strojev, objavlja v listu > Knglish Meehanic« članek, v katerem popisuje neki termodinamičen stroj, ki se giblje in deluje, kakor da bi imel lastno inteligenco. Ta avtomat obstoji iz raznih delov in zamore sprejemati, spreminjati in oddajati energijo. Poleg tega ima aparat, s katerega pomočjo se zamore premikati dalje v poljubni smeri, kakor tudi aparat, ki naznači vplive in učinke od zunaj. Tesla je preskusil najprej svojo idejo z motornim čolnom, katerega je opremil z aparatom za sprejemanje električnih valov, nakar ga je skušal s pomočjo brezžičnega prenosa elektrike krmariti. Ta poskus se mu je popolnoma posrečil, tako da je mehanizem na čolnu vsako kretanje tako izvršil, kakor se mu je z električnimi valovi ukazalo. Pri drugem poskusu je hotel stroj indivi-dualizovati in je izdelal aparat, ki je za razna gibanja občutljiv, baš tako, kakor človeško uho za razne glasove. Na ta način je mogoče voljo prenesti v precejšnjo daljavo, kjer se nahaja avtomat, kateri potem deluje, kakor se mu brezžičnim Tjotom ukaže. Tesla potem obširno opisuje, kaj bode njegov avtomat pomen j al kot vojno orodje na kopnem, na vodi, pod vodo in v zraku. Nadalje govori tudi o stroju, katerega je on izumil in s katerega pomočjo je mogoče doseči 800 milijonov konjskih sil. S tem mu bo mogoče napraviti na morju take valove, ki bodo v enem tre-notku prevrnili celo sovražno brodov-je, tako, da bode vsaka vojna odveč. Kam bode odšel oni, ki bode prirejal take razstrelbe, pa Tesla ne pove___ * Kvarte. Glasom neke nedavno priobčene statistike je leta 1906. avstrijska državna blagajna prejela za davek na kvartali 660.000 kron. in ta vrsta prihodka čiindalje bolj narašča. Leta 1906. je bilo iz desetih tovarn (tri izmed teh v Trstu) koleko-vanih 1,578.225 snopičev kvart. Med temi snopiči je bilo 765.000 nemških kvart, 439.000 francoskih, 152.000 tarokov, 107.000 whistov in okolu sto-tisoč italijanskih kvart. Nad polovico teh kvart gre v inozemstvo, v Turčijo, Afriko in v Indijo. * Za jecljajoče in za osebe SplOb, ki imajo kako napako v govoru, namerava bolgarska vlada ustanoviti državni zavod, kjer se take osebe odvadijo jezikovnih napak. Zastopniki bolgarske vlade so že prišli v Prago ter se pogajajo s specijalistom Fiebingerjem, ki je učitelj za pravilno izgovarjanje, da bi prevzel organiziranje tega zavoda. Ponudili so mu 10.000 frankov nagrade. Fie-binger namerava začeti izdajati v raznih jezikih časopis za jecljaj kjer bodo razna navodila, kako se je odvaditi napakam v izgovarjanju. * Konec zapravljivega poslanca- Preteklo soboto se je ustrelil v Budapešti bivši državni poslanec dr. Drakulić. Voljen je bil trikrat zapored v svojem rojstnem kraju Zomboru na program liberalne stranke. Toda spregovoril ni v zbornici nikoli razen strupenih klicev, ki jih je delal v pijanosti. Po cele noči se je klatil po slaboglasnih budape-štanskih gostilnah; kadar se je napil, je izzival natakarje, ki so ga redno oklofutali ter ga vrgli na cesto. Razen tega je bil strasten kvartač ter jo zapravil celo premoženje. Zapustil je neporavnanih menic za 200.000 kron. * Značilna zavrnitev. V družbi, kjer se je ustavila zabava, je pripovedoval starejši gospod, da bi družbo zopet spravil v dobro voljo, več veselih dogodkov in smešnih pripetljajev, ki so napravljab' dosti smeha. Mlad mož, ki je bil staremu gospodu najbrž nevoščljiv uspeha in bi ga rad zmešal, se je vselej pretirano in na ves glas zasmejal. Vsem se je to razuzdano vedenje zdelo nespodobno, opaziti ga ni hotel samo stari gospod. Naposled pa ko se je mladenič zopet hrupno zasmejal in pokazal dve vrsti rjavih in gnusnih zob, ga je stari gospod dobrohotno potrkal po rami, rekoč: „Ljubi prijatelj, rabite najprej Odol, potem se šele smejte !u izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sod iščem. Tepež po volilnem shodu. Dne 9. maja t. 1. je nastal v Vipavi po nekem volilnem shodu med udeležene) obeh političnih strank prepir v hotelu »Adrija«. Ljudje so se poten; prerivali na prosto, in tam je prišlo do navadnega vaškega pretepa, pri kojem so bili razni več ali manj poškodovani. Jožefu Švaglju, posestniku iz Slapa, je priletel kamen v glavo. Storilec je bil 19 let stari Alojzij čuk, posestnika sin v Slapu. Ta noče svojega dejanja priznati in taji> da bi imel kamen v roki. Zagovarja se s tem, da je bil takrat popolnoma pijan, da je bil preje po glavi tepen in vsled tega tako zmoten, da nič ne ve, kaj se je potem zgodilo. Po izpo ved bab prič se je pa dognalo, da se je Čuk, ki je stal kakih 5 metrov oddaljen od poškodovanca, sklonil na tla, pobral kamen in ga vrgel v Švaglja, da ga je takoj kri oblila. Obsojen je bil na 4 mesece ječe in v plačilo 50 kron za bolečine. Z nožem je <»likial Janez Dolenc, mesar v Kropi, brez povoda brata Luko in Janeza Bohinjca v Kamni gorici. Janez Bohinjc je imel namreč prepir z Načetom in Jožefom Hrovatom, kar pribiti na lice mesta z nožem v roki obdolženec, in rani Janeza Bohinjca na desni nadlehtnici in na glavi, v bližini sto ječega brata Luko pa na levi pod-lehtnici. Obsojen je bil na 7 mesecev težke jere in ima plačati za bolečin/ Janezu Bohinjcu 51) K. bratu Luki pa 100 K, vrh tega pa še vsakemu posebej po 144 K za bolečine. Sleparski pisar. Ferdo L a u -fer, pisar iz Maribora, je bil v službi stavbnika Franca Dervmschka v Toplicah za pisarja. Posrečilo se mi je gostilničarko Katarino Cestnik opehariti za 14lJ K, na ravno isti način je hotel tudi opehariti za 80 K rudarja ženo Jožefo Koder, kate ra mu je le 10 K dala. Svojemu službenemu gospodarju je poneveril 102 kroni, katere je prejel za plačilo predujmov