139. številka.
Ljubljana, v sredo 20. junija 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avetro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna14 telefon št. 85.
Kitajsko Kitajcem!
Oficialni revoluciji, ki so jo pod pokroviteljstvom kitajske cesarice vprizorili bokserji, sledi oficialna vojna proti združenim velesilam, in lahko se reče, da se je kitajski narod dvignil proti tujcem ter jih hoče pregnati *s kitajskega ozemlja. Parola, ki so jo nekoč izdali Američani, je našla odmev na Kitajskem in se danes glasi: Kitajsko — Kitajcem !
Minola nedelja zamore postati sve-tovnozgodovinskega pomena. To nedeljo je namreč začela regularna kitajska armada streljati na brodovje združenih velesil. Začela je streljati na izrecni ukaz cesarice, ter je s tem Kitajska napovedala vojno tujcem sploh in posebe velesilam.
Čuditi se temu naposled ni. Od leta 1838., ko je nastalo prvo'„proganjanje kri-stijanov" na Kitajskem, je pritisk tujih elementov postal vedno večji. Prvo preganjanje in klanje kristijanov je nastalo, ker so si Angleži lastili pravico, zastrupljati kitajsko prebivalstvo z opiumom ii tudi vse poznejše vojne z raznimi velesilami imajo svoj izvor v tem, da skušajo tuje države izkoriščati Kitajsko na škodo nje same in njenega prebivalstva.
slasti od zadnje kitajsko-japonske vojne sem, ki je razkrila silno demoralizacijo in zaostalost kitajske armade ter onemoglost kitajske države, je postal pritisk tujih držav na Kitajsko naravnost neznosen. Kar je morala Kitajska pretrpeti od tujih držav, to presega vse meje, tega bi ne trpela nobena država. Kitajsko so tako rekoč pri živem telesu trgali. Rusija si je vzela velevažni vojni pristan Port Arthur, Angleži so se polastili ravno tako važnega pristana Vaj haj-vaj, Nemčija je zSsedla Kiau-čau in oglasili so se tudi že Italijani ter zahtevali kos mesa iz kitajskega telesa. Te države so seveda rečene pokrajine vzele v najem, ali nekako tako, kakor si cestni ropar izposodi zlato uro.
Začela se je bila prava pravcata delitev Kitajske-. Razpad te države je postal takorekoč sklenjena stvar, in samo bojazni,
da bi pri delitvi Kitajske iz nasprotujočih si interesov posameznih velesil zamogli nastati resni konflikti mej njimi, se je zahvaliti, da se rečeni sklep še ni izvršil.
Umevno je torej, da se je kitajski narod začel upirati tujim, njegovo domovino preplavljaj očim elementom, umevno je, da je nastala revolucija, naperjena proti tujcem, in da se je cesarica tej revoluciji postavila na čelo in začela oficialno vojno.
Vojna se ni začela po predpisih mej-narodnega prava. Drugod je običaj, da se vojna uradno napove, in da se diploma-tičnim zastopnikom dostavijo potni listi z naročilom, naj odpotujejo.
Kitajska se ni držala tega običaja, nego brez vsake napovedi začela vojno in v Pekinu vprizorila naskok na inozemska poslaništva. Poslaniki so prav za prav njeni jetniki, a poleg njih je v nevarnosti življenje na tisoč in tisoč tujcev, ki žive v stolnem mestu kakor tudi v raznih drugih krajih Kitajske.
Položaj je jako kritičen, zakaj očitno je, da se je kitajski narod dvignil, da prepreči nadaljnje razkosavanje kitajske države, da brani svojo posest proti tujcem, ki se vedno globlje zajedajo v kitajsko meso. Trdnjavo Taku je sicer vojaštvo združenih velesil hitro zavzelo, in je to naravno, saj so mu topovi evropskega brodovja napravili pot, ali povsod drugod je nevarnost velika. Admiral Sevmour, ki je bil z 2000 vojaki odšel proti Pekinu, da reši oblegane poslanike, se je moral vrniti v Tientsin, ker je uvidel, da s svojo malo armado ničesar ne opravi. „Koln. Zeitung" pravi, da stoji pred Pekinom 120.000 mož kitajske vojske, da preprečijo tuji armadi vhod v stolno mesto. In drugod je skoro isto tako. Življenje diplomatskega zbora v Pekinu je v nevarnosti, a vzlic vsem grožnjam francoske vlade ne izpusti podkralj vunanski francoskega konzula in drugih ujetih Francozov.
Evropa mora biti pripravljena na jako resne dogodke in tudi na lake, ki bi utegnile imeti čez meje kitajske države Bezajoči h posledic. Za sedaj je skupna akcija
velesil naperjena pač na to, da se na Kitajskem napravi mir, da se zagotovi življenje in imetje tujih naseljencev in morda tudi na to, da se odstrani sedanja, vsem Evropejcem skrajno sovražna tajinstvena Semiramida, ki sedi na kitajskem prestolu. Da je sila velika, kaže okolnost, da so velesile pooblastile Japonsko, naj pošlje 20.000 mož na Kitajsko.
Mir se gotovo napravi, zakaj Kitajska nima tolike notranje moči, da bi se mogla uspešno postaviti v bran. Toda iz skupne akcije velesil se rodi lahko tudi vse kaj večjega, zlasti ker je očitno, da ima Angleška pri tej stvari prav posebne namene. To kaže tudi pisava angleškega časopisja. Jedino Rusija je tista moč, od katere je pričakovati, da se ne pusti ujeti v angleške zanjke. Saj je pa tudi položaj Rusije napram Kitajski ves drugačen nego položaj drugih držav. Druge velesile pretrgajo lahko vsako zvezo s Kitajsko, dočim pa meji Rusija neposredno na Kitajsko. Ta meja je nad 4000 vrst dolga in ima torej Rusija največji interes, da ohrani prijateljstvo s Kitajsko. „Novoe Vremja" pravi, da mora mej Rusijo in mej Kitajsko vladati razmerje kakor mej dobrimi sosedi, in da pojde Rusija z drugimi velesilami samo dotlej dokler se bo šlo za obrambo takih interesov Evropcev, ki niso nasprotni kitajskim interesom, češ, kitajski interesi imajo isto, če ne že večjo pravico, da jih brani Rusija, kakor interesi Evropcev.
Kje je seveda meja mej kitajskimi in evropskimi interesi, je seveda težko reči. Prav ker meja ni jasna, nastanejo lahko konflikti. Kar piše imenovani ruski list, svedoči, da Rusija nikakor ni pri volji dopustiti, da bi iz boja v osebno varstvo na Kitajskem živečih Evropcev imeli Angleži in Japonci kako posebno korist. Rusija hoče Kitajsko ohraniti v se ianjem njenem obsegu, in sme pri tem zanesljivo računati na podporo Francije. Z ozirom na to je sicer upati, da ostane vojna lokalizirana, in da se Angleška in Japonska ne bodeta upali storiti kaj posebnega, toda sigurnosti ni nobene, in zato je nevarno, da so pogledi vse Ev-
rope z velikim zanimanjem obrnjeni Kitajsko. _
n a
V LJubljani, 20. junija.
