Izhaja vsak čelrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K l-50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.---------------------------------------- Geslo : Vse za uero, dom, cesarja. I. letnik. V Gorici, 15 oktobra 1914. Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 H. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit, vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.---------------------------- ---------------- 39. številka. Na poti do zmage. Severno bojišče. Rusi so okoli 9. t. m. hudo napadali trdnjavo Przemysl, toda seveda breuspešno. Njih napadi so bili odbiti. Sovražnik je imel celo vrsto ranjencev. Naši so zopet zavzeli tudi mesto Rze-szov. Brezuspešni napadi na Przemysl. Dunaj, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. oktobra opoldne. - - Naše prodiranje je prisililo Ruse, da so začeli popuščati v svojih brezuspešnih napadih pri Przemyslu, ki so dosegli svoj vrhunec v noči na 8. t. m. in stali naskakujoče ogromnih žrtev. Včeraj dopoldne je artiljerijski ogenj proti trdnjavi začel slabeti in napadalci so začeli umikati svoje čete. Pri Lancuti se je postavil nasproti našim prodirajočim četam močan sovražnik v boj, ki še traja. Tudi v Karpatih stoji stvar dobro. Omikanje sovražnika iz marmaroške županije se je pretvorilo v beg. Pri Bovsku je bil razkropljen močen kozaški oddelek. V teh bojih se je odlikoval tudi u-* krajinski zbor prostovoljcev. Naše prodiranje čez prelaz Beskid-Verezke napreduje proti Slawskemu in I uchelki. Z Užoškega prelaza vrženega sovražnika porivamo preko Turke. Rusi ponovno odbiti. Dunaj 10. Včeraj je poskusil sovražnik še en napad na trdnjavo Pr-zemysi in sicer od jugovshoda. Sovraž n'k je bil zopet odbit in je imel velikanske izgube. Nato so se začeli Rusi splošno pomikati nazaj. Zahodno stran trdnjave so morali popolnoma zapustiti, i am se nahaja sedaj že naša kavalerija. Rusi so bili vsled nagiiti operacij na Ruskem Poljskem in v Galiciji popolnoma zmedeni. Potisnili so sicer dele svojih precej daleč proti zahodu, toda na-šnri četam se niso mogli vstavljati. Pet ab šest ruskih divizij, ki so bile postav -kRne pri Lancutu, je bežalo proti reki San. Ravno tako so naši potisnili nazaj eno kozaško divizijo in eno infanterij-sko- brigado, ki sta se bili vtaborili vs-boidno od Dynowa. Naše čete so so-Vražniku vedno za petami. Kakor se riba, bodo tudi Ogrsko morali Rusi prav v kratkem zapustiti. Nahajajo se tupa-tam §e posamezni odelki v komitatu Marmaroiš in Nasod. Przernysl osvobojen. ^11 naj H. Korešpondenčni urad spe-l0^a, da so naši krepko napredovali in nagnali ruske čete, ki so oblegale Pr-Zemysl. Naši so šli že v trdnjavo. Kjer s° našlj kakega Rusa, so ga nagnali in notepij. v begu so Rusi izgubili mnogo Svojih ljudi, ki so prišli kot vjetniki v na§e roke. J>r» zexnysl »ognjenik, ki bruha ogenj«. R Wiener Tagblatt« poroča: u-si ob svojih napadih na Przemysl ni- so prišli dlje, kakor do žičnih ograj in do jarkov zunanjih utrdb. Cela trdnjava izgleda kakor ognjenik, ki bruha o-genj in ki razširja z gromom smrt in u-ničenje na vse strani. Ker so eksplodirale podzemske mine, položene na polju pred utrdbami, so bili raztrgani v kose celi oddelki Rusov, ki so jih gonili naprej njih častniki. Ob napadih od b. do 9. oktobra so izgubili Rusi nič manj kakor 40.000 mož. Przemysl je sijajno dokazal svojo strategično in taktično vrednost. Ob reki San. Dunaj, 12. oktobra opoldne. Naša ofenziva je ob mnogih, za naše čete vseskozi zmagovitih bojih dosegla San. Otetev trdnjave Przemysl je izvršena. Na severu in jugu trdnjave napadamo ostanke sovražne armade. Jaroslav in Lezajuk sta v naši posesti. Od Sieniawe se umika mečen sovražnik. Na vzhodu Cliyrowega tudi napreduje naš napad. Na Ruskem Poljskem so bili odbiti vsi poizkusi močnih ruskih sil, da bi prekoračile Vislo iz Ivangoroda in južno od Ivangoroda. Sovražnik se umika. Dunaj, 13. oktobra. Včeraj so naše čete, ki prodirajo k Przemyslu tako odbile obkoijevalne čete, da stoji sovražnik le še pred vzhodno fronto trdnjave. Ob njegovem umikanju se je pri Sosnici podrlo več vojnih mostov. Veliko čet je utonilo v Sami. Boj vztočno od Chyrowega še traja. Neko kozaško divizijo je vrgla naša konjica proti Drohobycu. V pohodih in bojih zadnjega tedna, ki so bili izredno otežkočeni po zelo neugodnem vremenu in slabih cestnih razmerah, se je ponovno zopet sijajno pokazalo, kaj zmorejo naše vrle čete. Južno bojišča. Dunaj, 8. oktobra. Očiščevalna akcija v Bosni napreduje dalje. Že objavljenim uspehom proti črnogorskimi četam se pridružuje sedaj odločilen udarec proti srbskim četam, ki so brez boja vdrle preko Višegrada. Njihova severna kolona je že vržena od Srebrnice proti Bajini Bašti čez Drino, pri čemur jej je bil odvzet tren in municijska zaloga. Glavne sile srbske, ki so pod poveljništvom vojnega ministra, generala Miloša Božanoviča prišle na Romanj© Planino, so bile od naših sil popolnoma pobite v dvodnevnem boju in so le s hitrim begom, ušle ujetju, ki smo ga nameravali. En bataljon enajstega polka drugega vpoklica je bil ujet, več brzostrelnih topov pa osvojenih. P o t i o r e k, feldcajgmajster. Francosko bojišče. Boji med Francozi in Nemci zavzemajo kakor poročajo listi