Pošfni urad 9020 Cc[ovec = Vertagsposlamt 9020 Ktagenfurl š = s = tzhaja v Ceiovcu = Er$cheinung:ort Kiagenlurl s = = Posamezni izvod 3 žiiinge Š mesečna naročnina 12 šiiingov Š = ceioielna naročnina 120 šiiingov Š P. b. b. = = 3t!tM!)mnt!ttnnnmm:HtH!mtnnnnm)))mm!M))mtmmmM)3 LETNiK XXXii). CELOVEC, PETEK, 10. MAREC 1978 ŠTEV. 10 (1856! RZl OB 40 LETNiCi NACiSTiČNE ZASEDBE Te dni se vsepovsod spominjamo usodnih dni pred štiridesetimi leti, ko je v Avstrijo vkorakala nacistična vojska in je prenehala samostojnost prve republike. Javni mediji in številne politične osebnosti zavzemajo do tega pogubo-nosnega dogodka svoje stališče in ga poskušajo tolmačiti v smislu svojega političnega naziranja. Dogodki pred štiridesetimi leti so v teh dneh tudi predmet različnih seminarjev in znanstvenih simpozijev — vse s ciljem, da bi dokazali, da so ti dogodki v resnici preteklost in zgolj preteklost in da so se družbene sile v Avstriji iz te zgodovine učile. Bistvo vseh zaključkov tako znastve-nih analiz kot izjav odgovornih političnih dejavnikov je, da je priklju-čitvena misel v Avstriji dokončno umrla; da zavest o samostojni avstrijski naciji raste; da so nazori med različnimi političnimi strujami, kakršni so vladali pred hitlerjansko zasedbo, dandanes nemogoči; da so iozadevne emocije premagane in da zato danes baje tudi ni osnov za obnovo fašizma in njegove miselnosti niti ne pogojev za podobne pojave, katerim smo bili priče pred štiridesetimi leti, ko so tudi ugledni, demokratično nastrojeni politiki in državniki ter najvišji cerkveni dostojanstveniki pozdravljali priključitev kot izpolnitev .tisočletnega snu" avstrijskega prebivalstva in se klanjali .firerju" Hitlerju. Ni naš namen odpirati rane niti nočemo kritično osvetliti dejanske vesele pijanosti velikega dela avstrijskega ljudstva, ker mu ob stoletni nacionalistični in antisemitski vzgoji tei ob žalostnih zgledih njegovih predstavnikov ni zameriti emocionalne histerije in začasne zablode. Spričo vse do danes neprekinjene in nespremenjene sovražne narodnostne politike do koroških Slovencev pa ne moremo mimo tega, da ob spominu na usodne dni pred štiridesetimi leti ne bi opozorili na svojstveni koroški pojav, kjer vsaj glede na odnose do naše narodne skupnosti in glede odmiranja nemško nacionalistične in ve-likonemške miselnosti gornji zaključki raznih simpozijev in trditve posameznih politikov in državnikov o spremenjeni situaciji tedaj in danes ne držijo. Čudimo se predvsem ugotovitvam zveznega predsednika dr. Kirchschla-gerja neposredno po obisku predstavnikov NSKS, češ, da se je Avstrija iz zgodovine učila, da do takih političnih nasprotij kot pred štiridesetimi leti ne more več priti in da demokracija pri nas funkcionira zlasti v težkih časih. Za koroške razmere spričo tudi njemu poznanih pogromov proti naši narodni skupnosti v času .Tafelsturma" in spričo policijskih izgredov v Škoci-janu ter ukrepov ob drugih demonstracijah take ugotovitve vsekakor ne držijo. Če jih kljub temu postavlja, je sklepati, da na dejansko situacijo v odnosih do manjšine na Koroškem, ki je sila podobna oni pred štiridesetimi leti, ali ni bil opozorjen ali pa je proti svojemu boljšemu znanju to žalostno koroško dejstvo namenoma zamolčal. Ni mogoče namreč prezreti žalostnega dejstva, da na Koroškem politiko do koroških Slovencev usmerjajo in izvajajo deloma še isti ljudje kot pred štiridesetimi leti, na vsak način pa organizacije, ki v nasprotju k določilom petega odstavka člena 7 državne pogodbe po svoji miselnosti in dejavnosti predstavljajo nasledstvo tistih nemško nacionalističnih sil, ki so pred štiridesetimi leti izrekle smrtno obsodbo nad našim ljudstvom. Ali ni več kot slučaj, da — kakor pred štiridesetimi leti, ko so odpeljali skoraj vse aktivnejše koroške Slovence v zapore in kacete in pozneje pregnali številne zavedne slovenske družine iz domače zemlje v nacistična taborišča — danes čaka nad 30 naših ljudi na procese samo zaradi tega, ker so se odločno zavzemali za enakopravnost slovenske narodne skupnosti, kakor je zajamčena v mednarodni pogodbi. Ali ni napovedana kazenska prijava .Karntner Heimatdiensta* zoper predsednika obeh osrednjih organizacij državnemu tožilstvu zaradi suma hujskanja, ker sta predala Beograjski SEMINAR ZSO V BILČOVSU: Borba za narodno enakopravnost je sestavni de) boja za splošno demokratizacijo Kot nadaljevanje posvetovalnega in izobraževalnega seminarja, ki je bil lani novembra v Železni Kapli, je imela Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v soboto 4. marca v Bilčovsu razširjeno sejo obeh odborov. Na seji, ki so se je ritvi smatrajo navzoči odborniki in zaupniki iz celotnega dvojezičnega ozemlja kot pogoj in jamstvo za uspešno nadaljevanje borbe za uresničitev dejanske in vsestranske enakopravnosti koroških Slovencev na celotnem ozemlju njihove av- V okviru proslave mednarodnega dneva žena vabimo na občni zbor ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA ki bo v soboto 11. marca 1978 ob 13.30 uri v dijaškem domu SŠD v Ceiovcu, Tarviser Strahe 16. Na dnevnem redu so poročila, volitve novega odbora in drugo. Občni zbor bo po stari tradiciji potekal v znamenju MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA. Slovenske žene, matere in starejša dekieta prisrčno vabljene! ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA Manjšinsko vprašanje je stalno prisotno v avstrijsko-jugoslovanskih odnosih poleg članov Nadzornega in Upravnega odbora ZSO udeležili tudi številni krajevni zaupniki, so nadaljevali razpravo o trenutni narodno-politični situaciji. Posvet je spada! v sklop prizadevanj ZSO, da na osnovi temeljite analize usmeri svoje delo v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Po temeljiti razpravi so prišli udeleženci posveta do naslednjih zaključkov: Enotno nastopanje obeh osrednjih organizacij in vseh zdravih narodnih sil v sodelovanju z avstrijskimi demokrati je onemogočilo na- tohtone naselitve. V tej zvezi ZSO ponovno poudarja svojo pripravljenost za enakopravne razgovore med vlado in osrednjima organizacijama. Borbo za narodno enakopravnost pojmujemo navzoči kot sestavni del boja za socialno in splošno družbeno enakopravnost. Pod tem f Dalje #. stran;) „Že od nekdaj je bito tako v avstrijskem kot v jugostovanskem interesu, da naše dvostranske odnose obravnavamo točeno od problemov narodnostne skupine na Koroškem," je dejat avstrijski zunanji minister dr. Wittibatd Pabr prejšnji teden na tiskovni konferenci na Dunaju. Zatrjevat je, da so biti med obema državama na vseh področjih vzpostavljeni „zeto dobri in globoki odnosi", da pa „smo se trudili, da bi specifične probleme Slovencev m Koroškem obravnavali ločeno". Potem je minister Pahr priznal, da manjšinsko vprašanje ni rešeno, ko je dejal: „Menim, da je tako nam kot Jugoslaviji v prid, da najdemo rešitev tega problema." Vendar pa se je pokazal povsem nevednega glede tega, kako naj se ta rešitev doseže, saj je svoja razmišljanja zaključil zelo globokoumno: „Samo ne vemo, kaj bi morali mi v Avstriji še prispevati k temu." Tukaj ne bomo obširneje govorili o teh čudnih izjavah ministra Pahra, ker objavljamo poseben komentar na drugem mestu. Eno pa je le treba poudariti: Pahrova trditev o izločanju manjšinskega vprašanja iz reševanja drugih vprašanj v avstrijsko-jugoslovanskih odnosih je bila zelo očitno postavljena na laž prav v tistem trenutku, ko jo je minister postavljal. Ravno v tistih dneh je bila na obisku na Dunaju jugoslovanska vladna delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta in predsednika komisije ZIS za jedrsko energijo Dobrosava Čulafiča. Dc'ey'-!;c. ki je imela pogovore nr! mednarodni agencij; za atomsko energijo, je sprejel tudi zvezni kancler Kreisky, s katerim so se jugoslovanski predstavniki pogovarjali o vseh pomembnih vprašanjih v odnosih med obema državama. Pri tem pa so posebno pozornost namenili prav nerešenim vprašanjem v zvezi s položajem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter z uresničitvijo tozadevnih določil državne pogodbe. Tako se je tudi v primeru izjave ministra Pahra potrdila pravilnost starega pregovora, ki pravi, da ima laž kratke noge! PREDSEDNiK TtTO NA OBtSKU V ZDA: Uresničitev čiovekovih pravic mora prispevati k demokratizaciji mednarodnih odnosov črte vlade s takoimenovanimi sosveti narodnih skupin. Prav ob tem vprašanju se je kakor pri bojkotu preštevanja ponovno izkazala pravilnost take akcijske enotnosti, kakršno smo si koroški Slovenci izboriti za časa narodnoosvobodilne borbe v Osvobodilni (ronti. Izraz in uspeh te politike sta skupni spomenici koroških Slovencev iz tet 1955 in 1975 ter dosledno skupno nastopanje napram oblastem za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Vztrajanje na tej politični usme- konferenci peticijo z informacijo o nezadovoljivi situaciji