Za razpust državnega zbora
se je izrekel z vso odločnostjo v Beljaku posl. S t e i n \v e n d e r.   Dejal je v svojem jako zanimivem govoru tudi  tole: Vsled zaviranja  Čehov  sta odprti le dve poti: Ali slovanskoklerikalna vlada ali državni prevrat.   Državni  prevrat  more  biti ali reakcionaren v federalistični smeri ali napreden v smislu splošnega volilnega prava. Tako profitirajo Čehi vedno.  Le takrat bi imeli škodo, ako se ustava izpremeni in začne močen nemeški regime. Toda niti tega. se ne boje Čehi. Kajti prvič je brezobzirno, energično,  nasilno postopanje  v Avstriji neverjetno, drugič pa bi se absolutističnemu regimu upiralo vse, in tretjič bi imel vsekakor   jako   kratko   dobo.   Ne  preo staje torej mč druzega, kakor vzeti Čehom orožje obstrukcije. Za trenotek se je to zgodilo z zaključenjem državnega zbora. Seveda nočemo, da bi se državni zbor sklical kmalu, ker to bi bilo le  brezpomembno, zoperno ponavljanje tistega, kar poznamo že do sitega.   Toda mi sploh nočemo, da bi se sklical državni zbor v  sedanji  svoji sestavi.   Ta parlament je   brezdelnosti vse preveč navajen, da bi se moglo še kaj pričakovati. Razen tega tiči mnogim poslancem v kosteh strah pred novimi volitvami. Ničesar delati, k vsemu reči ne, se bati vsake odgovornosti, to se zdi mnogim najboljše priporočilo za  nove volitve. Zato treba,   da   se   parlament   tudi razpusti. Možno je, da se z novimi volitvami radi-kalci   okrepe.  Toda to ne de nič. Nasprotno, dvajset radikalcev je vedno pametnejših kot petero  Zahtevati moramo nove volitve, ker hočemo, da delamo mi, ali da delajo drugi mesto nas.   Vsekakor izpre-memb ne bo velikih, kvaliteta novega drž. zbora pa bo* boljša.   Seveda bi bilo najlepši dokaz, da hoče državni zbor delati, ako   bi   si   izpremenil   opravilnik sam. Država rabi nov državni zbor, pa tudi narod. Zato je upati, da se rešimo starega
LISTEK. 5
Vodovje narašča.
Francoski spisal Emile Zola. (Dalje.) III.
Streha je bila k sreči široka in ne zelo koničasta. Prišli smo nanjo skozi lino, nad katero se je dvigal plošnat prostor. Tu so posedle ženske, moški pa so se ogledovali na okrog ter šli tja do velikih dimnikov, katera sta stala na obeh straneh.
Jaz sem se ustavil pri lini ter zrl ostro na vse štiri strani neba.
„Saj mora priti pomoč", sem dejal pogumno. ,Ljudje iz Saintina imajo čolne; prišli bodo tod mimo ... Le poglejte tja doli, ali ni tam na vodi luč?"
Toda nihče ni odgovoril. Pierre je, nevede, kaj prav za prav dela, užgal svojo pipo ter kadil besno. Jacques in Cvprien sta zrla mračno v daljavo, mej tem ko je Gaspard s stisnjenimi pestmi begal po strehi sem in tja, kakor da išče izhoda. Na tleh pa so čepele ženske druga poleg druge. Govorile niso ničesar; zakrivale so si obraze, da ne bi videle ničesar. Mahoma pa je dvignila Roza glavo, pogledala okrog sebe ter vprašala: ,Kje pa sta dekli, zakaj ne prideta gori?"
Odgovoril nisem; tedaj pa me je ostro pogledala ter vprašala naravnost: „Kje sta?"
Lagati nisem mogel; obrnil sem se proč. In čutil sem, kako so se tudi naše ljubljene žene in hčere stresnile pod mrzlim dihljejem smrti, kateri se je dotaknil prej i mene.
Razumele so. Marija seje visoko vzrav-j nala ter zdihnila, potem se je jokaje zgru-
dila. Aimee je držala oba otroka v naročju, ju skrivala v svoje krilo, da bi ju branila. Veronika si je zakrila z obema rokama obraz ter se ni ganila. Celo teta Agata je smrtno prebledela, se prekrižala ter mrmrala očenaš za očenašem, češčeno Marijo za če-ščeno Marijo . . .
Vkljub vsemu temu je bil prizor, kateri se nam je nudil, velikanski, veličasten. Znočilo se je sedaj. Jasna, brezmesečna poletna noč. Nebo je bilo posuto z zvezdami ter tako svetlo in sinje. Obzorje je ostalo tako jasno, da bi bil človek menil, večer je nastal prav sedaj. In pod tem milim nebom se je širilo neizmerno vodovje s fosforsko svetlikajočimi se valovi. — Zemlje ni bilo videti nikjer več, vsa planjava je bila poplavljena.
Imel sem trenotke, v katerih sem popolnoma pozabil nevarnost. Mislil sem na
neki večer na obali Marseilla, ko sem videl morje ter stal nemo ga občudovaje.
.Narašča, narašča", je rekel brat Pierre vedno zopet, mej tem ko je tri cev ugasle pipe s svojimi zobmi.
Voda je bila oddaljena sedaj samo še za meter od strehe. Toda tekla ni več tako mirno in jednakomerno naprej, tu in tam so se že delali vrtinci. Ako bi dosegla neko gotovo višino, nas ne bi mogel hribec, ki je bil pred vasjo, nič več varovati.
Ni še pretekla ura, in huda nevarnost nam je pretila; rumeno valovje se je valilo vedno silnejfie proti hiši ter prinašalo seboj različne podrtine, kose lesa, sode, povesla sena .. . Slišali smo, kako je z gromečim hrumom udarjala ob stene. Padala so drevesa, pogrezale se hiše kakor na cesti rahlo nasuti kupi kamenja.
Jacques ni mogel več prenašati ihtenja žensk in ponavljal je vedno: „Tu ne moremo ostati, poskusiti moramo kaj . . . Prosim te, oče, daj, poskusimo kaj!"
Povsem mehanično sem jecljal: „Da, da, poskusimo kaj."
Toda vedeli nismo, kaj. Gaspard je hotel Veroniko vzeti na hrbet ter poskusiti plavati ž njo. Pierre je govoril o plavu. Ta misel je bila nespametna. Naposled je dejal Cvprien:
,Da bi le mogli k cerkvi!"
Cerkev s svojim malim, oglatim zvo nikom je še štrlela iz vode. Sedem hiš je bilo vmes. Morda bi bilo res mogoče dospeti preko streh do župnišča, od tam pa bi se lahko rešili na cerkev. Menda se jih je že veliko rešilo tja, kajti sosednje strehe so bile prazne in slišali smo glasove, ki so prihajali bržčas z zvonika. Toda to bi bil silno predrzen poskus.
„Nemogoče je", je dejal Pierre. „Raim-beauova hiša je previsoka, imeti bi morali lestve".
.Poskusiti hočem vendarle", je odgovoril Cvprien. „Ako ne pojde, se pa vrnem. V nasprotnem slučaju pa se lahko vsi rešimo; ženske vzamemo na hrbtu seboj".
Pustil sem ga. Imel je prav. Trebalo je poskusiti tudi nemogoče. Posrečilo se mu je s pomočjo železne kljuke, katera je bila pritrjena na dimniku, splezati na sosednjo hišo; tedaj pa je zapazila njegova žena Aimee, da ga ni več tu.
„Kje je ? On ne sme od nas proč. Skupaj hočemo ostati in skupaj umreti".
Ko ga je zagledala gori na hiši, je planila, ne spu8tivša otrok, po strehi, ki je bila z opeko krita za njimi ter dejala:
.Cvprien, čakaj me! S teboj pojdem, s teboj hočem umreti."
Ni se dala pregovoriti. Prosil jo je, naj ostane, ji zagotavljal, da se vrne, in
invalidnega državnega zbora, da se nam prizanese z malenkostnimi eksperimenti ter se položi zopet ljudstvu v roke odločitev o usodi državnega zbora.
Vojna na Kitajskem.