od 9. t. m. vedno' širše prostore. Posebno se je raztegnila bojna črta na severozapadu okoli mesta Arras. Antwerpen padel. Berlin, 10. Veliki glavni stan poroča: Dopoldne je padlo več utrdb notranje trdnjavske črte. Mesto je od danes popoldne v nemški posesti. Poveljnik je s posadko zapustil trdnjavsko območje. Le posamezne utrdbe so še zasedene po sovražniku. Posest Antwerpna s tem ni ogrožena. Kmalu po tem poročilu je došia vest, da je cela trdnjava Antwerpen z vsemi utrdbami prišla v nemško posest. Bombardiranje mesta je bilo naravnost grozno. Dvajset bomb nad Parizom. Pariz 11. oktobra Poroča se, da sta dva nemška zrakoplova priletela nad mesto Pariz in vrgla 20 bomb na mesto. Tri osebe so bile vbite, 14 ranjenih. Ena bomba je padla na znamenito cerkev Naše Gospe, druga pa na bližnji trg. Boji na Francoskem. Na Francoskem bojišču še vedno ni prišlo do kake večje odločitve. To povdarja tudi poročilo z dne 12. t. m. iz Berlina: Berlin 12. Generalni štab javlja: Zapadno od Lille je naše konjeni-štvo neko francosko konjeniško divizijo popolnoma, a pri liazebrouchu neko drugo francosko kavalerijo s težkimi izgubami premagalo. Boji na fronti na zapadu niso doveli doslej do n i k a k e odločitve. O plenu v Ant\verpnu se ne more še ničesar sporočiti, ker manjkajo seveda še podlage. Tudi o številu ujetnikov in o prestopu angleških in belgijskih čet na Holandskoi ni še končne sodbe. Zadnja poročila pa zatrjujejo, da je bilo vjetih 26.000 belgijskih vojakov. Francoski odpori. Berolin 13. Wolffov urad poroča: Z zapadnega bojišča ni važnih poročil. Ljute napade sovražnikove vzhodno od Soisona smo odbili. V Argonskem lesu se vrše venomer ljuti boji: Naše čete se korak za korakom po silno težavnem ozemlju pomikajo naprej s pomočjo vse(j sredstev trdnjavske vojne. Francozi se upirajo karnajtrdovrdtneje, streljajo z dreves in s strojnimi puškami s strelišč, prirejenih na drevju kjer so si poleg strelskih jarkov napravili močna, na trdnjavski način urejena oporišča. Odločitev na Francoskem pa še vedno ni prišla. ______ Rusi vdrli zopet na Prusko. Berlin 9. Na vzhodu je neka iz Lomža napredujoča ruska kolona dosegla Lyck. Lyck je mesto v Vzhodni Pruski, približno 20 kilometrov od rusko nemške meje. Rusi so že enkrat za- sedli mesto, a se umeknili, a sedaj so je zopet zavzeli. Kakor poročajo nekatera poročila v »Tagespost« so Nemci nameravali nato opustiti napadanje in o-stati na vzhodnem Pruskem v defenzivi. Nemci proti Rusom. Berlin 12. oktobra. Na vzhodnem bojišču so bili na severu vsi napadi 1. i;: 10. ruske armade proti vzhodno-pru-skim armadam odbiti. Tudi poizkus obkoljenja po Rusih preko Schwindta je bil odbit in je bilo pri tem ujetih tisoč Rusov. V južnem Poljskem so sprednje čete naše armade dosegle Vislo pri Grojcu. Južno od Varšave je padlo 2000 mož II. sibirskega armadnega zbora v naše roke. Ruska uradna poročila o veliki ruski zmagi pri Avgustova so izmišljena. Kako treba ceniti ruska uradna poročila, kaže dejstvo, da o velikih porazih pri Tannenbergu in Tnsterburgu niso bila priobčena nikaka uradna ruska poročila. Pruski vspehi. Na vzhodno-pruskem bojišču je potekel 11. dan oktobra splošno mirno. 12. oktobra je bil odbit ponoven obkoljevala! poizkus Rusov pri Schirvindtu. Izgubili so pri tem 1500 ujetnikov in 20 topov. Na južnem Poljskem so pruske čete vrgle ruske prednje čete južno od Varšave. Poizkus Rusov, da bi prekoračili Vislo južno od Ivangoroda je bil preprečen ob ruskih izgubah. General Hindenburg. Važna izprememba se je izvršila v poveljstvu vzhodno pruske armade. Poveljstvo je mesto generalnega polkovnika Hindenburga prevzel general Morgen. Hindenburg je pa prevzel poveljstvo nad nemškimi četami, ki so se združile z našo armado. Vhod nemških vojakov v Krakov. Dunajski dopisnik »Rotterdamsche Couramt« opisuje izvrsten vtis, ki so ga napravili v Avstrijo došli nemški vojaki. V Krakovu so bili veselo presenečeni, ko so vkorakali. Veliko jih je bilo odlikovanih z železnim križem. Belgijska vlada v Bordeaux. Listi poročajo, da se je belgijska vlada dne 13. t. m. preselila iz Belgije v Bordeaux na Francosko'. Darovi. Za »Šolski Dom« so plačali predsedništvu: Lovro Ju- vančič, župnik v pokoju, o priliki svoje mašniške 40-letnice 40 K; Jožef Šuli- goj, krčmar v Revmi 10 K; Josip Ivančič, profesor v pokoju, na račun usta-novnine 100 K; Anton Kutin, vadnični učitelj, na račun ustanovnine šesti o-brok 20 K; Štefan Podbršček iz Ime-uja 1 K; »Slovensko sirotišče« v Gorici na račun ustanovnine prvi obrok 20 K; Ivan Pirjevec, računski ravnatelj v Gorici 2 K; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K. Letnino so plačali: Ludovik Prem-rou, železniški uradnik v pokoju 6 K: Ivan Reščič, katehet v deželni gluhonemnici 5 K; dr. Franc Žigon, profesor bogoslovja 30 K; Černetič in Pregrad, trgovca 5 K; Pavla Gorjanc, gostilničarka 1 K; podružnica Ljubljanske kreditne banke v' Gorici 20 K; dr. Hilarij Zorn, šolski svetnik 20 K; dr. Dragotin Treo, odvetnik 30 K; Ivan Gleščič, gostilničar 12 K; dr. Ivo Česnik, odvetnik 2 K; Friderik Lenardič, vodja v pokoju 4 K; dr. Anton Tušar, dvorni svetnik 20 K; Ivan Pirjevec, računski ravnatelj 20 K: Franc Leban, vladni svetnik 20 K; dr. Alojzij Franko, deželni podgla-var 20 K; Olga Zajec, trgovka 5 K; Josip Musič, zasebni uradnik 3 K; Ljudmila Braunizer, zasebnica 2 K; Anton Gerbec, zasebni uradnik 2 K; Neimenovan 22 vinarjev; I. Oberdank, trgovec 1 K; dr. Ivan Eržen, zdravnik 25 K; Franc Blažon, železniški uradnik v p. 1 K; Radoslav Marzidovšek, vojaški kurat v p. 15 K; Ana Cigoj, zasebnica 2 K; dr. Henrik Tuma, odvetnik 10 K; Josip Rustja na gozdnem uradu 5 K; Josip Čigon, cerkovnik 1 K; Ferdo Kariš, poštni uradnik 2 K; Marija Potočnik, likarica 1 K; Anton Kuštrin, trgovec 1 K; Ivan Simčič, blagajnik 2 K; Anton Dietz, poštni uradnik 5 K; Ksist Hrovatin, dež. uradnik 2 K; Janez Wolf, kanonik 2 K; Kaučič (?) 