slovenske manjšine, izzivalen primer, da le-ta organizacija poskuša izvajati enak pritisk na slovenske predstavnike, kakor ga je izjaval pred štiridesetimi leti vojni zločinec Maier Kaibitsch, ki je vso slovensko manjšino obtožil iredente samo zaradi tega, ker se že tudi tedaj kakor danes ni hotela ukloniti diktatu nemških nacionalističnih sil. Na Koroškem se glede obravnavanja manjšine in ravnanja z njo ni nič spremenilo: kakor pred štiridesetimi leti slovenski narodni skupnosti strežejo po življenju nemške nacionalistične sile ob toleranci, če že ne asistenci merodajnih činitetjev v deželi in državi) Koroški Slovenci pa umreti nočemo in zato ne moremo sprejeti ureditve Te dni je bil jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito na uradnem obisku v Združenih državah Amerike, kamor ga je povabil ameriški predsednik Jimmy Carter. Obisku pripisujejo izreden pomen ne le v obeh državah, marveč tudi v najširšem mednarodnem okviru. Kajti treba ga je videti v luči široke mednarodne dejavnosti jugoslovanskega predsednika in njegovih mirovnih misij, zlasti v zadnjem času, ko so v svetu že ponovno poudarjali, da skoraj ni svetovnega državnika, ki bi bil deležen takšnega ugleda in bi toliko prispeval k demokratizaciji mednarodnih odnosov, kot je to prav predsednik Tito. naših življenjskih vprašanj, ki so jo vladi diktirale organizacije in sile, ka-ierih dejavnost meri na to, da bi slovenskemu prebivalstvu vzela pravice in značaj kot manjšine. Kam taka politika konec konca vodi, vemo iz komaj pretekle dobe. Zato samo lahko ugotavljamo, da se vsaj na Koroškem niso ničesar naučili iz zgodovine z njeno osvojevalno nemško nacionalistično politiko, ki je dovedla do usodnih dni pred štiridesetimi leti in njim sledeče katastrofe ne le za slovensko narodno skupnost, marveč tudi za vse avstrijsko ljudstvo. Nauk iz zgodovine dogodkov pred štiridesetimi leti pa je, da je sporna vprašanja in nesoglasja mogoče reševati samo v duhu strpnosti v razgovorih na enakopravni osnovi. rfr. Franc; Zw;tter Pri tem je bil obisk tudi časovno izredno pomemben, saj se je odvijal v trenutku zelo intenzivne mednarodne dejavnosti, ko se v svetu dogajajo velike spremembe. V tem dogajanju pa tvorno deluje zlasti tudi Jugoslavija, ki jo je vedno najti v prvih vrstah pri iskanju miroljubnih in naprednih rešitev, pri zavzemanju za demokratizacijo mednarodnih odnosov, za mir, proti vsakršni nadvladi. V tej luči je treba videti obisk predsednika Tita v Ameriki v nekem smislu povezan z njegovimi nedavnimi potovanji v Sovjetsko zvezo, DLR Korejo, LR Kitajsko ter Francijo in Portugalsko. Na ta široki pomen srečanja z ameriškim predsednikom Carterjem je opozoril Tito tudi v intervjuju, ki ga je nekaj dni pred obiskom dal za .New York Times", kjer je znanemu komentatorju Jamesu Restonu odgovarjal na vrsto vprašanj s področij mednarodnih odnosov, jugoslovanske notranje in zunanje politike ter njegovih osebnih življenjskih izkušenj. Tako je glede odnosov med Jugoslavijo in Zahodom dejal, da so ti odnosi v povojnem obdobju šli skozi različne taze. Na to so vplivali širše mednarodne okoliščine in tokovi na evropskem prostoru z vsemi spremljevalnimi pojavi hladne vojne. Zaradi tega je prihajalo do razlik v stališčih, predvsem do nekaterih mednarodnih vprašanj. Kljub temu pa je bilo čutiti v odnosih v minulih treh desetletjih nenehen vzpon in razvijali so se na načelih enakopravnosti, nevmešavanja in vzajemne koristi. Tito je dejal, da ni mednarodnega problema, ki ga ne bi megli rešiti po miroljubni poti. Vendar pa mir v svetu ni odvisen samo od subjektivnih želja ali proklamiranih ciljev. .Posebej želim poudariti, da so enakopravna udeležba vseh držav v reševanju svetovnih problemov, odpravljanje blokovskih nasprotij in rivalstva, prepoved kakršnekoli oblike dominacije in vmešavanje v notranje zadeve drugih, upoštevanje pravice vsake države do izbire lastne razvojne poti, skratka, aktivno in miroljubno sožitje v dejanjih, ne pa besedah— resnični pogoji za pravi napredek, mir in progres celotne mednarodne skupnosti." Poleg številnih drugih vprašanj pa je Tito obravnaval tudi vprašanje čiovekovih pravic ter dejal, da je to vprašanje izjemnega pomena, saj je v osnovi vse človeške zgodovine pravzaprav boj za človekove pravice, za pravice narodov. .Mislim, da na vsem svetu ni države, kjer ne bi bito treba še marsičesa storiti v zvezi z uresničevanjem človekovih pravic. Ravno tako si nobena država ne more lastiti pravice, da bi bili njeni dosežki na tem poročju, ki so izraz njenih konkretnih razmer, recept tudi za druge. Vprašanje človekovih pravic je zelo široko in kompleksno. Ni ga mogoče iztrgati iz zgodovinskega, nacionalnega, ekonomskega in socialnega okvira. Svoboda posameznika je neločljiva od svobode in neodvisnosti naroda. Uresničitev človekovih pravic v tem, najširšem pomenu besede, mora prispevati k spremembi in demokratizaciji celotnih mednarodnih odnosov, ne pa h konfrontaciji družbenih sistemov in blokovskim trenjem in rivalstvu." OD RAZOROŽITVE JE ODVISNO kakšna bo usoda človeštva V Palači narodov v Ženevi je bila prejšnji teden mednarodna konferenca nevladnih organizacij o razorožitvi. Konference se je udeležilo nad 500 predstavnikov 78 mednarodnih in 185 nacionalnih organizacij iz 46 držav. Delo konference se je zaključilo z izglasovanjem posebne poslanice, naslovljene posebnemu zasedanju generalne skupščine OZN o razorožitvi, ki bo letos maja in junija v New Yorku. V tej poslanici so udeleženci konference izrazili globoko skrb svetovne javnosti zaradi oboroževalne dirke, hkrati pa tudi poudarili prepričanje, da je to dirko mogoče obrzdati in ustaviti. Razorožitev je ključ za reševanje poglavitnih svetovnih problemov, je med drugimi poudarjeno v poslanici, ki obenem ugotavlja, da največjo odgovornost za jedrsko in klasično razorožitev nosijo velesile. Hkrati s procesom razoroževa-nja pa mora potekati proces mednarodnega sodelovanja. Konferenca nevladnih organizacij poziva posebno zasedanje OZN, da bi omogočilo uspešno delova- nje mehanizmov za razorožitvena pogajanja. Pri tem naj bi bilo omogočeno nevladnim organizacijam, da bi lahko čimbolj aktivno prispevale k razorožitvenim razpravam v OZN. Predvsem pa bi posebno zasedanje lahko pospešilo naglo sklicanje svetovne svetovne razorožitvene konference, kajti v omenjenem posebnem zasedanju vidijo le nekakšno stopničko do velikega cilja: svetovne razorožitvene konference, ki naj bi pometla z jedrsko oborožitvijo ter ustvarila trden in trajen mir. Kakšnega pomena so čim bolj zavzeta prizadevanja za razorožitev, pokažejo naslednji podatki: Oboroževanje je postalo nora dirka, ki požira čedalje več denarja in ustvarja čedalje strašnejša orožja. Vojaški izdatki v svetu dosežejo na leto že skoraj 400 milijard dolarjev. Razvoj prinaša ,izboljšave" jedrskih, bioloških, ekoloških, kemičnih in drugih orožij. Medtem ko gre 40 odstotkov denarja iz javnih skladov za oboroževanje, se približno enak odstotek najboljših znastvenikov, strokov- njakov in tehnikov ukvarja z oborožitvijo, namesto da bi ti ljudje načrtovali boljša in udobnejša stanovanja, pospešeno iskati zdravila proti boleznim, pospeševali pridelovanje hrane, razvijali industrijsko proizvodnjo in odkrivali nove proizvodne postopke. Računajo, da je v arzenalih po svetu, zlasti pa v ameriških in sovjetskih, 12.000 strateških jedrskih bomb. Vsaka izmed njih je 10 do 100-krat močnejša od bomb, ki sta leta 1945 uničili japonski mesti Nagasaki in Hirošima. Natančnost zadevanja izstrelkov je tolikšna, da si lahko napadlec na več kilometrov daleč izbere prav majhen cilj. Vohunski sateliti lahko opazijo in identificirajo predmet, ki meri manj kot meter v dolžino... Tako izgleda današnji svet, ki se mora ubadati z najrazličnejšimi problemi, med katerimi pa je gotovo eden najvažnejših vprašanje razorožitve — kajti v prvi vrsti od rešitve tega vprašanja je odvisno, ali bo človeštvo živelo še naprej ali pa se bo samo uničilo. V tem duhu so bila uglašena tudi najrazličnejša gradiva, ki so bita na voljo udeležencem ženevske konference. Partizanska značka stmbot borbenega zavezništva siovensko in nemško govorečih antifašistov Kakor smo v našem listu že poročali, obhajamo letos 35-letnico po-mebnih dogodkov v okviru protifašističnega boja na Koroškem. Za to priložnost sta Zveza koroških partizanov v Celovcu in Osrednji odbor koroških partizanov v Ljubljani izdala tudi posebno značko, za katero je osnutek izdelal in ga podaril priznani slovenski umetnik Jože Horvat-Jaki. Sa znački je upodobljen prvi partizanski spomenik na Koroškem, ki ga je ZKP postavila leta 1947 v Sentpetru pri Velikovcu, kjer je grobišče 8$ partizanov, padlih na Koroškem. Bronasto skulpturo, H predstavlja partizana z brzostrelko na levi, kmeta s sekiro na desni in med njima partizanko, je takrat oblikoval na Dunaju živeči kipar hrvaške narodnosti Marijan Matijevič. Ta spomenik je takrat sprožil val nacionalističnih in neonacističnih hujskaških izpadov, še posebej v Kleine Zeitung, katera je v seriji pod naslovom „Die blutige Grenze" nesramno blatila protifašistični partizanski boj. Višek pa je dosegla ta gonja z zločinsko razstrelitvijo spomenika 10. 