delavcev. Laufer trdi, da znaša poneverjena vsota le f>4 K. Obdolženec je pobegnil v Ameriko, a se je kmalu domov vrnil, ker je bil vsled izdane tiralnice na bavarski meji prijel Obsojen je bil na 10 mesecev joče. Nočni napad. V Tnšarjevi gostilni v liovtnh se je dne 17. rožnika t. 1. Vršila neka svatba, na ;kateri je bil tudi posestnika sin Jan. Skvarca. Proti večeru je dospel tja tudi posestnika sin Jožef Modrijan. Ko se je odpravljal domov, zakadil se je Skvarca v njega rekoč, da mora pasti. Spoprijela sta se in se rnvala semintja, dokler ju ni sestra Frančiška Modrijan razdvojila. Xa te krik je priletel na pomoč njen oče Jožef, katerega je pa Skvarca z driteleeni tako po glavi udaril, da se je nezavesten zgrudil S tem orodjem je oplazil še bčer po stegnili, da je tudi ta padla. Obdolženec pravi, da je bil do nezavesti pijan, kar pa ni bilo resnično. Obsojen je bil na 3 mesece joče. Pijani prisil j enee. Xa stavbisču »Katoliške tiskarne« se je posrečilo prisiljencu Spiri K u k a v i e i dohiti nekaj špirita, katerega je spil in se opijanil. V tem stanju je zagrabil kramp in hotel ž njim udariti prisi-ljenea Medvešeka, kar je pa paznik preprečil. Kukovica je pobral kos opeke in zagrozil pazniku, da ga bo ubil, ker je on kriv, da je moral preje enkrat 6 mesecev v ječi sedeti. Poklicana stražnika sta Kukovico vkle-nila, a ta je stražnika v levo roko vgriznil. Obsojen je bil na G tednov ječe. Presenečeno prebujenje v Špeli-kamri. Janez Stare, črevljarski pomočnik je popival v družbi svojega tovariša neko nedeljo minulo jesen. Ker Stare ni ničesar jedel, tembolj pa pil, postal je pijan. V tem stanju je razgrajal po Dolenjski cesti, psoval stražnike in se jim pri aretaciji protivil. Staretu se je čudno zdelo, ko se je drugo jutro prebudil 7 zaporu, kako je mogoče, da se tu nahaja, ker se ni vedel na nič spominjati. Obsojen je bil, ker je kažnjivo dejanje storil v pijanosti, le na tri tedne zapora. S kamnom ga je nabijal. Ko so se dne 30. velikega travna t. 1. popoldne vračali fantje iz Motnika do mov, sta se sprla fanta Janez Reber s c k , posestnice sin, in France Sin r k olj iz Srobotnega. Smrkolj je udaril Reberška s kamnom po ustih in ga lahko poškodoval. Ta ga je pa vrgel na tla in ga nabijal s kamnom po glavi in mu prizadejal sedem poškodb. Obsojen je bil na o' mesecev ječe. Poziv. x Narodna društva prirede dne 2. avgusta t. 1. serenado ljubljanskemu županu, g. Ivanu Hribarju, v proslavo njegove instalacije, ki se bo vršila dne 3. avgusta. Te serenade se udeleže vsi napredni Slovenci v Ljubljani, a mi želimo, da bi pri tem bilo zastopano v častnem številu Krakovo in Trnovo. Vabimo torej vse zavedne sosede in prijatelje, da dne 2. avgusta v slavnostnem sprevodu z nami korakajo. Mi spoštujemo svojega župana radi njegovega narodnega delovanja, zato se mu poj-demo poklonit. Zbirališče bode dne 2. avgusta ob 8. uri zvečer pred »Narodnim domom«. Slavnostni sprevod se bode v našem okraju pomikal po Krakovskem nasipu, Cerkvenih ulicah, po Emonski cesti in po Krakovskih ulicah, od koder krene po Bregu pred stanovanje g. župana, kjer zapojo združeni pevci določene pesmi. Po dovršeni serenadi imamo mi slavnosten sestanek v znani Brjjan-tovi gostilni v Trnovem. V Ljubljani, 27. jul. 1007. Krakovski in trnovski naprednjak!. Telefonsko m brzolovno poročila Dunaj 27. julija. V političnih krogih se zatrjuje, da se je pri včerajšnji nagodbeni konferenci v Budimpešti doseglo v v s e h g 1 a v n i h vprašanjih s p o r a z u m 1 j e-n j e ii so je zediniti samo še v neka-teril detajlih. Kaj določa spora-zumijenje, 10 pa se prikriva tudi zdaj, kakor že ves čas nagodbenih pogajanj Praga 27. julija. Privatne železnice se branijo ugoditi zahtevana zveze čeških železničarjev glede izboljšanja plač, vsled česar se sodi, da pride ne do stavke, pač pa do pasivne resistenee. Zveza čeških železničarjev ima 8000 članov. Imunost 27. julija. Več Italijanov i/ Trsta je priredilo demonstrativen izlet v Trident, kjer so bile ve like demonstracije proti Nemcem. Le vsled posredovanja (»rožnikov so se zabranili resni spopadi Trst 27. julija. »Piccolo« prijavlja srdit članek, v katerem naznanja, da koce vlada ustanoviti v Trstu na državne stroške slovensko ljudsko šolo, oziroma slovenske para-lelke na državni nemški ljudski šoli. Berolii! 27. julija. Nemški cesar in ruski car se snideta IS. ali 19. septembra na morju blizu (idanska. Budimpešta, "27. junija. Ministrski predsednik dr. Wekerle je odpotoval v 151, da poroča cesarju o nagodbenih pogajanjih. Pred odpoto-vanjem je izjavil napram Časnikarjem: Prišli sr-io v pogajanjih za dober kos naprej. Glede užitninskega davka se je doseglo popolno sporazumljenje, tako da se v jeseni takoj po sestanku brezdvomno popolnoma zedininio. London k27. julija. Japonska koncentrira velike oddelke vojaštva, da bi bila pripravljena na vse slučaje, ki se morejo zgoditi v Koreji. V Jusan je prišla ena brigada, da razoroži korejsko vojaštvo, pripravljenih pa je v Cemulpu še 4000 mož. Japonski pooblaščenec, marki Hayashi je izjavil, da je njegova misija v Koreji končana in je pri tej priliki posvaril Kitajsko, češ, da zna kaka velika država z njo storiti tako, kakor je storila Japonska s Korejo. Vabilo na 22, redno veliko skupščino „Družbe ».Cirila in Metoda v Ljubljani ki se bo vršila u torek, dne 6. augusta 1901 v Bohinjski Bistrici. spored: I. Sv. maša ob pol 11. uri v župni cerkvi Sv. Nikolaja. II. Zborovanje ob pol 12. uri v hotelu „Triglav". 1. ) Nagovor prvemestoikovega na- mestnika. 2. ) Nujni predlog prvomestniko vega namestnika. 3. ) Tajnikovo poročilo. 