60. številka. Ljubljana, vtorek 15. marca. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avsti o-o gersk v dežele /a celo leto 16 gl., M pol letaSgL, za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje defccle toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za retrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste *> kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat sili večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej liiši ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodne; tiskarni" v Kolmanovej hiši. Grozna novica! Telegram iz Peterburga nam poroča grozovit dogodek, ki bode po vsem svetu vzbudil največjo pozornost: največji sočut za nesrečno žrtev, gnjus pa do krvavih nečloveških zločincev. Ruski car je ubit! Telegram iz Peterburga (Agence Russe) poroča: Ko se je car peljal 13. marca popo-ludne iz jezdarnice mimo palače velike kneginje Katarine, vrgli so mu zločinci, preoblečeni kot delavci, kidajoči sneg, pod kočijo bombo, katera se je razletela, razdrobila voz, a nij carja nič oškodovala. Peklenska roka pa je imela pripravljeno še drugo bombo, ki je svoj žalostni cilj dosegla: razpoknivši se, odtrgala je carju obe nogi, vsled česar je car izgubil takoj vso zavest in prenesen v svoj kabinet je ob 4. uri popoludne izdihnil v velikih mukah svojo dušo. — Večkrat so revolucionarni rovarji neke male stranke takozvanih nihilistov, ki hote le vse obstoječe uničiti, posezali po življenji blažega ruskega carja Aleksandra II., a ne dosegli ga. Čudovito je bil večkrat iz smrtne nevarnosti otet, in uže smo upali, da ne bodo zlovoljniki zmagali, temuč obu-pajoči nad posrečkom svojega zločinstva odstopili od zlega namena. Ali evo, nazadnje zloba triumfira. Smrtno zadet je svojo dušo izdihnil, kot žrtva državnega reda, ruski car, blagi osvoboditelj ruskih kmetov, osvoboditelj balkanskih Slovanov. Torej to nij kakov samodržec tiran, ki bi ga bila zadela blazna roka svobodnjaškega fanatika, nego padel je v svojej krvi blag vladar, kateremu niti protivniki nijso mogli odrekati ljubezni do svojega naroda. To je tragično, in za nas, ki smo slovanske krvi, tem bolj srca prodirajoče, ker vidimo, da je v groznej smrti padli prvi mej Slovani! Na grob carja druzega Aleksandra Nikolajeviča padajo solze ne le ruskega naroda, nego vsega dobrega Slovanstva, tudi naše. Po vsem svetu pa, kjer koli so ljudje človeškega srca, čulo se bode samo milovanje visoke žrtve in gnjus pred gro-zodejniki. Iz državnega zbora. Z I »u naj a 12. marca. [Izv. dop.J „Grof Coronini je od predsedništva odstopil," ta beseda je šla od ust do ust, ko je včeraj zvonček poslance klical v dvorano k začetku seje. Nikdo kaj tacega nij pričakoval in malokdo je verjel, da je resnično, dokler nij stopil dr. Smolka na mesto predsednikovo in izročil zapisnikarju pismo grofa Coroninija, da ga prebere. Molče je vse poslušalo, le ko pravi Coronini, de nema več splošnega zaupanja mej poslanci, zanikalo se je to od vseh stranij. Po prebranem pismu nasvetuje grof Hohenvvart, da zbornica izreče svoje globoko obžalovanje ob odstopu grofa Coroninija, čemur cela zbornica pritrdi. Za levico je ta Coroninijev korak hud udarec, a ona sama ga je zakrivila s svojimi vednimi škandali; zlasti zagrizeni Herbst je poslednji čas proti Coroniniju in sploh v zbornici tako pobalinsko in surovo obnašal se in njegovi privrženci so mu pri tem nedostojnem početji z očitnim namenom, grofa Coroninija razžaliti, tako ostentativno pomagali, da se je vse to moralo pristuditi vsacemu izobraženemu človeku. Grof Coronini se je umaknil tem škandalopočetnikom ter s tem tudi raztrgal vez, katera ga je vezala še na levico. Položil je tudi svoj mandat kot poslanec, a nij dvomiti, da bode spet izvoljen; potem pa gotovo ne bode tam stal, kjer Herbst, Sturm in jednaki ljudje škandale aranžirajo v zbornici in na ulicah. V prihodnjej seji se ima voliti novi pred sednik. Eksekutivni