Vojna med cesarskimi kitajskimi če tami ter mednarodnimi bojnimi ladijami in voji se je torej začela. Kitajska vlada se je pridružila s svojo armado ustaškim boksarjem proti vojašcvu Evrope, Azije in Amerike ter začela pravo vojno. Kitajci, ki so odrezali mednarodne čete docela od Pekina ter jih prisilili, da so se vrnile v Tsientsin, so hoteli zabraniti tudi mednarodnemu ladijevju, da bi moglo iz luke Taku po reki Peiho pred Tsientsin. Zasedli so 17 fortov v luki Taku in potopili v reki Peihu nekaj torpedov. Nato pa so začele cesarske čete ponoči bombardirati v luki stoječe mednarodno ladijevje. Kitajci so pač nameravali s svojim nepričakovanim napadom potopiti in uničiti mednarodno brodovje z vojaštvom vred ter napraviti vsem tujcem krvav konec, predno bi mogle dospeti nove ladije in nove čete. Toda naklep se jim je ponesrečil docela. Brodovje je zavzelo forte s 6000 vojaki. Kitajci so bežali ter padli baš Rusom pred puško. Rusi so pobili okoli 400 Kitajcev, jih mnogo ujeli, druge pa razpršili na vse vetrove. Pa tudi mednarodno brodovje je imelo škodo. Največjo Rusi, katerim so vrgli Kitajci granato v smodnišnico na ladiji .Mandžur", ki se je razletela. Rusi so izgubili pri tem 51 mož, ki so ali ubiti ali ranjeni. Nemci so izgubili 10 mož, Angleži 5, Francozi pa 2 moža. Izgube drugih držav so neznane. Mednarodno ladijevje se pomnoži v kratkem z novimi bojnimi brodi. Morda pošlje tudi Avstro-ogrska še eno vojno ladijo. Doslej je bila v luki Taku le „Zenta", ki pa se boja ni udeležila. Baje je prevelika in ni mogla dovelj blizu k obrežju. Jako značilno za sila nevarni položaj med Tientsinom in Pekinom je, da se je moral podadmiral Sevmour, ki poveljuje združene mednarodne čete, vrniti s pota v Pekinu na pomoč zopet nazaj v Tsientsin. Spoznal je, da ima premalo vojaštva, da bi mogel z uspehom lotiti se združenih boksarskih in cesarskih čet. Do konca tega tedna pa dobi še več novega vojaštva in potem pojde na Pekin. Nemci pošljejo še 2400 mož, Rusi še 5000, takisto več tisoč Japonska in Angleška. Tudi Amerika pošlje 5000 v Tsientsin. Tako bo Sevmour dovelj močan, da pokaže Kitaj cem zobe. O usodi poslaništev ni nobenih vestij, trdi pa se, da še niso zavzeta, in da sta nemški poslanik in francoski konzul ujetnika.
Vojna v Južni Afriki.
Lord Roberts je sporočil 16. t. m. iz Pretorije: 800 Burov je zgrabilo 14. t. m. posadko ob reki Zandriver, toda general Knox, ki je dospel iz Kroonstada, jih je pregnal. 18. t. m. pa je brzojavil Roberts: V Pretoriji in Johanesburgu je vse mirno. Odkar je zasedana Pretorija, se je oddala 2000 iz ujetništva oproščenim vojakom vojna oprava. Vseh oproščenih ujetnikov je 3187 mož. Istega dne je sporočil Roberts, da je  dospel v Pretorijo  general Boden-
potem da bomo rešeni vsi. Toda odkimala je ter odvrnila, zbegano ga gledaje;
„S teboj poj dem. Kaj ti je za to, ako grem s teboj?"
Moral ji je odvzeti otroka ter ji po magati, da je zlezla na streho. Potem smo ju videli hoditi po slemenu prav počasi. Vzela je jokajoča otroka zopet v naročje, on pa se je pri vsakem koraku obrnil ter ji pomagal.
„Spravi jih na varno ter se urno vrni!" sem mu zaklical.
Videl sem, kako je mahal z roko, toda hrumenje vode je zadušilo njegov glas. Potem jih nismo mogli več videti; splezala sta na drugo, nekaj nižjo hišo.
Nekako v petih minutah sta se na tretji hiši pojavila zopet. Streha je morala biti zelo strma, kajti drsala sta se po kolenih naprej. Polotila se me je strašna bojazen, držal sem obe roki k ustom ter kričal:
„Pojdita nazaj, pojdita nazaj."
Pierre, Jacques, Gaspard, vsi so vpili, naj se vrneta. Ko sta čula naše glasove, sta se za trenotek ustavila; potem pa sta šla zopet dalje. Prišla sta sedaj na ovinek ceste, do hiše Raimbeausa; to je bilo visoko poslopje, katero je molelo gotovo tri metre nad drage hiše. (Dalje prih.)
Po\vell s svojimi četami. Roberts upa, da mu bo pomagal iz Natala proti severju prodirajoči general Buller zajeti Bure, katere vodi general De\vet, ter jih prisiliti, da kapitulirajo. Roberts že teško čaka, da se polasti cele železniške proge od Lady-smitha do Pretorije, ker bo imel potem iz Durbana najkrajšo zvezo z morjem. Potem se nadeja Roberts, da bo mogel z združenimi Četami storiti vojni konec ali pa vsaj omejiti jo na pokrajino Lvdenburg. Angležem je sila mnogo ležeče na tem, da se konča vojna čim preje, ker jim dela skrbi ustaja Ašantijev, kamor treba poslati novih čet, in ker mora nastopiti na Kitajskem z večjo vojsko. Sicer jo izpodrinejo Rusi in Japonci, ki nameravajo sami poslati do 20 000 mož proti boksarjem. Doslej je mogla poslati Anglija le nekaj čet iz Indije.
Dopisi.
Iz Tomišlja, 18. junija. Dne 10. t. m. je bilo v Tomišlju ženitovanje. Pri ti priliki je nastal med svati in fanti zaradi tako imenovanega tolarja prepir. Stara razvada je pri nas, da fantje zagradijo pot, kadar peljejo baliž. To so tudi naši kleri kalni fantje naredili. Ko je ženin izvedel, da je že ograja pripravljena, je povabil fante, da se ž njimi pogodi, naj povedo, koliko zahtevajo tolarja. Fantje so prišli k svatom in se jeli pogajati. Fantje so zahtevali 6 gld., ker ima nevesta 600 gld. dote, češ, tako je navada, da plača ženin od vsacih 100 gld. dote 1 gld. Ženin pa ni hotel plačati več ko 5 gld., toliko kolikor ima nevesta od starišev dote, češ 100 gld. si je nevesta sama prislužila in prihranila. Nastal je prepir, in fantje so odšli k ograji in so sklenili, da ne vzamejo manj kakor 6 gld. Svatje so že prej sklenili, kaj narede. Tako se zdaj govori, da so špirit med vino namešali, in da so fante vpijanili. To je toliko bolj verjetno, ker so svatje polena na vozove deli, kar so ženske opazile, ko so Šle radovednost past. Ko so prišli svatje in baliž pripeljali do županove hiše, so fantje zagradili pot in konje, ki so baliž vozili, prijeli ter na stran zavili pred županovo hišo. To je dalo povod svatom, da so svoj namen izvršili. Starašina je namreč začel fante obdelavati prav, kakor se sta-rašini spodobi. Rekel jim je, da so k ... svinje in več tacega, na kar so fantje ograje odstranili. Ženinov tovariš, vozači so potem naskočili fante in v trenotju so bili fantje v krvi. Napadalci so z noži mahal: po fantih; več fantov je ranjenih, posebno hudo je obrezan Janez Gmm iz Tomišelja, sin vdove Marijane Grum, ki je prišel od vojakov na piošnjo vdove na dopust. Zdaj je v bolnici v Ljubljani. Nastal je tak polom, da tacega še n.>mo doživeli. Žene so jokale, možje in dekleta pa fante držali, da se ni več nesreč pripetilo. Svatje so jo v tej zmešnjavi naz j pobrali na nevestin dozdanji dom, nevestin brat, starešina in tovariši pa so šli na Ig po orožnike. Ko so orožniki prišli, je bilo vse mirno. Žandarmerija je vse popisala in sodniji naznanila. Za danes dovolj. Samo to morem še omeniti, da so ti ljudje, o katerih sem poročal, našega častitega gospoda beneficijata Jožefa Knifica ljubljenci. Zdaj je videl, da znajo toliko laško, da so mater božjo psovali s takimi besedami, da jih moja roka ne more zapisati. Takih kletvin sem še malo slišal, dasi imam že čez petdeset let na plečih. Knific in jaz sva bila prav zraven. To pa zato omenim, ker je naš častiti gospod beneficij at, ko je izvedel, da sem jaz naročen na .Rodoljuba", kar 3 nedelje strašno hujskal proti meni in proti vam, gospod urednik, kako bova pohujšala ljudi sploh, posebno mošKo mladino. Ti fantje, ki so to počenjali, kar sem popisal, večinoma brati ne znajo, in še ne vedo, da je „Rodoljub" sploh na svetu. Drugi pa čitajo .pošteni" list .Domoljub". Kje so se ti vendar tako izučili, da znajo celo po laško tako izvrstno preklinjati mater božjo in zakramente in vse to v pričo več ko 50 odraslih ljudi in mnogo otrok in v pričo svojega dušnega pastirja? Ko bi se tako obnašali liberalni mladeniči, kakor so se ti, bi bil gotovo .Rodoljub" vzrok vsega in pa jaz in še nekaj druzih v naši vasi, kateri nočemo in ne maramo trobiti v klerikalni rog. Mi smo pričakovali, kako se bo prižnica tresla, ko bodo gospod beneficijat zagrmeli zaradi popisanega .boja, kakšno
pohujšanje se godi v naši vasi. Pa smo se že zopet prevarili. Prav nič se ne sliši ne z lece ne od drugod. Ko bi pa naših fantov kdo le malo bolj na glas govoril, bil bi že popolnoma spriden po brez verskih časopisih. Tudi naših fantov je bilo nekoliko navzočih pri popisanem boju, pa hvala Bogu, ostali so prav mirni Ko so videli, da iz lepa ne bo nič, pa so odstopili. To sem zapisal, da izprevidite, gospod Jožef, da je Bog pravičen. Kako po nedolžnem ste mene napadli, in posebno Žerovčevi materi je kamen, ki ga je meni na glavo lučala, priletel na glavo nazaj.