9. 1933; v sramoto razmeram na Koroškem so v poznejših letih sledili še nadaljnji atentati na grobišča in spomenike padlih za svobodo v borbi proti fašizmu. Spodaj je na znački napis ..Koroška 1941—1943", pod njim pa peterokraka zvezda ter na eni strani črki OF za Osvobodilno fronto slovenskega naroda in na drugi strani črke OFF za Osterreichische Freiheitsfront — kot simbol borbene povezave slovensko in nemško govorečih protifašistov na Koroškem. OFF kot borbeno protifašistično organizacijo avstrijskih rodoljubov na Koroškem in v Avstriji sta ustanovila kontaktni odbor PK KPS za Slovensko Koroško in CK KPA. Program je predvideval oboroženo borbo in druge oblike odpora, sicer pa naj bi OFF ob vojaški naslonitvi na jugoslovansko partizanstvo razširila oboroženo borbo iz Koroške tudi v notranjost države, s ciljem obnovitve svobodne, demokratične Avstrije. Takrat je bila Koroška edini del nemškega rajha, kjer je domače prebivalstvo skozi tri leta vztrajalo v boju zoper nacistično nasilje in tako z orožjem v roki prispevalo k osvoboditvt domače zemlje. Značka simbolizira protifašistično fronto slovenskega naroda in avstrijskih demokratov med vojno, pa tudi v današnjih dneh, ko nemški nacionalizem spet zatira slovensko narodno skupnost na Koroškem ter krati demokratične pravice avstrijskega ljudstva. Značka stane 13 šilingov in jo je možno dobiti pri Zvezi koroških partizanov ter v knjigarni „Maša knjiga" v Celovcu. Pahrova „nevednost" nesposobnost ali licemerstvo? Rižarna - večen opomin ŽKTMMjZ Pc/;r, ^Z ve/ja z% enega ZzweJ „ očetov" tedanjega zagona o nazorfnr^ s^Mprna/? /n se ^ot ta^ t%JZ ze/o raJ po/rva/r z „vzor-Hostjo" te za prizadete manprne povsem nespre;em/pve resrtve, je prej JnevZ poraza/ rzreJno nevednost, ^Z že ^ar nevarno mep na nesposobnost. Na trsbovnt bon^erenct je mrnrster Pabr govor;/ o obnosrb mej Zvstr;-jo ;n /agos/av;jo, b; Ja so — tabo mrnrster Pabr — na vseb pojrocjb „ze/o Jobr; ;n g/obob;". VenJar je m;n;'ster pr; tej svoj; trJ;'tv; očZtno /e ;me/ t%J; občateb s/abe vest;, saj je baje tabo do/?rp ;n g/obobo sodelovanje mora/ posebej „ateme/j;t;", češ, Ja so se traJ;/;, Ja b; spec/jf/čne prob/eme S/ovencev na Korošbem (vprašanje graJZščansbZb Hrvatov je prZ tem sp/ob „pozab;7"j obravnava/Z točeno. Povzpe/ se je ce/o Jo preJrz-ne trJZtve, Ja je b;7o „že oJ nebJaj tabo v avstrZjsbem bot v jagos/ovan-sbem Znteresa, Ja naše Jvostransbe oJnose obravnavamo /očeno oJ pro-b/emov naroJnostne sbapZne na Xo-rošbem". 5 tem je mZnZster Pabr ze/o g/obobo zagazZ/ v b/ago manZpa/Zranja s po/-resnZcam; Zn popo/nZm; neresnZcamZ. Saj venJar vsa Jo/go/etna prZzaJeva-vanja za reševanje manjšZnsbZb vprašanj tabo s stranZ prZzaJetZb manjšZn bot s stranZ /agos/avZje bot sopoJpZs-nZee Jržavne pogoJbe bažejo ravno nasprotno; manjšZnsbo vprašanje je veJno b;7o b/jačno vprašanje Zn oJ-nos ZvstrZje Jo tega vprašnaja je b;7 mer;7o, po baterem se je ocenjeva/a vsabobratna stopnja avstrZjsbo-jago-s/ovansbZb oJnosov. V vsabJanjem žZv/jenja se tabšno potvarjanje Jcj-stev preprosto Zmenaje /až; v JZp/o-macZjZ se tema morja reče neresnZca, zatopanZnZč/epše. PreJvsem pa s tabšnZm; „tabt;čnZ-mZ potezam;" mZnZster Pabr samo po-trjaje, na babo trb/Zb teme/jZb je zgrajena sejanja avstrZjsba Zn posebej njegova manjšZnsba po/ZtZba. /n to je v omenjen; ZzjavZ taJZ še Zzrecno prZ-zna/, bo je nag/as;7; „Men;m, Ja je tabo nam bot /agos/avZj; v prZJ, Ja najJemo rešZtev tega prob/ema" reč manjšZnsbega vprašanja — op. areJ.). Torej taJ; Zz njegovZb ast potrJZ/o za tZsto, bar veJno spet ago-tav/jamo borošbZ S/ovencZ Zn gra-JZščansbZ Hrvat; Zn na bar Jos/eJno opozarja ta JZ /agos/avZja; Ja sejanja areJZtev nZbabor ne pomenZ re-šZtve manjšZnsbega vprašanja nZtZ Zz-po/nZtve č/ena 7/ To Ja Pabr ne b; b;7 Pabr, če se ne bZ taJZ pr; tabo jasnem prZznanja sbaša/ zaiečZ b spreneveJanja. HajtZ svojZ agotovZtvZ, Ja je v Znteresa obeb Jržav treba najt;' rešZtev manjšZnsbega vprašanja, je še JoJa/, Ja „samo ne vemo, baj b; mora/Z mZ v v4vstr;'j;' še prZspevatZ b tema". rl/Z mZnZster Pabr ne ve, baj je zapZsano v č/ena 7 avstrZjsbe Jržavne pogoJbe,* a/; ne ve, baj be/sZnšb; JobamentZ na/agajo Jržavam g/eJe Zzpo/njcva-nja pogoJbenZb obveznost/? Če tega res ne ve, potem njegova neveJnost pomenZ nesposobnost — če pa ve, potem je njegova Zzjava vZ-šeb /Zcemerstva/ Tako na primer plakat, ki je prikazoval znamenite cerkve in druga arhitektonsko ter umetniško pomembna poslopja v Evropi od Kremlja do milanske katedrale, na njem pa je pisalo: Obiščite lepo Evropo, dokler je še čas. Na vsakega prebivalca Evrope pride danes 60 ton jedrskega eksploziva; v Evropi je na deset tisoč taktičnih jedrskih orožij v stalni pripravljenosti, da jih nekdo uporabi. Še bolj zgovorna pa je bila majhna brošura z naslovom .Rad bi učakal leto 2000". Kajti — četudi bo svet reši) trnove probleme hrane, energije, številnega prebivalstva in ekologije, ali bo lahko zajezil oboroževalno tekmo, ki ogroža Dašo prihodnost? V Trstu je bil pred kratkim prizivni proces, v katerem so ponovno proučili obsodbo nacističnega vojnega zločinca Oberhauserja, ki ga je tržaško sodišče že pred dvema letoma v odsotnosti obsodilo na dosmrtno ječo kot enega izmed krivcev za strašne zločine, ki so bili med zadnjo vojno zagrešeni v Rižarni — edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji. Na takratnem procesu, o katerem smo poročali tudi v našem listu, je bi) obsojen le Oberhauser, ker sodišče o drugih sodelavcih nacističnega režima (med njimi je bil tudi celovški kavarnar Ernst Lerch!) ni hotelo razpravljati. Kljub temu je bila „prehuda" celo obsodba Ober- hauserja in tako je prišlo sedaj do prizivnega procesa, ki pa je potrdilo prvo obsodbo. Prizivni sodni proces v Trstu — je zapisal znani slovenski novinar Drago Košmrlj — je vnovič oživel nikoli zamrle spomine na težke zločine esesovskih krvnikov in njihovih pomagačev med 2. svetovno vojno v Trstu. Dolga leta so minila, preden je prodrla v svet resnica o edinem uničevalnem taborišču v Italiji in to prav v Trstu, kjer so — podobno kot po mnogih drugih nacističnih taboriščih po Evropi — nacistični zločinci organizirali tovarno smrti in v njej v zadnjem letu vojne sežgali nekaj tisočev protifašistov, zvečine slovenske in hrvaške, pa tudi italijanske in židovske narodnosti. Kot povzročitelja tega početja sta bila odkrita dva poglavitna nacistična krvnika, Reinhard AHers, ki je bojda umrl pred štirimi leti v Mtinchnu, in pa poveljnik tržaškega taborišča v rižarni, Joseph Oberhauser, ki še danes živi kot lastnik točilnice v Miinchnu. Tržaška rižarna je bila izrazito uničevalno taborišče. Vanjo so zapirali vse ujete slovenske, hrvaške in italijanske partizane in druge proti-fašiste skupaj z Židi in jih od tod pošiljali v druga nacistična taborišča v raznih delih Nemčije in zasužnjene Evrope. Vendar rižarna ni bila le zbirno taborišče. Že sredi leta 1944 je med okoliško prebivalstvo prodrla novica, da v rižarni obstaja krematorij, kjer množično sežigajo umrle in pobite zapornike. Po zaslugi preživelih internirancev in nekaterih vztrajnejših pripadnikov protifašističnega gibanja — pri čemer ima največ zaslug sodelavec Primorskega dnevnika Albin Bubnič — je vrsto let po končani vojni počasi prišla na dan vsa resnica o rižarni in njeni vlogi kot nacistične tovarne smrti. Prav tako po zaslugi protifašističnih organizacij na Tržaškem je bila rižarna končno razglašena za narodni spomenik in je tako postala večen spomin mrtvim in prav tako večen opomin vsem živim. Čeprav na procesu v Trstu niso raziskali širšega ozadja nacističnih zločinov, pa je v bistvu le pomenil ostro moralno in politično obsodbo fašizma in pripomogel, da je danes rižarna v Trstu, kot edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji, postalo — kot je zapisal Albin Bubnič — ogledalo in vest tržaškega mesta in največji spomenik boja, simbol boja in trpljenja Slovencev, Hrvatov, fta-lijanov in Židov vsega Trsta in celotne Istre ter Primorske. Obiščite mednarodni sejem Aipe-Adria od 14. do 19.3.1978 v Ljubijani Tradicionaino ime - nova vsebina Mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, živilski izdelki, oprema za gostinstvo, oprema in pripomočki za dom in gospodinjstvo, „Naredi si sam", oprema za avtomobile, rekreacijo (šport, lov, ribolov, turizem), izdelki domače obrti. Preko 70 razstavljalcev iz Avstrije. Posebno privlačna bo kulinarična razstava v naši VINOTEKI, kjer boste lahko ne samo poskušali in kupovali preko 200 vrst jugoslovanskih vin, ampak si boste lahko ogledati tudi jedi štirih dežel in se lahko na licu mesta odločili, katero izmed njih boste naročili v ljubljanskih restavracijah. Mednarodni sejem ALPE-ADRIA od 14. do 19. 