4) Blagajnikovo poročilo. iS.) Poročilo nadzorniŠtva. 6) Volitev prvomestnika. 7 ) Volitev štirih članov v družbeno vodstvo.*) 8. ) Volitev nadzorniŠtva (5 Članov). 9. ) Volitev razsodništva (5 Članov). 10.) Predlogi in želje. Dan velike skupščine „Družbe sv. Cirila in Metoda" bodi vsem Slovencem narodni praznik, ki naj poživi in razširi narodno zavest do zadnjega sela, v katerem se govori mili naš jezik. Zato vabimo na skupščino poleg onih, ki imajo po pravilih pri zborovanja posvetovalno in glasovalno pravico, tudi vse druge Slovence in Slovenke ter vse prijatelje slovenske mladine kot poslušalce in drage nam goste. Vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda'" V Ljnbljani, dne 18. julija 1907. Za prvomestnika: Tajnik: Luka Svetec. dr. Ivan Svetina. DOSTAVEK: Po zborovanju bo ukupni obed v hotelu „Triglav". — Udeležencem se je zglasiti do 6 avgusta z naslovom: Hotel t Triglav" v Bohinjski Hi strici Dne 6. avgusta odhod iz Ljubljane (juž. kold.) z osebnim vlakom ob 7. uri 45 min. Prihod v Jlob. Bistrico tb 10 uri 18. min — Odhod iz Celovca (juž. kold ) ob 7. uri 6 min prihod v Bob. Bistrico ob 10. uri 18 min. --Odhod iz Gorice (drž. kold ) ob 6. uri 6. min. prihod v Boh. Bistrico ob 8. uri 7 min — Odhod iz Trsta (jnž. kold.) ob 7. uri 26 min. prihod v Boh. i Ji,- trico ob 10. nri 42 inin. *) Imena onih Članov, ki letos izstopijo, pa morejo zopet voljeni biti, natisnjeni bo na zadnji strani glasovnic. Poslano.*) Ker neki zlobni jeziki trosijo po Ljubljani glas, da imajo zadružne bolniške blagajne dolg in da se morajo razpustiti, se usoja podpisana zadruga cenjenim gg. članom in si. občinstvu naznanjati, da je to le gola in izmišljena laž. Dokaz temu je: da ima mojstrska bol. blagajna premoženja naloženega kot rezervni zaklad v Kreditni banki v Ljubljani 2546 K 87 vin., v gotovini 546 K, skupaj 3092 K 87 v. Pomočniška blagajna ima naloženih v banki 3425 K 56 vin., v gotovini 750 K, snupaj 4175 K 56 vin. Torej imata obe blagajni skupaj premoženja v gotovini 7268 K 43 vin. To je torej jasen dokaz, da zadružne bol. blagajne nimajo nikakega dolga, temuč da lepo napredujejo. Res je, da ho Če j o nekateri gg. Člani mojstrsko bolniško blagajno preveč i2koriščati, ko se jim pa to ne posreči, se pa z lažmi zadirajo v načelstvo. Resnici na ljubo bodi povedano, da ima zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev za leto 1906 primanjkljaja 238 K 51 vin., in to radi tega, ker S6 je ves denar porabil za nakup inventarja in tiskovin za ustanovitev obeh bolniških blagajn. V potrdilo zgoraj navedenim dejstvom so cenjenim gg. Članom na vpogled vse knjige, ki si jih lahko vsak ob uradnih urah pogleda in se o vsem prepriča. Obenem se pripominja, da bode zadruga vsako nadaljnje obrekovanje sodno zasledovala. Zadruga gostilničarjev, krčmar-je v, kavarnar je v in iganjetočniko v v Ljubllani. 2483 Ivan Tosti, s r. _ načelnik. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Bratje Sokoli! Nemila smrt pobrala nam je s kruto nenad nost jo brata Viktorja Rohrmauna ml. iz naših vrst. Bratska naša dolžnost je, da dragega pokojnika spre mimo v Čim največjem fite-k zadnjemu počitku. Pogreb se vrši jutri, dne 28. t. m. ob 6 zvečer iz dež. bolnice. Zbiramo se v telovadnici „Narodnega doma", odkoder odkorakamo ob polu šestih. Nazdar! Odbor ljubljanskega Sokola. M nogo stranska poraba. Gotovo ni do maCega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „MolIo-vo francosko žganje in sol', ki je takisto bolesti utefiu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli ni. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLLov preparat, zaznamovan z varnostno nam ko in podpisom. 6 16-10 Samo pristni puder za kozo iz Mačkovega Kaiser- boraksa je najboljše posipalo za otroke, za turiste in za vojake. Ker je ta izdelek napravljen posebno skrbno in nima nič vegetabilskih sestavin, se tudi ni bati, da bi se luknice na koži zabasa'e ali razkrojile in tako dale povod za izpuščaje. Ta posi-paini puder iraa tudi to dragoceno lastnost, da hladi in ga torej ni moči dovolj priporočati za majhne otroke, za osebe z mehko kožo in kot posipalni prah proti potenju nog. Po soglasnih navedbah odličnih raziskovalcev odgovarja Odol iočasno zahtevam gojitve ust najpopolneje in ga zatorej priznavajo ya najboljšo vseh dose* daj znanih ustnih vod. 2478-1 Da ae izognelo podtalen Jenlii, se prosijo p. n. konzumenti „Martonljeve Gless- hflbler" da si dajo originalne steklenice giess-hublske slatine odpirati pri mizi pred svojimi očmi in da pazijo na zamaŠku na vžgano znamenje* Dobro domače zdravilo. Med domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINTMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom-nadomestilo za „Pain-Expeiler s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni skatlji in jo je spoznati po znanem sidru. jVtotorna kolesa I Voiturete. Laorin&Klement, flelD. flr. Mlada Boleslav, Češko. Zahtevajte ilustrovan cenik podjetja za žarnice „Ideal" Hugo Pollak DUNAJ, VI. Wallgasse M. Cena, lepa svetloba brez instalacije in nevarnosti, Poraba kr. na uro. 3911 39 Po vs&h kulturnih državah re- gistrirana Na drobno 'A za srajce ovratnike in manšeta w M- Joss & Lowenstein Un kr. dvoma dobavitelja PRAGA Oblastveno varovano 1CH DIEH Alloifi ichttr Bafcra 129—29 Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je T h ierryje v balzam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj- natih steklenic ali velika specialna steklenica a patentnim zaklopom K 5'—. Tliierrvjsvo centifoiijsko mazilo za vae, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. Pošilja se samo po povzetja ali denar naprej. Te dve domači zdravili ete kot najboljši splošno mani in staroalavnl. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloge po akoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. Proti zoboboiu in gnilobi zob izborno deluj« dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki a trdi dlesno In odstranjuje neprijetno sapo lz ust« 1 stelalentea m navodom t 14. BI gorodnemu gospoda M. Levstika, lekarnarji] v Ljubljani. VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo le. Dovolim, da to javno oznanite, ker je ros hvale vredno. Leopold aangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1900. Dež. lekarna Mil. Lamtika i LJubljani; Risljm cisti il 1 poleg novozgrajenega Pran Jozeiovega jubil. mosta 13—30 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za drnibo sv. Cirila in Metoda: Gospod Juro Deticek, not. kand. v Celju K 33 60 nabral o priliki sestanka celjskih in konjiških samcev v »Narodnem domu" v Konjicah. — Gospod Pavel Kobler, inženir v Sarajevu K 18 40 nabranih na izletu »Slovenskega omizja" v Srednje. — Gg. Vida in Francelj v Ljubljani K 2*—. — Rodbina Kavčič 10 kron mesto venca na krsto gosp. Vikt. Rohrmanna ml. — Gosp. Anton Ros-man v Ljubljani 10 kron mesto venca na krsto gosp. Vikt. Rohrmanna ml, — Skupaj K 64—, Srčna hvala I Umrli so v Ljubljani. V deželni bolnici: Dne 24. julija: France Lampel, mestni ubožec, 62 let, Diabetes milites. — Karel Kolman, sodnega sluge sin, 4 leta. Opeklina v ustih In požiralniku. — Fran Noč, dninar 41 let. Pljučnica. Dne 25. julija: Nikolaj Bercz, delavec 26 let. Jetika. — Anton Baje, krčmar, 36 let, J etika. Vabilo na narofbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim fe potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja v Ljubljani ;na dom dostavljen: Vsa leto.. K 24-— I Četrt leta .. K 6 Pol leta... „ 12a— I En mesec ..„K V npravnistvn prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po poštl^v*Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 E. WJ9T~ Naroča se lahko z vsakim dnev; u, a hkrati! se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično na-ročilo. Pri reklamacijah naj se navede veda o dan zadnjega plačila naročnine. WW M»t se ustavlja 10. dan po poteku naročnini brez ozira vsakemn, kdor je ne vposije o pravem časn. UDravništvo .Slovenskega Naroda". Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubllani". Uradni kurai dun. borze 27. julUa 1907. f " Malolbant papirji. 4*27f majska renta. . . . 4*2°/0 srebrna renta . . . 4»/. avstr. kronska renta. . 4'/. ■ zlata , . . 4«/0 ogrska kronska renta . 4V0 . zlata „ . 4°/, posojilo dež. Kranjske 4»/.°L Dosoiilo mesta Spljet Zadar 4*/i'/o » 4»/i°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4#/. češka dež. banka k. o. ♦•/o » 5 - , ž- J-4»/i70 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke - . pešt. kom. k. o. z 10J „ pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice. . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke 4V/o *»/••/• 4V.*/o 4V/o 4«/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4#/o prior, dolenjskih žel. . B«/0 prior. juž. žel. kup. !/i7t 41/i°/o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. I86OV1 . . • „ od L 1864 .... tizsks. ...» \ zem. kred. I. emisije W rt w *** » 9 ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100*- 9 turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , . • • Krakovske , ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. 9 m , . . . Rudolfove 0 ... Salcburške » ... Dunajske kom. , ... Delnic«. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske * » • • Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin..... 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Bublji........ olarji........ žitne oano v Budimpelti Dne 27. julija 1007. Desar BUz 96 80 97- 98 30 98 50 »6 80 97 - 116 — 116 20 9245 92 65 110 66 110-75 9890 UHO 104 b0 102 - 9986 100 85 98 — 99-- 99- 1C0- 96 75 97-25 99 25 95-50 102-60 103 M 98 76 99 75 98- 99 - 99 ?6 100 28 98 51 99 53 99 7& luO-75 99 9C 98-7f 99 75 297-tO 299 fO 100 - 101— 148 60 150 50 260 — 864 — 14 »76 142 75 260 — 266 - 270 7 6 276 75 233 60 139 50 93 50 9950 184 20 185 25 20 — 22 — 422 - 428— 84-- 88- 90- 94- 69 50 63-50 44 - 46- 26 26 28-25 67— 73- 88- 92 - 456 - 462 - 147*90 148*90 66276 663 i S 18< 5 - '814 646 90 647 : 74850 749-'J 841 — 241 63 730 - 787 - 687 25 688 25 8593 - 614 - 639- t40 - 261 — 263 - 504 - 5L7 - 136 - 140- 11 96 11 39 19 12 1915 IS-fo 23 So S4-(>2 24 10 117 65 117 75 96 70 95 85 162 I-.-3 4*4 6 - Pšenica Ri Koruza • Oves Toi za oktober m n 9 zvgust „ an 1908 , oktober ra 60 kg X 60. . 60 . , 60 . . 60 . . 11-16 6 2S 69Ž 6—10 h viSJe Meteorolositno porodio. rtai&a nad morjatn 10«. Gradnji araćnl tlak 71« 0 mm 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm Tempera-! tura v C°. Vetrovi Nebo 26 9. avr. 738 9 17 7 bresvetrno del. Jaano 17 7. zj. 36 0 171 Bi. j vrh. oblačno e 2. pop. 36 6 264 slab j zahod pol. obta:^>[XK30Cj»:ix!xixixi>ac<: C. kr. priv. zavarovalna družba. $$Š C. kr. priv. zavarov. družba za življenje. »Avstrijski Feniks" na Dunaju. Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Družba zavaruj: i) proti škodam vsled ogrla, strele in parne ali plinova razstrelbe, kakor tudi proti škodam V3lei gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, Zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.; b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; c) proti Škodam T-sled slučajnega nbitja zrcalnega stekla; i) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po euhem in po vodi; s) proti Škodam vrled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ; f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, niSnih Vplačana delniška glavnica: E 2,400 00C Rezervni fond...... „ 33.600.00C Stanje zavarovanih svot i . „ 135,000.000 Letni dohodki na premijah . „ 4,950.000 Družba zavaruje na človeško življenje pc najraznovrstnejSih kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti, gtavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti t a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; bi za slučaj smrti in mešana zavarovanja 2 oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, p.ačljivc pri dosegu določene starosti na zavan vanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbi vdov in vzgsjninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd. posest e i kov, voznikov, lovcev itd Natančneja pojasnila daje radovoijno li sastep v Sajubljaai Sodnijske ulice štev. 6. 28 Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc. SKtf ti 1 1 1 Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: 23 milijonov K. nad 800.000 kron. 1 i i Mestna hranilnica ljubljanska IfJ ' H Bi | 1 I : p f L r : r Milil i RijU. fjlll v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnoga zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar m al o letnih otrok in varovancev. 124—7 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 ■ 4'» n na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izšla je zgodovinska povest ¥ dveh delita Jtraljoualci duel) l^ren. Ponatis iz „Slovenskoga Naroda11. Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo pirat je, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski. Gena obema zvezkoma 2 krone, = po posti 40 vin. več. = Na prodaj v „Narodni tiskarni" in vseh knjigotrinlcah. Ih> Naprodaj le 45 oralov lepega lesa eno uro od postaje. Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda". 2490—1 Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda4*.) Lična brošnra obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Sclnventiierjn, knjigarjn v Ljubljani, Prešernove ulice. „SLOVENSKI NAROD" se prodaja v posameznih Izvodih po lO vin. v sledečih trafikah Ljubljana: Bizjak L, Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10. Blaznik L, Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc Jerica, Prešernove ul 52. Dolenc F., Kolodvorske uL št. 26. Elsner M.j Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Uniona. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg št. 3. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4 Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Ušeničnik Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H., južni kolodvor. Šiška; Franzot M., Spodnja Šiška na kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški. Kamnik: Ažman Marija, trafika. Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj; Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Fischer Oton, paviljon. Pretnar Ivan, trgovec. Javornik (Gorenjsko): Zore Leopold, trgovec. Hrušica (Gorenjsko) : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec. Novo mesto: Kos Josip, knjigovez. Boštanj pri Radnl: Dermelj Alojzij, posestnik in trafikant. Krško: Stanzer Henrik! trgovec Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logateo: Rus Jos.v trgovec. Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec. Gerknlca: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja. Begunje pri Girknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec. Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru. Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežinl: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvora Trbovlje: Treo Antonija, trafika, Gelje: Miklauc Marija, trafika v „Narodne m domu*. Zvezna trgovina. Gelovec. Sovva Josip, časopisni birć. Gorica: Bajt J„ ulica Campo Santo št. 43. Gabršek A., knjigotržnica. Hovanski Ivan, Via Corno št. 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G. Verdi št. 21. Marek J., tebakarna,drž kolodvor. Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru. Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole S). Nabrežina: Na kolodvoru. Divača: Na kolodvoru. Trst: Grammaticopulo Aristide, Pi- azza Barriera veccbia (vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Čase r m a št. 1. Može Karolina, ulica Miramare št 1 Schimpff F., državni kolodvor. Stanič Št., ulica Molo piecole št S. Gpatija: Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka. Voloska: Anton Špendov, prodaja novin Pulj: Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17. Grado: Gabršček, Slovanski Kiosk. Reka: Sikič Gjuraj, trgovec, via An- drassy št. 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Mole. Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja, vm. Alserstraase št. 9. Gospodična vešča nemškega in slovenskega jezika, želi službe kot kontoristinja ali pisarica na stro). Ponndbe na nprav. nSlov. Naroda" pod Šifro „J. M. 1200". 2486 Stanovanje obstoječe iz Štirih sob in pritiklin ter vrta se odda v L nadstropju hiše na vogalu Bleiweisowe in Rimske ceste. 2487-1 Rožne prevode Iz nemščine v slovenščino cirkularjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno izvežban nradnik v tej stroki. Naslov v upravništva *Slov Naroda". Sla Tr ali boljša varhinja, ki bi poučevala otroke tudi ročnih del, zmožna slovenščine in nemščine ter je tudi pevka, se sprejme k drema deklicama 41 2 in 2l 4 let starima. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda. 2485—1 stanovanj e s petimi sobami, postranskimi prostori in l prtim hodnikom so za avgust odda na Bregu it. 20, III. nadstr. Event. se Btanovanje tudi deli. Pojasnila daje gdč. Le S jak ravnotam. 2477 stanovanje obstoječe iz treh sob in vseh pritiklin se za avgust odda na Starem trgu št 13. *s9 *4?9 JH] Vprašanja ravnotam, II. nadstropje. V trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj v pouk v KI IGO Sil dobrih staršem. 2476-1 2enitna = ponudba. Vdovec, 38 lei star, Samostojen le^arničar, 52 Seli seznaniti 3 gospodično ali vdovo ne nad 45 let Staro in %i bi imela najmanj 20.000 Jf premoženja. Le resne ponudbe naj se pošiljajo pod šifro ,.jT. K.44 na uprav. „JJ/cf. Naroda" f4SC- 1 Jakob Šega Škocjan pri Mokronogu. Učen stara 14—16 let se sprejme takoj v trgovino z manufakturnim in špece rijskim blagom. Prednosti imajo take z dobrimi izpričevali v računstvu in pisavi. LUKA BRUS ""s trgovec v Spodnji Idriji. tf* Ceno češko ^ posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 12'—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35. pr Plznu na Češkem. 2154 5 „The Gresham" zavarovalna družba za življenje v Londonu. pod nadzorstvom c. kr. ava -ijske in angleške vlade. C. kr. av3trijska vlada je v varnost a atrijskih zavarovancev pripoznal« K 33,743.42170. Izvod iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu. 1. Splošni prejemki za I. 1905 ......K 32,877.-80«- 2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 ....... 223.8(7 069-— 3. Izplačane police............„ 515,093 054-— 4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 . Dobiček zavarovancem....... .K Dividende in obresti........ . M Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere 7,223,290* 5,295 843' — 726.575- — 1,200.872- — 3094—12 K 7.223.290- — Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in poštnine prosto. Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Jožefov! cesti št. 17 pri EMF~ GVIDONU ZESCHKO -JM Osebe, ki Be hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mestu in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plaćo in provizijo. ^^'a''^ VV^^^^o'B'n^ aaaitf' V amm* "jT mMfm^^tm^kfm^£m^fGBBm^f9^^m^kTmcrm&mmmm9 B L. SCHWENTNER g s s X * 10. :•: :•: * v. K v !•: v. x x x x x x knjigotržec v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3. Naznanjam, da sem prevzel od t Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvonar in vse one knjige, katere so Izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". — Te knjiga so: Josipa Jarotoa ibranl splal. zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne številke ,XJnblJaxM*eg'£. Zvona" po 40 kr. Zbirka, zakonov« I. Kazenski sako- nik, vezan a 3 gld. iblrka, k&konov II Kas. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Samlkovl ubrani splal. i. zveze k , broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: j.4O©0*'. Povast, brofi. a kr. A.Aškerc: Iilet v Carigrad, bros. a 20 kr. Turgenjev: Otcl in sinovi. Rozs a a, broSiran a 50 kr. — Štiri novele, broš. a '20 kr. BeneS-Tfebizskv: Blodna lasa. Roman, broširan a 70 kr. Lefibvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat norziinis nmbra: Oaanlkar- atvo ii nalt oaialkl, broširano ■ 40 ki J e 11 n e k : t7jkr*jlia»]c« dnu«, Povest, broaira-n a 15 kr. H a Hi« v: Dnevnik, broširan k 15 kr. — pripovedka, broširane a 40 Iu. — Dva pc vofrti, broS. a 25 kr. Ihtarie-. : TJndina. Povest, broi. a 5*0 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jnrćič: ZastMl, brofi. a 16 kr. — Greg- -olee^im kritikom, brofi. a 30 kr. AvstrjBk) patrijot; „Fartelweeen dor glaven", broširano * 50 kr. Po »nižini ceni priporočan?: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj Mamo SO kr. Sprejemam tudi naročila na vse modno žurnale, na 780 domačo in tuje časnike ter knjige, TSI xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: JAAAAaAfififiAAAAAAAAfifiAfiAAfifiAt 1 A. KUNST l Ljubljana t Žldovslce ulicah, t Velika zaloga obuval lastnega izdelke za dame, gospode In otroke Je vedno ne Izbero. Vsakršna naročila izvršujejo točno ia po nizki ceni. Vas mere se shranjujejo in isznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih naj ae blagovoli vzorec vpo-alati. VfTVffffffVfVfVfVVVVVffffV* = lllllllllllllllllillllllllillliililll III k III Ustanovljeno leta 1845. Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna ===== na pur. = Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. I Sprejemališče ( Šelenburgove ulice štev. 3, i j I j Postrežba točna. Solidne cene. | = illlllHIlllllllllllllllllllllllllllillilil lllliillltlllllilllllllllllllllltltlT »>00******m 3 l l I § l l ■ mmm Spredaj i-i&viiM oblika, ne tišči nft želodec, priporoma v aajvei]i izberi Jllojzij Persche v Ljubljani Vsak dan svež in ledena kava se dobi si Stari trs št. 21. Vašno! Važno! 1 5 pqoiifyy trgovce ia Mm$i Najboljša In najcenejša postrežba se drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. 1ud po Kneippu, ustne vode In lobnl pretek, ribje olje, ra-dilne In posipelne moke se otrokef dišave, mlie in spleti vse toaletne predmete, fotoatrstilene aparat« in potreb a elne* klrurglčnt obve-zlia vsake vrate, sredstva za desln-lekcije, vosek In peste za tie Itd. — Velika zaloga najfinejšega ru.ttu in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. Oblastv. kances. oddaja strupov. SEam Alvlnore|ee poaebn«- priporo(Hjivo: grenke aol( dvojne sol, sollter, anojan, kolmož, krmilno apno Itd. — Voanja naroČila se izvrfiojejQ toOno in eoUdno. -e« Drogerija h- 30 Anton Kane Ljubljana, Židovske ulice št. 1. Kupuj« p« aiajvlijl orni razna '/ioii&ča (ro2e), cvetje, korenioe, ee-mena, skorje itd. itd. m aiaoaaf m>a« ^ai mi mat aara.najska cesta št. 40. 