Iz Cerknice, 19. junija. Tamburaško društvo „Struna" v Cerknici priredilo je minolo nedeljo, dne 17. t. m. izlet na cerkniško jezero. Mnogobrojna udeležb4! bila je dokaz, da vživa mlado društvo med izobraženci in prijatelji glasbe vsestranske simpatije. Odpluti so štirje čolni, veselih izletnikov polni, proti mogočnemu Javor niku, kjer so se na Otoku usidrali, da smo poskakali iz njih na pokošen travnik ter si tam v hladni senci košatega grmovja tolažili lakot in ugašali žejo s svežim pi-?om. Vožnja po mirnem jezeru bila je nad vse prijetna, zabava neprisiljena. Lepo je bilo čuti tamburaško godbo, ki se je v Čolnih dokaj močno in prijetno razlegala. V začetku prihodnjega meseca priredi „Struna" izlet v romantični Škocijan pri Rakeku.
j
Poziv k pristopu k civilni godbi in godbeni šoli.
Iz Ljubljane, 19. junija. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo obudilo je zopet misel ustanoviti v Ljubljani civilno godbo, in je iz formalnih ozi-rov prevzelo tudi vse priprava, katere vodi posebni odsek. Tudi godba bode formalno z gasilnim društvom spojena. Po nas veto-vanem načrtu bi se dalo tekom dveh let ustanoviti godbo, ki bi lahko vsem našim glasbenim potrebam zadoščala, vendar bi bilo tudi dobro takoj z manjšim godbe .:im oddelkom pričeti, ako se povoljno število domačih, godbeno izurjenih močij prijavi. Nekaj boljših močij bi se tudi takoj od drugod pridobilo, da bi ta oddelek lahko v kratkem času mogel dostojno nastopati. Ta oddelek bi se dal tekom dveh let po-polniti z .naraščajem godbene šole, ki se ob enem v to svrho odpre. Vabijo se torej tem potom vsi oni, ki želijo pristopiti k civilni godbi in so že godbeno izurjeni, da se osebno oglase v mali dvorani „ Mesenega doma", in sicer v četrtek, 21. t. m., ali soboto, 23. t. m, vsakikrat od 10. do 12. dopoldne ali zvečer od 6. do 8. ure. Ker se bode seveda gojila sočasno tudi godba na lok, se uljudno vabijo in prosijo tudi gospodje, ki znajo igrati na jednega teh instrumentov, da osebno ali pismeno svoj pristop odseku prijavijo. Da bode mogoče določiti, se li da sposoben oddelek ustanoviti, bode navzoči gosp. kapelnik Be-nišek gospode prijavljence preskusil; zato so vsi naprošeni, da po mogočnosti prineso seboj godalo, katerega so zmožni, in po mogočnosti tudi muzikalije, iz katerih bi zmožnost pokazali. Vabijo se ob jednem tudi stariši, ki bi želeli, da bi se njih sinovi od 15. leta naprej v to svrho izvežbajo v godbi in so pripravljeni, po dovršeni šoli tudi sodelovati pri godbi, da se osebno ž njimi zglase v mali dvorani ..Mestnega doma", in sicer dne 21., 23., 26. in 28 t. m, vsakikrat od 6. do 8. ure zvečer. Starejši mladeniči se lahko sami zglase, vendar naj prineso seboj potrebno pismeno privoljenje starišev ali delodajalcev. Pouk bode brezplačen. Pripravljalni odsek.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20 junija. — Osebne vesti. Učitelj na pripravnici na Prošeku g. Ivan Neckermann je imenovan okrajnim Šolskim nadzornikom za slovenske ljudske šole v tržaški okolici in za slovenske in srbske privatne šole v Trstu. — Gdčna. Marica Strnad, bivša učiteljica na Štajerskem in znana naša pisateljica, kirje bila odšla lani na Rusko, je napravila izpit za učiteljico nemškega jezika za vse razrede ženskih gimnazij ter za nižje razrede moških gimnazij. Izpit je naredila pred izpraševalno komisijo har-kovakega vseučilišča. To jesen nastopi rusko državno službo. Častitamo prvi Slo-
venki v ruski državni službi! —■ Gospod režiser Rudolf Inemann je danes izstopil iz engagementa pri slovenskem gledališču ter postane s 1. julijem t. I. član .Narodnega divadla" v Pragi. Z gosp. Inemannom izgubi naše gledališče pač teško nadomestljivo moč, saj je bil Inemann vsestransko poraben igralec in pevec ter je bil enako izboren v klasičnih žalo-igrah, kakor v modernih veseloigrah, v glumah ali v opereti in tudi v operi. Ravnateljstvo »Narodnega divadla" pa je naši intendanci obljubilo, da ji pomaga najti dobrega nadomestnika; razen tega bode prihajal g Inemann tudi gostovat v Ljubljano. Gospod intendant Hubad je v Pragi, da angažuje Inemannu nadomestnika in drugih novih močij za opero in dramo. — Deželnovladni koncipist g. Sebastijan grof Giovanelli je prideljen v službovanje okr. glavarstvu za ljubljansko okolico, deželnovladni konceptni praktikant g. Friderik Lukan pa deželnemu šolskemu svetu.
— Ravnopravnost pri trgovski višji sodniji v Trstu je popolnoma iluzorna in stoji le na papirju. To se je pokazalo te dni pri obravnavi, pri kateri je interveniral dr. Turna iz Gorice. Sodni dvor je izrekel, da v Trstu sploh ni trgovskega prisednika, ki bi umel slovenski, zato da mora pozvati tolmača in sicer navzočega zapisnikarja av-skultanta Černeta. Dr. Turna je protestoval, da so vzeli slovenskega zapisnikarja, ker ta je še važnejši nego tolmač, kajti vse slovenske izpovedi morajo biti pač slovenski napisane. Sodni dvor je šel ponovno v posvetovalnico, na kar je proglasil tak sklep: Da drugega tolmača nimajo, ali s tolmačem postane obravnava italijanska, vsled česar je nepotreben slovenski zapisnikar. Na to bi se imel zapriseči tolmač Čeme, (ki v to ni nikjer vsposobljen), ki da pa tako izjavo: „on je sicer vešč trem jezikom, ali tolmačenju ni vešč tako, da bi točno prevajal". Dr. Turna je predlagal na to: Glede na to, da je zapisnikar važnejši od tolmača in je predsednik, kakor pravi, vešč slovenske m u j e z i k u, naj pa on sam tolmači, a Čeme naj ostane zapisnikar. Toda ostalo je pri prejšnjem sklepu, Čeme je tolmačil, kakor je vedel in znal, pomagala sta oba zastopnika strank in predsednik, bodisi italijanski ali nemški. In na tak način se je z božjo pomočjo in cesarsko pravico sflikala razprava!