komite se je o tem uže posvetoval in sklenil voliti za predsednika dr. Smolko, ki je zdaj prvi podpredsednik, za prvega podpredsednika g. barona Godela, za druzega pa mesto prepustisti levici, naj ona jednega svojih imenuje. Debata o hišnem davku se je nadaljevala in ker so se Tirolci uda]] ter sklenili glasovati za postavo, nij bilo strahu pri glasovanji po imenih. Za predlog, da se naj gre v spe jalno debato, je glasovalo 177 poslancev, mej temi cela desnica, (razen dveh južnih Tirolcev), moravski veliki posestniki in dr. Kronavvetter; proti je glasovalo IGO poslancev levice in dva južna Tirolca. Tirolcem se je dosti olajšav obečalo, da so glasovali za postavo. Z Dunaja 13. marca. | Izv. dop.] Eksekutivni komite je sklenil, kakor sem uže poročal, klubom desnice priporočati, da volijo Smolko za predsednika, barona Godela za prvega podpredseduika, a mesto druzega podpredsednika da se prepušča ustavovernej stranki. Ker pa so nemški liberalci izrekli, da oni nehčejo tega kompromisa, sta Hohen vvartov in češki klub sklenila, nobenega kompromisa ponujati več liberalcem, za pred sednika dr. Smolko izvoliti, prvega podpredsednika češkemu klubu prepustiti, ki bode menda kneza Lobkovica nasvetoval, barona Godela pa pustiti na mestu druzega podpred sednika, ker je g. baron Godel sam izrekel, da si ne želi stopiti na mesto prvega podpredsednika. Avtonomistična stranka je o tej priliki spet pokazala svojo spravedljivost, liberalni kolovodje Herbst, Sturm itd. pa pridignjejo boj na nož in dozdaj še terorizujejo zmernejše elemente svoje stranke, ker jim obetajo, da bode kmalu konec te sisteme. Varali pa se bodo kakor so se varali pri glasovanji o hišnem davku, pri katerem ho mislili gotovo večino dobiti. Politični razgled« V Ljubljani 14. marca. Naučna komisija Ko«|»<»flftli«» /bor- ■■U*c je imela 10. t. m. sejo. Iz izida te seje se vidi, da Lienbacherjev šolski predlog v gospodskoj zbornici valjda ne bode večine dobil, ker je z ustavoveni zoper njega glasovala tudi srednja stranku, zanj pa samo avtonomistična stranka gospodske zbornice. Odstop grofa Coroninija je za ,.u*tav«»-verno" Btranko grenko zdravilo, katero si slade s tem, da mečejo psovke za njim. „Kdo pa je Coronini", zaničljivo vpraša organ rojenega finančnega ministra. „Coroniniju je manjkalo vsega, da bi dostojno izpolnjeval svoje mesto", pravi „N. Fr. Pr." „Omahljiv, jako omahljiv je bil Coronini", pridiguje organ nemških nudjonalcev. Čudno! takoj potem in v enej sapi pa vsi ti listi izražajo upanje, da bode Coronini, voljen zopet za poslanca, stopil v državnem zboru na tisto stran, kjer sede isti kričači, ki so ga s predsedniškega stola se svojo surovostjo vrgli. To je uže skrajna domišljija o ustavoverskej vlečnej moči. Dunajske in peštanske novine so v zadnjem času posebno rade pisale, da namerava dalmatinski namestnik baron Hodie odstopiti. Uradna „\Viener Abendpost" od 12. t. m. pa pravi, da so vse te in jednake vesti izmišljene. Vil * H j «^ : golo roko. Peršin, tudi junak, srednje^močne postave širok mož se mu je težko branil, ker imel je v facolu nekaj nakupljenih stvari, a vendar nij mogel tolovaj zmagati popolnoma. Ihivula sta se okoli po cesti dalje, k sreči Peršinu spodleti ter pade ob cesti v graben, ali si porabi ugodno priliko, da potegne tudi tolovaja soboj in ga pritisne še nižje v graben. Ko se je tolovaj kobacal iz grabna, je bil uže Peršin na cesti ter bežal kar je bilo mogoče. Tolovaj izkobocavši se iz grabna prime kolec pri cesti ter udari za njim vpijoč : „Pri moj duši, da te imam prej ko sva v Goricah". — Peršin ves spehan priteče do neke krčme in dobi človeka pred vratmi in mu v strahu pripoveduje, kaj se mu je pripetilo. A ta človek nij bil usmiljen Samaritan. da bi ga bil vzel pod streho, če je bil krčmar sam, ali hlapec, ampak rekel mu je „le kje na železniško črto pojte, tam boste brez skrbi". Tolovaj pritekel je bil tudi do krčme, a ko