3. 1978 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Avstrija 40 iet pozneje V teh dneh se v Avstriji spominjamo usodnih dogodkov pred štiridesetimi ieti, ko je prva republika po letih klerofašistične vladavine kot zre! sadež padta v naročje nemškemu nacizmu. Danes, ko smo štiri desetletja pozneje !e že dovolj odmaknjeni od tistih časov, da bi lahko napravili potrebne obračune in zaključke, pa vedno bolj postaja očitno, da za precejšen del avstrijskega prebivalstva tedanji dogodki očitno niso bili dovolj trda „šola". Bolje je presvetliti psihološka ozadja kot pa soditi in obsojati — tako je slišati ob štiridesetletnici tistega dne, ko je bila Avstrija zbrisana z zemljevida ter je izdihnila v smrtonosnem objemu „velikega brata". Slišati je taka mnenja celo iz ust tistih, ki so na lastni koži okusili „blagodati" tedanje združitve. Kako bi potem pričakovali od drugih, morda od tistih, ki so si združitev že vedno želeli in so zanjo aktivno delovali in potem od nje tudi vsestransko profi-tirali, da bodo danes našli kakšno kritično besedo? In tako doživljamo v Avstriji že vse od leta 1945 dalje zelo značilen razvoj. Precej redki so, ki se zavestno priznavajo k vsebini miselnosti protifašističnega boja in iz tega zornega kota tudi vidijo in razumejo današnje pojave. Velika večina je bolj ali manj neangažirana ter jo skrbi le materialna blaginja in osebno udobje. Po tej večini pa se usmerjajo tudi merodajni politični dejavniki, ki zavestno zapirajo oči pred delovanjem tistih sil, ki so Avstrijo že pred štiridesetimi leti pahnile v prepad in danes ponovno razvijajo aktivnost, ki se od tedanje razlikuje samo toliko, da je pač prikrojena današnjim pogojem. Če ob letošnji obletnici torej slišimo, da ni važno iskati krivcev in jih klicati na odgovornost, potem se je treba pač vprašati, ali ni to naravnost vzpodbuda tistim določenim silam, katerih pot je že enkrat vodila v propast. Saj v tej Avstriji po letu 1945 krivcev vendar še nikdar ni bilo treba iskati; ostali so nedotaknjeni na svojih visokih položajih, na katere jih je dvignilo leto 1938. Prav tako neovirani pa so tudi danes, ko v novih pogojih razvijajo svojo staro miselnost. Ob svoji 25-iet!tici so Avseniki prejeti nadaljnje ziate plošče Mednarodno znani Avsenikov ansambel praznuje letos 25-letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. V okviru tega praznovanja je bil pred nedavnim deležen izredne počastitve: prejel je 7 novih zlatih plošč, kar pomeni, da so prodali spet 7 milijonov plošč z Avsenikovimi vižami, in sicer je bilo prodanih po 2 milijona plošč v Zvezni republiki Nemčiji, v Avstriji in v Švici ter milijon v Belgiji. Tako ima Avsenikov ansambel zdaj skupno že 23 zlatih plošč, kajti že doslej jih je v tujini prejel 15 in eno doma, to pa pomeni tudi 23 milijonov prodanih plošč — vsekakor uspeh, s kakršnim se gotovo more ponašati le redko kateri ansambel. Svoj jubilej bo Avsenikov ansambel proslavljal tako doma kot v tujini seveda s koncerti. Za 21. april ima napovedan nastop v dvorani Tivoli v Ljubljani, kjer bo svoje viže zaigraj tisočem domačih poslušalcev; ob tej priložnosti mu bodo izročili tudi novo zlato ploščo domače tovarne Helidon. Sicer pa pripravlja zdaj velike turneje, predvsem v Skandinavijo in v Ameriko, kamor bo ponesel glas o Sloveniji in njenih krajih in ljudeh. Prav tako pa bo še naprej „osvajal" svet tudi s ploščami, saj pri Avsenikovih raču- najo, da bodo Tako smo ob štiridesetletnici „An-schlulša" še vedno pred nerazrešeno uganko, ali je bila Avstrija leta 1938 prva žrtev nemške osvajalske politike, ali pa je nekdanji avstrijski kaplar Hitler uresničil ..tisočletni sen" o združitvi dveh nemških držav. Tukaj ne mislimo toliko na pravno plat tega vprašanja, marveč v prvi vrsti na tozadevno mentaliteto v Avstriji, ki je zelo močno usmerjena v oportunistično opredeljevanje: v vsakem primeru sproti za tisto, kar je trenutno najbolj koristno. Le tako je namreč možno razumeti, da so na eni strani celo več kot mile obveznosti državne pogodbe „krivično breme", medtem ko se po drugi strani zavestno goji tradicija tistih bojevnikov, ki so (avstrijsko?) domovino „branili" pri Stalingradu, El Alameinu in Narviku. Da ob takšni miselnosti ni dobro govoriti o milijonskih žrtvah koncentracijskih taborišč, o dejanjih „kulturonoscev" v Lidicah, Oradour-ju in Kragujevcu, ali tudi „samo" o trinajstih obglavljenih koroških Slovencih, je pač razumljivo le v državi, v kateri so nacistični vojni zločinci „hrabri bralnici zapadne civilizacije", protifašistični borci pa „morilci" in „banditi". Ali ne bi bilo nujno potrebno, da bi ob štiridesetletnici nacistične likvidacije Avstrije presvetlili psihološka ozadja tudi take avstrijske mentalitete? SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU vabi na Stavnostno prireditev OB 70-LETNtC! NJENEGA OBSTOJA v nedeljo 16. aprila 1978 ob 14. uri v Mestnem gledališču v Ceiovcu Pod geslom: ) Z ! Z RODA VEKA V V ROD VEK K R V ! DUH GRE ! Š Č E TOK POT Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu inv pisarni SPZ bodo sodelovali pevski in tamburaški zbori, instrumentalni ansambli, folklorne skupine, recitatorji in likovni umetniki; skupno nad $00 sodelujočih. Odbor Nekaj potrebnih ugotovitev k poročiiom o koroških kuiturnih dneh če uspešno opravijo letošnje turneje— dohiteli celo Beatle, ki tozadevno menda zavzemajo vodilno mesto. Avsenikovemu ansamblu, ki je že od vsega začetka prihajal v goste tudi k nam na Koroško (menda mu je prav prvo gostovanje pri Slovenski prosvetni zvezi odprlo vrata v široki svet) in je tukaj slej ko prej vedno spet dobrodošel, tudi koroški Slovenci čestitamo za 25-letni-co delovanja ter mu še naprej želimo tako lepe uspehe! Pr; ocen;/ffoŠH;;/? 9. Korošci' fKrnil? dwi je poročevalec celovškega ratlla Mporakll povser?! svoja rnerlla. Kar srwo slišali v slovenski orMajl rarlla, smo lakko prekrall tKtf! v Našem feJmkK, kajti avtor radijskega poročila je okenem arednlk Tednika. Vendar ne more kiti vseeno, kaj Tlo-rrjan $ak!atsckan napiše za Naš tednik In kaj govori v radl%. 51cer se novinarji radi sklicujejo na pomanjkanje prostora oziroma časa, vendar ki pri poročanj;; le pričakovali nekoliko več poslnka za okjek-tlvnost. Ne preseneča, da se je $a-klatsckan okregnll ok delo sodelavcev Slovenskega znastvenega Inštituta. T^dl ne preseneča, da se je pri svojem poročlln v Našem tednika poslažll napačnega citiranja, saj niti svojega lastnega diskusijskega prispevka glede ankete o kadrlk ni znal podati v strnjeni okllkl, kot je tadl — namenoma ali zaradi svoje nezmožnosti — „razlagal" stavke referata o kadrlk. Svoje mnenje sl je pastil potrditi od avtoritete — ravnatelja Zvezne gimnazije za Slovence dr. Rfgi?Mltf% Vospernika, ki pa ga je potem v Tednika še napačno citi- ral s tem, da je atemeljltev ravnateljeve Izjave enostavno Izpasti!. Raziskava Slovenskega znanstvenega Inštltata prav gotovo n! Imela namena, da ki komarkoll storila „as!ago" — to je kolj terminologija Dvojezični napisi TUDI NA MADŽARSKEM No Madžarskem bodo v krajih, kjer živijo manjšine ati narodnosti, v kratkem postavili dvojezične krajevne napise. Uresničevanje tozadevne enakopravnosti sodi v okvir splošne politike o narodnostih, ki jo na Madžarskem zlasti zadnja leta izvajajo z neprimerno večjim razumevanjem za potrebe manjšin, kot se je to dogajalo v prejšnji dobi. Viden odraz teh novih odnosov je tudi vsakoletni Narodnostni dan, ki bo letos 3. in 4. junija v hrvaškem kraju Narda. Na tej prireditvi se bodo predstavili ljudski umetniki hrvaške, slovenske in nemške narodnosti, iz Budimpešte bodo povabili osrednji narodnostni folklorni ansambel, po slovenskih šolah pa se bo z otroci pogovarjal pesnik Ernest Ružič iz Murske Sobote. s področja goshnstva — temveč je zasledovala v teksta navedene cilje. Za poročanje v slovenski oddaj! celovškega radia je tadl značilno, da nlkče od avtorjev ni Ime! možnosti, da k! odgovarja! na agotovltve, k! so kile deloma stvarne In kritične, v večin! pa nestvarne. Poročevalec v Našem tednika pa je odkril tadl novo merilo za veljavno oceno znanstvenik raziskav. Po tem merila- celotna zgodovinska znanost o korošklk $!ovenc!k nima dokončno veljavne ocene, ker tako malo animira npr. koroške zgodovinarje k nadaljnjema raziskovanja In ker se tako malo !ja-d! nanjo skllcaje. Kar zadeva Izvedko nadaljnjlk Korošklk kaltarnlk dni, pa ko dejansko treka premisliti termin prireditve ter razširiti pripravljalni odkor. Preit! ko treka od kesed k dejanjem, /n nekaj velja poadarltl še posekej.