— Razgnan shod. Klerikalci so povodom vevškega štrajka izgubili pri D. M. v Polju in v soseščini malone vso'zaslombo. To je pač naravno. Delavci so se že kesali, da so štrajk začeli, mnogi izmed njih so hoteli že brezpogojno zopet na delo iti, a vsi so bili veseli, da se je posrečilo doseči poravnavo. Delavci vedo, da se je dosegla poravnava, in to pod dosti ugodnimi pogoji, ker so delavci v Gratvveinu po uplivu socialne demokracije zagrozili s štrajkom. Tega je tovarna vstrašila in se vdala. Vevški delavci so potem spoznali pravi položaj. Uvideli so.da se jih bo vpoštevalo samo dotlej, dokler bodo solidarni z drugimi delavci istega podjetja, a da se ta solidarnost vzdrži, zato so osnovali strokovno društvo. Klerikalci se tega seveda boje kakor peklenšček križa in rujejo proti delavski organizaciji, kar se da. Toda brez uspeha. Ko so klerikalci po končanem štrajku priredili prvi shod, niso delavci pustili župnika Ko-larja govoriti, in bi bili Štefeta kmalu iz gostilne vrgli. Drugi shod, ki ga je priredil dr. Krek, so delavci kar razgnali, in je vladni zastopnik poklical orožnike, da zagotovo mir . in čuvajo nad klerikalci. Ti slednji bi seveda svoj poraz radi prikrili. Toda laž ima kratke noge, in vse .Sloven-čeve' laži ne spravijo s sveta dejstva, da je klerikalna stranka največ po lastni krivdi izgubila v Vevčah vsako zaslombo, da tam doli, kjer je bila toliko časa dominirala, niti zborovati več ne more, nego morajo njene ljudi čuvati orožniki.
— Slovesnosti na čast srcu Jezusovemu. uSlovenec" pojasnil je včeraj na pritožbo iz Bele Krajine, ki smo jo priobčili, da se obhajajo po vsem katoliškem svetu take slovesnosti, in sicer na papežev ukaz. To na stvari prav nič ne spremeni. Naše ljudstvo je tako verno, da se vdeležuje cerkvenih slavnosti tudi tedaj, če zamudi vsled njih nujna dela. Prav zato ni .Slovencev" odgovor ravno tako malo vreden, kakor\dostavek, da se k tem slovesnostim nikdo ne sili. Ne sili se nihče, a gorje ti-
stemu, kdor bi se jib ne vdeležil! Spoznal bi, kaj je duhovniški terorizem! Tudi v Ljubljani se bo vršila taka slovesnost, in je škof nanjo povabil tudi vse urade in uradnike. Deželni predsednik je zavzel povsem pravilno stališče. Dal je uradnikom na voljo, če se hočejo te slovesnosti vdeležiti ali ne, le namignil, naj se je ne vdeleže v uniformah. Upamo, da bodo tudi drugi načelniki uradov posnemali deželnega predsednika in ne bodo uradnikov silili k vdeležbi, zakaj prav glede cerkvenih slavnosti mora veljati popolna toleranca. Kdor hoče iti in more iti, ne da bi zanemarjal svoje uradne dolžnosti, naj gre, kdor pa noče iti, naj ostane doma. To je prava svoboda. Zdelo se nam je potrebno^jfeo omeniti, ker se kaže, da veslamo zopet v tiste čase, ko so urad-nSlfmorali hoditi k spovedi, in ko je mar sikateri višji uradnik šel ministrirat, vedoč, da si s tem naprej pomaga.
— Kam pride denar? Pri današnji razpravi pred deželno sodnijo obsojena je bila pobožna Marija H. na tri mesece ječe poostrene s posti radi hudodelstva nezvestobe. Hodila je za pokojno M. P. iz Hrastja v hranilnico po denar, in precej tega denarja se je tudi nje prijelo. To bi ne bilo še nič posebnega, ali obravnava je tudi dokazala, da 500 gld. denarja, katerega lastnina ni dokazana, se je prijela svetih rok i*azličnih"cerkev. Največ, 200 gld., je dobila cerkev Marije pomagaj na Brezju. Kaj komičen je bil pa prizor, ko je bila pri obravnavi navzoča sestra pokojne M. P. vprašana, kam je dela denar, katerega je tudi dobila po nepošteni poti. Ženica je dejala: Sto goldinarjev sem razdarovala. Za sto imam pa tukaj listek. In vzela je iz rute umazan listek, na kateri je bil pri-tisnjen šentpetrski pečat. Listek je potrdil, da se je teh 100 gld. prijelo rok svetega Petra, zato da se za še živečo darovalko bere vsako leto ena sveta maša v njegovi cerkvi. Pravijo, da nepošten denar nima teka. Bog ve, ali kaj zaleže tak denar, ko pride v svete roke ?
— Iz Trsta se nam poroča: „Piccolo" javlja, da je v nedaljo škof Š:erk v cerkvi sv. Jakoba imel pridigo najprej v laškem, potem v slovenskem jeziku in pri ti priliki obljubil, da se bo smela pri slavnosti patrona te cerkve dne 25. julija udeležiti pro-cesije tudi bratovščina sv. Cirila in Metoda z zastavo. „Piccolo" je o vseh cerkvenih zadevah v Trstu najbolje poučen, torej se sme že verjeti, da se je škof tako izjavil. Seveda je „Piccolo" radi te izjave škofove kar izven sebe. Kar piše, ima očitni namen prisiliti škofa, da prekliče svojo propoved. Bomo videli, kaj se zgodi?
— Procesije na Telovo v Celju se nemško meščanstvo ni vdsležilo. Niti mestni zastop, niti obrtna zadruga ni poslala običajnih zastopnikov. Pri procesiji je mestna godba sicer svirala, mej drugimi skladbami „Bismarckrnarsch", a uniform ni oblekla. Navedli smo to, da vidijo čitatelji kako radikalno znajo celjski Nemci postopati.
— Odklonjeno darilo. Povodom otvoritve trgovine z železom „Merkur" v Celju je gosp. Peter Majdič podaril 200 kron za celjske mestne reveže in 200 kron za okoliške reveže. Celjski župan je denar sprejel, podžupan Rakusch pa je provzročil, da je magistrat darovatelju #vrnil ta denar, češ, da celjski reveži teh 200 K ne potrebujejo. Tu se vidi, kam slepa strast človeka zapelje. Ker dela „Merkur" Rakuschu konkurenco, ne smejo reveži dobiti Majdičevih kron!
— Matura na ljubljanskih srednjih šolah. Na realki se začne ustna matura v ponedeljek dne 25 t. m. Na gimnaziji, ki konča šolsko leto s 1. julijem in na učiteljišču, se začne matura dne 2. julija.
— Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani zažge v soboto, 23. t. m. ob 9. uri zvečer na Drenikovem vrhu običajni „Kres"; ž njim združen je večerni izlet v korporativnem nastopu. Odhod iz „Narodnega doma" ob 8. uri zvečer, povratek ob 10. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi odbor.
— Jour-fixe slovenskega umetniškega društva je nocoj zvečer ob polu 9. uri v „Narodnem domu".
— Kolesarsko društvo „Ilirija" priredi v nedeljo, dne 24. junija t. L izlet v Dolenjske Toplice. Odhod ob 5. uri zjutraj. Sestanek pri „Virantu".
— Državno podporo v znesku 8850 kron je poljedelsko ministrstvo zagotovilo za zgradbo vodovoda v Vižmarjih.
— Zadruga krojačev, klobučarjev itd.
naznanja, da priredi dne 21. t. m. ob 8. uri na vrtu gostilne Bpri Virantvf^ svoj prvi, pri občnem zboru določeni mesečni sestanek. Opozarjajo se vsi gg. členi omenjene zadruge, da se bo vršil zelo^važen razgovor o zadružnih stvareh, ter prosi načelništvo vsled tega obilne vdeležbe.
