Stran 34_________ANGELČBK__________Leto 28
Ivan Langerholz:
Šola lepega vedenja.      M
8. Izprehodiinizleti.                 ¦
»Kdo bi zmeraj bil doraa —^H To ne more bitiU
ako pravi pcsem. Vedno doma tičati ni pri-jetno in ni zdravo. Posebno mestna mladina mora večkrat kam vun, na zrak, na iz-prehod,
Izprehod pa ni kakšno celodnevno potepanje, tako da bi človek samo takrat privihral domov, kadar je lačen, potem bi jo pa zopet odkuril.
Najbolje je, če gredo otroci na izprehod s starši. Sami naj nikar ne hodijo! Zlasti deklice ne ! Otroka prostost vodi v norost... Saj veste, kako buri po mestu, ¦—na primer— Kričačev Peter. Kakor huda uraJ Vpije in drvi, da je strah! — Minka Firbec pa stopa po-tihoma za odrastlimi, posluša, kaj se pogovarjaio, vsako stvar sliši napol in razume napol, potem pa drugim pripoveduje razne izmišl\otine. Fej, kako je to grdo/ — Ali pa tisti Držinovi! Vedno se drže vsi štirjc v cni rajdi in se nikomur ne umakncjo. — Trdinovi in Trdanovi pa drobe po ccsti kakor backi, za njimi pa cel oblak prahu. — Pa spet tista Klepetuljčkova dru-žina! Ali jih vidite ? Neki tujec jih doide in gre mirno mjmo njih. Pa brž zasliši za svojim hrbtom polglasno govorjenje in hihitanjc. Jožek celo oponaša njegovo hojo. Komu je to podobno ? . . . In zopet I Tuja gospa jim pride nasproti. Vsi se obrnejo za njo, ko odidc mimo, obstoje, in gospa prav razločno čuje, ko Mtnka zine: »Kdo je pa ta ?« Ali je to lepo ?
Leto 28____________ANGELČEK___________Stran 35
Zato pa pravimo : Na izprehod idite s starši! To bo najbolj prav. Ali pa s takiroi odrastlimi, ki vam jih statši odločijo.
Po klopeh, ki so nastavljene po drevoredih, ni-karte brez potrebe posedati. Te so za odrastle, po-sebno za stare in slabotne ljudi.
Tudi zunaj mesta hodite le po potih in stezah. Sam svojih potov po njivah in po travnikih nikar ne delaj!
Šolski otroci, pa tudi posamezne družine, na-pravljajo včasih daljše izpvehode ; pravimo jim iileti. Med te labko privzamemo tudi roroaiija ali božja pota.
Ob takih prilikah'se človek očito pokaže, kaj je in kaj ni.
Žal, da v božji prosti naravi marsikateri otrok preveč podivja! France Pustošnik misli, da je cel || »vet okoli in okoli ustvarjcn samo zanj. Vsakega cveto-čega grma se loti, nobeno drevo v krasoti svojega cvetja ali pod težo svojega sadja ni pred njim varno. Cvetje po njivah je samo njegovo; za vsakim metuljem I. in kačjim pastirjem se zažene. Če ga pa kdo opomni, da tega ne sme, ima pa hitro odgovor: »Saj to ni od nobenega.« Seveda — od nobenega! Če ti ne vcš, čigavo je, potem je pa »od nobenega«. Doma pa seveda vse, kar je nalomil in natrgal, hitro zvene, in Francelj vrže vse proč. Ni čuda, če se kmetje jeze, ko vidijo, da prihajajo nekateri taki škodljivci med mestno gospodo. Pustite, otroci, božjo naravo v miru, naj cvete in raste — vam in drugim v veselje !
Jože Konjedič pa raisli, da mora celemu svetu oznaniti, če je prišet le eno uro daleč od svojega doroa. Povsod, kjer počiva, vrezuje v drevje svoje imc. Po plotovih, po kapelicah, po hiSnih stenah — povsod bereš njegovo ime- Ce gre na božjo pot, mora
Stran 36__________ANOELČEK__________Uto 28
počrniti seveda tudi cerkveno steno s svojim ne-okreinim pisanjem. Na stranisču tnora tudi osvedočiti, da je bii ondi. Za njim pa pride kdo drugi, ki se mu zdi Jožetovo počenjanje preneumno, njegovo pa ne, pa k imenu »Jože Konjedič« pristavi še »je osel« — da je zadeva potem dvakrat neumaa.
Pustite, otroci, to grdo packanje po stenah! Pamet-nih ljudi naj vas bo sram, ki bodo prišli za vami in — vas sodili. Marsikje po gorah in po božjepotnih krajih imajo »spominsko knjigo«, kamor vpisujejo od-daleč došli tujci svoja imena. No, če že misliš, da mora cel svet vedeti, kje ti hodiš, pa vpiši tam svoje ime, pa samo svoje ime in nič drugega.
Miha Pivkovič in Luka Dimec sta pa spet dru-gačne vrste  ptiča.  Prvi  misli,  da se  mora na izletu skrivaj, za  hrbtom   drugih,   opijaniti;  drugi mora pa kaditi,  sicer — misli — bi  bilo  bolje,-  da  bi bi bi^^ doma ostal.                                                           ^H
Izlct, ljubi otroci, naj vam bo poučen in zabaven^^ Ogiejte si kraje, koder hoditc; oglejte si, kako žive ljudje po raznih selih, kaj delajo, kako napredujejo, kaj imajo I Zapojte si na krajih, kjer počivate, pri-merno pesmico. Ljudjc, ki vas vidijo, naj se od vas uče dostojnega vedenja, ne pa sirovosii. Nikdar člo-veka bolj srce ne boli, kakor takrat, če sliši kakšnega mestnega napubneža, da vpije na deželi za poštenim kraetom: »Ti zabiti kmet!« Ali narobe: če se kme-tiški otroci spakujejo mestnim Ijudem. Le, čemu — sovraštvo ? ! Na svetu morajo biti vsi ljudje : kmetje, delavci, meščani, trgovci, uradniki, duhovniki . . . Vsal^H stan je častitljiv, da je le pošten.                            ^^
Na daljše izlete hodimo včasih peš, včasih se pa  tudi peljemo z vozom  ali pa  tudi   po  želcznici.
Leto 28__________ANOELCEK                 Stran 37
Tudi na vozu ali na železnici so nekateri otroci zelo neotesani.
Na vozu ne vpij in ne govori preglasoo ! Mimo-idoče pusti na miru ! Razposa)enega smeha se varuj!
Ce  se pa pelješ po železnici,  pa pazi zlasti na sledeče :   Čc  so  že  drugi   pri   oknu,   ko   vstopiš,  ne sili kar ti k oknu. Če si pa žc pri oknu, pa ne vstajaj,      ' da bi s tem jemal vsem drugitn  pogled skozi  okno. Okna ne odpiraj, če jc že odprto na nasprotni strani, ali pa, če to drugim ljudem v vagonu ne bi bilo prav.      | Glave nikoli preveč skozi okno ne moli! Nisi kakor doma v hiši. Lahko ti na kakem mostu odtrga glavo, ali pa vsaj odnese klobuk, in v oko ti pade oglje . . . Tudi ne moti drugih ljudi s kako sirovostjo ali neote-      ' •anostjo : z vpitjem, s (ekanjem,   brcanjem, s pljuva-njem,   žvižganjem . . .   Po   nepotrebnem   ničesar   nc meči iz vlaka!
Povsod kaži, da si vljuden človek« pa boš všeč Bogu in ljudem- Sirovost pa sovraži vsak ple-menit človek.                                      (Nadaljevanje.)