* ok vsek proklemlk, ki nas kot manjšino tarejo, komo moral! v kodoče prekoračiti v zadnjik letlk ozko zastavljene meje In govorit! tadl o ^Mlf;;r-nem astvarjanja celotnega slovenskega naroda tako kot o dogajanja v avstrijski dražkl. DR. ANTON SVETINA Prispevki k zgodovini Beijaka in okoiice Dne 26. junija 173C je ljubljanski stolni kapitelj izdal kanoniku Antonu Lacknerju pooblastilo, naj vizitira župnijo sv. Miklavža, ker so se farani pritožili zoper svojega vikarja Janeza Krizostoma Semeniča. Dne 10. maja 1732 pa so se zoper komisarja in vikarja Janeza Krizostoma Semeniča pritožili na škofijski ordinariat v Ljubljani župan, mestni sodnik in mestni svet bamberške-ga mesta Beljaka; v pritožbi navajajo, da vikar Semenič noče ugoditi prošnjam cerkvenih ključarjev in meščanstva v predmestju Beljaka, da bi posvečal živino, ki jo je napadla kuga, in da bi v ta namen obdržal procesijo. Pritožbe zoper vikarja Semeniča pa so se tako pomnožile, da je dal sam dne L aprila 1733 ostavko na to službeno mesto. Njegov naslednik je postal vikar Jožef Fischer. Leta 1739 je prišlo med mestom Beljakom in šmiklavškim župnim uradom do spora v tejle zadevi: Podložnik šmiklavške župnije bajtar Hieronim Diiberer je pasel živino na mestnih pašnikih, zaradi česar mu je beljaški mestni svet zarubil eno kravo. Ker so bili zaradi te pravde narasli že veliki stroški, je prišlo dne 8. avgusta 1739 med županom, sodnikom, mestnim svetom :n občino meščanov mesta Beljaka na eni strani ter vikarjem Jožefom Leopoldom Fischerjem na drugi strani do tele poravnave: Mesto dovoli kočarju Dabcrerju, da pase na mestnih pašnikih, imenovanih „an der Polstatt in Obern und Untern Wassern", eno kravo in dve svinji; to pa se dovoli le temu kočarju. Če se bodo postavile na župnij- skih zemljiščih še kake bajte, ti bajtarji ne bodo imeli pravice pašnje na mestnih zemljiščih. Dne 22. februarja 1744 je škofijski komisar in vikar Jožef Leopold Fischer dal beljaškemu meščanu Francu Mayrju posojilo v znesku 700 goldinarjev s 5 "/oimi obrestmi. Mayr je najprej vrnil 200 goldinarjev, nato 4. 1. 1749 še 300 goldinarjev in dne 8. 2. 1749 izstavil novo pobotnico, da bo vrnil ostalih 200 goldinarjev tekom enega leta. Vikar Fischer je napravil leta 1749 oporoko in je dne 26. avgusta 1750 umrl. Njegova zapuščina je znašala: aktiva 4166 f 40 kr ld pasiva 3419 f 38 kr_______ zapuščina je torej znašala 667f 2krld Glavna dedinja je bila njegova sestra Marija Terezija in njeni štirje otroki; druga sestra pokojnega vikarja je bila poročena z Janezom Scbastianom Fendtom, meščanskim ranocelnikom v Škofji Loki. Po smrti magistra Jožefa Leopolda Fischerja je generalni vikar ljubljanske škofije Karol Peer prezentiral dne 17. 6. 1751 ljubljanskemu škofu za novega vikarja pri sv. Miklavžu Janeza Krstnika Mtillerja; škof Ernest Ama-deus grof Attems je še isti dan postavil Mtiller-ja za škofijskega komisarja in vikarja pri šmi-klavški župniji. V spremnem pismu ga je pooblastil, naj nadzoruje nravno življenje prebivalstva in duhovnikov svojega cerkvenega okrožja in če zasledi kaka kazniva dejanja, naj zoper nje uvede ex offo kazenski posto- pek in ga izvede do končne sodbe, ki jo naj predloži škofijskemu ordinariatu v potrditev. Podrejene vikariate naj v posameznih letih obiskuje, tam naj pregleda cerkve, če so potrebne popravil, in naj nadzoruje, ali so bile odločbe sinod in vizitacij izvršene. Leta 1754 so morali po nalogu škofijskega ordinariata v Ljubljani vsi župniki in vikarji ljubljanske škofije sestaviti sezname svojih faranov z navedbo zemljiške gosposke vsakega posameznega gospodarja, njegovega imena ter imen njegove družine in sostanovalcev, njihove starosti, Spola in zakonskega stana. Iz tega seznama je za župnijo sv. Miklavža razvidno, da so v beljaškem predmestju živeli tile beljaški meščani-obrtniki: 1 čevljar, 6 klobučarjev, 4 peki, 3 barvarji, 5 mesarjev, 2 mazača, 1 varilec piva, 2 krojača, 7 gostilničarjev, 1 doktor medicine, 3 medičarji, 1 zvonar, 1 kovač, 1 trgovec, 3 ključavničarji, 1 trgovec s sadjem in 1 voznik. Vikar Janez Krstnik Muller je napravil dne 16. 6. 1767 oporoko, ki jo je kot priča sopodpisal kaplan Ignac Koprivnik. Iz te oporoke je razvidno, da je bil vikar Muller doma v Spodnjih Borovljah pri cerkvi sv. Valentina, za dediča je postavil svojega brata Martina Mtillerja v Borovljah. Zastopniki ljubljanskega stolnega kapitlja so 9. 7. 1767 inventarizirali njegovo zapuščino, ki je znašala 1791 f 19kr2d. Po smrti vikarja Janeza Krstnika Mtillerja je bil dne 30. junija 1767 imenovan za šmi-klavškega vikarja Jakob Miller, vikar v Št. Rupertu, ki je dne 18. julija 1767 sestavit inventar vsega premičnega in nepremičnega premoženja cerkve in župnije in je v Ljubljano poročal, da je župnišče v zelo slabem stanju; a-«**""""****"'"""***''*** ko so zidarji hoteli popraviti stranišče, se je cela stena podrla. V letu 1771 so bile za župnijo sv. Miklavža potrjene nove štolnine in sicer: Za krste izven velike noči in binkošti župnik 20 kr cerkovnik 10 kr Za krste ob veliki noči in binkoštih prvi krst župnik 1 f 30 kr cerkovnik 45 kr drugi krst župnik 1 f 15 kr cerkovnik 30 kr tretji krst župnik 1 f cerkovnik 20 kr Za nezakonske otroke se : pobira dvojna taksa in še cerkvena kazen treh funtov oglejskih denaričev (aglajer). Za posvečenje nosečnic za žene meščanov župnik 10 kr za žene kmetov župnik 7 kr cerkovnik 3 kr Za pogrebe pogreb meščana župnik 4 f cerkovnik 1 f pogreb kmeta župnik 3 f cerkovnik 40 kr pogreb kočarja ali župnik 2 f 15 kr osebenjaka cerkovnik 34 kr pogreb otrok do 7 let meščanskih župnik 30 kr cerkovnik 10 kr kmečkih župnik 20 kr cerkovnik 10 kr Pogreb otrok od 7 do 15 let meščanskih župnik 3 f cerkovnik 34 kr kmečkih župnik 1 f 30 kr cerkovnik 20 kr (D<*I;e v prihodnji števili!) ŠE ENKRAT: 5. AGROSKI1978 V ŠT. JANŽU V ROŽU V soboto, dne 2$. februarja 1978 je bita v Št. Janžu v Rožu velika športna prireditev. Prireditetj je biia Zveza stovenskih zadrug v Celovcu, ki je tokrat vabita na športno srečanje stovenskih deiavcev v kmetijstvu in zadružnih organizacijah pod nastovom „5. AGROSK) 1978 ". Štirikrat so se dostej kmetijski športniki srečati na svojih tekmovanjih v Stoveniji, zadnje teto v Kranjski gori. Na tej prireditvi so tekmovati tudi naši stovenski zadružniki iz Koroške in tam izrekti povabito za tetošnje srečanje na Koroškem. Že priprave so zajele širok krog sodelavcev pri naši zadružni centrali v Celovcu, pa tudi v samem kraju tekmovanja, kjer je skrbelo za brezhibne tehnične priprave in organizacijo tekmovanja Športno društvo Št. Janž v Rožu pod vodstvom svojih neumornih odbornikov, predsednika dr. Tomija Partl in šolskega upravitelja Ericha Už-nik. Vabila so bila razposlana na kmetijske organizacije širom vse Slovenije, v sosedno Furlanijo-Julij- Stovensko ptanisko društvo v Cetcvcu vabi čtane in prija-tetje društva na TRADtCtONALNt ZtMSKt POHOD NA STOL v nedetjo 19. marca 1978 Zbiratišče: ob 3. uri zjutraj pred bencinsko črpatko Mteč-nik v Kožentavri. Do 6. ure moramo biti pri Vatvazorje-vem domu, od koder je skupen odhod vseh udetežencev proti Prešernovi koči na Ma-iem Stotu. sko krajino in vsem slovenskim zadrugam na Koroškem. Odziv je bil izredno močan: Prijavilo se je nad 530 tekmovalk in tekmovalcev, ki so tekmovali v štirih skupinah v veleslalomu in v treh skupinah v tekih na 4 km in na 2 km. Naše Koroške zadruge so prijavite in poslale na tekme kar 73 svojih sodelavcev in članov, med njimi tudi 12 žensk. S spremljevalci in gosti vred se je zbralo ob dolinski postaji vlečnice na Šentjanške Rute okrog tisoč ljudi. Vreme je bilo prireditelju in tekmovalcem očitno naklonjeno: Od pričetka tekov, za katere je bit skupinski štart pri gorski postaji vlečnice pa do končanega tekmovanja žensk v veleslalomu, ki je potekal na nekoliko lažji progi, smo imeli ugodne vremenske pogoje, čeprav je lahna odjuga sneg že nekoliko zmehčala. Nad 40 članov športnega društva Št. Janž pa je vse tekmovalne proge odlično pripravilo in označilo, poskrbelo za točne štarte in za precizno merjenje časa. Ob spodnji postaji vlečnice je štab, opremljen celo z brezžično govorno povezavo na vsej progi, skrbel za potrebne objave in pozive tekmovalcem, ki so jih sproti izvajali vodje posameznih ekip. Zdravnik dr. Šimen Hoja iz Št. Jakoba v Rožu je opravljal zdravstveno službo. Na srečo pa pri vseh tekmovanjih ni bilo nobene nezgode, izven prog oziroma na prostoru za gledalce pa sta žal polomila noge 12-leten fantek in spremljevalka enega tekmovalcev, ki jih je zdravnik na licu mesta primerno oskrbel in odposlal v bolnico za nezgode. Tudi ostala oskrba tekmovalcev in gledalcev je bila vsestransko pripravljena: V bifeju ob vlečnici smo lahko dobili topla in mrzla okrepčila, čaje in medico pa so celo brezplačno točili na štabnem prostoru. Vlečnica je bila vsem tekmovalcem na prosto uporabo. Tudi za parkiranje ogromnega števila osebnih avtomobilov in velikih avtobusov je bilo vzorno poskrbljeno, za red pa je ves dopoldan z razumevanjem skrbela krajevna žan-darmerija. Ker v Št. Janžu ni večjih gostišč, je prireditelj rešil vprašanje skupnega kosila za vse tekmovalce in goste kar v treh gostilnah: Pri Tiš-larju v Št. Janžu in pri Šlemicu so jih skupno pogostili nad 350, pri Miklavžu v Bilčovsu pa celo nad 400! Povsod so bili vsi z odlično hrano, hitro in prijetno postrežbo ter domačnostjo zelo zadovoljni. Tekmovanja so se končala okrog poldneva. Nato se je zbral v Bilčovsu posebni častni odbor prireditve sestavljen iz uglednih predstavnikov države, Republiškega odbora sindikatov Slovenije in tamoš-njih velikih gospodarskih organizacij, s Koroške strani pa so mu pripadali predstavniki naših narodnih in gospodarskih organizacij, župan občine Bistrica v Rožu in predsednik Športnega društva Št. Janž v Rožu. Med prisotnimi sta počastila prireditev tudi Milovan Zidar, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije in generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Milan Samec. Kljub pridnemu delu sodelavcev v Št. Janžu v Rožu, se je razglasitev rezultatov tekmovalcev pri Miklavžu v Bilčovsu zakasnila. Odmor so udeleženci tekmovanja izkoristili za prijetno, sproščeno družabno srečanje, ki je ob petju in godbi harmonike zbralo več sto ljudi v Ogrisovi dvorani. Navdušenja ni bilo konec, ko sta kratko nagovorila zbrane predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin in v imenu prireditelja podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu dr. Mirt Zwitter, ki je nato predal kar 36 pokalov, medalj in spominskih daril najboljšim trem vsake skupine tekmovanj, najboljšim skupinam in organizacijam. Posebno smo bili navdušeni Korošci, saj smo imeli v veleslalomu moških do 35 let s Tomijem Weissom in Jožetom Parflom drugo in tretje mesto, Erich Užnik in Hanzij Oraže sta zasedla v veleslalomu svoje starostne skupine prvo in drugo mesto, Lizij Hedenik je bila v veleslalomu žensk druga in Ivanka Weiss na petem mestu. Med ekipami pa so se tekmovalci Zveze Stovensko prosvetno društvo „Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na igro MOLČEČA USTA v nedetjo 12. marca 1978 ob 14.30 uri pri Vogiu v Št. Primožu. Gostuje mtadina iz Že tezne Kapte. Vsr pr/srčno slovenskih zadrug uvrstili na prvo mesto kar na štirih od sedmih skupin vsega tekmovanja. Takole je kratko opisal veliko športno prireditev v Št. Janžu v Rožu poročevalec: „Nad 500 tekmovalcev — smučarjev in tekačev, obilo gostov, odlična organizacija, predvsem pa enkratno in nepozabno vzdušje ob srečanju z našimi koroškimi rojaki, ki so storili resnično vse, da bi se med njimi počutili kot doma, torej v nekaj besedah: nadvse uspel 5. AGROSKI!" Občni zbor SPD „Dan;ca" Slovensko prosvetno društvo „Danica" in pevsko društvo Št. Vid v Podjuni sta izvedla v nedeljo, dne 5. marca svoj redni občni zbor. Predsednik Stanko Wakounig je uvodoma pozdravil zastopnike obeh osrednjih kulturnih organizacij. Nato je podal pregled o delovanju društva, v katerem delujejo štiri sekcije. To so: Pevski zbor, trio .Korotan", igralska in otroška skupina. Obžaloval je pomanjkljivosti na področju izobraževanja odraslih in športnega udejstvovanja in da je premalo kontaktov z obema osrednjima kulturnima organizacijama. Seveda pa se je centralam tudi zahvalil za pomoč. Povedal je tudi, da društvo še vedno nima svojih prostorov, kar je velika ovira za uspešno delovanje, zato je na občnem zboru bilo povedano, da si je društvo postavilo za cilj ureditev svojih lastnih prostorov. Iz tajniškega poročila, katerega je pedala Milica Koncilija je bilo razvidno, kako izredno dobro deluje društvo. V minuli poslovni dobi je društvo izvedlo skupaj 104 prireditve. To so bili samostojni nastopi, gostovanja ter sodelovanja z drugimi društvi. V letu 1976 je pevski zbor nastopal na številnih koncertih doma in pri sosednih društvih, gostoval pa je tudi v Novem mestu, Mariboru, na Dunaju in v Trstu ter snemal za ljubljansko TV. Trio Korotan je razen tega še gostoval na Tirolskem in v Jajcu v BIH ter snemal za avstrijsko televizijo. Najbolj pomembna je bila v letu 1977 14-dnevna turneja ansambla .Korotan" po Kanadi in ZDA, kamor je ponesel našo pesem maja. Razen tega je .Korotan" nastopal še v Dravogradu, Veržeju, Moravcih, Kranju in na domačih ter na prireditvah sosednih društev. Pevski zbor pa je gostoval na Primskovem in v Velenju. Društvo je imelo v gosteh pevski zbor iz Primskovega in zbor „Krka" iz Novega mesta, s katerima goji že več let dobre stike. V letu 1978 je društvo imelo že 8 prireditev. Vsako leto SPD .Danica" priredi materinsko proslavo (tu so aktivni najmlajši), za turiste pa več pevskih večerov, društveni ples, društveni izlet in novoletni koncert. Pevski zbor vedno kaj posname za radio Celovec in RTV Ljubljana. Igralska skupina je naštudirala dve igri .Krivoprisežnik" in .Klobčič" s katerima je imela doma kot pri sosednih društvih veliko uspeha. Iz tega poročila je razvidne, da v Št. Vidu v Podjuni pridno delajo. Ker je predsednik pokazal, da je zmožen in društvo dobro vodi, ga je občni zbor ponovno izvolil za predsednika. V odbor pa je prišlo nekaj mladih članov, kar je zelo razveseljivo. Po občnem zboru je Mirko Perč predvajal slovenski barvni film .Povest o dobrih ljudeh", katerega je občinstvo dobro sprejeto. Zveza stovenske mtadine vabi na miadinski Nastopati bodo: festiva! Ansambet .PEPEL tN KRF ki bo v soboto 8. oprita 1978 sotisfi — DtTKA HABERL ob 19.30 uri pri Šoštarju v OTO PESTNER Gtobasnici EDVtN FUSER ter domači interpreti Prisrčno vabtjenit Smrt Sturmovega očeta in matere y" Za Šturmovo p. d. Tomanovo družino v Svinči vasi pri Št. Tomažu je bil prejšnji teden prav gotovo najtemnejši in najžalostnejši, saj je v presledku štirih dni zgubila kar dva družinska člana — očeta in mater. Drugi dan po pogrebu očeta Andreja Šturma, ki je umrl v 83. letu starosti, je v petek 10. marca umrla tudi njegova žena Zofija, stara 72 let. Tako je bila Tomanova družina na mah oropana svojih najdražjih, kar je seveda velik udarec predvsem za otroke, sorodstvo ter za prijatelje in znance. Oba pokojna Andrej in Zofija Šturm sta prav tako kot na stotine drugih koroških Slovencev, v času Hitlerjeve strahovlade, delila usodo pregnanstva. Postaji trpljenja sta bili Rechnitz in Eichstatt. V Eich-stattu jim je umrla hčerkica Vera, na katero spominja grob z lepo spominsko ploščo na pokopališču omenjenega mesta. Čeprav je Sturmova domačija zelo odrezana od slovenskega zaledja, so Tomanovi ostali zvesti pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Med obema vojnama, ko je bila prosvetna dejavnost v tem kraju še bolj živahna, saj je v Št. Tomažu delovalo prosvetno društvo .Edinost", v katerem je bil pokojni Toman glavni steber — pevovodja, organist itd., so tamošnji prosvefaši še tik pred vkorakanjem nacističnih sil, sklenili, da bodo uprizorili iqro .Miklova Zala". Tudi na zadružnem področju je bil pokojni Šturm zelo aktiven, saj je bil do smrti predsednik do- mače posojilnice v Št.' Tomažu in dolgoletni odbornik celovške posojilnice. Zaradi naprednega kmetovanja in razumevanja potreb našega ljudstva, mu je le-to zaupalo glasove, tako da je bil izvoljen za odbornika koroške kmetijske zbornice. Pokojni Toman je bil do poslednjega živo povezan z dogajanji na južnem Koroškem oziroma s situacijo naše narodne skupnosti. Z njegovo smrtjo smo zgubili pomemben steber kulturno-politične dejavnosti zlasti famošnjega območja, vendar nas tolaži dejstvo, da so njegovi sinovi in herčka vredni otroci takšnega očeta oziroma takšnih staršev. Pogrebne obrede je ob asistenci številnih duhovnikov opravil prelat Aleš Zech-ner. Od obeh umrlih se je z v srce segajočimi besedami poslovil predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer, ki je orisal življenje in trpljenje obeh sotrpinov-izseljen-cev. V slovo so zapeli tudi radiški pevci pod vodstvom Šimeja Wru-licha. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, med njimi številni nekdanji izseljenci iz vseh treh koroških dolin — Podjune, Roža in Žile. Velika množica ljudi in številni venci, med njimi tudi venec Zveze slovenskih izseljencev, so bili prepričljiv dokaz, kako priljubljena in spoštovana sta bila Tomanov oče in mama med ljudstvom. Andreja in Zotijfo Šturm bomo ohranili v častnem spominu, sinovom, hčerki in ostalemu sorodstvu izrekamo naše globoko sožalje. Antifašistični dnevi v Ceiovcu V koroški metropoti so v ponedetjek otvoriti .Antifašistične dneve", ki bodo trajati do vktjučno 16. marca. Pri-reditetji teh dnevov so Društvo prija-tetjev Ktadiva, Ktub potitično zainteresiranih iena. Komunistična študentska zveza, Stovensko prosvetno društvo Bisernica v Cetovcu, Zveza stovenske mtadine in Zveza sociatističnih študentov Avstrije. Antifašistične dneve v Cetovcu so otvoriti z antifašističnim dokumentarnim titmom o avstrijskem odporniškem gibanju [Gewatt und Gewissen), nada-tje je bit na programu vzhodnonemški fitm o koncentracijskem taborišču Bu-chenwatd [Jeder hatte einen Namen). V torek je v Gaterij) Hitdebrand profesorica Marie Tidt z Dunaja imeta predavanje z nastovom .Nacionatso-ciatizem in žena". Včeraj 9. marca zvečer sta Ktub Prežihov Voranc in SPD Bisernica v prostorih ktuba [Bene-diktinerptatz) organizirata predavanje Stovenci in ..Anschtuf)", ki ga je imet dr. Luka Sienčnik. Danes, 10. marca bo ob 19. uri v ktubu Prežihovega Voran-ca predavanje — .Avstrijski detavskt razred v boju proti nacionatsociatiz-mu". Predavatetj je asistent dr. Witti-batd Hotzer iz Cetovca. Prireditetja sta: Ktub Prežihovega Voranca z Zveza sociatističnih študentov Avstrije [VSStG). V nedetjo 1!. marca je na sporedu vožnja oziroma obisk koncentracijskega taborišča v Mauthausnu s potožitvijo venca. Odhod tz Cetovca ob 6. uri zjutraj s parkirišča pred ce-tovškim gtavntm kotodvorom. Povratek še istega dne zvečer. Prispevek za vožnjo znaša ISO šitingov. Prijave so možne pri vsaki organizaciji-priredite-tjici att pa pri posameznih prireditvah. V ponedetjek 13. marca ob 19. uri v Ktubu Prežihovega Voranca predavanje Stovenci v tetih 1938 do 194S. Pri-reditetja sta Ktub Prežihovega Voranca skupno z Zvezo stovenske mtadine. Referat in diskusija bosta v nemškem jeziku. V četrtek 16. marca ob 16. uri pa bodo na univerzi v Cetovcu [Universi-tatsstraf)e 67) predvajati antifašistična dokumentarna fitma: .John Hartfieid — fotomontaže" ter .Hetden" (ZRN). Prireditetj tega večera je Zveza sociatt-stičnih študentov Avstrije. Slovensko prosvetno društvo „Je-pa-Baško jezero" v Ločah vabi na SREČANJE TAMBURAŠEV na velikonočno nedeljo 26. marca ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah nad Baškim jezerom. Nastopajo: tamburaški ansambet iz Reteč, vodi Franc Rant; tamburaški ansambel iz Hodiš, vodi Dorica Sabotnik; tamburaški ansambel iz Loč, vodi Erika Wro!ich; moški zbor graških študentov, vodi Aleks Schuster in moški zbor SPD .Jepa-Baško jezero" iz Loč, pod vodstvom Simeja Triesniga Vstopnice so v predprodaji pri zastopnikih krajevnega društva in eno uro pred koncertom. Prisrčno vabtjenit 10. marec 1978 VESTMIK š^v. 10 (1856) — s Grablje pri Pliberku V soboto 4. marca smo ob veliki udeležbi spremljali na iibuško pokopališče Mafijo Stanič, rojeno Potočnik, p. d. Dumpetnikovo mater i: Grabelj. Pokojna je dosegla tepo starost 87 tet. Bita je sestra znanega in pred teti umrtega nekdanjega urednika Slovenskega vestnika Lovra Potočnika p. d. Dumpetnikovega Voranca. izhajala je iz družine, ki je mnogo žrtvovala za narodov blagor in pri tem črpala svojo moč tudi iz slovenske knjige in besede. Pokojna je bila prava slovenska mati, ki je morala v svojem življenju mnogo prestati, saj je bilo njeno življenje povezano s stalnim bojem za ohranitev svoje kmetije in svojega narodnega prepričanja. Poročila se je s Trbulovim Lekšom. V zakonu sta imela tri otroke in živela v lepi slogi. Dumpelnikova mati je bila prava dobričina. Rada je vsakemu pomagala in vsakemu, ki je Dob pri Pi;'ber4ru PreJ JoFrltM wesecew swo se ?M noM&wr:%e77! po^opglišČK z% vedno poJot-'Ji oJ Franc% Ro/e-fa, p.d. Žl-f DoFa. France Pole se je rojil prej §3. leti v Perm pri VI-j7at;l zn je ostaj Jo ^onca svojega žžvJjenja prava Aras^a ^orenžna. Njegovi sraršz' so že prej prvo sverovno vojno prišli s Przznors^e ^ nam na Koroško zn ^Mplll Žžp/novo ^mezžjo, Aarero je po^ojnž poJeJovaF Njegovo žzv/jenje nz' Pilo /aF^o, posebno se, ^er je Pl! že oJ rojstva znva/zJ an se mzz je pri Je!% zelo tež^o gojilo. Na^or marsz^aterž ^met ta^o je tzzJž po^ojnž ostaj samec. Do smrtž se je ženž/, a oženzj se nž. GospoJarž/ je sam, ^a^or je pač zna/ zn zmogel. Vse^a^or se mzz je na stara (eta poznajo, Ja nz' Imel življenjske Jrzzžzce, ^1 jz: mzz pomagaja prekrojiti vsa^-Janje težave. FJjrzF vsemzz. je pokojni Franc ostal prava kraška grča Jo svoje smrti. Nikoli nž pozakll svojega porekla žn se je tzzJž, Jokler je pač mogel, zzJeže-ževaž našlk pržreJžtev ter se veJno zanimal zn Jelal po svojlk moček za Jokroklt nase naroJne skapnostl. Pokojnemn Žlplnovemn Franczz naj 7*o naša zemlja lakka. dvojcem Izrekamo naše glokoko sožalje. Stovensko prosvetno društvo „Rož" v Št. Jakobu v Rožu vabi na igro MOLČEČA USTA v nedetjo 12. marca ob 19.30 uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Gostuje mtadina izŽetezneKapte. prišel k hiši postregla z jedjo in pijačo ter če je bilo potrebno tudi dala prenočišče. Njeno srce je bila ena sama dobrota in to kljub temu, da na domu tudi ni bilo vsega v izobilju, je dajala potrebnim samo za „Bog lonaj". Težkim gospodarskim časom so sledila še težja leta nečloveškega fašizma. Težki udarci so sledili eden za drugim nai Dumpetnikovo družino, ki se je uprla hitlerjanski tiraniji. Edini sin Karel je že 1939. leta pobegnil iz nemške vojske in si poiskal zatočišče v stari Jugoslaviji. Tam je živel pod tujim imenom zaposlen v nekem hotelu v Kraguje-vacu v Srbiji, kjer je bil leta 1942 med 7.500 Kragujevčani kot talec ustreljen. Nemci so takrat namreč vse moške — Kragujevčane pobrali in postrelili. Tedaj so bili strašni časi in tega ne smemo nikdar pozabiti. Mati še ni prebolela sinovo smrt in že je istega leta umrl tudi njen mož. Ostala je sama s hčerkama in nadaljevala boj za svoj in narodni obstoj. Ko so se pojavili prvi partizani, so pri Dumpelniko-vih našli vso podporo in pomoč. Vigredi leta 1943 pa so gestapovci zaprli tudi njeni hčerki Lonco in Marico in ju odgnali v koncentracijsko taborišče Ravensbruck. Tako je Dumpelnkova mati ostala na kmetiji sama in uporno prenašala vse križe in težave, ki so se ji stavili na pot. Končno je prišla težko pričakovana svoboda. Vrnili sta se hčerki iz taborišča in spet je bilo lepše. Vendar mati je morala grenki kelih izpiti do kraja. Kakor marsikaterega koroškega Slovenca so po vojni aretirali tudi njo. Tokrat so bili to Angleži iz vrst specialnih oddelkov FSS in jo imeli v zaporu tri mesece. Prsi Dumpelnikove mame so krasila nešteta nevidna odlikovanja, odlikovanja, ki jih more sprejeti za svoja dejanja le slovenska mati. Kakor je bila pokojna v njenem življenju dobra, usmiljena in skromna, tako je tudi umrla — skromno in tiho. Dumpelnikovi mami naj bo po trudapolnem življenju lahka domača zemlja. Težko prizadetima hčerkama Lonci in Marici ter ostalemu sorodstvu izrekamo naše globoko sožalje. JUTRI OTVORITEV JUBILEJNE „GAST 78" Letošnji 10. jubilejni sejem gastronomije in turizma „GAST 78" v Celovcu bo v soboto 11. marca slavnostno otvoril zvezni prezident dr. Kirchschlager. Sejem „GAST" si je v teku desetih let obstoja pridobil toliko zaslug in žel toliko uspehov, da ga lahko smatramo za pomemben turistični oz. gospodarski dejavnik ne samo Koroške temveč tudi ostalih zveznih dežel in sosednjih držav. Prizadevanja tega strokovnega sejma gredo v to smer, da iz leta v leto nudijo nove zanimive in strokovno dragocene programe. Z izgradnjo hale 5 leta 1976, se je ponudba zvišala kar za 40 odstotkov. Čeprav se razstavna površina stalno veča, tudi tokrat ni bilo mogoče spraviti pod streho vseh prijavljenih podjetij, kar je v neki meri tudi gospodarska škoda. Na tokratni „Gast 78" bodo številne posebne razstave in prireditve, ki pestrijo in bogatijo program gastronomije, dosegle še poseben poudarek. Naj samo omenimo 7. mednarodno tekmovanje mladih kuharjev iz Nižje Avstrije, Češkoslovaške in Švice; tekmovanje reno-miranih koroških gastronomskih podjetij „GAST Bife"; posebno raz-sfavo "Aktivna oskrba gostov" itd. Na letošnjem strokovnem sejmu bodo prvič nastopili — WIFI s svojo posebno razstavo, koroški in štajerski pivovarnarji s svojimi proizvodi ter peki, ki bodo predstavili pekarniško peč v akciji. Kot po navadi bodo tudi tokrat dali velik poudarek vlogi kuhinje. Poleg tega bodo seveda obiskovalci posredno ali neposredno soočeni z raznim; napravami in stroji, ki so kakorkoli v zvezi s tujskim gospodarstvom. Do vključno 19. marca bo „Gast 78" na gastronomskem in turističnem področju središče zanimanja v deželi in pa tudi sosednih držav. Slovenska prosvetna društva v Bilčovsu, Kotmari vasi, Svečah, Šentjanžu in Šentjakobu vabijo na 3. Rožanski izobraževaini teden od 10. do 18. morca 1978 z naslednjim sporedom: Petek, 10. 3. ob 19. uri v forni dvorani v Kotmari vasi: otvoritev in predavanje univ. prof. dr. Norberta Schausbergerja ,Der Griff nach Osterreich — Der Anschluf) 1938" Sobota, 11. 3. ob 20. uri pri Linčiju na Moščenici: predavanje dr. Antona Feiniga — Hišna in ledinska imena Moščenice in okolice Nedelja, H. 3. ob 19.30 uri pri Adamu v Svečah: predavanje dr. Valentina Inzka ^Andrej Einspieler in slovensko vprašanje na Koroškem — ob 90-lefnici smrti očeta koroških Slovencev*. Sodeluje pevski zbor SPD Kočna Sreda, 15. 3. ob 14.30 uri v farni dvorani v Št. Jakobu: lutkovna predstava lutkovne skupine KDZ ,Užaljeni medvedek" — Ob 20. uri pri Mikiavžu v Bitčovsu: Moč in vpliv javnih občil — seminar o TV in filmu Četrtek, 16. 3. ob 19.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu: Literarni pogo-govor z mladjevci — Ob 20. uri pri Hašparju Durniku v Podsinji vasi: predavanje dr. Antona Feiniga — Hišna in ledinska imena Podsinje vasi in okolice Petek, 17. 3. ob 20. uri v farni dvorani v Kotmari vasi: Marko Jernej — Zanimivosti iz Južne Amerike. Sodeluje pevski zbor SPD .Gorjanci* Sobota, 18. 3.: ob 14. uri v ijudski šoli v Biičovsu: Otroški popoldan — igra, lutke, zabava ob 16. uri pri Mikiavžu v Biičovsu: Seminar za mladino .Kako do objektivne informacije?" predavatelj Rene Reichel z Dunaja Obeta se dobra zimska sezona Lep uspeh v avstrijskem tujskem prometu smo zabeležili v mesecu januarju. V primerjavi z lanskim letom se je število nočitev v tem mesecu zvišalo za 11 odstotkov na 8,5 milijona. Pri tem rezultatu je zanimivo ugotoviti, da se je število nočitev zvišalo tako s'strani tujih gostov (za 13 odstotkov) kakor tudi domačih ( + 5Ns). Posebno lepe rezultate sta v januarju beležili zvezni deželi Koroška in Solnograška. V prvi polovici zimske sezone 1977-78 — to je od novembra do januarja — smo v Avstriji zabeležili lep uspeh; porast števila nočitev je namreč znašal 8,3 odstotka. V tem času smo v Avstriji zabeležili 15,4 odstotka nočitev. Ker se pa tudi v mesecu februarju obeta ugoden dotok turistov, smo zato že danes lahko prepričani, da bo letošnja zimska sezona prav gotovo uspešna. Tudi za letošnjo poletno sezono so upravičeni upi, da bo ugodna, to predvsem zato, ker je bilo povpraševanje v mesecu januarju s strani tujih gostov večje kot v lanskem januarju. Narodni svet koroških Slovencev prireja v soboto 22. aprila na Dunaju SPOMINSKO PROSLAVO ob 35-letnici obglavfjenja sefskihinkapefških žrtev naciima Proslave se bo udeležil tudi zvezni prezident dr. Rudolf Kirchschlager. Slovensko prosvetno društvo .Obir" na Obirskem vabi na tZLET V PLANICO v nedeljo, dne 19. marca 1978. Ogledali si bomo smučarske skoke na 120-metrski skakalnici. Odhod bomo še sporočili. Prijave sprejemajo: Berti Furi-jan, HP Železna Kapla, tel. 231; šola naObirskem, tel. 261 02; gostilna Kovač na Obirskem, telefon 261 12 Stovensko prosvetno društvo "Borovlje" vabi na skioptično predavanje o LUŽtŠKtH SRBtH ki bo v nedeijo 12. marca 1978 ob 14.30 uri v društveni sobi v Borovijah. Predavata: dr. Pavei Apovnik in Hanzi Weiss Prisrčno vakljenl/ Miadina iz Št. iija ob Dravi vabi na igro MAM ki bo v nedeijo 12. marca ob 14.30 uri v farni dvorani v Št. Hju. Gostuje KPD iz Šmi-heia. Prisrčno vakljenll JANEZ ŠVAJNCER 10 Pridi k potoku „Tudi to mi je povedala. Saj ml je nerodno, da moram govoriti. Če sem že začela, bom tudi končala. Primajala sta se noter in rinila v goste, ker so bile vse mize polne, tadva pa sta se komaj držala na nogah. Dolga pripoved, bom kar skrajšala. Nadevala sta se ga že v točilnici in še jima ni bilo dovolj. Tilda je prosila Ferenca, da bi jo odpeljal domov spat, on pa je trmasto ponavljal, da hoče v Karbovo gostilno. Najbolj nenavadno pri tem je to, da se je Gregor Šipek poslovil v točilnici in odklonil prijateljevo vabilo, naj bi mu delal družbo pri Karbi. Napotil se je prot! stanovanju, pa se je spet pokazal na cesti ravno tedaj, ko se je mimo pripeljal Ferenc Palir. Fant je ustavil in pobral Gregorja." „Pobral," je zamerljivo zategnil Gregor Šipek. „Nobene Taktnosti, nobene vljudnosti. Poberem rokavico, čevelj, nogavico, cigareto pohodim in potegnem iz škatlice celo . . ." „Norčuješ se iz sebe, kar je sicer pozitivno, toda v tem Primeru ni niti malo olajševalno. Naj ti zategnem uzdo? Odrasel si in sam odgovarjaš zase. Lahko te le svarim in odsvetujem kakšno pustolovščino. Današnji čas ni naklonjen packam. V mojih časih je v osnovni šoti to sodilo k pouku iti vzgoji. Nastaviti sem moral dlan in učitelj Šarbank je mojstrsko obvladat svoj posel. Palico je zavihtel in jo spustil ravno takrat, ko je bila dlan najbolj izprožena. Le kako da je imel Tako dognan občutek, da je lahko stopnjeval telesno bolečino? Nekoliko sem se odmaknil od snovi našega pogovora. Špela, "adaljuj!" Učiteljica je migotala s prsti na obeh rokah. „Zinka je Tekla, da ni bilo nič posebnega. Ljudje so napolnili vse prostore in se prijetno zabavali. Kolikor je bilo mogoče, ker so se nagnetli, kakor da do te ure še nihče nikjer ni odprl nove gostilne. Plesalci sploh niso prišli do sproščenosti." „To se že lepše sliši," je zadovoljno pritrdil Gregor Šipek. ..Sproščenost kjerkoli. Dol z natezalnice!" ,,Kako si fin," je zabrusila Špela Hreščak. ,,Pa sinoči? Vidva s Fercncom sta bila v gostilni največji problem. Hotela sta, da bi bila cela hiša vajina. Kaj nista hodila po dolgem in poprek po prostorih? Bodita zadovoljna, da nista nale-letela na grobijana. Pokazal bi vama s pestjo in še s čim drugim, da bi vaju minilo sprehajanje v gneči. .. Nadlegoval si Čikovo Tildo. Vpričo prijatelja, ki ti je v točilnici in tudi tam dajal za pijačo. Lepa hvaležnost. Na srečo je Tilda imela trezno glavo." ..Drugače bi se mi vdala?" Gregor Šipek si je prižgal novo cigareto in v kolobarčkih spuščal dime predse. ,,Tvoji pogledi na spolnost," je rekel ravnatelj Gvido Zorec, ,,niso v osnovi za javno rabo." ,,Zakaj pa ne? Sem popoln pristaš naravnosti in odločno odklanjam najmanjše ponaredke." ,,Izmikaš se ko jegulja," je očitajoče vrgla Špela Hreščak. ,,Ali si pomislil, da so ti naša dekleta morala zameriti? Vpričo njih si se šel velikega osvajalca Čokove Tilde. Dekleta, ki ni iz njihovega in tvojega kolektiva. In z njo je bil fant, tako rekoč zaročenec." Gregor Šipek se je zahihital. ,,Tuje blago se samo hvali. A misliš, da sem pogrešil? Po tvojem bi si moral izbrati katero od naših deklet? Veš, da nisem pomislil na to možnost. Še res je, kar trdiš, čeprav moram priznati, da se niti malo ne spomnim, ali sem bil zares v Karbovi gostilni in ali so bila tam tudi naša dekleta." ..Oprosti, ampak kratko in malo sem te ujel na laži." Ravnatelj Gvido Zorec se je presede! in si poravnal hlačnici pod koleni. ,,Torej je samo tvoj dvojnik tečnaril." ,,Dvojnik." Gregor Šipek je vzdihnil. ,,Odlična primerjava. Dvojnik, prinesi mi škatlico cigaret! Odide, jaz obsedim in mirno čakam, da se vrne. Dvojnik, pojdi spat namesto mene!" Špela Hreščak je vzdihnila: "Občutljiv si ko kamen! Ti, zbiralec posebnih primerkov! Bil si na očeh naših deklet in si uganjal norčije, ne da bi te bilo vsaj malo sram." ,,Pogreto in drugič servirano," je mirno rekel Gregor Šipek. ,,Naj ponovim, da se ne mešam v tvoje osebne zadeve," je rekel ravnatelj. ,,Če te mikajo dekleta . .. Nočem te izzvati, da se mi izpoveduješ. Vendar, učitelj v javnem prostoru ..." ,,Tovariš ravnatelj, prosim, katero mi priporočate?" ,,Kakor da te je udarila kurja slepota!" Spela Hreščak je vrgla naravnost. Gregor Šipek je nabral ustnice. ,,Brrr! Odprla se je hiška in ptička je odletela v zeleno naravo. Zakaj ne smem vprašati? Vidva sta izkušena in me zanima vajin okus." ,,Mar smo na sejmu?" Ravnatelj Gvido Zorec je majal z glavo. ,,Izbirati in zlogovati: Ta ne, ta ja. Nočem zaigrati sodnika. Se boš že sam odločil. S te strani si mi neznana dežela." ..Tovariš ravnatelj, vi ste rojeni pedagog! Malo je še razklepano, pa boste že skovali, da bo rezilo rezalo." Ravnatelj in učiteljica sta kazala začudenost. "Moj oče ne bil kmet, a koso sklepa, da je ostra ko britev. To sem dal za primerjavo, čeprav pedagoško vzeto ni niti utemeljeno niti zgrešeno." ,,Spretno se izmikaš," je ihtavo menila Špela Hreščak. ,,Priznaj, da si ga lomil v Karbovi gostilni." ,,Pa ti bo odpuščeno, boš rekla in mi dala odvezo," je pripomnil Gregor Šipek. ,,Od mene zahtevaš nemogoče. Dejal sem vama že, da se ne spominjam podrobnosti. Ati sem se družil s Tildo ali z Zinko, kako naj priznam? Obe sta mi nedosegljivi ko lunino vozilo. Prijatelju Ferencu Palirju ne bom jemat dekleta. Zaročena sta, kar razumem tako kakor dejstvo. Ta bi bila lepa, da bi ona odšla z mano namesto z njim na matični urad." ,,Ferenc Palir?" Ravnatelj je malo pomolčal in nato vpraša!:,,Z njim si se družil?" ,,Zakaj pa ne?" Gregor Šipek se je nasmehni). ,,Nergač. Pod tem vzdevkom poznam fanta. Dokler je Dolgčas Do/gč<2$, M/ f$e ^7 7/72/7 z 77 to, 7/77 7777222 ne /h Mo Jo/gMt. /72 sp/0/7 77e p07772$//7770 7777 to, M $7720 $<27777 Erifi $fo/e „72fS7*eČe". /77/7- ^o Mgov<27*;ate, M /e o^žcfof<27!;<2 vreMo, ^cr 7T7Z7'27 777/z:t/:7!$^fgzt 777 22o/7C77Cg77 7/r77gCg77 pro$tor77, ^/er ^2 777/777/2 //722//?, E/ 77/77777/0 po/-777/7 žepov 777 z<2to 77e 777ore;o poteMt; po go-$t777$^t/7 /0M///7, prež/ve/Z prosf/ C77$. P<7 M v ^77777 777 777! $pore<Ž77 77o/?e7zegd Jo/zregTt /7/77777 777 J77 177