— Ljudska kopelj v Ljubljani, ki jo je zgradila mestna občina, se otvori slo-vesnj v soboto, dne 23. junija ob 9. uri dopoludne.
— Samomor. Višji poštni kontrolor v Trstu, g. Henrik K o b a u, se je ustrelil.
— Ulom v cerkev. Zidar Matija Ep-pich je vlomil v farno cerkev v Žalni pri Zatičini in izpraznil cerkveno pušico. Izročili so ga sodišču.
— Z nožem zaboden. V nedeljo zvečer so praznovali pri gostilničarju Ber-lanu v Malem Mlačevem, občina Slivnica, ženitovanje. Po navadi so prišli fantje na prežo, ker pa so preveč nadležni postali, so jih svatje proti jutru hoteli odstraniti. Svat Martin Galič, po domače Žgajner, iz Spodnje Slivnice je potisnil Boštanjskega iz hiše, ta pa se je obrnil in sunil Galiča z nožem v vrat, da je čez dve uri potem umrl Hlapca so orožniki prijeli in že pripeljali v zapor na Žibjek.
— Sleparka. Danes teden je prišla neka mlada gospodična v Schusterjevo pro dajalnico in je vzela na ime neke gospe dve bluzi in dve kravati. Pozneje se je dognalo, da je ta gospodična brez vednosti dotične gospe vzela bluzi in jih prodala. Sleparko je včeraj policija izsledila in dala v zapor.
— Nezgoda. Franc Jasene, hlapec pri posestniku in mlinarju Janezu Ivanu v Domžalah, je včeraj dopoldne v Hrenovih ulicah s konji rinil voz z dvorišča na ulico in ni pazil, kaj se godi na ulici. Mej tem je prišel mimo 6 let stari Pavel Štefan, sin M. Štefana, delavca v tabačni tovarni, in ga je neki drog pritisnil k zidu in mu levo uho močno poškodoval. Dečka so prepeljali v deželno bolnico.
— Z doma pobegnil je bil 151etni trgovski vajenec Alojzij Brahm iz Gradca in je nameraval iti v Trst. V Ljubljani pa je moral potovanje pretrgati, ker je bila policija o njegovem prihodu v Ljubljano že obveščena in sta ga dva detektiva takoj prijela, ko je prišel po Dunajski cesti v mesto.
— Otroka povozil je včeraj popoldne Pred Prulami neki kolesar in ga poškodoval na glavi. Povoženec je 4 leta stari Karol Osmek, stanujoč pri branjevki Kramarjevi v Rožnih ulicah št. 35.
— Bicikel odpeljal je včeraj popoldne neki deček vežbalcu požarne brambe Ivanu Dachsu, kateri ga je pustil pred kavarno „Evropa". Deček se je peljal ž njim v Šiško na državni kolodvor, tam pa ga je podaril nekemu 9 let staremu Ivanu Po-gačarju in je pobegnil. Pogačar je pripeljal kolo v mesto in ga je D ichs na poti srečal in mu kolo odvzel.
— Izgubljene stvari. Neki učenec strokovne šole je izgubil včeraj na Karlo vski cesti srebrno uro in srebrno verižico.
* Novi kmetski nemiri v Bolgariji. V okraju Varna, in sicer v vasi Durankulak so hoteli bolgarski davčni uradniki naložiti vaščanom desetino. VaŠčani pa niso hoteli o desetini ničesar slišati. Zato je poslala vlada eskadrono konjenikov. Vaščani pa so sprejeli vojaštvo s puškami. Ustrelili so na konjenike, in dva častnika, ki sta jahala na čelu eskadrona, sta padla mrtva. Na to so ustrelili vojaki in zadeli 30 kmetov. Puntarji so na to zbežali. Prišli pa so še pešci, ki so polovili vodje ustaje. V okraju Varna in Šumla je obsedno stanje.
* Milan na svetovni razstavi. Med drugimi kronanci je dobil baje tudi srbski razkralj Milan povabilo, naj bi počastil pariško svetovno razstavo s svojim posetom. Berolinski humoristični list „Ulk", ki v svojih poročilih nikakor ni zanesljiv list, poroča, da je odgovoril Milan takole v Pariz: „Povabilo sprejmem, če se poplačajo stroški. Pričakujem predujma.   Milan".
* Medved med kopajočimi se damami. V Plauenu (Vogtland) je ušel iz cirkusa medved, preplaval ondotni ribnjak, prebežal železnico in prišel v kopališče dam, ki so se kopale poleg reke Elster. Strah in krik med damami je bil seveda grozen. Medved pa se ni dam prav nič sramoval, nego se lepo skopal, potem pa
zlezel na travo ter se ondi grel na solncu, dokler niso prišli ponj.
* Krvavi izgredi v Španiji. V Madridu in Murciji so bili 15. in 16. t. m. zopet krvavi izgredi radi uzitninskega davka. V Murciji je tolpa bombardirala s kamenji okna in svetilke na uradnih poslopjih- Orožništvo in policija sta rabili orožje.
* Govoreča ura. Nekdo je iznašel uro, ki ne bije nego govori, t. j. naznanja, koliko je na času. Tudi razne stihe citira ura ob gotovem času. Ta ura ima namreč mesto zvonca fonografski aparat.
* Tramway v Parizu. Te dni je ušel v Parizu električen tramwayski voz in drl s silno naglico po široki ulici navzdol Skočil je končno s tira. Pri tem se je en potnik ubil, 13 pa nevarno pobilo. Eden izmej ranjencev je že umrl.
* Vratar kapucinskega samostana. »Bozner Zeitung" poroča, da so v torek ponoči zaprli orožniki vratarja kapucinskega samostana v Neumarktu. Pobožni kuto-nosec je namreč več let zlorabljal dečke 6 do 12 let. Sedaj pa ga je zgrabila roka pravice. Sodišče je zaslišalo že 10 dečkov, med katerimi so izrekli trije posebno ob-teževalno za svinjarskega fratra.
* Turška rodbinska tragedija. Neda--leč od Aleppa je majhna turška vas. V nje je živela rodbina, oče, mati in dva oženjena sina. Nedavno je odšel jeden sinov v bližnji mlin Vrniti bi *e moral še\e naslednjega večera. Toda sin se je vrnil že isto noč, in ker je bil truden, je šel naravnost v svojo sobo spat. Brat njegov je videl, kako se je nekdo tiho splazil v bratovo sobo. Misleč, da je kak ljubimec bratove žene ali celo kak ropar, je poklical očeta in oba sta šla s puško v bratovo sobo. Brat je ondi zagledal ležečega moškega in v silni jezi je ustrelil nanj. Zadel je lastnega brata, ki je zavpil: „Ubil si me!" Nesrečni morilec je zbežal iz sobe, toda oče je mislil, da beži sinahin ljubimec in ustrelil je za njim. Zadel je svojega sina. Tako sta bila oba sina mrtva. Ko je spoznal oče svojo zmoto, se je vpričo grozno prestrašenih žensk zabodel. In bili so mrtvi: oče in oba sinova.
* Celo mesto prodano na dražbi. Tšlizu Ne\vyorka je mestece Purdy, katere so nedavno prodali dražbenim potom s cerkvijo, šolo, pošto in hotelom vred. Dvonadstropna hiša se je cenila 5 dolarjev, najlepša trinadstropna vila 125 dolarjev, hOtel z drugimi poslopji 100 dolarjev, šola 40 dolarjev itd. Purdy leži tikoma vodnega reservoarja newyorškega, zato je moral izginiti z zemlje. Mestece je bilo revno in slično večji vasi.