je slišal pogovor o napadu, jo je vendar popihal nazaj. Mislil bodeš, dragi bralec kdo je ta le bil V En tak kot jih je veliko dandenašnji, ki se oženijo na proste roke! — Da bi uže skoraj dobili postajo v Ribjeku pod Žalostno goro potem bode po tej nevarni cesti malokdo potoval. N. 91 Tolmiimkega 20. marca [Iv. dop.] Prenapetost nij nikjer koristna, torej tudi ne pri Šolstvu. Nova osnovna Šolske, postava je bila določila ljudskej šoli osemletno obiskovanje, ker toliko let je baje treba v dosego učnega smotra, ki ga ta postava določuje. A ker je osemletno obiskovanje šole ljudstvu neznosno, se je poslednje dni v državnem zboru storil zoper to odličen korak. Pri nas na Goriškem pa je bila Šolska doba uže do-zdaj skrčena na šest let. Da bi ljudska šola kljubu skrčenej šolskej dobi dosegala vso tva-rino, ki jej jo postava predpisuje, se je jelo neusmiljeno preobkladati učitelje z učnimi urami. Toliko pritiskanie učiteljev gotove ne bode imelo dobrih nasledkov; kajti, če se je pod nekdanjo šolsko dobo rodil pregovor: „Učitelji ne žive dolgo zaradi svojega teškega poslovanja", dasi so imeli le po 4 ure na dan šolo in mnogo dnij mej letom prosto, ter v primeri z zdaj tako neznaten smoter dosezati, koliko manj jim bode tedaj zdaj obstati, ko imajo od 5 do 7 ur na dan šolo in razen kakih dveh največih praznikov mej letom skoro nobeden dan prosto. Pa tudi mnogo nekoristnih stroškov bode tako pritiskanje učiteljev šolskim blagajnica m prizadevalo, ker onemoglim učiteljem ali njihovim zapuščenim družinam priznava postava nekaj penzije oziroma odpravnine. Sicer bi pa mor 1 vsak previden človek priznati, da kolikor obilnejši in težavniši je je delo, toliko veči bi moralo biti tudi plačilo — kakor je to priznal naš veleslavni deželni i.bor sklenivši šolsko postavo leta 1875, in veleslavno deželno šolsko svetovalstvo sled one postave povzdignivši šole tistih krajev, kjer je draže živeti, v eno plačno vrsto više, da dobivajo učitelji primerniše plače; le c. kr. okr. šol. svetovalstva tega ne priznajo in mnogo rekurzov je bilo, predno so jela to postavo zvrševati; naše okr. šol. svetovalstvo je pa še zdaj ne zvršuje, niti je ne misli zvršiti, ker je visokemu ministerstvu menda dokazalo, da tukajšni prebivalci ne zmorejo dajati učiteljem vekših plač ter da tukajšnji učitelji niti ne potrebujejo vekših plač (ker molčijo). Težavno se je z gosposko tožiti, a vendar so učitelji prisiljeni za svoj zaslužek reku-rirati do najvišjega sodišča ter pojasniti, da Tolminski okraj laglje plača učiteljem pristojni zaslužek nego drugi okraji na Goriškem, kar dobro vedo davkarski uradi pa tudi okrajni šolski svet. Vsekako se je pa nadejati, da postava, katero so sklenili deželni poslanci tudi s Tolminskega v deželnem zboru z ozirom na vse razmere posameznih krajev in jo je minister-stvo predložilo Nj. veličanstvu cesarju, da jo je potrdil, ter jo je bil potem dež. šol. svet vsem okr. svet. uže naročil zvrševati in se zdaj tudi zvršuje, bode naposled vendar tudi na Tolminskem obveljala, kakor popolnoma veljajo vse druge postave učitelje pritiskajoče in vsi ukazi. Sicer pa veljavo deželne šolske postave od 16. oktobra 1875 priznava tudi naslednja in poslednja šolska postava za Goriško od 4. marca 1879 v paragrafu 9, kar vendar mora biti pri vsakem rekurzu na korist učiteljev. Iz Trsta 10. marca. [Izv. dop.] Mnogokrat je bilo uže v „Slovenskem Narodu" to ženo, kako je na Primorskem, zlasti pa v Trstu in tržaškej okolici zato premalo slovenskega inteligentnega stanu, ker kmetje in delavci premalo dajejo svoje sinove v srednjo šolo, in jih izobraženci v tem premalo animi- rajo in premalo podpiram. V istem smislu piše tudi profesor Glaser v zadnjej „Edinosti". Naj njega besede tudi „Slovenski Nirod" citira, morda bodo kaj več izdah\ On pravi : „Manjka nam posebno advokatov, notarjev, zdravnikov, neodvisnih mož, za narodni blagor borečih se; nam pornanjkuje