2 K: dr. Janko Bezjak, vladni svetnik 2 K; Fran Sivec, vadnični učitelj 30 K; Andrej Fajt, pekovski mojster 1 K; Anton Skubin, vadnični učitelj 3 K; Karol Draščik, pekovski mojster 5 K; A. J.. 2 K; Anton Jakončič, voditelj na »Montu« 4 K; dr. Franc Gabršček, odvetnik 5 K; dr. Josip Srebernič, profesor bogoslovja 5 K; Anton Koren, trgovec (za pol leta) 12 K; Franc Černič, župan v Št. Petru 2 K; Anton Pečenko, trgovec 3 K; Martin Mastnak, profesor 2 K; Franjo Ferfila, ravnatelj 10 K; Jaka Zupančič, profesor 10 K; M. Rutar, višesodni svetnik 4 K; Fr. Povšič, profesor (za tri mesece) 3 K; A. Vazzaz, profesor 2 K; Ignac Steiner, trgovec 5 K; Luka, Dugar, upravnik 4 K; Josip Pistravec, profesor 2 K; Leopold Pe-tsche 2 K; Anton Rebek, nam. svetnik 20 K; Adolf Komac, vadnični učitelj 3 K; Adolf Schaup, vadnični učitelj 3 K; dr. Just Bačar, zdravnik 5 K. Mesečnino za september so plačali: Josip Fon, trgovec 2 K; Teodor Hribar, trgovec 8 K; Anton Breščak, trgovec 2 K; Ivan Kalin, računski ofi-cial 2 K; Franc Setničar, kancelist 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Fran Bitežnik, vodja »Centralne posojilnice« 2 K; Ferdinand Sfiligoj, deniar-ničar 1 K; Rudolf Levpušček, knjigovodja 1 K; dr. Ivo Novak, odvetnik 4 K; Svitoslav Premrou, vodja »Goriške zveze« 2 K; dr. Medvešček, odvetnik 1 K; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 K; dr. Anton Papež, profesor 2 K; Fran Plohl, šolski svetnik 3 K; Anton Šantel, š. svetnik 5 K; dr. Josip Ličan, profesor bogoslovja 2 K; Ivančič in Kurinčič, trgovca 2 K; Jernej Kopač, trgovec 2 K; Ivan Tabaj, profesor 2 K; Andrej Ipavec, profesor 3 K; dr. Peter Šorli, stolni vikar 1 K; dr. Ignac Kobal, stolni vikar 2 K; Anton Fras, šolski svetnik 5 K; Andrej Tabaj, veroučitelj 2 K; Gustav Novak, šolski svetnik 2 K; Karol Cigoj, deželni uradnik 3 K; Josip Fon, sodni svetnik 10 K; dr. Ivan Bratina, knjižničar 1 K; Viktor Bežek, rav- natelj 5 K; Adolf Urbančič, mesar 1 K; Anton Gvaiz, profesor 2 K; Jakob Čebular, profesor 1 K; Ivan Mermolja 1 K; dr. Frančišek Pavletič, odvetnik 6 K; Leopold Bolko, veleposestnik 10 K; Miroslav Koršič, sodnik 2 K; dr. Karol Pirjevec, profesor 2 K; Fran Žnideršič, ravnatelj (za četrt leta) 5 K; Rudolf Lavrenčič, profesor 2 K; dr. Karol Ozvald, profesor 2 K; Adalbert Šubic profesor 1 K. Presrčna hvala vsem, blagim dobrotnikom! Darovi za »Rdeči Križ«: Gospici Alojzija Batistuta in Katarina Jakin ste nabrali na Humu, Djednem Osredku in na Njivicah (župnija Kojsko) 39 K 20 vin; Marijana vdova Peršolja, Verhovlje 5 K. Jubilejni darovi za »Slove n -sko Sirotišč e«. Neki gospod daruje 5 K, da bodo sirotice neprenehoma molile za našega presvitlega cesarja in skorajšno zmago naše c. kr. vojske, g. Emil Bardusco, rezbar 1 K. P. n. gg. monsignor Josip Kragelj, častni kanonik, 15 K, M. M. 1 K; preč. g. Jos. Golja, župnik v p., 40 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost sloven- skeganarodapodslavnovla- do Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L Novice. Prestolonaslednik polkovni imeji- telj. Njega Veličanstvo je imenovalo Njega c. in kr. Visokost nadvojvoda Karla Franca Josipa za polkovnega imejitelja infanterijskega polka št. 19. Polk št. 19. ima svoj štab in deloma svoj sedež v Tolminu. Pred prestolonaslednikom je bil imejitelj 19. polka pokojni nadvojvoda Franc Ferdinand in pred njim pokojni cesarjevič Rudolf. General Auffenberg obolel. Kakor smo že poročali je general Auffenberg obolel. Uradni list objavlja sedaj cesarsko pismo, v katerem se odrejuje, da se general Auffenberg premesti radi bolezni v nadštevilno stanje obenem si pa Njega Veličanstvo pridržuje, da generala Auffenberga zopet uporabi v aktivni službi. Rumunski kralj Karl I. umrl. Dne 10. t. m. je umrl v Bukarešti po kratki bolezni romunski kralj Karl I. Pokojni kralj je bil iz nemške rodovine Hohen-zollern, rojen je bil 1. 1839. L. 1866 je bil izvoljen za dednega romunskega kralja in dne 22. maja istega leta je prišel v Bukarešt. L. 1869. se je pokojni kralj poročil z Elizabeto, princezinjo Wiedsko. Iz tega zakona se je rodila le ena hčerka, ki je umrla že po 4 letih. Prestolonaslednik romunski in novi kralj je pokojnikovega brata sin, princ Ferdinand, ki se je poročil 1. 1893. s hčerko angleškega vojvode Edinburškega. V političnem oziru je pričakovati, da bode tudi nadalje ostala romunska nevtralna kot je bila v dosedaj. Kralj Karl I. pa si je gotovo pridobil za romunsko državo in za romunsko ljudstvo nevenijivih zaslug. Umrl je kardinal Ferrata, Dne 10. t. m. ob 2. popoldan je umrl v Rimu kardinal Ferrata, papežev državni tajnik. Pokojni kardinal je bil pred dobrim tednom obolel na slepiču, operacije pa ni mogel prenesti. Do zadnjega trenutka je bil pri zavesti in se ginljivo poslovil od svojih sorodnikov. Star je bil 67 let, kardinal je postal 1. 1897. Novi papežev državni tajnik. Iz Rima poročajo listi, da je bil imenovan za novega državnega tajnika sv. Stolice kardinal Peter Gaspari, ki je star 62 let. Kardinal je postal 1. 1907. Sodnjiska obravnava proti morilcu nadvojvode Franca Ferdinanda in proti 25 drugih sokrivcev se je priče-a v Sarajevu dne 12. oktobra. Obravnava bo trajala okoli tri tedne. Zahvala. Odbor dobrodelnega obhoda si šteje v dolžnost, da izrazi vsem prebivalcem goriškega mesta tem potom najiskrenejšo zahvalo za preobilne darove, katere so poklonili s takim veseljem za dobri namen. Vspeh dobrodelnega obhoda je bil nepričakovano sijajen. Kolikor mogoče hitro se bode objavilo število prejetih darov, no katerih bode vsak lehko- sodil, kako ljubijo naši meščani svojega predobrega vladarja in vrle vojake, ki se zma-gonosno bojujejo za cesarja, dom in pravico. Oglas. Oddajanje strelov ob meji in morju dalje v bližini vojaških objektov ali od vojaštva zasedenih oziroma zastraženih objektov (stavb) znalo bi ob sedanjih vojnih razmerah povzročiti alarmiranje, ki bi dovajalo do najresnejših posledic. C. kr. okrajno glavarstvo prepoveduje torej streljanje s topiči ter zoper hudo uro, dalje spuščanje raket kakor tudi zažiganje drugačnih umetalnih ognjev. V obče pa se strogo prepoveduje vsako streljanje v okolišu 5 km od državne meje in 2 km od morske obali slednjič 1 km od vseh vojaških objektov kakor tudi vojaško zasedenih ali zastraženih objektov (vključno železnic). Kdor bi se ne pokoril temu ukazu bode strogo kaznovan po § 11. cesarskega patenta od dne 24. aprila 1854. 1. štev. 96 drž. zak. Od c. kr. okrajnega'glavarstva. Poziv, glede zglasitve ranjenega in bolnega moštva, katero se nahaja v domači ali drugačni zasebni oskrbi ter nima nobenega dopustnega izkaza. Vsi v domači ali drugačni zasebni oskrbi nahajajoči se ranjenci in bolniki izmed moštva, kateri nimajo dopustne izkaznice, se morajo nemudoma javiti na županstvu svojega bivališča. Zglasitve se morajo izvršiti osebno. Le tedaj, če je to vsled ranitve ali obolelosti nemogoče, sme se zglasite v izvršiti pismeno ali po posredovalni o-sebi. Pri vsaki zglasitvi je treba navesti sledeče podatke: Šarža, ime,- krdelo, pododdelek, naborni letnik, pri črnovojnikih rojstno leto, domovno občino, natančen naslov in dan odpustitve v zasebno oskrbo. C. kr. okrajno glavarstvo'. Polovične cene na železnicah za vožnje k bolnikom in ranjenim. Južna železnica, se je izrekla pripravljeno, da dovoli pod istimi pogoji kot avstrijske državne železnice članom družin bolnih in ranjenih, ki se nahajajo' v bolnišnicah, polovične cene, ako se peljejo te zadnje obiskat. Mezde vpoklicanih črnovojnikov. Vpoklicani črnovojniki dobijo po svoji šarži sledeče dnevne mezde: narednik 70 vinarjev, četovodja 45 vinarjev, kor-poral 30 vinarjev, razviodnik 20 vinarjev in prostak 16 vinarjev na dan. Hrano dobe vsi črnovojniki kot stalna armada. Pri vstopu dobijo črnovojniki kalaverije, artilerije in trena po 7 kron, drugi po 6 kron za nabavo potrebnih stvari. Oni črnovojniki, ki so določeni za vojno službo na bojišču, dobijo poleg tega še doklado po 10 vinarjev na dan. Ako pa so v vojni službi na bojišču dobijo vsak dan po 20 vinarjev vojne doklade. Izplačuje se vedno naprej in sicer 1, 11. in 21. vsakega meseca. Kdor je ranjen ali bolan, dobi po- polno bolniško oskrbo, razun tega še v denarju: narednik 20 vinarjev, četovodja 15 vinarjev, korporal 10 vinarjev, razvodnik in prostak pa 6 vinarjev na dan. Razpisana služba. Pri c. kr. poštnem uradu v Kostanjevici na Krasu je razpisana družba poštnega ekspedijen-ta. Letna plača je 800 K, uradni pavšal 175 K in služabniški pavšal 140 K. 3rošnje je vložiti pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu. Izpiti vsposobljenosti za ljudske in meščanske šole bodo začeli dne 9. novembra v Gorici pred tozadevno komi-rljo. Dotične pravilno opremljene prošnje je vposlati gori označeni komisiji najkasneje do 31. oktobra. Odprava carine na žito in sočivje. »Wiener Zeitung« je priobčila naredbo s katero se do nadaljnega odpravlja u-vozna carina na sledeče predmete: pšenica, polžana, pirjevica, rž, ječmen, oves, koruza, ajda, proso, fižol, grah, leča, moka in drugi mlinski izdelki iz žita in sočivja. Imenovani predmeti se smejo tedaj uvažati v našo državo, ne da bi bilo treba zato plačati carino kot do sedaj. Ta odredba bode seveda u-godno vplivala na žitne cene in na cene moke, ki od sedaj naprej ne bodo več tako lahko rasti e, ampak bodo morale nekoliko pasti, ker lahko dobi-.r:o žito od zunaj. Okrožnica glede izboljševanja planin. Vsem občinam političnega okraja tolminskega in občinam Avče, Kal, Gorenja Trebuša in Dol-Otlica v političnem okraju goriškem. V smislu novega zakona v varstvo planin in povzdigo planšarstva se obeta našemu planšarstvu korenito izboljševanje, kar bo zlasti za govedorejo neprecenljive važnosti. Ta zakon bi se moral sedaj začeti uporabljati glede vseh planin v deželi. - j Toda, vojni