* Roparji trupelj. V Ameriki, kjer je pohlep po denarju posebno razvit, se zgodi večkrat, da roparji okradejo trupla, ki leže že pod zemljo, ali da odneso trupla in si jih dajo potem odkupiti. Večkrat so morali sorodniki ukradenih mrtvecev plačati visoko odkupnino. Večinoma so grobarji v zvezi s takimi roparji. Nedavno je umrl v Novem Orleanu bogataš Candish. Da bi ga roparji ne mogli okrasti ali celo odnesti, so deli sorodniki na njegovo rakev nekako bombo, ki bi se razletela takoj, ako bi se je kdo dotaknil. Pisar Karol Roland je iz odvetniških aktov izvedel, da ima Cavendich v rakvi jako dragocen prstan na prstu. Šel toraj z nekim prijateljem na pokopališče ter hotel odpreti rakev, da bi mrtveca oropal. Tista priprava pa se je sprožila ter Rolanda in prijatelja po obrazu in zgorenjem telesu tako ranila, da bržčas ne ostaneta živa.
Književnost.
— „Popotnik". Pedagoški in znanstven list. Letnik XXI. Št. 6. ima tole vsebino : Dr. Jos Tominšek: Šolski zdravnik. Drag. Pribil: Učne metode zemljepisnega pouka. Fr. Ilešič: Levčevega „Pravopisa" nauk o razzlogovanju. Pavla Rus: Slomšek kot pedagog. Književno poročilo: Knjige „Hrvatske Matice" 185 — Novosti. Iz pe-dagogiških časov. (Individualna in socialna vzgoja. Razgled. Listek 188 — Pedagoški paberki 190 — Kronika.
— „Glasbena Zora". II. letnik. Št. 6. ima tole vsebino: Vabilo na naročbo. — Gimnastika prstov in ročnih zgibov. Spisal Fr. Gerbic). — Koncerti. — Gledališke in umetniške vesti. — Popravek. V glasbeni prilogi: N a j 1 e p š i kraj. Besede J. Volkove. Uglasbil in poklonil čitalnici v Vipavi Vinko Krek. — Dalmatin. Besede P. Prerado vide ve. Uglasbil Danilo Fajgelj. — Nocturno.  Za klavir uglasbil J nI.
June k »Glasb. Zora" zaključuje s to številko svoje polletje. Želeti je, da jo podpirajo vsi glasbo ljubeči Slovenci in Slovenke. Naročnina za pol leta 3 krone, naj se pošilja: Fr. Gerbic, Ljubljana.
Telefonska in brzojavna porodila.
Meran 20. junija. Poslanec Grab-mayr, jeden voditeljev nemškoliberal-nega veleposestva. je priredil tu shod volilcev, na katerem je govoril o političnem položaju. Dejal je, da je razpad desnice važen uspeh levičarjev, a priznal, da ni misliti na redno delovanje parlamenta, dokler se ne doseže pora-zumljenje mej Nemci in Čehi. Očital je Čehom, da, hočejo izsiliti koncesije, ne da bi se^vdeležili konferenc z Nemci. Grabmayr se je izrekel za premembo državnozborskega opravilnika s pomočjo § 14.
Praga 20. junija. Češko časopisje očita Grabmayru, da je vedoma lagal, ko je trdil, da hočejo Čehi nekaj izsiliti, ne da bi se prej udeležili konferenc z Nemci. Čehi so se tako za časa Claryja, kakor tudi že za časa Korberja udeležili sklicanih spravnih konferenc, v tem ko se Nemci niti za Badenija niti za Thuna niso hoteli sklicanih konferenc udeležiti.
Dunaj 20. junija. „Neue Freie Presse" pravi, da je Grabmayr v Merami samo svoje osebno mnenje izrekel in da se nobena nemška stranka ž njim ne strinja.
Trst 20. junija. Poroča se. da je tukajšnje vojaško zapovedništvo dobilo naročilo, postaviti jeden bataljon peš-polka št 97 na vojno stanje. Ta bataljon pojde. če treba z ladijo »Marija Terezija" na Kitajsko. Kako to. da se za take ekspedicije rabijo vedno le Slovenci ?
Bruselj 20. junija. V Oppenhei-movi pravdi zaradi transvaalskih že-' leznic je zastopnik transvaalske vlade, odvetnik Richard izjavil, da priznava Kriiger, da je prejel ček za 100 000 frankov, a denarja ni pridržal sebi, nego ga porabil za nakup orožja
Bruselj 20. junija. rIndependence belgea naznanja, da hoče kitajska cesarica združenim velesilam do skrajnosti klubovati. Njen namen je pregnati iz Kitajske vse tujce, a če bi se ponesrečil, hoče cesarja in sebe usmrtiti.
Rim 20. junija. Vlada je sklenila, poslati štiri vojne ladje na Kitajsko.
Petrograd 20. junija. Iz Kitajske so došla prva cficialna poročila o bitki pri Taku. Iz teh poročil je razvideti, da je bitka trajala pet ur. Rusi so največ trpeli, ker so imeli najtežavnejšo nalogo. Rusov je bilo 16 ubitih, 67 ranjenih, mej njimi 5 častnikov. Dve ruski ladij i sta bili močno poškodovani.
London 20. junija. Iz Yokahame se poroča, da zahteva japonska vlada, naj se skliče mej narodna konferenca, ki naj da Japonski mandat, pacificirati Kitajsko.
London 20. junija. Časopisi prijavljajo nebroj brzojavk iz Kitajske, ki pa si deloma nasprotujejo. Tako* poročajo nekatere brzojavke, da so Kitajci obkolili admirala Sevmoura — ki se ni vrnil v Tsientsin — od vseh strani, tako da se z svojo armado ne more makniti in bo moral kapitulirati, dočim pravijo druge, da je Sey-mour naskokoma vzel južna vrata Pekina, in da je tisti del mesta v njegovih rokah. 0
London 20. junija. Razni listi prinašajo brzojavko, ki obuja silno senzacijo, ki pa še ni potrjena. Po teh brzojavkah so pekinški ustaši v petek zavzeli več poslaništev in masakrirali osobje, pa tudi na tisoče drugih Evropejcev. Cesar je neki mrtev, cesarica pa je pobegnila. Uradno te vesti še niso potrjene.
Novy York 20. junija. Prezident Mac Kiolev je odredil, naj gre 5000 mož ameriške armade iz Manile na Kitajsko.
Shanghai 20. junija. Iz Čeng-Tau-a je došlo poročilo, da je v Teč-vanu nastala revolucija.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za  družbo  sv. Cirila   In   Metoda: Og.
„Janko iz Ljubljane in Janko iz Sarajeva" v malobrojni a veseli drušbi zbrani pri „HoftV ob priliki „Trebeviceve" slavnosti 10 K. — Gospića Jeca dr. Filipifteva v Celji za na dražbi prodano „portoriko" 6 K 35 vin. in mej družbo, pri Rade-jevej mami zbrano, nabrala 2 K 40 vin. — Skupaj 18 K 75 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik: Gospod Ivan Premrov, računski svetnik, v Sarajevu v slovenski družbi nabral 10 K 1 vin. — Gg. Janko iz Ljubljane in Janko iz Sarajeva v malobrojni h veseli družbi zbrani pri „Hoffua ob pribki „Trebeviceve" slavnosti 10 K. — Skupaj 20 K 1 vinar. — Živeli;!
Za fotografijo za amaterje. Priznano izborne fotografiCne salonske in popotne aparate, nove neprekošene momentne ročne aparate, kakor vse fotografične potrebščine ima A MOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. Fotogra-fična manufaktura, ustanovljena 1854. 1. Na željo se pošlje veliki ilustrovani cenik brezplačno.
b (11—5)
Pri Ervinu Burdjeh-u, lekarju v SkoQI Loki se dobiva (321—37)
tlseptlkom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rade Frian, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo-Steklenica, zadoščaj oča za eno leto, stane « kroni, po poŠti *-05 kroni.
Zahvala.
Blag. gospod Val. Šturm, veleposestnik v Poljčah, daroval je tukajšnji kmetijski podružnici — delež lova — 40 kron, za kar*mu podpisani odbor izreka najtoplejšo zahvalo. Kmetijska podružnica v Begunjah na Gorenjskem dne" 19. junija 1900.
Za odbor: Val. Zavrl.