uradmkov in profesorjev, čijih srce bi vneto bilo za milo očetnjavo; v nobenem mestu na Slovenskem razmere v tem obziru nijso tako slabe, kakor tu na Primorskem; skoraj vsako mesto ima pa nekoje spoštovane narodne advokate. Tem žalostnim razmeram odgovarja na drugej strani primeroma malo število Slovencev, ki študirajo na tržaškej nemškej gimnaziji; vseh je 39. Znano je, da izhaja ogromna večina slovenske inteligence iz kmetske korenike; meščani so nam presneto malo duševnih močij. priskrbeli. Nehote se tedaj usiljuje želja, naj bi iz Tržaškega teritorija in sosednjih pokrajin Slovenci v večjem številu svoje sinove pošiljali na tukajšnjo gimnazijo, da bi s časoma tukaj napolnili one vrste narodnih boriteljev, katerih še sedaj tako nemilo pogrešamo. Ugovarja se mi lahko, da tukaj človek, delaven po drugem potu, poprej pride do kruha, kakor po osemletnem gimnazijskem in vsaj četiriletnem vse-učiliščnem glodanji šolskih klopi, in ka je sedaj malo izgleda za akademično izobražene ljudi; v splošnem pomenu velja ta ugovor a za razmere na Primorskem in na Istrskem ne. Ugovarja se morda dalje: Tužna Istra ne zmore denarnih žrtev, ki jih zahteva studirauje. Ta ugovor je v resnici trd. V tem obziru bi gotovo vlada morala nekoliko pod pazduhe seči; upamo, da se v odločilnih krogih in sicer vladnih krogih na Primorskem nekoliko nam na bolje obrne. Premnogo bi se tedaj gotovo ne terjalo, ko bi se za tiste okraje, ki so bliže Trstu, nego Pazinu in Gorici, vsaj nekaj iz državne blagajne storilo. Izvrstni dečki teh pokrajin bi se naj vsa] eno leto na tukajšnjej nemškej meščanskej šoli (dokler se nam glede enakopravnosti v šolah boljše ne bo godilo) in vsaj prva leta na gimnaziji, nekoliko podpirali : pošten in marljiv dijak si v višjih razredih v Trstu sam lehko naprej pomaga. Rodoljubne slovenske obitelji bi brž ko ne tudi s hrano jeden ali dva dni na teden takim dijakom pomogle." Iz Prave 12. marca. [Izv. dop.] Jutri v nedeljo 13. t. m. bode tukaj v Pragi slovesen pogreb Boleslava Jablonskega jednega izmej največjih in najpopularnejših čeških pesnikov. Boleslav Jablonskv, kojega pravo ime je Karel Eugen Tupy, umrl je v samostanu Zvvierzinec pri Krakovu 27. febr. 1.1. ter bil pokopan v istem samostanu. Češki klub je na pred.og dr. Riegera sklenil, da se imajo ostanki ranjcega pesnika prepeljati v Prago in pisateljsko društvo rSvatobor" prevzelo je vsa dela tikajoča se dostojnega pogreba. Dr. Jelinek, znan češk pisatelj in iskreni prijatelj Jablonskega, šel je takoj v Krakov, da dobi doizvoljenje za izkop in prevoz Jablonskega. Sredo 9. t. m. bilo je truplo J. izkopano ter pri ogromnej udeležitvi poljskega naroda prepeljano na kolodvor. Jablonskv bil je prost samostana v Zwierzinci poleg Krakova. Rojen je bil na Češkem v Kardašovej Rečici 14. jan. 1. 1813. V njegovej zapuščini našli so zvezek pesnij v poljskem jeziku pripravljen za tisk. Iz Bosno 7. marca [Izv. dop.] Oni članek, ki je v „Pest. Lloyduu izšel in koji kritikuje ovdašnje činovništvo, je tudi v bara-jevu veliko sensacijo napravil, posebno pa mej onimi, katerih se tice. Premda je bil ta članek dosta pretiran, prinesel je na videlo vendar dosta istine, kajti mej uradniki je v resnici ne malo število nesposobnih ljudi, kateri sicer visoko plaćo vlečejo, ali zato malo delajo. Tudi je mnogo takih, posebno v finančnem odseku, dosta takih ljudi, ki so bili onkraj meje rinancarji, diurnisti, i. t. d. sedaj pa ošabno kot svetovalci se zlatnim kolarom stopajo, ali vsaj take službe opravljajo, za katere je treba zanesljivih in sposobnih močij. Sploh pa je marsikaj nezdravega v Bosni, kar vlada skrbno skriva, namesto da bi rano izrezala. Glavni greh je neodločnost in pomanjkanje vsakega pravca. Vlada bi vsem rada ustregla, pa zato nobenega ne zadovolji. Politika se menja, kakor veter, denes se laskajo Moha-medancem, jutri Srbom, katolike pa, ki so jedini Avstriji udani, so popolnem v kot pritisnem, češ, ti so tako naši in zadovoljni. Slaba uprava, visoki davki in naumljena germanizacija odvrača prijateljstvo in simpatije naroda. Vsakako neugoden utis napravil je na narod zločin poreznika Markovine. Markovina 25 let star mož spri se je bil uže poprej s kotarskim predstojnikom Gjorgjevičem, kateri ga je baje potem šikaniral, tako da je sklenil Markovina ubiti ga. Kak razlog je imel ubiti financijalnega inspektora Sokolića se ne zna. — Markovina še nij obsojen. Govori se, da je v blaznosti izvršil svoj zločin, ker je baje poprej jedenkrat v strahovitej nevarnosti na morji obolel ter je utis one strašne dogodbe vzdrmal njegove živce, tako da je uzrujanost v sled šikan predstojnikovih ga na zločin dovela 28. febr. in naslednja dva dni bila je prva javna končna razprava pred okrožnim sodom sarajevskim. Obtoženci, trije bratje Smajlagići, bili so okrivljeni, da so po krivih svedokih 1878 leta zaveli b vši otomanski sod v Sarajevu, da jim je kot tobožnjim sorodnikom debele krvi (t. j. moškega kolena) prisodil ogromno zapuščino v vrednosti 70.000 gl. za pokojnim Bašagićem Telalagićem, na koji način je vdova poslednega Umija Telalagić bila oškodovani. Dva brata sta bila obsojena na 5 let, jeden na 2 leti. Od onih krivih svedokov bili so obsojeni 4. mej njimi 91 let starec, na 8 mesecev uječe. Zagovornika nijso hteli primiti, rekli so, da se bodo sami branili in Alah. Vsi okrivljeniki so muhamedanci. Zvanični list od 24. febr. javlja, da je Nj. veličanstvo blagoizvolilo popolno odpustiti dosele neodsluženi „tain" (t. j. podpora po-stradalim stanovnikom Bosne in Hercegovine). V istem listu od 3. marca prijavlja se tudi, da je „postdebit" odtegnen v Zadru izhajajočemu listu „Srpski list", kateri se ne zadovoljuje, da v Dalmaciji zdražbo dela mej katoliki in pravoslavnimi, ampak se tudi vedno zadira v vlado, činovnike, naredbe i. t. d. ter brezdušno hujska pravoslavne. Dne 3. marca otvoril se je v Sarajevu „medžliš" t. j. nekakav deželni zbor, čigar sednice so tajne. Vlada podstira predloge in načrte, članovi tega zbora pak se posvetujejo ter svoje mnjenje izražujejo. V prvih dveh sednicah govorilo se je o sredstvih, kako za-prečiti često pojavljajočo se lakoto v nekaterih okrajih, o ponarejevanji vina in drugih pijač, i o zidanji cest. — Od članov je 6 Turkov, 6 Srbov, 2 žida in samo 3. katoliki. — Od G. marca počenši držali bodo profesorji c. kr. gimnazije vsako nedeljo javna predavanja za odrasle ljudi brezplačno. Kak bode uspeh bodem o priliki javil. Policijsko vodstvo počelo bo iz dajati nekakov „Polizeiblatt.u — Telegram „Slovenskomu Narodu". Dunaj 14. marca. Smolka je s 184 glasovi zoper 146 glasov ustavovercev voljen za predsednika državnemu zboru. Ustavoverci so glasovali za Rechbauerja. — Hohemvartov oče je umrl. Iz Peterburga se javlja: Aleksander III. (dozdaj cesarjevič naslednik) je z manifestom razglasil svoj nastop na vladarski prestol; v proglasu obeta sveto, da hoče po izgledu in sporočilu svojih pra-dedov posvetiti celo svoje življenje skrbi za blagostanje, moč in čast Rusije. Vojska mu je uže zvestost prisegla. Denes so bila svečana predstavljanja v zimskej palači in so novemu carju prisegle vse civilne oblasti. Dva udeleženca pri napadu so ujeli. Tist, ki je vrgel drugo smrtonosno bombo, je ubegnil. Okolo zimske palače so se nastavili vojaki. Privatna poročila pripovedujejo, da so pred ekvipažo umorjenega carja zločinci na seneli peljali se in pred soboj imeli bombe. Mir nij bil nikjer kaljen. Domače stvari. — (Volitve v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico.) Piše se nam: Volitve v trgovsko in obrtnijško zbornico kranj sko sicer še nijso razpisane, a narodnjakom je treba klicati uže zdaj živo: pozor! Nemškutarji, kateri nemajo celo nič upanja zmagati v obrtniškem oddelku, toliko bolj svojo pozornost obračajo na trgovinski oddelek. Dan na dan imajo nemškutarski gospodje seje in se organizirajo, a o delovanji narodne stranke le premalo ali celo nič ne slišimo. Premisliti je, da imajo nemškutarji mnogo ložjo agitacijo, sosebno ker je večina volilne komisije v njenih rokah, tedaj je njim materjal za agitacijo dosto brže dobiti možno, nego li narodnjakom. Treba pa tudi nij pozabiti, kdo je sestavil imenik volilcev za kupčijsko zbornico tako, kakor je denes. Vitez Vesteneck zna še denes dobro „ordre j de bataille" zadnjih volitev v kupčijsko zbor-j nico. Zatorej kličemo narodnjake, posebno j ljubljanske, naj delajo, dokler je čas, da vrag ne bode zopet ljulike sejal. Nij zadosti da se skliče odbor zaupnih mož, potem pa se pusti vse, da naj gre kakor gre. — (Dr. F i s ter) iz 1848. leta znani vojaški duhoven dunajske študentovske legije, rojen Kranjec, leta 1834 pridigar v Ijubljan-skej stolnej cerkvi, umrl je 13. marca na Dunaji 73 let star. — Udeležil se je dunajskega upora, bil na državnem zboru v Kromeriži, a po reakciji je bežal v Ameriko, kjer je kot učitelj jako teško preživil se. Leta 1876 se je vrnil v Evropo, živel nekaj časa v Gradci in zadnji čas na Dunaji, kjer so ga podpirali prijatelji 48. leta. — (Vitez Kaltenegger) se je v nedeljo ob 1 uri vendar enkrat odpeljal na Dunaj, da prevzame tam novo službo pri nnan-čnej prokuraturi. Ljubljanski nemškutarji so bili zbobnali vse svojce vkupe, kar je bilo mogoče, in prišlo je na kolodvor južne železnice kacih 80 osob, mnogo nemških žensk, katere so bile znesle precejšnje število šopkov in cvetlic. Kakor je bilo videti, se je nem-škutarska gospoda jako teško ločila od svojega kolovodja. Pred odhodom izročili so prijatelji g. Kalteneggerju za spomenik nek album. — (Norec v vodo skočil.) Zadnjo nedeljo je skočil zjutraj ob 8. uri neki kmetski fant iz postonjskega okraja v Ljubljanico; blizu mesarskega mosta i/vlekel ga je iz vode postrešček z doigo palico, ki jo je vtopljencu pomolil in pripeljal ga na rotovž, od koder so ga odvedli v norišnico. Norec, 27 let star, sin kmetskega posestnika, je bil to storil namreč mej časom, ko je njegov varuh šel k dr. Va-lenti izprosit sprejem v norišnico, ker nij imel soboj potrebnih listin in ker ga nijso hoteli v norišnico sprejeti. Na rotovž pripeljan je rekel blaznik, da se je hotel vtopiti, ker je hud grešnik — (Josip N o 111.) Piše se nam: V Odesi izhajajoč ruski ilustrirani list „Majaku prinesel je v Št. 3. na prvej strani sliko bari-tonista Josipa Nollija, a na drugej strani biografijo njegovo pod naslovom: Josip Gotardo-vič Nolli, v katerej vrlo pohvalno govori o našem zemljaku. — (Z Dunaja) se nam poroča: Gospod Ernst Kramar, asistent c. kr. agrikulturno-ke-mičkega poskuševališča, napravil je te dni zadnje izpite z diplomo iz kmetijstva, kemije in naravoslovja. On je baje prvi Slovenec, ki je napravil na dunajskej visokej šoli za kmetijstvo (Hochschule flir Bodenkultur) stroge izpite ! — (Trboveljske p r e m o g o v e j a m e) dobile so veliko naročilo. Za italijansko železnico „Alta Italia" morajo na leto nakopati 24.000 ton. Etažne vesti. * (Vihar.) Na Dunaji in po dunajskej okolici je Ijutil zadnje dni silen vihar in prouzroči škode za već sto tisoči goldinarjev. Vihar je bil tako silen, da je podiral dimnike in zidove ob hišah in kdor nij bil trdno uprl se viharju, ležal je kmalu ::a tleh, tako so se morali po trije in več ljudi jeden druzega držati, d;, so mogli naprej priti. Cerkve so močno oškodovane. Neko delavko je vihar tako silno vrgel na tla, da je nezavestna obležala. Prav tako se je zgodilo tudi z več otroci, ki so šli iz šole domov. * (Nič ne ostane skrito.) Iz Elesda porota se v „Fliggtt : Poleti 1878 je bil gozdar Virčologske graščine, neki Prus, zavratno umorjen. Gozdar je prišel ravuo iz Velikega Varaždina in ko se je peljal skozi gozd, slišal je kuglo žvižgati mimo ušes, druga kiu,da ga pa takoj potem zadaj v hrbet zadene. Črez deset dnij je gozdar umrl. Zdaj se nij vedelo, kdo da je na gozdarja streljal in tudi sodtiijska preiskava nij nič zjasnila stvari. Te dni pa je neki gozdni Čuvaj dobil v istem gozdu kmeta, ki je drva kradel in ko ga je hotel odvesti se-saboj, zažugal mu je kmet, „le čakaj, jaz vem, kdo je ustrelil gozdarja". Na to so priskočili še drugi gozdni čuvaji, in kmeta tako pretepli, da je v krvi na tleli obležal. Kmet pa nij bil mrtev in ko je videl, da je sam, splazil se je po vseh štirih v Elesd k sodniku. Tomu je povedal, da so 1. 1878 rumunski kmetje najeli tri gozdne čuvaje, vsakemu dali 100 gl., da so ustrelili gozdarja, na katerega so imeli piko. Sodnija je prijela zdaj še 20 družin udeležencev tega umora. 1'narli *<» v I lubliaii I • 6. marca: France Tnnča, delavčev Hin, na 1 'o-IjariBkej cesti št. 42. 7. marca: Janez Tratnar, prisilni delavec, 47 I., v prisilnoj delavniei št. f>0, za vnetjem pljuč. — Bo* zidar Touian, privatni uradnik, 32 I., na bv. Petra cesti št. 18, za vnetjem pljuč. — Franca Jerfiek, 86 let, na Puljanskej ceBti Št. 2M, za mišico. 8. marca: Amalija Urenik, okrajnega sodnika vdova, f>2 let, za mrtudom. — Franca Scrar, gostija, 68 let, v Krakovskih ulicah št. 27, za mrtvico v črevesu. — 8. marca: Janez Savenec, delavčev sin, 20 m., na cesti v mestni log št. 4. 10. marca: Leopoldina Skalar, klubiičarjeva hči, 4 Vi leta, v Florijanskih ulicah št. 36. 11. marca: Frančiška Veseljak, delavka, 25 let, v Gradi&či fit. 2 za srčno hibo. V deielnej bolnici: 5. marca: Jakob Itcvindek, delavec, .'JI let. Le dobra stvar se hitro prikupi. Komaj je tri leta, kar sem prišel iz Novega Jorka v London, da angleško deželo seznanim z mojim novim izdelkom. Začel sem z malim ter odprl početkom le majhno delavnico in pisarno. Pošiljal sem moj izdelek v malih zabojih na ogled in poskušnjo po Angleškem, Irskem in Škotskem. Moj ekstrakt bil je povsodi z veseljem sprejet in uže v prvem letu se je naročilo pri meni 200.000 flašic. Mnogi so Be naročili še le potem, ko so dobroto mojega izdelka uže sami poskusili. Drug ga je priporočal drugemu in tako je moja obrtnija dobro napredovala. Od začetka, prej da sem ljudi se svojim izdelkom seznanil, imel sem več stroškov s pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sem se pa na to, da se mi bo to pozneje ceniti vedelo. V tem se nij sem motil. Dobil sem toliko priznanja in naročil, da sem svojo delavnico kmalu razširiti moral. V drugem letu se je naročilo pri meni na stotine in tisoče, da jih uže nij sem vedel kam devati. Jednoglasna bih' je hvala mojega „shaker-ekstrakta". Tako se namreč imenuje moj izdelek in je izvrstno zdravilo za bolesni na jetrali in v želodcu. Najprej se je razširilo to zdravilo po Angleškem. Po dolgih študijah in preiskavah sem se namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandenašnji iz želodca in iz jeter. Iznašel sem zoper te bolezni zdravilo „shaker-ekstrakt", in ko sem se v Ameriki prepričal, da je mnogim pomagalo, sklenil sem, prinesti #a tudi v Evropo. Pa nijsem prišel v Evropo kot klativitez, kajti vodil Bem tam veliko kupčijo in imel seui več ko zadosti za življenje. Moja kupčija seje v tretjem letu Se bolj razširila; samo na Angleškem sem prodal 900.000 flaš, v treli letih skupaj tedaj 1,700.000 flaš, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slaba stvar bi se no bila tako prodajala. Na Angleškem so brž spoznali, kako dobro zdravilo je „shiiker-ekstrakt" zoper slab želodce in bolezni na jetrah, in da je res mnogim pomagal, so vidi uže iz tega, ker se ga je toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dale so mi pogum, da sem bvojo kupčijo uže razširil na druge dežele. Želodec se kmalu pokvari, ta bolezen pride kakor tat vvnoči, zdravilo za to pa je „shiiker-ekstrakt". Če je želodec, pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križi; človek je zaspan in slabe volje, usta imajo čuden duh, na zobeh je polno slin neprijetnega vsduha. Človeku se ne ljubi jesti in na