zapetljaji zahtevajo, da se izboljševanje planin omeji, dokler ne nastopijo zopet normalne razmere. C. kr. poljedelsko ministerstvo je s svojoi odločbo z dne 3. avgusta 1914. štev. 2400/A. O. odredilo glede izboljševanja planin in pašnikov sledeče: 1) Nova dela, t. j. tudi ona, katerih načrte je ministerstvo že odobrilo in ki se je zanje že dovolila državna podpora, oziroma deloma ali celoma že izplačala, se ne smejo pod nobenim pogojem pričeti; 2) že pričeta dela se morajo ustaviti; nadaljevati se smejo le toliko, kolikor je to neobhodno potrebno, da se od objektov, ki se že grade, odvrne nepopravljiva škoda; 3) novi načrti se morejo tudi nadalje predlagati ministerski komisiji v o-ceno; 4) glede dovoljevanja novih podpor se odnese vprašanje na dobo, ko nastopijo normalne razmere; 5) dospeli obroki dovoljenih podpor se za dobo vojnih zapetljajev v ni-kakem slučaju ne bodo izplačevali. O tem naj se obveste interesenti na primeren način. Deželni odbor. Potni listi v Italijo. C. in kr. ministerstvo za zunanje zadeve naznanja, da je kraljevo laško notranje ministerstvo odredilo, da je vstop na laška tla dovoljen od sedaj naprej le takim osebatb iz inozemstva, ki imajo potni list potrjen od bližnjega laškega konzulata. Vse druge osebe bodo na meji zavrnjene. Novi vojni minister v Italiji. Laški kralj je imenoval generalnega majorja Viktorija Zuppellija za vojnega nnM- t stra, ker je prejšni vojni minister Grandi odstopil. Vojni minister Zuppelli 1® bil rojen v Kopru in se je posebno od i-koval v zadnji vojski v Afriki. Vračanje prebivalstva v Galicijo. Uradni gališki list poživlja pobeglo prebivalstvo zapadne Galicije, naj se sedaj mirno zopef vrne na svoja zapuščena posestva, ker je vsaka nevarnost minila. Metropolit Szepticki. Grško-kato-liški metropolit Szepticki, ki je sedaj ruski vjetnik, se nahaja v Nižnem Now-gorodu od 3. t. m. Kot stanovanje so mu odločili palačo pravoslavnega arhimandrita. Plemenit ruski vojak. »Grazer Volksblatt« poroča: Neki ranjeni cesarski lovec pripoveduje: »Bil sem ranjen na roki; na poti na oibvezovališče sem padel v globoko jamo iz katere se nisem mogel več izvleči. Kasneje ja padel v jamo tudi neki neranjeni Rus, kateremu se je posrečilo zlesti zopet iz nje. Nato je potegnil iz jame tudi mene, me zadel na rame in me nesel dve uri daleč k mojemu polku. Tu so Rusa za njegov plemeniti čin pogostili; on pa je samo to prosil, da bi ga ne napravili za ujetnika. Rekel je, da smo vsi enako vojaki in da osebno nimamo nič drug proti drugemu. Cesarski lovci so mu tudi dovolili prost odhod.« Prebrisan vlakovodja. Bilo je blizo Stryja v Galiciji. V daljnji dalji stoječa ruska artiljerija je na gosto obstreljevala naš vlak, ki je vozil municijo, Krogle so zadevale v neposredno bližino vlaka. Položaj je bil nevaren. Tu je prišla vlakovodji dobra misel. Odpel je petelina in Izpustil toliko pare, da je bil vlak ves zavit v bel oblak. Rusi so« menili, da so njihove krogle vžgale municijo na vlaku ter nehali streljati. Medtem je pa vlak ušel njihovim strelom in srečno pripeljal dragoceni tovor na določeno mesto. Predno pade listje z dreves.... »Ber-liner Abendpost« objavlja iz Lipskega sledečo cenzurirano brzojavko: Wei-marski župan dr. Kayzel, ki je kot nadporočnik v vojski, je pisal »Weimarer Landeszeitung« po vojni pošti odposlano pismo, v katerem izvaja: Včeraj je bil cesar pri nas. Kar je rekel, se je glasilo tako veselo zavestno in nas je tako razradostilo, da bi rad, da bi tudi v Weimarju tako učinkovalo. »Torej fantje, predno odpade tu listje z dreves bomo vsi že zopet doma v ljubi domovini« je zaključil cesar svoj pozdrav. Nam so te besede, tako pismo naldalju le znak, kako skalnato-trdno zaupa cesar v zmago nemškega orožja. Kolera. Sanitetni oddelek minister-siva za notranje zadeve poroča1: Dne 9. t- m. so se pojavili štirje novi slučaji azijatske kolere na Dunaju, in po en slučaj v Brnu, Velikem Njemšiču, okraj Auspitz (Moravsko), v Wolfsbergu (Koroško), Hoihenemsu, okraj Felkircli (VorarIbersko) in v Tešinu (Slezija). V Brnu, Wolfsbergu, Hohenemsu 111 Tešenu, kakor tudi pri treh slučajih 11 a Dunaju, gre za vojaške osebe, ki so Prišle s severnega bojišča. En slučaj na Dunaju se dostaje ogrskega mornarja ueke ladjevlačilke. Slučaj v Velikem Njemšiču je s prejšnjimi slučaji istotam v zvezi. Iz poročila, došlega! dne 9. t. m. je v Galiciji na koleri obolelo: 8 oseb v Krakovu, 2 v Bochni, 4 v Gorlicah, po 1 oseba v Bystri, Przyslaku in Rege-t("\v-WyZmyju, okraj Gorlice, 3 osebe y * arnowu. Gre povsod samo za vojaške osebe. Dne 10. oktobra se je bakterijolo-Sično dognalo na Dunaju pet slučajev azijatske kolere, po en slučaj v Ljublja-nh Brnu in Velikem Njemšiču (okraj Auspitz). Na Dunaju v Ljubljani in Brnu gre *z gališkega bojišča vrnivše se vojske osebe. V Galiciji sta bila, kakor povzema 1110 iz 10. t. m. došlih poročil, po dva slučaja v Krakovu in Ropi (okraj Gor- lice), štirinajst slučajev pa v Novem Sandecu. Gre izključno za vojaške o-sebe. Naši ranjenci v drugotnih bolnišnicah. V Ljubljani leži ranjen: Kristjan Kožman, iz Sturij, 97. polk. vstreljen v roko. V Novem mestu ležita ranjena sledeča naša vojaka-rojaka: Alojz Sturm i/ Kobarida in Jožef Bitežnik iz Bat. Število članov »Družbe sv. Mohorja«. Za 1. 1914 je štela »Družba sv. Mohorja« 78.361 članov in sicer 90 več kot lani. Znatno je »Družba« nazadovala v lavantinski škofiji na Štajerskem, kjer je izgubila 301 člana. Lep prirastek je pa raznamovati na Koroškem, namreč 151 članov več kot lani. Goriška nadškofija je štela 9684 članov, 24 več kot I. 1913. Ljubitelj krščanske umetnosti. Izdaja Spomeniški svet Lavantinske škofije, urejuje dr. Avguštin Stegenšek, profesor bogoslovja1 v Mariboru. L letnik. Iz mnogovrstne vsebine opozarjamo na članek o raznih starih kipih na Kranjskem, druge bodo zanimali živ-Ijenjepisni podatki o vseh 13 cerkvenih slikarjih, ki deljujejo po slovenskih škofijah. Številno krasne slike podajajo vzorce njih dela. List zasluži najtop-iejšega priporočila. Central - Blo ima zopet redne predstave. Poleg drugih novosti posebno zanimajo občinstvo slike z bojišča, kjer vidimo naše hrabre vojake na bojnem polju. Za mladino so priporočljive razne poučne predstave iz naro-voslovja in iz tehnične vede. V nedeljo popoldan se predstavlja najdaljši vojni film, ki je bil sploh narejen na bojnem polju. Mestne vesti. m 60-letnica našega prevzvišenega knezonadškofa. Dne JO. t. m. je praznoval naš goriški metropolit, prevzvi-šeni knezonadškof dr. Frančišek Sedej, svoj 60. rojstni dan in ob enem svoj god. V petek se mu je poklonila gori-ška duhovščina. V četrtek so ga pa obiskali vsi škofje ilirske metropolije. m Umrl je v Novem Sadu v bolnišnici in je bil včeraj pokopan g. Julij Defranceschi, c. in kr. nadporočnik, doma iz Šturij, bratranec g. dr. De-franceschija. Pokojnik je bil kakor smo že poročali ranjen na južnem bojišču. Naj počiva v miru, žalujočim ostalim naše sožalje! m Prof. Dolinšek — mrtev. Kakor poroča nekdo »Slovenskemu Narodu« je pisal z bojišča g. Zorko Tomažič, .da jc profesor Dolinšek, ki je služboval na c. kr. slovenski gimnaziji v Gorici, padel na bojišču. Dotična karta je datirana s 3. septembrom .— Dne 10. t. m. se je vršila za pokojnika sv. maša zadušnica, katere so se vdeležili gg. profesorji z gospodom ravnateljem, c. kr. vladnim svetnikom in deželnim šol. nadzornikom dr. Bezjakom na čelu, kakor tudi šolska mladina. S poslopja slov. gimnazije je vihrala črna zastava. N. v m. p.! m Častno smrt v boju za domovino je našel asistent c. kr. kmet. kem. po-skuševališča v Gorici reservni poročnik 3. gorsk. topničarskega reg. g. Lu-dovik Buchta. N. v m. p.! Slovo vladnega svetnika dr. J. Bezjaka. — Novi deželni šolski nadzornik in dosedanji ravnatelj slovenske državne gimnazije v Gorici vladni svetnik dr. Janko Bezjak se je v soboto poslovil od gimnazijske mladine. Po maši zadušnici, ki se je brala za na bojišču padlega prof. dr. Dolinška, so se zbrali učenci v veliki dvorani Trgovskega doma. Tu se je g. deželni šolski nadzornik v prisrčnih besedah poslavljal od njih. Opominjal jih je pred vsem na četrto Božjo zapoved: Spoštuj očeta in mater, da boš ddlgo živel na zemlji. Polagal jim je na srce dolžnosti, ki jih imajo do Boga, do starišev, do domovine in do cesarja. Vspodbujal jih je k marljivosti in vstrajnosti, da postanejo možje, ki bodo opora slovenskega naroda. Posebno v teh časih je mladina dolžna, da posveti vse svoje moči učenju, kajti sedanja generacija bo prej okusila resnost življenja kakor prejšnja, ker bo morala nadomestiti one, ki so žrtvovali svojo kri za domovino. V imenu u-čencev se je zahvalil g. dež. šol. nadzorniku petošolec Igor Franko. Čestital mu je k visokemu odlikovanju, a izrazil je ob enem obžalovanje, da so izgubili učenci tako očetovsko dobrega ravnatelja. V imenu vseh mu je obljubil trajno hvaležnost. G. dež. šolski nadzornih se je na to še v vznesenih besedah spominjal. Nj. V. našega presvetlega cesarja, na kar so učenci pod vodstvom cesarskega svetnika Mercine zapeli cesarsko pesem. Ko je g. dež. šol. nadzornik odhajal, so doneli za njim iz mladih grl prisrčni in burni ži-vio-klici. — Z odhodom vi. svetnika dr. J. Bezjaka izgine iz našega, v pravem pomenu besede šolskega mesta markantna oseba. Glas, da je dober šolnik, je prišel že pred njim v Gorico, a da je bil ta glas resničen, smo imeli priliko prepričati se v tej dobi, ko je bil med nami. Stariši in učenci znajo ceniti njegovo blago in plemenito srce in vedno mu bodo hvaležni za mnoge dobrote, katere jim je izkazal. Šolniki so se divili njegovi veliki spretnosti, s katero je vodil prej tako ogromen trojezičen zavod kakor je bila stara goriška gimnazija. Občudovali so njegovo znanstveno podkovanost, njegove vzgojiteljske vrline kakor tudi verziranost v administrativnih poslih. S svojim taktnim nastopanjem pa jc znal pridobiti g. dež. šol. nadzornik srca vseh, ne samo slovenskih, temveč tudi drugorodnih someščanov. Želimo mu, da bi bil na novem mestu srečen in da bi mogel svoje velike duševne darove uporabljati v prid in korist slovenskega šolstva na Kranjskem in na celem Slovenskem. m S cesarskim pohvalnim priznanjem (bronasto zaslužno kolajno na traku zaslužnega križca) je bil odlikovan nadporočnik 4. domobranskega polka, Anton F e i g e 1, imejitelj svetinje »Signum laudis«. Odlikovanec — rodom iz Volč pri Tolminu — se je udeležil na severnem bojišču 5 bitk in 3 naskokov. Dne 11. septembra je bil ranjen v levo nogo, sedaj leži v sanatoriju »Gondviseles« v Budimpešti. m 70. obletnica S. Gregorčičevega rojstva. Danes t. j. 15. oktobra je poteklo 70 let kar se je rodil na Vršnem naš nepozabni »goriški slavček« pesnik Simon Gregorčič, rojen 15. okt. 1. 1844. Isto leto je bil rojen tudi naš prvi romanopisec Josip Jurčič. m Odlikovanje. Cesar je podelil pisarniškemu oficijantu g. Mohorju G u 1 i n u v Gorici povodom njegove vpokojitve zlati zaslužni križec. — Jet-niškemu nadpazniku g. Mihaelu P e-t r i č u pa ob enaki priliki srebrni zaslužni križec. m Na severnem bojišču je bil ranjen naš rojak, g. Tomo Šorli, c. kr. notar v Podgradu, poročnik 47. polka v rezervi. m Zlato sem dal(a) za železo. II. izkaz darovalcev za društvo avstrijskega srebrnega križa: Gg. Zamparo, Zwetresnik Amalija, Gentili Gina, Profesor pl. Schubert, Pavlina Munih, Katarina Faganelli, Pierina Munih, Andre-ana Bončina, Culot, Josipina Ipavec, Valerija Ivanc, stotnik pl. Ulrich, Justina Paroli, Amalija Paroli, Antonija Skok, Karl Jawurek, Herman Moretti, Moretti, Josip Javorek, Vida Baltič, Comel, Ivan Jernaj, Roza Zach, Mici Edelsbacher Willi, pl. Ulrich, Irma Jernaj, Roza Kanniak, Ivan Ramsbacher, Ludwig Schwarz, Hektor Sepitsch, Pavla Pavlitzer, Tereza Gorian, Rudolf Porats, Lujiza Compare, Ana Ste-cker, Anetta Stecker, Anna Avanzini, Domineo Zalestini, pl. Fastenberger, dr. Bezjak, Vera Bezjak, Fani Drusch-nig in družina, Bridiga, Frančiška Pobi, Emilija Fiedler, Angel Furlani, Sofija Travan, Annunziata Travan, Marija Bajt, Vogler, Kosič Ida, Karmen Visin-tin, Zollia Ana, Pavla Eitrich, M. W. Antonija Kocjan, Ana Miseri in še 40 drugih, ki nočejo biti imenovani. Na mnogostransko željo se bodo objavljali v prihodnje poleg imen darovalcev tudi predmeti, ki so jih slednji darovali. Odbor se zahvaljuje kar najprisrč- ueje. m Ranjeni in oboleli vojaki v Gorici. V zadnjem tednu so došli semkaj sledeči ranjeni in oboleli vojaki: Alojz Starc, 8. artil. polk. Ivan Reisner, 11. lov. bat. Evgen Ferletič, 48. polk. Egon t Vsem prijateljem in znancem naznanjam, da je umrl danes po dolgi in mučni bolezni moj oče gos. Josip Franke, nadučitelj v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 16. okt. ob 3. uri pop. v Oseku. Osek, dne 14. oktobra 1914. Fr. Franke, rikar. Profesorski zbor c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici naznanja, da je njegov član g. dr. Eduard Dolinšek, c. kr. profesor, padel junaške smrti na severnem bojišču dne 26. avgusta. Bodi mu časten spomin! Gabassi, plan. polk 27. Nikolaj Zivan, črnovojnik. Milan Danus, lovski batalj. 8. Profesor Josip Del Piero, bolan. Ev ■ gen Ferletič, iz Doberdoba, 20. lov. bat. Angel Pin, iz Tržiča, 47. polk. Franc Ipavec, iz Gorice, artil. polk 9. Orzon Ivan, iz Devina, 27. polk. Brešan Leopold, iz Ločnika, 20. lovski bataljon. Peršič Alojz, iz Šempasa, 97. polk. Černivec Franc, jz Plavij, 87. polk. Cossar Anton, iz Ogleja, 24. polk. Zotter Anton, iz Gorice, finančni stražnik. Alojz Peršič iz Gorice, 97. polk. Spetič Karl, obmejna straža. Lutman Kristjan, 97. polk. Hmeljak Anton, rezervist. Bratuž Ciril, obmejna straža. Uršič Ivan, artil. polk 8. Šinigoj Josip, artil. polk 8. Furlan Josip, varstvena straža. Spessot Josip, orožnik. Vižintin Florijan, rezervist. Matija Perše, črnovojnik. Buček Anton, orožnik. Likar Alojz, korporal 97. polk. Ličen Alojz, 20. lovski bataljon. Bizjak Franc, 20. lov. bat. Juh Josip. 27. plan. polk. Legiša Josip, Medja-vas pri Devinu, 20. lovski bataljon. Tinta Anton, iz Šteferjana, 27. plan. polk. Mavrič Ivan, iz Biljane, 97. polk. m Knjige »Družbe sv. Mohorja<(. Družba sv. Mohorja naznanja, da so došle družbine knjige za goriško mesto. Naprošeni so častiti društveniki, da pridejo hitro ponje in ob ti priložnosti plačajo tudi udnino za prihodnje leto, m Začetek šolskega leta v tukaj, centralnem semenišču. V tukajšnjem centralnem semenišču je začelo šolsko leto dne 13. t. m., koji dan je bila tudi otvoritvena sv. maša. Za sedaj se nahaja zavod v prostorih nekdanje Bock-mannove vile v ulici Dreossi. Letos so otvorjeni le trije letniki: l. II. in IV.; III. letnik študira privatno. m P. n. odbornice društva »Skalni-ca« se vabijo s tem k seji, ki bo v nedeljo dne 18. t. m. ob 4. in pol pop. v društvenih prostorih. Razgovor bo o 10-letnici našega društva. m Zadnji semenj v Gorici je bil obiskan še precej dobro. Na prodaj je bilo 420 goved, okoli 800 praset, 30 telet in 6 konj. m Izpred sodišča. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je vršila včeraj kazenska razprava proti Rudolfu Plesničar iz P od gozda pri Grgarju. Tožen je bil radi vbojstva, ker je 6. sept. t. 1. s kolom udaril tako silno Štefana Pavšiča, da je ta slednji vsled udarca u-mrl. Plesničar je bil obsojen na dve leti ječe. Tržiški okraj. Požar v tržiški ladjedelnici. — Včeraj predpoldne okoli 10. ure je nastal v tržiški ladjedelnici požar. Goreti je začel namreč največji parobrod, ki se je kedaj zgradil v naših ladjedelnicah in ki je bil last »Austro-Američane«. Ta parobrod se je nahajal še le v zgradbi. Velika nevarnost pa je bila, da se raztegne ogenj tudi na druge tam se nahajajoče parobrode kakor tudi na velikanske zaloge lesa in drugih gorljivih predmetov. K sreči pa se je posrečilo ta požar omejiti po dve urnem napornem delu raznih ognjegaških orga- nizacij. Prihiteli so namreč na pomoč domačim ognjegascem, ognjegasci iz Gorice, iz Ronk, iz Zagraju in iz Trsta. Škoda je jako velika, ker je tretji del parnika bil po požaru uničen. Zadnje vesti. Novi boji v Galiciji. Dunaj 14. Naši naskakujejo v Galici ruske postojanke, ker so se Rusi na črti Stary-Sambor utrdili. V Kr-patih so naši vzeli Toronjo po 4 dneh boja. Na Francoskem še ni odločitve. Berlin 14. Nemci preganjajo v Belgiji sovražnika proti morskemu bregu. Mesto Lihe so Nemci zasedli. V glavni fronti se pa vrše boji še vedno brez odločitve dalje. Kedaj pride do kake odločilne bitke še ni nič jasno. Prusko bojišče. Berlin 14. Rusi so bili po zadnjih poročilih iz Berlina odbiti in mesto Lyk je prišlo zopet v nemško posest. Na poti proti Varšavi je bilo vje-tih 8000 Rusov. Nadvojvoda Franc Salvator v Gorici. Jutri, v petek ob 8. uri zjutraj, pride v Gorico z državno železnico nadvojvoda Franc Salvator, ki si bo ogledal bolnišnico »Rdečega križa«. Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista“ Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M. Zimic.) MLAD TRGOVSKI POMOČNIK manufakturne stroke slovenskega, laškega in nemškega jezika zmožen se takoj sprejme. Pismene ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro »zvest«. Sante Bu s o lini trgovce c jedilnim blagom v Gorici naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. 13 v uiico Sv. Antona štev. 2 tik trgovine g. Ig. Saunig. V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji podružnici v Solkanu št. 311. Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in se izvršujejo točno. Lekarna Prave in edine žel. kapljice U k™ z znamko sv. Antona Padovanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne- & K I IC1I J'- I1V*- iBBi prekosljiva. Te m kapljice uredijo ® redno prebav- ^ Ijanje, če se jih lwj dvakrat na dan ££ — po jedno žličico W (Varstvena znamka) p op 1 j e. Okrepd želodec, store, da izgine v krat- Ljj kema času omotica in životna Unost (mrtvost.) Te kapljice tudi Ljj store, da človek raje je. Cena steklenica 60 vin. |$j JOSIP TER PIN naslednik Antona Potatzky v Gorici oa sred Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske in letne čase. Rasnovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pj sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. Denarja ni, draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, — doma v svojem kraju gotovo io kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Josip Batič, li rska Bistrica 27 (Kranjsko). Odlikovana pekarna in sladčičarna K. Draščik v GORICI na KORNU (v lastni hiši). Podružnici: Gosposka nlica štev. 7 in ulica Goruo štev. 4 izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke. Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje ju go slov razpoši-Ijalna R. STERMECKI v Celju št. jo j. Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto. $ O Prva slovenska trgovina i jedilnim lagom Anton Kuštrin, v Gorici Gosposka ulica št. 25 Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolomjalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. A. v d. B E R I N I Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga olikinega olja |rue vrste najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Molfette. Bari in Nce s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron — 120,1-28^ 136 144, 1 60 180, 2' -, 2 40 za luč po 72 vin. N’*, debelo cem« ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posod* m pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi,se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Za oga mila in sveč. — Cene zmerne. - Največja zaloga -usnja ter čevljarske - - - potrebščine. - - - I. Drufovka Gorica Gosposka ul. št. 3 nasproti » Monta «. Največja izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Blago trpežno - Cene solidne. p *%l! „CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVAHA ZADRUGA Z OTPEJenO ZAVEZO V GORICI im obrestuje hranilne vloge po 5%- Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7'Vo, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št. 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ----- Odbor. & M Pimer & Lenard trgovina z železnino Groricii, RaŠtelj 7-9 Gorica Najprimernejši nagrobni spomenik za naše ranjke je železen, fino pozlačen križ, ki se dobiva pri nas za ceno od 10 — 30 K in vsakovrstne nagrobne svetilke od 2 — 10 K. Za jesensko sezono priporočamo mesoreznice, obročje, cement traverze itd. za zimo peči, štedilnike, petroljeve peči in druge potrebščine. Ne pozabile torej na domačo tvrdko Pmter & Lenard kjer se dobi dobro blago po primerno nizkih cenah. Centrala Liubliflna, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst. Jslilška glavnica K 8,000.000. — Rezervni zaklad^Ki,000.000.00 Vloge na knjižice po 4 ^2 V v tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih jpapirjev vseh vrst, deviz - valut. Borzna naročila.| Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. —^ Eskont menic = — Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvojin oskrbovanje.! Safes. Nakazila vjinozemstvo. Kreditna pisma.