166e—30 v scineni legi, vsako obstoječe iz: 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in ksrvineta ter s porabo pralnice in delom v rta, se za avgust odda na Dunajski cesti št. 60. »402-3 Ddda se ri>di prevzetja večje trgovine takoj ali s 15. septembrom t. 1. dobro idoea majhna špecerijska trpina t Linbljani, z vsem inventarjem po zeio zmerni ceni. — Kje, pove npravn. Slov. Naroda". £429-3 Skladišč In veliko podstrešje za skladišče se da z novembrom v najem na Dunajski Cesti Št. 12. 2023—12 Poizve se pri lastniku Ivanu Maihianu starejšem. A I IH 11 In spravlja v prid Inženir In pat. posrednik J Knopfelmacher Dunaj, II. Praterstrasse 37. iv flon MIH. 3883 4? Parna mlekarna u Medvodah prodaja 2188 -8 J 4 mastni (delavski) sir po K —"90 I kg, »/i mastni (delavski) sir po K 110 kg, celomastni in trapistovski t_ sir po K 160 I kg. Zovojhina prosta do lovzetjuX~ Ljudevit Borovnik k c m Koroškem »e priporoča ▼ izdelovanje vsakovrstnih pLiiak za fcvce n strelce po najnovej&ih sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokrepnice vsprejema vaafrc Vrstna popravila, ter jib točno in dobr. is* -Vse p^fike so na c. kr. proakafie-taiska in od mene presk^en«?. Ilustre-iH vani ceniki zastonj. 30 Friumph-štedilna ognjišča za gospodin-stva, ekonomije i. t dr. v v8akor6ni izpeljavi Ze 3G let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši m naj- rpežnejfii izdelek- Največja prihranitev goriva. Specijalitet«: Stedlln« ognjišč« s« hotele, gostilne, restavracije, kavarn« dr. Ceniki m proračun! na razpolago, klavni kataiog franko proti doposiani narnki. 1738 10 Tovarna za sledilna ognjišča „Trlumph" B. Goldschmidt »in -oi:*xa.1« A -v Ia stil z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Sela pri Linbljaui blizu električne postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje. 2449 58 Več se izve pri E. Prcdovičil, Ambrožev trg. Ml železnici inventar obstoječ iz 5, 8, 10 iu 12 kg šin s pritiktinamt, premeniališč ia obračalnih plošč, železuih m lesenih zvračalnih vozičkov, voz a stopišči (platformami) za ročni in lokomotivni obrat, * gradbene lokomotive, 60 in cm tira, normalni gramozni vozički z normalno lokomotivo, lokomobile, trepalnice, žrjavi iu različno orodje se zaradi opustitve o^rti tudi delno takoj proda. —8 Popisi pod šifro »Stavbno podjetje" na upravuištvo „Slev. Naroda*. Krepita vajenca za mizarsko obrt sprejme takoj Ignacij Vehar v Ljubljani, Gradaske ulice st. 12. 2436 2 poleg farne cerkve v Št. Vidu pri Za tičm s stanovanjem vred se da v najem za več let. Več pove Ivan Koncina, Gorenja vas pri Zatični. 245«—2 Lin 30 minut oddaljeno od mesta Maribora, z mlekarstvom, sadovnjakom in vino gradom, travniki, njivami in gozdovi se zaradi smrti takoj proda. Ponudbe pod „Herrschaftsgut Postlach 52", Maribor. 2434 2 razgled v park pred justično palačo in na Dunajsko cesto, se vsled odpoklica v službeni zadevi odda takoj ali s 1. avgustom, eveotuelno tudi s hrano. Poizve se med 2. in 4. uro oopol dne Sodnijske ulice št. 1, III, 2 vrata desno- 2431—3 mm> Občudovanje vzbuja povsod novi „Tltanin" parni brzopralni stroj. F* i' V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroji Pranje je zabaval Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstoUov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54 — naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsem iz kovanega železa, z valjci iz trdega lesa. Cene od K 40— do K 100—. Petletno jamstvo. Citanta Uerke, Uels št. 130, Gor. Avstrijsko. Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzoparilnike za živinsko knno, 2313-3 sejalne stroje in separatorje. Na tisoče jih je že v obratu. Dobra ^a^anca je izšla ___ je t založništvn LaT. Sdnmttirja f Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 0 E, po pošti o K 55 h. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejaih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov-njaskepa stališča, literarna kritika za adi lepegz. lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah neua-vadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 59 35 Ustanovljeno 1.1870 SEB. UNTERHUBER Lastnik Fr. Benaue Tovarna cementa v Weissenbachu. Tovarna cementnih izdelkov in g umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov. II v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73 nasproti topničarsfee Troja.sri.Ice lTi'6 10 (telefon štev. 273) se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročila narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pleteuino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjili itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz Weissenbacha- — Proračuni stroškov zastonj io poštnine prosto. Lep lohol pripraven za vsako trgovino, v sredi mesta, s skladiščem in 3 velikimi izložbenimi okni, se s 1. junijem t. L da "V najem. — Natančneje se poizve pri lastnmn Francu Dolencu, Stari trg št. 1 v Ljubljani. 19,0-8 Zaradi odpotovanja se za avgustov ev. novembrov termin odda v Pre- dilnih ulicah št. 10, II. nadstropje elegantno kiito stanovanje s štirimi sobami, kopalno, poselsko in prostorno predsobo z vsemi pritiklinami in vpeljano električno razsvetljavo. VeČ ravnotam v pritličju desno ali v vinski kleti. 2271 -7 zastankov je lansko leto izterjala zveza „Kreditreform". Zahtevajte zaradi izterjanja zastankov brezplačno prospekt št 19 od društva ttfiredit-818 reform" v Gradcu, Haydnga9te tO. 4 TJradn.0 do^'oljena 2e 15 let obstoječa ti najstarejša ljubljanska sredovalnica stanovanj in služeč G. FLUX Gosposke ulice it 6 2m priporoča In namear« lr boljše službe iskajoče vsake vrste za I Juhijniio In drugod. Vestna ln KollRor možno hitro postrežb« /aKoOMljrna. Zunanjim dopisom jo priložiti znamko za odgovor. Ugodna prilika f V najem se da takoj s L avgustom t« L zaradi gospodarjeve smrti pod jako ugodnimi pogoji v Kranju hi Šti U ^a najbolj prometnem prostora se nahajajoča mesarija z vso opremo in stanovanjem. Mesarska obrt obstoja v tej hiši nepretrgoma že nad 100 let. Poleg stanovalce sobe, kuhinje, jedilne shrambe, dveh kleti, drvarnice in Šupe je sredi dvorišča obširen hlev, kjer je prostora za deset glav živine. — Natančnejša pojasnila daje lastnica Marija Šumi v Kranju, h. št. 11. 84*8—3 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ti 12-85 Podružnica v SPLJETU. Stritarjeve ulice it. 2« Podružnica v CELOVCU. Delnlika B* 9,000.000. IleBOfvnl fond Mml 200.000« obrestuje vlego na knjižice in tekoči račun po 47*°/o od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip-cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500*—, 1000-—, 5000*— in 10.000. Rentni davek plača banka sama. Bentni davek plača banka sama. Delniška družba Združenih piUOMren 2alec in Laški trg ialltetai izborno pivo. črno pivo Jdlontor". \fSS~ Zalog« v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. "5SQ »««-» WV Posiljatve na dom sprejema restavrater gosp. B. K r ž i i n i k „Narodni dom", Ljubllana. (Štev. telefona 82.) "MM] 2867 ggtanovUona leta 1834. pnptroea slavnemu cbčmato in spoštovanim gostilničarjem svoje W~ izborno v Ljubljani, VVolfovo ulice stav. 12 marčno pivo v sod dedičev 4012 107 Številka telefona 210 steklenicah zarttner" črevlii Tennis črevljev g gr gogpe' dečke" Amerikanskih črevljev "jsp*! Otročjih črevljev v Da»boi'sih °biiiiab- omladaaske novosti. edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi! Prva in naluečla zalosa črevljev na Kronistom Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4. ^ Ljubljana. Ceniki zastonj in poštnino prosto. Zunanja naročila točno proti povzetju. SI Dolenjske Toplice no Kranjskem, dol. železnic postaja Straža-Toplice. Gorek vrelec 38° C, pitno in kopalno zdravljenje* izrednega učinka za protin, revmati-zem, ishias, nevralgijo, kožne in ienske belezni. Veliki kopalni basini, odločene kopeli, mahovite kopeli. KazkoŠno opravljene tujske, igralne in družabne sobe. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 1395 10 Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. Razglas. Vsled sklepa Kranjske hranilnice bo petero zunanjih učencev iz Kranjskega na ljubljanskem trgovskem učili&ću in vzgajalisču za leto 1907 08 brezplačno prejemalo pouk in nčila. Prosilci, ki so dovršili 14. leto, naj prošoje opremljene z osebnim popisom in dokazilom nbožnosti ter izpričevali o dovršenih treh razredih gimnazije, realke ali vižjega razreda meščanske šole s hvalevrednim redom iz nravnosti in najmanj dobrim učnim uspehom do najkesneje 20. septembra vlože tukaj, da se potem vse dospele prošnje morejo slavni KraDjsfci hranilnici predložiti v sklepanje. Ravnateljstvo trgovskega uč lišča Artur Mahr. IVAN S GUI NO LEE, Dunaj */,., Erdbergstr. 12 se takoj odda. Vpraša nai se v gostilni „pri Buru" v Sp. Šiški št. 205. 2412-2 Do 25°„ plača trgovsko denarni zavod privatnim osebam na vloge Čez K 100O—. Od-kaz vsakodobno. Prijave naj se poSiljajo na: „Dioničko drusivo," Zagreb, poste restante. 2451—3 posipa že veliko let dobro zoane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd. kakor: milne za sadje In grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroja za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi I. 1. d. od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah ravro iako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavode in penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, v$e pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plac. pogojih —— tudi na obroke! = Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto. p Dopisnje se tudi v slovenskem jezika. Prekupci in agentje zaieljeni. 1064—7 Piše naj se naravnost: Odlikovano z najvišjo odMko MGren4 Pria" na svetov, razstavi v St. Loutsa V tabtioa* po tO a naprodaj povsem Mislite na mnihovograsKe čevlje moški na trakove najfin. izdelani od gld. 6'90 damski na trakove najf. izdelani od gld. 5*75 damski nizki pariški najf. izdelani od gld. 3'90 Tvornica jamči za vsak par. Popravljanja točno in ceno. HENRIK KENDA zaloga c. kr. priv. čevljarske tvornice mnihovgraške, 1077-10 IVAN SCHINDLER, Dunaj lll/i., Erdbergstr. 12. Kupuj pa „le v steklenicah"! Iv. Fabiana nasl. Fr. Khara. Anton Korbar. Ant. Kane, drog F. Grošelj. Mihael Kastner. Adolf Hauptmann. Edmund Kavčič Kari C. Holzer. Henrik Kenda. Josip Kordin. LJubljani pri *-<»i*p<»iiIli: Anton Krisper. J. Perdan. Peter Lassuik. Vaso Petrioie. Leskovic & Meden Kari Planinšek. P. Mencinger. A. Sušnik. Josip Mihelič M. K. Supan. 1323-13 A. Sarabon. I. E.\Yutschcrja n. Viktor SchinVr. M. Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica. Ferd. Terdina. Po vseh drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so obešeni „Zaćherllnovi" lepaki. Podružnica c. kr. priv avstrijska kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani Fianca Jožefa cesta stev. ©. sprejema depozite V upravo in! v varstvo, izplačuje brez provizije kupone ifl izžrebane efekte, oskrbuje brezplačno revizijo pri žrebanjih in oddaja OSITS pod lastnim zaklepom stranke. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to PustoslemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.