želodci leži nekaj kakor kamen. Oči so udrte; roke in tiogo so mrzle in mokre, kar pride od mrzlega potii. Bolnik je vedno zaspan, in čo prav spi, mu vendar nič nij bolje; čroz nekaj časti postane siten, razdražljiv in teman, v srcu mitje, kakor bi se nečesa bal. Glava je omotična, posebno kadar človek vstane; čeva postanejo trda, koža pa suha In gorka. Kri je teška in se nerada po žilah vali; belina v očesu postane rumena. Bolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa sladčikast okus. Včasih tudi srce tolče, da bolnik dostiktat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidi jo, kakor skoz meglo, človek postane klavern in slab. Kmalu se prikaže tudi kašelj, početkom suh, pozneje pa z zelenkastim izmetkom. To prikazni ne pridejo vse na jedonkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več na onkrat opazovati. Lastnik A. J. WHITE v Fran ko brodu na M. Zuloge imajo nu Dumi ji : Stara e. kr. vojna lekarna, I., na št članovem trgu, Fr. IMcbanja, lekarja; V. Twerdy, lekar „pri zlatem jelenu", Kohlmarkt L; O. Ilaubner, lekar „pri angelju, 1., am Ilof; A. Kgger, lekar „pri rudečeiu raku", I., Ilohcr Markt; li. liibus, lekar , pri labudu", L Schottenring; Ph. Neustein, lekar „pi i sv. Leopoldu", L, Plankengasse *>; J. \Veis, lekar ,.pri zamorcu", L, Tuchlauben 27: dr. Ehrmann, lekar „pri sv. Drigiti", 11., Brigittaplatz; M. Sobel, lekar „pri medvedu", II., Taborstrasse; dr. Aleks. Kosenberg, lekar „pri sv. Trojici", III, Radetzkvplatz; lekarna am kennvveg, III., Ant. Maverja; dr. .I.Lamatsch, lekar, IV., \\ icd. Hanptstrasse 16; M. Zavaros, lekar , pri križu", VII., Mariahiferstrasse 72; Jul. llerbabny, lekar „pri usmiljenju", VIL, Kaiserstrasse 90; Ludvik Lip, lekar „pri zlatom slonu", VIL, StiUgasse: C Firbas, lekar „pri sv. Ani", IX., \V:'ihringsti-asse; dr. Scblosser, lekar, IV. , \Vieden, Ilauptsrasse 80; M. Schneid, V., \Vim-mergasse 33; 0. Ploy, lekar, IX., Porcellangasse 5; (i. &. K. Fritz, drogist, L, l-Sriiunerstrasse fi; lekarna udove Seevvald, VIL, Mariahilferstrasse 100. — Po raznih ueželuli: V Zagrebu: M. L. Finsch, lekar; v Osterlici: A. Prikril: v Bademi: (i. Sdnvarz; v Brnu: F. Eder; v Boenu: II. Spretter; vBriixn: Ferd. Fleck, drogist; v Brodu (Galicija): F. Liska; v 1). Fiildvarn: Jos. Pl. Fap; v (i minule mi: A. Kavmann; v Iglav i: V. Indcika: v luoiuost u : Fr. \Vinkler: v Kaniiigl (Galicija i: 1!. Beger; v Karhiveu: Z. Findeis, lekar, J. Birš; v ('elovcu: P, Birnbacher; v Krakoveni: Jos. Trauczynski; v Krenisu: S. B. Klcevvein; v IiJubij hiiI : Julij TrnkocKj; v Lvovn: Peter Mikolaš, Siginunil Kueker in K. Križanovski; v Li licu: A. Hofstattcrja dediči in A. Rupert; v Merami: A. Pan; v Milovki (Galicija): M. Quirini; vMiskolezu: dr. M. Ilerz; v Nuvemthinii: .Jul. Neuser; v Pančovi: \V. H. G ran"; v Plznn: E. Kalscr; v Pragi: Jos. Fiirst na Porišči; v 1'rerovi: Ig. Puotu, lekar „pri zlatem orlu"; v Fresburgu: Fr. Honrici, lekar pri sv. Trojici", in Feliks Pistory, lekar ,,pri rudečem raku"; v 1'rcs-nicali: A. Gricssl; v Ileiclienliergii: Jos pl. Ehrlieh; v Saaza: V. Kraus, drogist; v Sangerbergu: J. Ziegler; v Solnogradu : dr. pl. Sedlitzky, c. kr. dvorni lekar; v Seimiini : Fr. Sztankay ; v Sternbergll (Morava): A. FerkI; v Opavi: A. Plahkv; v Tonifišvnru: 0. M. Joh-ner, lekar, mesto, IIiinyadigasse, in Štefan Tarczay, lekar „pri Mariji pomagaj"; v Ogerskem II rad i mi : J. Stanci; v Vinkovvih: L. pl. Alemann; v Varaždinn: G. Ilochsinger, lekar; v \Velsu: K. Richter; v Dunajskem Novem mestu: Fr. Kolčarš, lekar; v Karlsbudu: G. Findeis, lekar; v Belcu (Galicija): J. Gross, lekar; v Zydaczowu: M. liani as/.: v llruiiburgii (Zgor. Avstr.): J. Miiller, lekar; v Leitmericu: H. Labler, lekar „pri kroni": v Liesingu: A. Huss; v Sregedinn: A. Kovacz; v Beljaku: Rtunpfovi dediči; v Polji: A. Kupferschmidt; v Dentiehbrodn: W. Kabelafi; v Usjeku: J. Gobetzky; v tirailci: Fr. Ks. Gsehilnv; v