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 17. junija: Marija Vrhove, dimnikarjeva hči, 29/« leta, Sv. Petra cesta št. 52, davica.
Dne 18. junija: Fridolin Ločnikar, ključarjev sin, 4 mesece, Hranilnična cesta št. 4, vnetje
80pil.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji araoni tlak 736-0 mm.
J Junij |	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.
19	9. zvečer	7357	17 6
20	7. zjutraj	735 9	15-7
a	2. popol.	734'4	254
Vetrovi
8l. jug
Nebo
Is •S*
pol. oblač.' g
pol. oblač. g del. oblač., o
Srednja včerajšnja temperatura 18*6°, nor* male: 18 2°.
ID-u.r3.aosl5:a borza
dne 20. junija 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 97 80
Skkpni državni dolg v srebru .... 97 35
Avstrijska zlata renta...... 115 70
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 97 60
Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 40
Ogrska kronska renta 470 ..... 91 05
Avstro-ograke bančne demice .   ,  .   . 1748 —
Kreditne delnice ......... 699'—
London vista.......... 242-17 J/2
Nemški drž. banko v g -za 100 mark .   . 11862 Vj
20 mark............ 23-72
20 frankov........... 1931
'talijanski bankovci........ 9075
0. kr. cekini........... 1133
Firm. 76.
Ges. I. 83 2.
Naznanja se, da se je v tusodnem registru za posamezne trgovce izvršil izbris tvrdke:
„Anton Paučić, (1216) prodaja mešanega blaga, krčma in točenje žganja v Gor. Straži".
C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem
odd. HI., dne" 18. junija 1900.
Ako si hočete sa malo denarja P"i| 'Sam *m***l**m «•* ^ |#- in gotovo bodete jako zadovoljni. Iz Ktter-jevega sad-prirediti krepcalno in okusno domačo tLlTCl j=== 59 O MI SOK nega 8oka nareJeno sadno vino je Priljubljeno v tisočih pijačo, treba da poskusite sssa»siws w ■ rodbin in pridobiva od dne do dne več prijateljev.
10 litrov sadnega soka, ki z vodo pomešani vskipe, da 110 do 140 litrov sadnega vina. Liter te izborne pijače stane okolu pet krajcarjev.
Kanio-zaloaro zw LJubljana Inta Adolf Kopriv t., Sv. Petru rmla it. 44. (1089-7)
iole, Nigmuf lnf|«-n (Hohenzollern).
trgovskega pomočnika
in A«w«c:dbft»aaaa<»
prodajalko
ki je zmožna voditi filijalko z mešanim blagom, «. »prejme takoj (1215—1)
T- ISZrsišoTric
trgovec no Jeaenleoli, Ctareajsks.
Cts. kr. avstrijski      drtami žtleznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod lx lajabljane jnl. kol. Proga 6es Trbti. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Anssee, Isl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnosrrad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomeato In ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popolndne, ob"6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lx Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Steyra* Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz* Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga lz loven mesta ln Kočevja. Osobni vlaki* Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popolndne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 uri 25 in. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v I*Ju-bljano drž. kol. Is sr^—ifcav Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Najboljše in najcenejše pleskarsko olje in
gsV les vzdržujoče sredstvo
je in ostane (632—7) že nad 20 let preizkušeni
CARBOLINEUM
patent Avenarius.
Pred ponaredbami se svaril
,Carbolineum'-tovarna R. Avenarius
AS— ■t^aBČatft'Mat Dol. A VMtr.
Pisarna: Dunaj, III./1, Hauptstrasse 84. V 4jMi»ljBiii ga prodaja af. Spolarle.
Glavni trg št. 9 JoSiO Kolfll" Slavni trg št. 9
priporoča najuljudneje nojveejo zalogo najfinejših
,VVaffenrao" in ,Graziosa'-koles
šivalnih strojev in nožarskih izdelkov.
Priporoča tudi svojo izborno in največjo mehanično, no električno silo urejeno delavnleo za Izdelovanje, popravlJan|e, poniklanje, lakiranje in prenos ljenje koles.
Z odličnim spoštovanjem
(1168~3> Josip Kolar.
Cafe-Restavrant Sticarija
CTlvoU).
Jutri v četrtek, dne 21. junija 1900 -a v čast gfr-
vsem Lojzikam in Lojzetom
VOJAŠKI KONCERT.
Začetek ob v«8 uri zvečer. Vstopnina 20 kr.
K nogobrojnemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
Frtc Novak
(1217) restavrater.
Trgovski pomočnik
vešč manufakturne in špecerijske stroke, želi s 1. julijem t. I. spremeniti službo. Najraje bi Sel na deželo.
Ponudbe pod „Spremena" na uprav-ništvo »Slov. Naroda". (1214—1)
so odda v najem«
Travniki imajo 6 oralov. — Vpraša naj se v Gradišči št. 7, I. nad str. (1218—l)
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud wigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
Pitno zdravljenje ^TZVZV'
želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezOna traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in bro-šifre razpošilja zastonj in poštnine prosto
(746—9) oskrbništvo kopališča.
■
I
Lepo stanovanje
pritlično, 3 sobe s pritiklinami, odda se po nizki ceni v najem z mesecem avgustom tega leta.
Poizve se na Domobranski cesti št. 1, prvo nadstropje. (1200—2)
oiieitator
popolnoma izvežban v vseh zadevata.
služIle.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „J. C." (1201-2)
Odda se
majhna prodajalnica
as mešanim blagom vsled družinskih razmer v zelo prometnem kraju pri želez-nični postaji 3 do 4 ure od Ljubljane. Več pove upravniStvo „Slov. Naroda". (1128-4)
Učenec
krepak in star vsaj 15 let, vešč slovenskega in vsaj nekoliko nemškega jezika, z dobrimi spričevali, išče se za trgovino z mešanim blagom na deželi. ,1193—i) Naslov pove upravništvo „S1. Naroda".
Ceno se proda
lepa, nova vila
v Kranju.
Natančneje poizve se pri (1097—6)
Jožefu Fuso v Kranju.
Ravnokar na novo došle izredno pikantne
razglednice.
Serija 24 komadov K 240. Ako se naprej pošlje denar K 2 50.
Brilantne refleks-dopisniee
kakor s cvetlicami, genre, z ženskimi glavami, pikantne itd. komad 12 vinarjev. Raznovrstne
umetniške dopisnice
,.gravure", komad 20 vinarjev. Preprodajalci dobe popust.
Dobivajo se pri 1196—3
M. Meiringerju
trgovina s papirjem, pisalnimi
in risalnimi potrebščinami 2&estni  trg- št. 11.
Št. 1190£
(1162-2)
Radi oddaje naprave glavnega betonskega kanala na Zaloški cesti in v Gradišci, kakor tudi radi naprave novega kanala, obstoječega Iz kameninskih eevij v Spltalskih u I i culi vršila se bode pri
mestnem magistratu ljubljanskem, *
dne 25. unija 1900. 1.
ob 10. depoludne Javna pismena ponudbena razprava in sicer v pisarni stavbnega urada, kjer so tudi vsi dotični načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnjeni. Ponudniki stayijo naj na podlagi navedenih pripomočkov v zapečatenih zavitkih svoje ponudbe, v katerih so na sveti poleg jednotnih cen tudi skupni troški dotičnih zgradeb. Za vsak kanal staviti je posebno ponudbo in isto opremeniti s 5 %nim na podlagi proračunjenega skupnega troška določenim vadijem.
Izrecno se dostavlja, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem razpisu odgovarjale, ali katere bodo pogojno stavljene, ali celo naknadno vložene, ne bode oziralo.
ILvđZesteLl zrisigristra/t 13uL"bl3a,ris3si,
dne 9. junija 1900.
i- j*
<0 M
~ o o -3
N ca O c
N
NCR
'    Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so Jako znižane cene. (123-47) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati       K3*  Ceniki poštnine prosti, -g^
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin._Franc Cudeit, „miu
1—1
ao
o
OO <
Izdajatelj in odgovorni ucedaik: Josip NollL
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarno".