Volkíbank super depoziti samo v decembru z do 4,6% p.a. V VOLKSBANK EUPER DEPOZITI www.voHtibank.3i Deželno letališče v Ronkah poimenovali po Paolu Savorgnanu Slavisti počastili življenjski jubilej prof. Marije Pirjevec / 10 Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! =yFVOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Primorski dnevnik SOBOTA, 3. DECEMBRA 2011 št. 286 (20.301) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Nova vlada z omejenim manevrskim prostorom? Rado Gruden Slovenski in hrvaški državljani ter državljanke bodo jutri volili nove poslanke in poslance. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem se obeta menjava oblasti, kar v obdobju hude gospodarske krize ne predstavlja velikega presenečenja. Toda za napovedani zmagi opozicije - v Ljubljani desnosre-dinske v Zagrebu levosredinske -obstajajo še drugi razlogi. V Sloveniji je levosredinska vlada po stalnih prepirih razpadla leto dni pred koncem mandata in predčasne volitve so bile edini izhod. Hrvaška desnosredinska vlada je svoj mandat pripeljala do konca, toda njeni rezultati so bili porazni, predvsem pa so jo pokopale korupcijske afere, v katere je bila vpletena tudi največja vladna stranka HDZ. Sestava nove vladne koalicije v Zagrebu je že znana, manj jasnosti pa je v Ljubljani. Pustimo ob strani, kako se bo s krizo in težavami spopadla nova oblast v Zagrebu. Glede Slovenije pa že zdaj lahko z gotovostjo povemo, da novo vlado čaka izredno zahtevno delo. Od predvolilnih obljub bo treba preiti k dejanjem in preprečiti gospodarski zlom države in ostati v območju evra. Kot članica Evropske unije in evrskega območja bo imela Slovenija precej omejen manevrski prostor, saj se zna zgoditi, da bodo ritem in vsebino ukrepov tokrat bolj odločno narekovali iz Bruslja (oziroma Berlina in Pariza) kot doslej. Na novi slovenski vladi pa bo, da o nujnosti močnega zategovanja pasu prepriča domačo javnost, ki je doslej s pomočjo referendumov izničila vsak kolikor toliko resen poskus reform. evropska unija - Nemška kanclerka pred nemškim parlamentom Merklova napovedala osnovanje fiskalne unije Načrt bo v kratkem predstavila skupaj s Sarkozyjem trst - Obračun župana Roberta Cosolinija Prvih šest mesecev V Novinarskem krožu o opravljenem delu in o prihodnjih ukrepih za razvoj mesta TRST - Tržaški župan Rober- la Maurizia Cattaruzze podal obra- jo še številne težke naloge, da bi to Cosolini je na srečanju v Novinarskem krožku v odgovorih na vprašanja odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča in vodje kronike Il Picco- čun prvih šestih mesecev delovanja njegove uprave. Zanjo je bila značilna odprtost mesta naravnemu zaledju, kot pričajo obiski v Ljubljani, na Reki in na Dunaju, čakajo pa Trstu zagotovili potrebni gospodarski razvoj in še večjo kulturno in turistično uveljavitev v središču Evrope. Na 7. strani nova gorica - Izbirajo med šestimi lokacijami Do leta 2019 ob goriški meji nov Hitov turistični kompleks NOVA GORICA - Vodstvo novo-goriškega Hita je predstavilo napovedano predštudijo za novi Hitov turistični kompleks, ki naj bi predstavljal presežek v vsem, kar je v Evropi na področju turistične ponudbe nastalo doslej. Raztezal naj bi se na 120 hektarjih površine - od katerih bi jih 70 porabili za golf igrišče in apartmajsko naselje - na eni od šestih možnih lokacij na območju ob zahodni slovensko-italijanski meji. Kompleks, ki bo zajemal hotelski del, kongresni in nakupovalni center, tematski in vodni park, golf igrišče, casino, kinod-vorane, restavracije, največji bazenski kompleks v regiji in tudi nekakšen slovenski vinski grad, naj bi bil zgrajen do leta 2019. Na 17. strani italija - Kriza Vlada snuje varčevalne ukrepe RIM - Vlada mrzlično pripravlja varčevalne ukrepe, ki jih bo sprejela v ponedeljek. Kot kaže, se obetajo novi davki na nepremičnine in na priveze, pa tudi zvišanje količnikov davka na dohodke fizičnih oseb (Irpef), pokojninska reforma, rezi v zdravstvu in v krajevnih javnih prevozih ter še marsikatera druga žrtev. Pred ponedeljkovim sprejemom bo premier Mario Monti snujoče se ukrepe predstavil voditeljem političnih strank ter deželam in sindikatom, že sinoči pa je z njimi seznanil predsednika Giorgia Napolitana. Na 6. strani BERLIN - Vodilne evropske borze so včerajšnje trgovanje končale z rastjo indeksov, vlagatelji pa so se pozitivno odzvali na govor nemške kanclerke Angele Merkel, ki se je v odločnem nastopu v nemškem parlamentu zavzela za spremembe pogodbe EU. Merklova je poudarila, da je edina prava pot iz krize tesnejše povezovanje in strožji nadzor nad proračuni držav z evrom. "Ne le, da govorimo o fiskalni uniji, ampak smo jo začeli ustvarjati," je poudarila nemška kanclerka, ki bo zadevni načrt predstavila 9. t. m. na vrhu EU skupno s francoskim premierjem Sarkozijem. Na 21. strani V« V • • V • M jm manjšini se naprej 21 primarnih ustanov Na 3. strani Demokratska stranka podpira Maria Montija Na 7. strani Tondo in Cosolini obljubljata rešitve za škedenjsko železarno Na 9. strani Devin-Nabrežina: dva kandidata demokratov Na 9. strani Vandali obiskali kaverne na Brestovcu Na 16. strani Od danes v Gorici Andrejev sejem Na 17. strani MARINI GH • • VOSCI VSEM AU\[* pričakujemo vas v naši trgovini Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sobota, 3. decembra 2011 ALPE-JADRAN / trst - Pred jutrišnjo proslavo 70-letnice OF in 20-letnice samostojnosti Slovenije Za SKGZ obe obletnici sinteza slovenske državnosti Velika podpora OF na Primorskem naravno nadaljevanje protifašističnega odpora Tigra in drugih gibanj TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza želi z nedeljsko proslavo v tržaškem Kulturnem domu primerno izpostaviti obletnici, ki predstavljata sintezo slovenske državnosti in samozavesti ter utrjujeta vlogo naše skupnosti v odnosu do pomembnih zgodovinskih dogodkov iz prve in druge polovice prejšnjega stoletja. Gre za 70-letnico Osvobodilne fronte in 20-letnico samostojne Slovenije, je zapisal v pismen sporočilu predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »Osvobodilna fronta ni bila le izhodišče za oboroženo vstajo. Osnovana je bila na jasnem sistemu vrednot: svobodi posameznika in naroda, legitimnosti oboroženega upora proti okupatorju, pravici naroda do svoje usode in ne nazadnje države, zahtevi po pravičnejši družbi, sožitju, enakem dostojanstvu ljudi in narodov. Gre za vrednote in izhodišča, ki so jih kasneje zapisali v Deklaraciji o človekovih pravicah, ki predstavlja hrbtenico strpnega in prijateljskega odnosa med ljudmi in narodi. Nastanek Osvobodilne fronte in skoraj ple-biscitarna opredelitev zanjo na Primorskem pa je bil za naše kraje naravno nadaljevanje odpora proti dvajsetletnemu fašističnemu zatiranju, ki so se mu Primorski Slovenci uprli najprej, s Tigrom in drugimi protifašističnimi gibanji. Za to smo Primorci tudi kot prvi plačali visoko ceno, s preganjanjem, stotinami let ječe, kofina-cijami in smrtnimi obsodbami posebnega fašističnega sodišča, česar se spominjamo prav tega decembra, ko poteka 70-letnica ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev,« poudarja Pavšič. Osamosvojitev in samostojnost Slovenije je v bistvu pomenila nadaljevanje prizadevanj, ki jih je utelešala Osvobodilna fronta. Zgodila se je na podlagi širokega konsenza slovenskega naroda. Priprava na osamosvojitev, kot je pravilno izpostavil predsednik slovenske države Danilo Türk, je bila civilno družbeno vretje, prežeto z močjo ideje človekovih pravic. Osamosvojitev je bila nujna in je postala resničnost zaradi zaščite človekovih pravic vseh ljudi na slovenskem ozemlju, zaradi zavarovanja ljudi pred agresijo in nevarnostjo širitve vojne in kot pot za odpiranje nove razvojne perspektive. Vse to se je izkazalo kot nujno in dosegljivo. Pred 20 leti smo se zavezali demokraciji, svobodi, spoštovanju človekovega dostojanstva in pravic, spoštovanju manjšin in priseljencev, odprtosti in sodelovanju z drugimi. Te vrednote niso zgodovina, ampak delujejo v nas kot živa snov. Na njihovi osnovi se še danes opredeljujemo: kulturno, politično in tudi v odnosu do drugih. Gre l za vrednote nove Evrope, ki predstavlja edinstveno priložnost za miren, gospodarsko uspešen, socialno pravičnejši in enakopraven razvoj vseh narodov. Evropska integracija izhaja iz skupne državno- cifične, kulturne in zgodovinske in ne zgolj državne tradicije, kar pomeni, da združevanje ne vodi v slabljenje narodne identitete, temveč v sobivanju z drugimi narodi zagotavlja njeno modernizacijo in emancipacijo. V tej novi zvezi ljudi in držav se posebno pozornost posveča ohranjevanju jezikovno-kulturne raznolikosti. Vključevanje v evropske integracijske procese postavlja na nove temelje tudi teoriji o enotnem kulturnem prostoru. "Manjšinci" smo del dveh kulturnih prostorov, ki se ne samo stikata, temveč tudi prepletata. Identiteta je danes večplastna in ne samo enodimenzionalna. Povsem normalno je, da bomo v našem prostoru imeli različne dostope do slovenskega jezika in slovenstva, od narodnega priznanja do znanja slovenskega jezika. Če bomo vse ocenjevali izključno z nacionalnega vidika, bomo imeli stalno nesoglasje v manjšini o tem, kdo je boljši Slovenec. Tako razmišljanje pa ne pomeni, da se odrekamo skrbi za naše slovenstvo in za naš jezik. Ravno obratno, je še zapisal predsednik SKGZ Rudi Pavšič. slori - Razpis za Slovence iz videmske pokrajine Denarne spodbude študentom za študij na univerzah v Sloveniji TRST - Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI objavlja razpis za dodelitev denarnih spodbud študentom iz videmske pokrajine, ki vpisujejo dodiplomski in podiplomski študij v Republiki Sloveniji. Razpisni pogoji za študijsko leto 2011/12 1. S štipendijami namerava SLORI spodbujati mlade in perspektivne študente, ki izhajajo iz slovenske narodne skupnosti v videm-ski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu v Republiki Sloveniji, k utrjevanju znanja slovenskega jezika in k sodelovanju s slovenskimi društvi in ustanovami na Videmskem. 2. Na razpis za študijsko leto 2011/12 se lahko prijavijo slovensko govoreči italijanski državljani iz vi-demske pokrajine, ki študirajo na državnih univerzah v Sloveniji in se prepoznavajo v slovenski narodni skupnosti v Italiji. 3. Višino štipendij določi upravni odbor SLORI vsako leto posebej. 4. Razpisni rok zapade: 5.12.2011 5. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati priložiti: a) fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in stalno bivališče; b) potrdilo o vpisu v dodi-plomski ali podiplomski študijski program državne univerze v Sloveniji za leto 2011/2012; c) kratek življenjepis in motivacijsko pismo; č) spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih za preteklo šolsko leto 2010/2011. 6. Prijave je potrebno odposlati na naslov: SLORI, Trg/Piazza Giotti 1, 34133 Trst/Trieste Prijava mora biti oddana na sedežu SLORI ali po pošti s pripo- ročenim pismom oddanim do 5.12.2011 v ovojnici, opremljeni z napisom na prednji strani »Vloga za razpis SLORI - študij RS«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. 7. Izbor kandidatov bo opravljen predvidoma do 23. 12. 2011 8. Razpisna dokumentacija je dostopna na sedežu SLORI v Trstu (Trg Giotti 1; tel: 040 636663; trst@slori.it) in na njegovi spletni strani www.slori.org . 9. Razpis se izvaja v sodelovanju z navedenimi institucijami, pri katerih je dostopna razpisna dokumentacija: - v Špetru: Slovenski kulturni center; - v Čedadu: kulturno društvo Ivan Trinko, Novi Matajur, Dom; - v Ukvah: slovensko kulturno središče Planika; na Solbici (Rezija): Zveza slovenskih kulturnih društev. fotovideo trst 80 - Oskarju Volpiju prva nagrada med potopisnimi filmi Tržaški film o Namibiji slavil na mednarodnem festivalu v Mariboru MARIBOR - Prejšnji konec tedna so v Mariboru nagradili zmagovalce dvanajstega mednarodnega festivala nekomercialnega filma TOTI. Festivala se vsako leto udeležuje veliko ljubiteljev filmske umetnosti z različnih koncev sveta: letos se je za nagrade potegovalo kar sto petdeset filmov iz štiriindvajsetih držav. Največ filmov je prišlo iz Evrope, po nekaj pa tudi iz Koreje, s Kube, iz Irana, Ugande in še od kod. Med udeleženci mariborskega festivala so vsako leto tudi člani krožka Fotovideo Trst 80. Letos se je najbolje odrezal Oskar Vol-pi, ki je s svojim Onstran kozorogovega povratnika slavil med potopisnimi filmi. Desetminutni dokumentarec o Namibiji (v slovenščini in z angleškimi podnapisi) je prestal prvo selekcijo, nato pa prepričal tudi mednarodno žirijo; prejel je tudi diplomo s pohvalo, ki jo prejmejo samo tisti filmi, ki so od 500 možnih točk prejeli več kot 300 točk. Tržaški pediater je film posnel med potovanjem po afriški celini. Kot sam pravi, zelo rad potuje in na vsakem potovanju posname od pet do osem ur filmskega materiala. Doma ima torej ogromno materiala, časa za pripravo filmov pa malo. »Za pripravo desetminutnega dokumentarca porabim okrog sto ur. Morda sem nekoliko počasen, a prizadevam si, da naredim čim boljši film, všeč mi je poiskati najprimernejšo glasbo, najbolj sporočilne posnetke. Oskar Volpi med Če hočeš pet ur materiala zreducirati na deset minut, moraš biti mariborskim neusmiljen. Enkrat sem poskusil narediti skoraj dvourni film, a so nagrajevanjem prijatelji zaspali na divanu ... Zato sem se odločil za krajše filme.« Morda neusmiljeno, a po nagradah sodeč, uspešno. (pd) MC slori Razpis za raziskovalne projekte Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo (ISK) objavlja Razpis za raziskovalne projekte 1. Utemeljitev Skladno z okvirnim sporazumom med Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in Inštitutom za slovensko kulturo (ISK) o sodelovanju in sofinanciranju raziskovalne dejavnosti slovenske manjšine v videmski pokrajini, SLORI in ISK objavljata razpis za raziskovalne projekte v videmski pokrajini. S tem želita poskrbeti za to, da se slovenski manjšinski intelektualni potencial ne izgubi in razprši, temveč utrdi in okrepi, kar je seveda povezano s sposobnostjo pritego-vanja in vključevanja manjšinske študentske populacije v delovanje obeh institucij. 2. Raziskovalne teme Znanstveni svet SLORI-ja je na seji z dne 23.9.2011 sprejel in predal sledeči seznam prioritetnih tem za raziskovalno dejavnost v videmski pokrajini za leto 2011: - Odziv lokalnega prebivalstva na vidno dvojezičnost - Ekonomska funkcija jezika - Kulturna dediščina kot vir za razvoj - Odnos do jezika - Odnos do meje in čezmejno sodelovanje - Odnosi s furlansko in nemško govorečo skupnostjo v videmski pokrajini - Ostale relevantne teme za slovensko skupnost v videmski pokrajini. 3. Razpisni pogoji Na razpis se lahko prijavijo študentje ali mladi diplomiranci do 35. leta starosti, z italijanskim državljanstvom in stalnim bivališčem v videmski pokrajini, ki se prepoznavajo v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Raziskovalne naloge se lahko navezujejo na diplomsko delo ali raziskovalno delo v okviru podiplomskega študija. Za raziskovalno delo bosta SLORI in ISK izvajalce honorirala in z njimi sklenila pogodbo o sodelovanju. Višina honorarja bo odvisna od vrste raziskovalne naloge in njenega trajanja. Instituciji si pridržita pravico do objave raziskovalnih izsledkov. 4. Prijava: Prijave kandidati oddajo v ovojnici, ki naj vsebuje: - Vlogo z navedbo osebnih podatkov, telefonske številke, elektronskega naslova, izbrane raziskovalne teme (glej seznam razpisanih tem) in obrazložitvijo, ali se bo predlagana raziskovalna tema navezovala na diplomsko delo ali na raziskovalno delo v okviru podiplomskega študija, ter navedbo morebitnih raziskovalnih izkušenj. - Kratek življenjepis; - Priloge: fotokopija osebnega dokumenta, potrdilo o vpisu v diplomski ali podiplomski študij in/ali potrdilo o zaključenem diplomskem ali podiplomskem študiju. Prijave je potrebno odposlati na naslov: SLORI, Trg Giotti 1 34133 Trst/Trieste. Prijava mora biti oddana na sedežu SLORI ali po pošti s priporočenim pismom oddanim do 5.12.2011 v ovojnici, opremljeni z napisom na prednji strani »Vloga za razpis SLORI - ISK«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. 5. Termini: Razpisni rok zapade: 5.12.2011 Izbor kandidatov bo opravljen predvidoma do 23.12.2011. Razpisna dokumentacija je dostopna na sedežu naslednjih institucij: - v Špetru: Slovenski kulturni center; - v Čedadu: kulturno društvo Ivan Trinko, Novi Matajur, Dom; - v Ukvah: slovensko kulturno središče Planika; - na Solbici (Rezija): Zveza slovenskih kulturnih društev; - v Trstu: SLORI (Trg Giotti 1; tel: 040 636663; trst@slori.it). ALPE-JADRAN, DEŽELA_Sobota, 3. decembra 2011 3 dežela - S četrtkove seje posvetovalne komisije za Slovence Slovenska manjšina še naprej a ^ § •• •••• z 21 primarnimi organizacijami Komisija sprejela predlog odbornika Elia De Anne - Seznam nespremenjen najbrž do deželnih volitev 2013 TRST - Slovenska manjšina bo še naprej imela 21 tako imenovanih primarnih organizacij, ki so tiste, ki imajo zajamčeno državno finančno podporo. Tako je sklenila uprava Furlani-je-Julijske krajine, njen sklep pa je soglasno potrdila posvetovalna komisija za slovensko manjšino. Za vključitev na seznam primarnih organizacij so zaprosili Sklad Mitja Čuk, Združenje cerkvenih pevskih zborov, Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline ter privatna televizija Groupe Space Globe Mitteleuropa. Vse štiri prošnje so bile zavrnjene. Posvetovalna komisija je dejansko osvojila stališče deželnega odbornika Elia De Anne. V tem trenutku po njegovem ne gre spreminjati seznama primarnih organizacij in tudi ne pravil oziroma pogojev, ki jih morajo izpolnjevati te ustanove. Nobeden od štirih prosilcev jih ne izpolnjuje, je dejal odbornik, ki si tudi glede seznama primarnih ustanov veliko obeta od deželne konference za slovensko manjšino, ki bo prihodnje leto. In to bo že dejansko volilno leto, zato ni pričakovati nobenih sprememb do deželnih volitev spomladi leta 2013. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je priznal, da s težkim srcem sprejema stališče De Anne, pri čemer je izrecno omenil Združenje cerkvenih pevskih zborov. Štoka je menil, da ni šlo za zavrnitev prošenj, temveč le za odložitev njihove presoje. Predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je poudaril, da je treba pri primarnih ustanovah upoštevati obstoječa pravila, »drugače bi prešli v anarhijo«. Pavšič si vsekakor želi, da bi glede primarnih ustanov prešli v »meritokratsko dina- manjšina - Manjkajoči denar Senatorka Blažina sprašuje ministra Giuseppe Napoli in Elio De Anna na seji posvetovalne komisije za Slovence kroma miko«, s katero bi preverjali, kdo kaj dela, kakšne uspehe žanje itd. Direktor deželne službe, ki je pristojna tudi za slovensko manjšino, Giuseppe Napoli je načel vlogo posvetovalne komisije, ki je bila doslej zelo omejena. V bistvu se komisija ukvarja le s finančnimi zadevami in se sestaja le takrat, ko je treba deliti prispevke organizacijam in ustanovam. Pavšič je vlogo komisije primerjal z bankomatom (to prispodobo je uporabil tudi Napoli), medtem ko bi moral biti ta organ soudeležen pri vseh deželnih odločitvah, ki zadevajo Slovence. To se trenutno ne dogaja, kar je v nasprotju z deželnim zakonom za slovensko manjšino. Napoli je dal jasno razumeti, da Dežela glede pravil in pogojev za primarne ustanove ter za bolj ustvarjalno vlogo posvetovalne pričakuje mnenja in predloge slovenske manjšine. Na četrtkovi seji so zastopniki Dežele, začenši z odbornikom De Anno, ter predsednika SKGZ in SSO čestitala članu komisije Iztoku Furlaniču za izvolitev za krmilo tržaškega občinskega sveta. »Komisija si šteje v čast, da ima v svoji sredi tako uglednega zastopnika Občine Trst,« je dejal De Anna. S.T. samo v RIM - Po številnih razgovorih in posegih, ki jih imela tudi v zadnjem tednu v zvezi s postavko 2,5 milijona evrov, za katero obstaja še vedno nerazumljiva zmeda, je senatorka Tamara Blažina včeraj predložila novemu ministru za finance parlamentarno vprašanje. Posegov in pritiskov je bilo doslej nič koliko z vseh strani in to na vseh ravneh, a brez pozitivnih rezultatov. V Rimu namreč še vedno trdijo, da je bil denar poslan Deželi, tukaj pa o tem ni nikakršne sledi, kar je potrdil med drugim tudi deželni odbornik De Anna. Glede na to, da je postavka vpisana v državni bilanci za leto 2011 (kot tudi za naslednji dve leti), senatorka sprašuje zakladno ministrstvo za pojasnila v zvezi z nastalim položajem in predvsem izpostavlja potrebo, da se stvar reši za celotno triletje. Na ta problem je senatorka Blaži-na že opozorila samega predsednika vlade Montija ob umestitveni seji v senatu. Čim bo vlada v celoti operativna in bodo tudi posamezni podtajniki dobili specifična pooblastila, bo seveda potreben tudi takojšen poseg pri članu vlade zadolženemu za manjšinska vprašanja. V pričakovanju rimskih odzivov pa je sedaj nujno delati na tem, da se obljuba deželnega odbornika glede možnosti predujma sredstev, resnično udejanji. O taki možnosti je senatorka spregovorila že pred mesecem dni na glavnem svetu SKGZ in bo zares zadovoljna v kolikor se bo čim prej uresničila, saj so naše organizacije že finančno na psu. Ob tem najbolj perečem problemu se v tem času soočamo tudi z vprašanjem krčenja sredstev konvencijam med vlado in ustanovo Rai za radijske in televizijske oddaje manjšinskih jezikov. Na predsedstvo vlade je slovenska senatorka glede tega naslovila še drugo poslansko vprašanje, kjer prosi za pojasnila glede vladnih namer in opozarja na dragoceno specifiko oddaj v manjšinskih jezikih ter na nesprejemljivost kateregakoli krčenja, ki bi ohromilo tovrstne javne storitve. PRIMARNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE MANJŠINE 1) Prae-DZP (Primorski dnevnik) 2) Goriška Mohorjeva 3) Novi Matajur 4) Mladika 5) Most (Čedad) 6) Založništvo tržaškega tiska 7) Slovenski raziskovalni inštitut 8) Slovensko stalno gledališče 9) Narodna in študijska knjižnica 10) Glasbena Matica 11) Glasbeni center Emil Komel 12) Zveza slovenskih kulturnih društev 13) Slovenska prosveta 14) Zveza slovenske katoliške prosvete 15) Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 16) Kulturni dom-Gorica 17) Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica 18) Dijaški dom Srečko Kosovel-Trst 19) Dijaški dom Simon Gregorčič-Gorica 20) Kinoatelje 21) Inštitut za slovensko kulturo-Beneška Slovenija izredna promocijska prodaja ^^^^ ffi&ui in, edini decüegj casa del materasso do, reían bed Trst - ulica Carducci 22 (vogal ulica Crispi) - tel. 040.382.099 odprto ob nedeljah Proslava ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije Kulturni dom v Trstu, nedelja, 4. decembra 2011, ob 16. uri Skgz £ SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV 4 Sobota, 3. decembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Jutri prve predčasne volitve v zgodovini države, od polnoči v veljavi volilni molk Za 90 mest v državnem zboru se poteguje kar 1300 kandidatov LJUBLJANA - V Sloveniji bodo jutri prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini države. Dobrih 1,6 milijona volilnih upravičencev bo lahko med 1300 kandidatkami in kandidati izbiralo novo sestavo parlamenta za prihodnji mandat. Med 7. in 19. uro bo jutri odprtih 3382 rednih volišč in 86 volišč, na katerih bodo glasovali volivci zunaj kraja stalnega prebivališča. Glasovanje bo potekalo tudi na 34 diplomatsko-konzular-nih predstavništvih, kjer bodo volišča odprta med 9. in 17. uro po lokalnem času. V splošni volilni imenik je za letošnje volitve vpisanih 1.653.891 volilnih upravičencev. V posebnem imeniku državljanov s stalnim prebivališčem v tujini pa je vpisanih 55.916 volivk in volivcev. Ti bi sicer morali po pošti že prejeti volilno gradivo, a se je zapletlo pri volivcih v Avstraliji, ki do srede glasovnic po pošti še niso prejeli. Če jih ne bodo prejeli pravočasno, bi morali za te volivce razpisati naknadne volitve. Za 90 poslanskih mest se poteguje 1300 kandidatov. 88 poslancev bodo volivci izbirali v 88 volilnih okrajih, dve poslanski mesti pa pripadata predstavnikoma narodnih manjšin (madžarski in italijanski). Na volitvah nastopa 20 strankarskih list, od tega 13 v vseh osmih volilnih enotah. V vseh volilnih enotah bodo nastopile parlamentarne stranke (SD, SDS, SLS, LDS, DeSUS, Zares in SNS) ter novoustanovljene stranke Zorana Jankovica (Pozitivna Slovenija), Gregorja Viranta (Lista Virant) ter Gibanje za Slovenijo. V vseh volilnih enotah bodo nastopile tudi zunajparlamentarne Demokratična stranka dela, Nova Slovenija in SMS Zeleni. V sedmih volilnih enotah bodo volivce poskušali prepričati v Stranki za trajnostni razvoj, Stranki enakih možnosti in Zelenih Slovenije. Stranka slovenskega naroda bo nastopila v petih volilnih enotah, Naprej Slovenija v treh, Humana Slovenija v dveh in Akacije v eni volilni enoti. Od petka od polnoči pa vse do zaprtja volišč velja volilni molk. V tem času je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali katero od političnih strank. Na ministrstvu za notranje zadeve bo delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka. Prvi volilni rezultati (sicer še ocene) bodo znani takoj po 19. uri, dejanske rezultate pa bo mogoče aspremlja-ti tudi na spletni strani Državne volilne komisije od 19. ure dalje. Glasove bodo objavljali sproti, na spletni strani pa bo poleg delnih neuradnih rezultatov objavljen tudi informativni izračun, kakšna bi bila glede na izide struktura parlamenta in kdo bi bil izvoljen. V ponedeljek bodo izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije. Izide volitev pa lahko spremenijo tudi glasovi iz tujine, na katere bo treba počakati do 12. decembra. Državna volilna komisija bo predvidoma 16. decembra razglasila uradne izide volitev in objavila sestavo šestega sklica državnega zbora. Ta se bo na ustavni seji sestal najpozneje 24. decembra, predsednik republike Danilo Turk pa bo po posvetu s poslanskimi skupinami predlagal mandatarja za sestavo nove vlade, o katerem bo nato odločal državni z zbor. Predvolilne javnomnenjske ankete so bile v zadnjem času precej jasne. V vseh je bila zanesljivo na prvem mestu SDS Janeza Janše, ki ji je s precejšnjim zaostankom sledila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovica. Na tretjem mestu naj bi bila SD Boruta Pahorja, na četrtem pa Lista Virant. V državni zbor naj bi se prebile še SLS, NSi in DeSUS, medtem ko za vse ostale stranke kaže, da ne bodo presegle vstopnega praga štirih odstotkov Kampanja za predčasne volitve je bila v primerjavi z volitvami v preteklosti skromna, saj se tudi stranke soočajo s pomanjkanjem denarja in zadolženostjo. Nekateri politični analiti- ki in tudi prvaki strank so zato napovedovali bolj vsebinsko kampanjo, po kateri bi odločile ponujene rešitve za izhod Slovenije iz krize. Največ odgovorov je od prvakov strank zahtevalo vprašanje ukrepov, ki bi Slovenijo popeljali iz krize. Aktualno je bilo vprašanje izvedbe reform in sposobnosti socialnega dialoga, krpanje proračunske luknje, ukrepi za odpiranje novih delovnih mest, vprašanje davkov in varčevanja v javni upravi. Še zlasti kandidati za premiersko mesto pa so bili pod drobnogledom medijev in izpostavljeni raznim aferam, čemur se Janša, Jankovic in Virant niso mogli izogniti. Odprto ostaja vprašanje oblikovanja vladne koalicije. Medtem, ko so nekaj dni pred minulimi volitvami leta 2008 skupaj stopile SD, LDS in Zares ter oblikovale t.i. levi trojček, pa so v tednu pred tokratnimi volitvami na Zboru za republiko skupaj stopili Janez Janša, predsednik SLS Radovan Žerjav in predsednica NSi Ljudmila Novak ter se zavzeli za zmago vrednot slovenske pomladi. Na slovenskem konzulatu v Trstu (posnetek je z volitev leta 2008) bo mogoče voliti jutri med 9. in 17. uro kroma hrvaška - Jutri redne parlamentarne volitve Hrvaški levosredinski koaliciji se obeta prepričljiva zmaga ZAGREB - Na hrvaških parlamentarnih volitvah bo jutri, sodeč po vseh anketah, zanesljivo slavila levosredinska koalicija kukuriku (SDP, HNS, IDS, HSU). Koaliciji kukuriku, ki jo vodi socialdemokratski kandidat za premierja Zoran Milanovic, javnomnenjske raziskave v zadnjih dneh pred volitvami napovedujejo od 35 do 40 odstotkov glasov, ki prinašajo od 79 do 85 poslanskih mest. Za parlamentarno večino bo zadostovalo 76 poslancev, glede na to, da bo sedmi sklic hrvaškega sabora štel 151 poslancev. HDZ premierke Jadranke Kosor ima približno 20-odstotno podporo, v najboljšem primeru pa naj bi imela 46 poslancev, vključno s tremi poslanci iz posebne volilne enote za diasporo, v kateri opozicijska koalicija nima kandidatov. Na zadnjih volitvah leta 2007 je HDZ dobila 66 poslancev ali deset več kot SDP. Druge stranke se bodo letos morale zadovoljiti z drobtinami. Kot kaže, bodo vsi skupaj imeli manj kot 20 poslancev, med njimi pa bo tudi nekaj kandidatov z neodvisnih list. Še osem poslanskih stolčkov je rezerviranih za poslance manjšin, med katerimi ima srbska zagotovljene tri poslance. Slovensko manjšino bo verjetno predstavljal predstavnik bošnjaške ali albanske manjšine, ki imata največ kandidatov ter večino med volivci albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske manjšine, ki skupaj volijo enega poslanca. Razloge za pričakovan poraz HDZ je treba iskati predvsem v številnih ko-rupcijskih aferah, ki naj bi zajele vse pore stranke, od bivšega predsednika in pre-mierja Iva Sanaderja do voznikov in vratarjev na sedežu vladajoče stranke. Nenazadnje je zaradi domnevnih črnih skladov, iz katerih naj bi bogato financirali prejšnje predvolilne kampanje, osumljen tudi HDZ kot pravna oseba. Drugi veliki razlog za padec priljubljenosti stranke so slabi ekonomski kazalci države, ki so se odrazili v občutnem znižanju standarda prebivalcev. Priljubljenosti HDZ ne bo veliko pomagala niti sklenitev pogajanj z EU, ki je sicer velik uspeh vlade, temelji pa na prav tako uspešnem dogovoru o arbitražnem sporazumu s Slovenijo glede reševanja spora o meji med državama. Ne odnosi s Slovenijo niti arbitražni sporazum pa niso bili tema predvolilne kampanje na Hrvaškem. Kosorjeva je poskusila vse, da bi državljanom iz dneva v dan predvolilne kampanje na različnih koncih države do- kazala, da je HDZ vredna tretjega zaporednega mandata. Ob tem je za vse težave, s katerimi se stranka sooča pred volitvami, javno obtožila opozicijo, medije, predsednika države Iva Josipovica in državno tožilstvo. Obudila je tudi nacionalistično retoriko, člani stranke pa se niso izogibali niti šovinističnih in homofo-bičnih izjav. Toda vse to ji je bolj škodilo kot koristilo. Opozicijska SDP je že lani sklenila široko levosredinsko koalicijo, ki je dobila naziv kukuriku po imenu restavracije v Kastvu pri Reki, kjer so se dogovorili za gradec Aretirali dva Slovenca s 5 kg heroina GRADEC - Avstrijska policija je v Gradcu prijela dva preprodajalca mamil, ki sta imela pri sebi v avtomobilu pet kilogramov heroina v vrednosti 200.000 evrov. Gre za Slovenca, stara 51 in 33 let. Kot je včeraj poročala avstrijska tiskovna agencija APA, sta imela Slovenca v potovalki palice, oblikovane iz heroina, in sicer deset polkilogramskih kosov. Kriminalisti so Slovencema sicer prišli na sled, potem ko so dobili namig iz mamilarskih krogov, še piše APA. Ko sta se z avtomobilom pripeljala na neko parkirišče južno od Gradca, ju je tam že pričakala policija, aretaciji pa se nista upirala. Na zaslišanju sta tudi priznala kaznivo dejanje, sedaj pa sta v preiskovalnem zaporu v predelu Gradca Jakomini. Avstrijska policija njunih osebnih podatkov ni posredovala. skupen nastop na volitvah. Koalicija ku-kuriku praktično sploh ni potrebovala predvolilne kampanje, ker ji prednost v raziskavah prinaša predvsem nezadovoljstvu državljanov z dosedanjo oblastjo. Kampanja je bila medla, Kosorjeva se je celo izognila televizijskem soočenju z Milanovicem, kot se je izognila neposrednem spopadu v isti volilni enoti. Volišča bodo jutri odprta od 7. do 19. ure. Raziskave kažejo, da se bo volitev udeležilo več kot 70 odstotkov volivcev, med njimi je vsaj še 15 odstotkov neodločenih. (STA) šolstvo V Varaždinu v gimnaziji pouk slovenščine VARAŽDIN - Na predlog Sveta slovenske nacionalne manjšine Varaždinske županije ima več kot 100 učencev varaž-dinske Druge gimnazije v okviru rednega pouka od začetka tega meseca tudi pouk slovenščine, ki obsega spoznavanje jezika in slovenske kulture. Projekt financira Uprava za nacionalne manjšine na hrvaškem mnistrstvu znanosti, izbraže-vanja in športa. Učni načrt je pripravila prof. Mateja Pučko iz Ormoža, slovenščino pa bo poučeval prof. Miroslav Gradečak. Projekt sta od začetka spremljala slovenski ministrstvi za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za šolstvo in šport, še posebej pa Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Druga varaž-dinska Gimnazija je prva gimnazija na Hrvaškem, kjer v rednem pouku poteka tudi pouk slovenskega jezika in kulture. U pripravi je še en projekt učenja slovenščine, ki ga bo izvajalo slovensko kulturno društvo Nagelj, v katerega je vključeno okoli 500 osnovnošolcev. Ta projekt naj bi se začel u drugom polletju šolskega leta 2011/12. ljubljana Po dolgi bolezni Poslovil se je politik in diplomat Jaša Zlobec LJUBLJANA - V 61. letu starosti je včeraj po dolgi in mučni bolezni umrl Jaša Zlobec, politik, nekdanji poslanec in diplomat, publicist, prevajalec ter civilno družbeni aktivist. Pokojni, ki je bil sin pesnika Cirila, se je rodil 21. januarja 1951 v Ljubljani. Leta 1975 je diplomiral iz francoskega in italijanskega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti in že kot študent deloval v študentskem gibanju in bil urednik več literarnih revij (Mlada pota, Tribuna, Problemi). Po končanem študiju je bil svoboden umetnik, nato pa urednik pri Cankarjevi založbi. Vmes je bil zaposlen še v uredništvu mladinskega programa Televizija Slovenije (1979 do 1983) in eno leto tudi direktor Študentskega kulturnega centra (1979 do 1980). Po letu 1990 se je posvetil političnemu delu, bil je poslanec državnega zbora in tudi slovenski veleposlanik v Belgiji. Predsednik slovenske vlade Bo- Jaša Zlobec rut Pahor je družini pokojnega Jaše Zlobca poslal sožalno brzojavko, v kateri ji je v svojem imenu in v imenu vlade izrekel iskreno sožalje ob nenadomestljivi izgubi. Sožalje sta ob smrti nekdanjega poslanca izrekla tudi predsednik Državnega zbora Ljubo Germič in stranka LDS, katere član je bil Zlobec. Pokojni je pustil pomemben pečat tako v svojem prevajalskem, publicističnem kot tudi v političnem delovanju in nam bo za vedno ostal v spominu, je zapisal Pahor. (STA) / GOSPODARSTVO Sobota, 3. decembra 2011 5 infrastrukture - Dvojna slovesnost na deželnem letališču v Ronkah Ob 50. obletnici prvega linijskega poleta tudi poimenovanje letališča Odslej nosi ime Paola Savorgnana di Brazza - Letos rekordno število potnikov RONKE - Kljub težkim časom, v katerih gospodarska kriza ne prizanaša niti letalskemu prevozu, je bil včeraj na deželnem letališču v Ronkah dvojni praznik v znamenju dobrih obetov za prihodnost. Ob udeležbi uglednih gostov so na letališču s skromno slovesnostjo proslavili 50. obletnico prvega komercialnega poleta in hkrati deželno letališče uradno poimenovali po Pietru Savorgnanu di Brazza, velikemu popotniku in raziskovalcu s furlanskimi koreninami. Do prvega rednega vzleta z letališča v Ronkah je prišlo 2. decembra 1962. Letalo DC3 družbe Societa Mediterranea (SAM) z 20 sedeži je namreč vzletelo proti Benetkam in tako uvedlo linijo Trst - Rim z vmesnim postankom v Benetkah. Letališče je takrat imelo eno samo travnato letalsko stezo, dolgo tisoč metrov. V teh petdesetih letih se je letališče razvilo tako na področju letalskih zvez kot infrastruktur. Danes ima 3000 metrov dolgo letalsko stezo, na kateri lahko pristajajo letala vseh vrst, družba Ae-roporto Friuli Venezia Giulia, ki letališče upravlja v 40-letni koncesiji, pa je uspela letališču zagotoviti potniški bazen, ki ne zajema samo Furlanije-Julij-ske krajine, ampak tudi sosednja ozemlja. Letos bo letališče v Ronkah prvič v svoji zgodovini preseglo mejo 800 tisoč potnikov in zabeležilo 18-odstotno rast prometa. Rednih letalskih linij je v zimski sezoni 2011-12 enajst, potniki pa imajo vsak dan na voljo 1500 sedežev. Ob 50-letnici je izšla tudi knjiga z naslovom 45nord-13est: Storia dell'aero-porto del Friuli Venezia Giulia avtorjev Carla d'Agostina in Rina Romana. Poimenovanje po Pietru Savor-gnanu di Brazza je bilo obeleženo s pritrditvijo dveh tablic z napisom - eno so postavili na vhodu območja odhodov, drugo pa na izhodu območja prihodov. Hkrati so odprli razstavo z naslovom Raziskovalec brez orožja: Pietro Savorgnan v Kongu, ki jo je postavil Furlanski pri-rodoslovni muzej Občine Videm kot nekak podaljšek velike razstave Hic sunt leones, posvečene raziskovalcem Afrike, ki je na ogled v nekdanji cerkvi sv. Frančiška v Vidmu. Razstava na letališču bo na ogled do 15. decembra, videmska pa vse do 15. aprila prihodnje leto. »Zelo sem ponosen na dosežene rezultate, za kar gre zahvala lastniku letališča, Deželi FJK, in vsem tistim, ki so s svojim vsakdanjim delom prispevali, da smo jih dosegli. Naše ozemlje razpolaga s prvorazredno letališko infrastrukturo, manjšine V Ljubljani o zamejskem gospodarstvu LJUBLJANA - Društvo Poslovnih žensk - FAM prireja v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja prihodnjo sredo (ob 18.00) v novi Kristalni palači ljubljanskega BTC predstavitev zamejskega gospodarstva z okroglo mizo. Pozdravni nagovor bo imel minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš, sledila pa bo predstavitev gospodarskega življenja Slovencev v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. O slovenskem gospodarstvu v Italiji bodo govorili direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Andrej Šik, predsednik finančne družbe KB 1909 Boris Peric in referentka za žensko podjetništvo pri SDGZ Majda Canziani. Predstavitev bo vodila direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanovič, gostiteljica dogodka, ki se bo končal z družabnostjo, pa bo predsednica društva FAM Arijana Lipovec. Z leve Roberto Pirzio-Biroli, Sergio Dressi, Renzo Tondo in Riccardo Riccardi na včerašnji dvojni slovesnosti v Ronkah dežela fjk ki zagotavlja hitre in udobne povezave z najpomembnejšimi evropskimi in svetovnimi destinacijami. Po zaslugi vlaganj v teku bo letališče v prihodnosti še bolj udobno, konkurenčno in bogatejše pri ponudbi povezav,« je ob priložnosti povedal predsednik letališke družbe Sergio Dressi. »Prvih petdeset let je zaznamovala rast, za kar gre zahvala predvsem zaposleni, vendar obstajajo še velike razvojne možnosti. Letališče ni samo v službi Furlanije-Julijske krajine, ampak celotne severovzhodne Italije zaradi svoje geostrateške lege glede na vzhodno Evropo. Obstaja torej prostor za nadaljnjo rast, vendar ne na osamljen način, ampak v povezavi, z ustvarjanjem sistema,« je dejal predsednik Dežele Renzo Tondo. S tem se je nanašal na strateško zavezništvo z beneško letalsko družbo Save; javni razpis bo po zagotovilu deželnega odbornika za infrastrukture Riccardija objavljen januarja, nato pa bodo stekli pogovori za sklenitev zavezništva. Lik Pietra Savorgnana je na včerajšnji slovesnosti ob poimenovanju orisal njegov pravnuk Roberto Pirzio-Biro-li, navzoči pa so bili tudi predstavniki plemena Teke, ki je razširjeno po vsej centralni Afriki in ki hrani hvaležen spomin na furlanskega raziskovalca, zastavonošo »drugačnega» kolonializma, prežetega s pravičnostjo do avtohtonega prebivalstva in z bojem proti suženjstvu. ronke - Paolo Savorgnan di Brazzà Belec, ki se ga še spominjajo v Kongu RONKE - Pietro Paolo Savor-gnan di Brazza (1852-1905) je bil deseti od 13 otrok grofa Ascania, furlanskega plemiča z močnimi vezmi v Franciji, in Giacinte Simonet-ti iz družine markizov di Gavigna-no. Zrasel je v papeškem Rimu in se pri 15. letih preselil v Francijo, kjer je nadaljeval šolanje na vojaški mornariški akademiji. Tako se mu je odprla pot za popotovanje in predvsem za raziskovanje Afrike. Leta 1874 je prevzel francosko državljanstvo in v naslednjih letih izvedel tri ekspedicije v ekvatorialno Afriko. Posebno ga je zanimala reka Kongo, zaradi svojih dobrih odnosov s tamkajšnjimi plemeni pa je Franciji zagotovil veliko ozemlja današnjega Konga in Gabona. Zaradi svoje empatije do avtohtonega prebivalstva je kmalu prišel navzkriž s francoskimi imperialnimi oblastmi, ki so ga leta 1989 odstavile z mesta guvernerja Konga. V začetku 20. stoletja je skušal objaviti dosje o grozotah evropskega kolonializma, vendar so mu to preprečili. Ker pa so se v Franciji začele širiti govorice o grozodejstvih evropskih koloniali-stov v Afriki, so Savorgnana poklicali v Pariz, kjer naj bi mu zaupali raziskavo o tem. Savorgnan se je tako vkrcal, vendar v Pariz ni nikoli prišel, ker je umrl med plovbo 14. septembra 1905, pri komaj 53 letih. Morda zaradi kake tropske bolezni, ali pa so ga zastrupili. Letališče Furlanije-Julijske krajine se torej od včeraj imenuje po tem raziskovalcu, ki se sicer ni rodil v naših krajih, a so od tod izvirali njegovi predniki. Kot je na slovesnosti ob poimenovanju poudaril predsednik Dežele FJK Renzo Ton-do, »nam ta odločitev omogoča znova navezati stik z našo preteklostjo, hkrati pa tudi z evropsko in mednarodno zgodovino«. ljubljana - Raziskava Eurochambres Izvozni trgi glavni vir optimizma za 2012 LJUBLJANA - Glavni vir optimizma za prihodnje leto so po oceni gospodarstvenikov izvozne možnosti, kaže letošnja raziskava Eurochambres Economic Survey. Omejene pa bodo še naprej možnosti za investicije, zanemarljivo bo ustvarjanje delovnih mest in skrčena domača prodaja. Izsledki raziskave kažejo, da so ponavljajoči učinki gospodarske šibitve in dolžniška kriza v območju evra načeli podjetniško zaupanje in pričakovanje na širšem evropskem območju, ne le zgolj v državah s skupno valuto. Kazalnik podjetniškega zaupanja je v 19 letih izhajanja tega poročila tokrat šele drugič negativen. Večina anketiranih evropskih podjetij - v raziskavi je sodelovalo skoraj 70.000 podjetij iz 25 držav EU - bi v letu 2012 ohranilo sedanjo raven števila zaposlenih, ustvarjenih bo le malo novih delovnih mest. Napovedi glede prodaje na domačem trgu so nizke, kar odraža tudi previdnost končnih potrošnikov in previdnost pri načrtovanih investicijah. Pozitivne napovedi o izvozu v letu 2012 izstopajo iz gospodarskih napovedi, za katere sta sicer značilni previdnost in negotovost. Po ocenah izvozni optimizem pravzaprav izhaja predvsem iz poslovanja v območju evra, ki vidi tuje trge kot ključen vir novih poslov v letu 2012. Po besedah predsednika združenja evropskih gospodarskih zbornic Euroc-hambres Alessandra Barberisa je »neizogibno, da je gospodarstvo močno prizadeto zaradi ponavljajoče se makroekonomske nestabilnosti in vznemirjeno zaradi neodločnega reagiranja politike«. Previdno obnašanje potrošnikov in zmanjšana razpoložljivost posojil po njegovi oceni dodatno spodkopava njihove obete za izboljšanje. Kot je povedal Barberis, pa rezultati letošnje ankete vseeno pomenijo zadnji poziv evropskim voditeljem. »Po treh ali štirih letih stalnega krčenja gospodarstva in gospodarske negotovosti so zbornice prepričane, da bo leto 2012 prelomno za Evropo,« je poudaril. »Odzivnost gospodarstva ni neomejena, podjetja pa niso sposobna prevzeti nase obveznosti, ki so nujne za okrevanje, če ne bodo prej hitro in odločno ukrepali politični voditelji,« je še ocenil Barberis. podjetništvo V Trstu posvet o mreženju podjetij TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bo v ponedeljek (ob 15.30) posvet z naslovom Rasti in konkurirati s pomočjo podjetniških mrež: ustvarjati vrednost in ohranjati svojo identiteto. Kot je razvidno iz naslova, bo posvet, ki ga zbornica organizira s sodelovanjem telematske univerze Universitas Mercatorum, posvečen mreženju podjetij in njegovim učinkom. Mreža podjetij je dogovor med podjetji, na osnovi katerega lahko vzpostavljajo skupne dejavnosti in združujejo resurze za izboljšanje delovanja podjetij in posledično krepitev njihove konkurenčnosti. Mrežna pogodba je dostopna vsem gospodarskim operaterjem, ne glede na pravno obliko, ki jo imajo njihove dejavnosti, na razsežnosti in na vrsto dejavnosti. Udeleženci bodo spoznali tudi primer dobre prakse, posvet pa se bo končal po razpravi, ki je predvidena ob 17.30. EVRO 1.3511$ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 2.12. 1.12. ameriški dolar 1,3511 1,3492 japonski jen 105,25 104,84 kitajski juan 8,5702 8,5890 ruski rubel 41,4960 41,4650 indijska rupija 69,0480 69,3080 danska krona 7,4332 7,4330 britanski funt 0,86020 0,85910 švedska krona 9,0834 9,1258 norveška krona 7,7660 7,7830 češka krona 25,202 25,279 švicarski frank 1,2343 1,2264 madžarski forint 301,69 302,50 poljski zlot 4,4726 4,5050 kanadski dolar 1,3695 1,3736 avstralski dolar 1,3135 1,3182 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3578 4,3550 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6975 braziljski real 2,4122 2,4189 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4567 2,4718 hrvaška kuna 7,5145 7,5085 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2. decembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,27144 0,52889 0,74833 libor (eur) - libor (chf) 0,03167 0,05167 0,09917 euribor (eur) 1,210 1,473 1,701 ZLATO 1 (999,99 %%) za kg 1 ■ 41.863,92 € +43,13 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. decembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 4,61 -0,86 INIERCUROPn KRKA 1 I IKA KOPER 0,55 49,50 -8,33 -0,40 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,70 170,05 15760 +0,59 -0,03 TELEKOM SLOVENIJE 67,00 -0,25 +2,45 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 16,00 - AERODROM LJUBLJANA 11,26 -0,31 DELO PRODAJA ETOL 21,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 66,01 15,50 ") CO art NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,50 -' h/ll iMnTCCT 3 nn KOMPAS MTS NIKA 6,00 1650 - PIVOVARNA LAŠKO 11,14 - POZAVAROVALNICA SAVA 5,60 +2,19 PROBANKA SAI I IS III |BI IANA 9,90 -3,18 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 255,00 16,00 179 00 -1,84 IERME ČAIE7 ŽITO 92,00 +1,10 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 11,10 -1,33 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2. decembra 2011 +1,51 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,7695 +0,46 ALLIANZ ATIAMTIA 78,80 1178 +3,75 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,927 +4,90 +3,23 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,2754 0,2843 0818 +8,72 +1,21 EDISON ENEL ENI 3,144 15 85 -0,55 -0,13 FIAT FINMECCANICA 3,87 +0,89 +2,65 -1 58 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,244 12,41 +0,16 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,298 1137 +4,59 -1 30 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,43 219 +0,23 +1 58 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,894 1 51 +2,73 +1 00 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,95 1016 +0,14 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 33,04 +0,40 +2,58 -0 12 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,40 4,726 +1,33 TENARIS TERNA 0,84 14,00 +0,60 +2,56 +1 45 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,666 0,0388 UNICREDIT 3,044 0,793 +2,70 +3,05 SOD NAFTE (159 litrov) 100,96 $ +0,76 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. decembra 2011 zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 610,35 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.799,53 879,26 1.823.20 493,91 1.506.21 2.023,47 +2,33 -0,05 -0,15 +0,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.038.38 2.308,89 1.248,05 1.184,45 6.080,68 5.552,29 3.164,95 1.853,00 888,20 2.342,50 8.643,75 2.773,36 19.040.39 2.360,66 16.846,83 +0,15 -0,01 +0,28 -0,01 +0,74 +1,15 +1,12 +1,05 +1,66 +1,24 +0,54 +0,42 +0,20 -1,10 +2,20 indeks +0,29 6 Sobota, 3. decembra 2011 ITALIJA / varčevalni ukrepi - Pred odobritvijo ukrepov na ponedeljkovi seji vlade Monti danes s strankami, jutri z deželami in s sindikati Sindikati zaskrbljeni zlasti zaradi pokojninske reforme - Italija vrednot grozi z umikom podpore vladi RIM - Vlada mrzlično pripravlja varčevalne ukrepe, ki jih namerava sprejeti v ponedeljek. Kot kaže, se obetajo novi davki na nepremičnine in na priveze, pa tudi zvišanje količnikov davka na dohodke fizičnih oseb (Irpef), pokojninska reforma, rezi v zdravstvu in v krajevnih javnih prevozih ter še marsikatera druga žrtev. Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj dejal, da je za izhod iz krize resda potrebna »strogost«, a tudi »pravičnost«. To sta sicer paroli, ki ju pogosto uporabljajo tudi drugi politični predstavniki, kar pa ne pomeni, da se vsi strinjajo, saj ti dve besedi potem vsakdo po svoje tolmači. Pred ponedeljkovim sprejemom pa namerava predsednik vlade Mario Monti snujoče se ukrepe predstaviti voditeljem političnih strank, ki ga podpirajo v parlamentu, ter deželam in sindikatom, že sinoči pa je z njimi seznanil Napolitana. Tako se bo Monti danes dopoldne skupno z nekaterimi ministri srečal s predstavnikoma t. i. tretjega pola Pier Ferdinandom Casini-jem in Francescom Rutellijem in nato s sekretarjem Ljudstva svobode Angelinom Al-fanom, zvečer pa še z voditeljem Demokratske stranke Pier Luigijem Bersanijem. V nedeljo se bo premier sešel še s predstavniki dežel in sindikatov. Medtem se je že oglasil prvi mož sindikalne zveze Cisl Raffaele Bonanni in dejal, da se ne bo zadovoljil s predstavitvijo ukrepov, češ da so za njegov sindikat potrebna pogajanja, še zlasti glede pokojninske reforme. Bonanni je dejal, da bi morala biti pokojninska reforma predvsem »pravična«, sicer pa je že vnaprej pojasnil, da njegov sindikat ne grozi s stavkami, češ da je trenutek preveč dramatičen, da bi dodatno zaostrovali napetost. Tudi politični voditelji skušajo z objavo svojih stališč tako ali drugače pogojevati snovanje varčevalnih ukrepov, vendar nobena od strank, ki so Montijevi vladi izrazile zaupnico v parlamentu, ne grozi z umikom podpore, razen Italije vrednot Antonia Di Pietra. Ta stranka je tako rekoč z eno novo v vladni večini, z drugo pa v opoziciji, tako da se danes ne bo noben njen predstavnik srečal z Montijem. »Z vladnimi ukrepi se želimo seznaniti v parlamentu. Če bodo pravični, jih bomo podprli, če bodo zvračali breme reševanja krize le na delavce in upokojence, jih bomo zavrnili,« je včeraj dejal Antonio Di Pietro. Alfano je napovedal, da se bo srečanja z vlado udeležil »z odprtostjo«, Casini je vladi zagotovil »prepričano« podporo, odgovorni za gospodarska vprašanja pri Demokratski stranki Stefano Fassina pa je previdno izjavil, da bodo demokrati podprli vladne ukrepe, tudi če ne bi v celoti odražali programa njihove stranke. Polemična pa je Severna liga, ki je edina stranka deklarirano v opoziciji. Celo predsedniki dežel iz njenih vrst se v nedeljo ne nameravajo srečati z vlado, češ da se morajo udeležiti zasedanja t. i. »parlamenta Padanije«. Predsednik vlade Mario Monti je sinoči predstavil snujoče se varčevalne ukrepe predsedniku republike Giorgiu Napolitanu (na sliki) ansa afera ruby - Včeraj se je nadaljeval proces proti Berlusconiju Policist pričal, da naj bi se zabav v Arcoreju udeleževale tudi prostitutke RIM - Na sodišču v Milanu se je včeraj nadaljeval proces proti nekdanjemu premieru Silviu Berlusconiju v primeru Ruby. Kot prvi na seznamu več kot 200 prič tožilstva in obrambe je nastopil policist, ki je dejal, da so bila nekatera dekleta, ki so se udeleževala Berlusconijevih zabav, prostitutke. Berlusconija na sodišču ni bilo. Policist Marco Ciacci je na sodišču povedal, da so se tri dekleta, med njimi tudi maroška plesalka Ruby, ki so se udeleževala razvpitih zabav pri Berlusconiju, sicer »profesionalno« ukvarjala s prostitucijo. Ciacci ob tem ni povedal, ali so dekleta svoje storitve za denar ponujala tudi na Berlusconijevih zabavah. Po besedah Ciaccija so do teh ugotovitev prišli na podlagi preiskav, ki so vključevale tudi telefonsko prisluškovanje. Poleg Ruby, s pravim imenom Karima el Mahroug, je Ciacci imenoval še dve s seznama več kot 30 deklet, ki so se udeleževala zabav. Gre za brazilsko manekenko Iris Berardi in dekle z imenom Michelle Conceicao. Ciacci je sicer prvi na seznamu 78 prič obrambe in 136 prič tožilstva, ki je včeraj pričal na sodišču o aferi Ruby, v kateri je 75-letni Berlusconi med drugim obtožen, da je mladi Maročanki plačal za spolne odnose, ko je bila še mladoletna. O dogajanju na zloglasnih zabavah v Berlusco-nijevi vili v Arcoreju blizu Milana naj bi nastopilo tudi 32 deklet, ki so se udeležila katere od zabav, ter nekatere slavne osebnosti, kot je igralec George Clooney. Tožilstvo in Berlusconijeva obramba sta se sicer na sodišču včeraj zapletla v besedni dvoboj. Tožilci so obrambi očitali, da skuša zavlačevati proces. Obramba je namreč vložila pritožbo zaradi sklepa sodišča, da kot dokazni material dovoli tudi protokole Berlusconijevih telefonskih pogovorov, pridobljenih s prisluškovanjem. Tožilstvo je bilo mnenja, da gre za poskus zavlačevanja. Berlusconiju očitajo, da si je z eksotično Ruby krajšal noči med divjimi zabavami »bunga bunga«, na katere naj bi pripeljali posebej izbrana dekleta, ki so jih plačevali na različne načine. Berlusconi vse obtožbe zavrača in trdi, da mu nikoli ni bilo treba plačevati za spolne usluge. Poleg tega naj bi nekdanji premier zlorabil položaj, ko je Ruby spravil iz zapora s klicem na policijsko postajo, češ da je vnukinja zdaj že bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Za obe kaznivi dejanji Berlusconiju skupaj grozi do 15 let zaporne kazni. Kasacija prižgala zeleno luč za volilni referendum RIM - Vrhovno sodišče je razglasilo za veljavni obe vprašanji, ki sta bili pred dobrim mesecem vloženi za razpis referenduma o sedanjem državnem volilnem zakonu, znanem kot »porcellum«. O njuni zakonitosti se bo moralo izreči še ustavno sodišče, nakar bi referendum lahko razpisali spomladi 2012. Referendumski odbor je izrazil zadovoljstvo nad sklepom kasacijskega sodišča ter pozval parlament, naj spremeni sedanji volilni zakon v skladu z referendumskima vprašanjema. V nasprotnem primeru pa naj bi čim prej prišlo do razpisa referenduma. Don Luigi Verze: Jaz kot Kristus na križu MILAN - »Mislil sem narediti kot Jezus Kristus, ki je bil, potem ko je ozdravil toliko bolnikov in nam daroval odre-šenjski nauk, aretiran, klevetan in obsojen na križ in se ni branil. Vendar so me zaprosili, naj berem pregled tiska in danes ne morem več molčati zaradi tveganja, da bi moj molk škodil mnogim.« Tako je duhovnik Luigi Verze, ustanovitelj milanske bolnišnice San Raffaele, ki je šla v stečaj in za katero obstaja sum, da je bila središče sistema podkupnin, zapisal v odprtem pismu, s katerim je prekinil svoj molk o položaju ustanove. Don Verze je prevzel vso moralno in pravno odgovornost za to, kar se je zgodilo, prav tako pa v pismu poudarja pomen ustanove, saj sveta skrbstva ni hotel »zapustil takega, kakršnega sem našel, s sobanami s 30-40 posteljami, ki so bile pogosto v slabem stanju in brez sanitarij in kjer so dostop do zasebnih zdravilišč, ki so jih vodili predvsem redovniki, imeli samo bogati« je zapisal don Verze. Neaplju še dva meseca časa za reševanje težav z odpadki NEAPELJ - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je za dva meseca podaljšal rok za rešitev problema neapeljskih odpadkov. Informacijo je včeraj posredoval italijanski okoljski minister Corrado Clini, ki je poudaril, da so potrebni hitri ukrepi, saj bo drugače denarna kazen zelo slana. »Globo bomo plačali vsi in predvsem tisti, ki niso nič krivi,« je dodal minister. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Revija za nove tehnologije Wired proglasila Napolitana za človeka leta, češ da je skala, na katero se lahko opira država v krizi Sergij Premru Samo zmanjševanje javnih izdatkov in večji davčni pritisk ne bosta rešila Italije, treba bo prestrukturirati javni dolg, piše Financial Times, pa verjetno tudi to ne bo dovolj. Recept, ki ga ponuja londonski finančni dnevnik, je izdelal znani ekonomist Nouriel Roubini in predvideva, da bo Italija morala izstopiti iz sistema evroobmočja, da bo tako lahko premostila stagnacijo proizvodnje, recesijo in trgovinski primanjkljaj. Nedvomno je Monti sposobnejši od svojega predhodnika, problemi Italije pa se niso spremenili, piše FT, in to je razlog, zaradi katerega so trgi dokaj mlačno sprejeli imenovanje nove vlade. Javni dolg bo od sedanjih 120 odst. bruto domačega proizvoda treba v kratkem zmanjšati na 90 odst. BDP, kar bo mogoče samo s pomočjo mednarodnih finančnih ustanov, sicer bo samo plačevanje vedno večjih obresti privedlo do razsula javnih računov. Po mnenju znanega ekonomista newyorške univerze, rojenega v Carigradu iz judovskih korenin, bo vsekakor treba državni dolg delno oklestiti na račun investitorjev, tudi mednarodnih - okrog 40 odst. italijanskega dolga je namreč v rokah tujih vlagateljev. Samo to ne bo rešilo Italije, zaenkrat pa je najnujnejša poteza, saj bi porast državnega dolga in primanjkljaja lahko že v kratkem tako prizadel Italijo, da bi utonila v katastrofalnem vrtincu. Sredi krize se Italija mora spopasti z razširjeno kulturo davčnega utajevanja, ugotavlja The Washington Post. Osmo najmočnejšo ekonomijo na svetu hudo bremeni davčno uta-jevanje in javnost vedno bolj odločno zahteva ostrejši pristop do utajeval-cev kot enega od pogojev za premostitev gospodarske krize. Krmilo vlade je prevzel ekonomist Mario Monti, ki je nasledil Silvia Berlusconija, »milijarderja in playboya, ki je javno simpatiziral z utajevalci«, piše ameriški dnevnik. Novi premier je že napovedal, da bo skušal preprečiti katastrofo z vrsto ukrepov, med katere spada tudi poostren nadzor utajeva-nja, ki škoduje državi bolj kot potratni javni sektor in predrag pokojninski sistem. Italijanska podjetja so v glavnem majhna in na družinski osnovi, kar omogoča večje utajevanje kot v razvitejših sistemih, obenem pa tudi preprečuje uveljavitev novih in sposobnejših subjektov. V Italiji je po pisanju dnevnika iz ameriške prestolnice zelo razširjeno tudi podkupovanje in klientelistični sistem, ki sloni na političnih zvezah, kar zavira zdrav gospodarski razvoj države. Kljub najboljšim namenom novega vladnega predsednika pa ni razlogov za optimizem, saj ne bo lahko premostiti dosedanje uveljavljene in zakoreninjene prakse utajevanja davkov, je zaključek Washington Posta. »Boter govori tudi nemško« poroča N-TV, nemški televizijski kanal ameriške CNN. Italijanski mafijski klani so se razpredli po vsej Nemčiji in mafijska ekonomija zaobjema vseh vrst dejavnosti, od picerije v sosednji ulici do mednarodnih poslov. Ze dolgo časa mafija ne deluje samo na območju zaostalega italijanskega juga, ampak uveljavlja pravo kolo-nialistično politiko, ki je prav v Nemčiji dosegla največji uspeh. Znameniti pokol leta 2007 v Duisburgu, kjer so v italijanski restavraciji pobili šest ljudi, je dokazal, kako se je italijanska kriminalna struktura močno zakore-ninila po vsej Nemčiji in izvaja pravi nadzor nad teritorijem. Tudi mafija je postala globalni pojav, ki se je po svetu zasidrala v krajevno družbeno tkivo in dosegla tudi politične strukture. V Ameriki deluje vsaj sto let, v Avstraliji zadnjih 60, v zadnjih desetletjih pa po vsej Evropi, zato mora tudi odgovor sil javnega reda biti globalen na mednarodni ravni, poroča N-TV. »Italija ima sicer novo vlado izvedencev, vendar je imenovala tudi zgrešenega človeka« je uvod v poročilo BBC o zapletih okrog imenovanja podtajnika na ministrstvu za kmetijstvo. Gre za nerodnost, ki je spravila v zadrego »neizvoljeno vlado izvedencev«, poroča BBC. Na mesto podtajnika so namreč imenovali univerzitetnega profesorja Franca Brago, vendar so po pomoti stopili v stik s prof. Francescom Brago, in sicer v Kanadi, kjer poučuje agrarne vede prav tako kot skoraj istoimenski kolega. Sporočili so mu, naj takoj pride v Rim in so objavili njegov življenjepis na uradni strani italijanske vlade. Zgrešeni podtajnik je prejel številne čestitke in se je že pripravljal na prevzem nove zadolžitve, ko je prišlo na dan, da je šlo za pomoto. Ko se je zadeva razčistila je prof. Francesco z velikim občutkom odgovornosti zagotovil prof. Francu svojo pripravljenost na sodelovanje, poroča BBC. Še vedno BBC navaja revijo organizacije Lonely Planet, ki med turističnimi znamenitostmi Italije tokrat svetuje kraj Fillettino v Laciju. Gre za kraj z nekaj več kot 500 prebivalci, ki ga sicer označuje kot »slikovito vas na vrhu griča«, vendar brez posebnih značilnosti. Razlog, zaradi katerega se pomembni turistični organizaciji zdi zanimiv obisk prav te izmed neštetih italijanskih starodav- nih središč, je dejstvo, da so se enostransko izrekli za neodvisnost od Italije kot posledico krčenja sredstev občinski upravi. Zupan se je proglasil za kneza in v kratkem naj bi uvedli lastno valuto. »Zato obiščite najnovejšo evropsko kneževino, preden bodo uvedli mejne kontrole.« Wired je ameriški mesečnik namenjen publiki, ki se zanima za najnovejše tehnologije, predvsem na področju računalništva in spletnih povezav. Italijanska izdaja revije je v zadnji številki proglasila človeka leta, in to ne Steeva Jobsa, kot so pričakovali geeki in nerdsi, to so privrženci najnovejših tehnologij, pač pa - Giorgia Napolitana. Predsednik republike je dokazal, da je kljub svojim letom še vedno »wired«, to se pravi povezan s stvarnostjo, pa tudi da mu je pri srcu usoda mlajših generacij. Pokazal je, da dojema kompleksno italijansko stvarnost kot celoto in predstavlja stičišče med preteklostjo in prihodnostjo. Izkazal se je kot skala, na kateri država sloni v najbolj dramatični krizi, in vse javnomnenjske raziskave kažejo, da njegov ugled stalno rase, medtem ko upada mnenje o drugih političnih predstavnikih. Gre za nič kaj slabo priznanje revije novih generacij človeku, ki je konec junija praznoval svoj 86. rojstni dan. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 7 Sobota, 3. decembra 2011 APrimorski ~ dnevnik ITALIJA / občina trst - V Novinarskem krožku srečanje s tržaškim županom Robertom Cosolinijem »Mojih prvih šest mesecev« V tem obdobju smernice novega prostorskega načrta, odpiranje mesta zaledju z obiski v Ljubljani, na Reki in na Dunaju, pozornost kraškim rajonom - Sterilna polemika o božičnem drevescu - Načrti za prihodnost Smernice novega občinskega prostorskega načrta so nakazale pot k modernizaciji Trsta; do božiča bo pripravljen osnutek prometnega načrta, h kateremu bodo morali Tržačani dati svoj doprinos; prihodnje leto bo mogoče prestaviti del pristaniške proste cone s Starega pristanišča drugam, kar bo omogočilo razvoj tistega območja; obiski v Ljubljani, na Reki in na Dunaju so odprli mestu evropske perspektive, spodbudili nove kulturne izmenjave in napovedali prihod novih turistov. Tako je tržaški župan Roberto Cosolini odgovoril na vprašanje o prioritetah njegove občinske uprave v prvih šestih mesecih delovanja, ki mu ga je na srečanju v Novinarskem krožku zastavil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Ob njem ga je o polletnem in o prihodnjem delu spraševal še vodja kronike italijanskega dnevnika Il Piccolo Mau-rizio Cattaruzza. Šest mesecev je za novega župana in popolnoma novo upravo kratka doba, da bi lahko pod njo potegnili črto obračuna. Zato je bil - ob prvih opravljenih korakih - na dobro obiskanem srečanju mnogo govora predvsem o tem, kaj čaka Cosolinija in njegovo mesto. Župan ima o tem jasne pojme. Začeti bo treba pri pristanišču. To potrebuje infrastrukturno inovacijo. V ta okvir bo sodilo decembrsko srečanje s pooblaščenim upraviteljem italijanskih železnic Maurom Morettijem. Namen: prebiti obroč železniške izolacije pristanišča z izboljšanjem železniških povezav mesta z zaledjem, tako italijanskim kot vseevropskim. Zaprtost mesta se je dolga leta kazala tudi v omalovaževanju evropskih projektov. Cosolini je enega od svojih odbornikov zadolžil za pripravo evropskih projektov, Fabio Omero temu sledi, občina je začela pripravljati in predstavljati evropske načrte, tako bo tudi po tej plati, s predvidenimi partnerji končno zaživela bolj evropsko. Konkretno se bo treba lotiti vprašanja škedenjske železarne. Četrtkovo srečanje z deželnim predsednikom Ren-zom Tondom je napovedalo nov, skupinski prijem pri iskanju tistega izhoda iz te neskončne zgodbe, ki bo zadovoljil bodisi zahteve zaposlenih in industrije, bodisi tamkajšnjih ljudi in okolja. Pozornost do Škednja in njegovih prebivalcev nakazuje županovo skrb za uravnovešen razvoj vseh predelov občine, vključno s kraškim, ki ga je prejšnja uprava zapostavljala. Srečanji na Vzhodnem in Zahodnem Krasu, prvo in med prvimi srečanji tako imenovane »potujoče občinske uprave«, sta zakoličili nov odnos občinskega centra do periferije. Vsi rajoni so enaki, ne obstajajo drugorazredni rajoni, je poudaril Cosolini. Župan je še izpostavil mesto, ki ga ima Trst v znanstvenem svetu. Potrdil je nasprotovanje gradnji uplinjevalnika v Tržaškem zalivu. Izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se je demografski padec vendarle umiril (208 tisoč prebivalcev), Trst pa bo lahko popolnoma zaživel šele, ko bo postal privlačen za mlade: da ne bodo iz njega odhajali, temveč ostajali in vanj prihajali. Cosolini se je ironično obregnil tudi ob polemiko zadnjih dni: božičnim drevescem na Velikem trgu. »Iščem master na univerzah, da bi postal izvedenec za božična drevesca ... « je odgovoril. Ali z drugimi besedami: problemi Trsta tičijo drugje, ne v večji ali manjši razkošnosti prazničnega drevesca. M.K. Dušan Udovič, Maurizio Cattaruzza, Roberto Cosolini (z leve) med srečanjem v Novinarskem krožku kroma Springsteen: na Hrvaškem v 24 urah 3.500 vstopnic Junijski koncert ameriškega rockerja Brucea Springsteena na tržaškem Roc-cu je sprožil pravcato ljubiteljsko mrzlico na Hrvaškem. V enem dnevu so pokupili kar 3.500 vstopnic. Novico je med sinočnjim srečanjem v Novinarskem krožku sporočil tržaški župan Roberto Cosolini. Dodal je, da je včeraj tudi sam kupil vstopnico, kajti »ljubezni do glasbe ne gre mešati z institucionalno funkcijo,« je poudaril. Tako si bo 11. junija na Roccu ogledal svoj 43. koncert Brucea Springsteena. občina - Odziv na pisanje Gian Antonia Stelle v tedniku Sette »Genialni« funkcionarji? Tržaški vodilni funkcionarji »bolj produktivni« od deželnih funkcionarjev Emilije Romagne Priznani italijanski novinar Gian Antonio Stella se je v svoji rubriki Cavalli di razza v četrtkovem tedniku Sette, magazinu dnevnika Corriere della sera, v članku z naslovom Primati inde-centi (Nedostojni primati) lotil potrate javnega denarja. V njem je med drugim omenil podatek, ki ga je izbrskal Corriere di Bologna. Pred nekaj dnevi je zapisal, da je »dežela Emilija Romagna (ki predstavlja po svoje primer dobrega upravljanja) porazdelila nagrado za produktivnost 137 vodilnim funkcionarjem od skupnih 168.« »Iskreno povedano: ali je lahko sploh verjetno, da je kar 81,5 odstotka vodilnihfunkcionarjev pravih genijev?« se je retorično vprašal novinar. In na vprašanje odgovoril z zgovornim: »Mah...« Če so vodilni funkcionarji dežele Emilija Romagna »pravi geniji«, so njihovi kolegi na tržaški občini... še večji geniji. O tem ne more biti nobenega dvoma po pregledu njihovih nagrad za produktivnost, prejetih v lanskem letu. Ekipa vodilnih funkcionarjev je lani štela - vključno z občinskim tajnikom Santijem Terranovo - 38 ljudi. Nagrado (ali tako imenovano doklado) za produktivnost pa je prejelo kar 33 vodilnih funkcionarjev. To je 86,8 odstotka vodilnega osebja. Kar je dobrih pet odstotkov več kot je znašal vrhunski dosežek deželnih vodilnih funkcionarjev iz Emilije Romagne. To pa še ni vse. Med petimi vodilnimi funkcionarji, ki niso prejeli nagrade za produktivnost, sta bila dva, ki sta se med letom upokojila. Bila sta ob nagrado, ker nista zaključila delovnega leta. Če bi njiju izključili iz skupnega števila vodilnih funkcionarjev, bi se povprečje prejemnikov doklade za produktivnost povečalo do rekordnega 91,6 odstotka. S tako vrhunsko vodilno upravno ekipo bi moralo biti delovanje tržaške občine malodane brezhibno. Vse bi moralo v občini potekati kot po olju. Brez problemov, brez odprtih vprašanj. Vsakdanja realnost vnaša kak dvom: opozarja, da ni vse le tako, kot se z dokladami za produktivnost kaže. Zato seporaja vprašanje: so tržaški vodilnifunkcionarji res najbolj produktivni, ali pa so, bolj preprosto, bolje plačani? Doklada za produktivnost vodilnihfunkcionarjev tržaške občine je lani davkoplačevalce stala 421.933 evrov. »Capperi!« bi zapisal Stella... M.K. demokratska stranka - Tiskovna konferenca senatorke Tamare Blažina in poslanca Ettoreja Rosata Prepričana podpora Montijevi vladi Ukrepe, ki jih bo premier predstavil v ponedeljek, morajo zaznamovati strogost, pravičnost in skrb za razvoj - Prednost mora biti boj proti davčni utaji Ukrepi, ki jih bo ministrski predsednik Mario Monti predstavil v ponedeljek, bodo trdi za vse. V tem smislu bodo vsi poklicani, da si zavihajo rokave in prispevajo za izhod iz krize oziroma iz zelo hudega položaja, v katerega je še predvsem zaradi obnašanja pretekle Berlusconijeve vlade zabredla Italija. Za las ni že prepozno in je rešitev še mogoča, poglaviten pri vsem tem pa mora biti boj proti davčni utaji. Na prvem mestu bi morali namreč zdaj plačati tisti, ki niso nikdar plačali ničesar, nato bi morali plačati najbogatejši in šele nato postopoma ostali. V tem smislu je pričakovati od Montija smotrne izbire in odločitve. To sta povedala senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina in poslanec Ettore Rosato včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je uvedel pokrajinski tajnik stranke Francesco Russo. Ta je tudi napovedal javno skupščino o lokalnih upravah v tržaški pokrajini, ki bo danes dopoldne na zavodu Enaip. Demokratska stranka v bistvu upravlja vse občine, je povedal: izjema je le devinsko-nabrežinska, zadeva pa bo kmalu rešena, je dodal Russo. Razloge za podporo Montijevi vladi je Demokratska stranka predstavila včeraj na tiskovni konferenci kroma Senatorka Blažina in poslanec Rosa-to sta poudarila razloge, zaradi katerih je DS oz. njen tajnik Pierluigi Bersani pre- pričano podprla nastanek Montijeve vlade. Na volitvah bi se namreč leva sredina zlahka uveljavila, sta povedala. Toda nuj- no je bilo takoj ukrepati in je bil premier Monti edina oseba, ki je bila na mednarodni ravni sposobna v kratkem vrniti ugled Italiji. DS si je to odgovornost prevzela, Ljudstvo svobode pa že zbira podpise proti ponovni uvedbi davka na nepremičnine ICI. Odločitev DS je bila torej politična izbira, ki je omogočila nastanek tehnično, a tudi politično zelo sposobne vlade, ki ima tudi široko politično podporo. Sicer se je vzdušje v Rimu že zelo spremenilo in je po 17 letih Berlusconija končno zavladala »normalnost«. Veliko zaslugo ima predsednik republike Giorgio Napolitano, je povedala Blažinova, po Montijevem prihodu pa so že pozitivne reakcije v Evropi. Zdaj je pred nami, kot rečeno, težko obdobje. Vladne ukrepe bosta zaznamovali strogost in pravičnost, vendar bodo morali nekaj plačati vsi. Glavno je, da se žrtvujejo starejše generacije, ki morajo zagotoviti prihodnosti mlajšim. V tej luči mora biti davčna reforma pravična, tudi stroški dela se morajo zmanjšati. Demokratska stranka vsekakor pričakuje, je dodala senatorka Blažina, da bo pri teh in drugih vladnih odločitvah prevladala zdrava pamet. A.G. 8 Sobota, 3. decembra 2011 ITALIJA / šolstvo - Sinoči dan odprtih vrat na Liceju Franceta Prešerna Vpogled v vzgojno-izobraževalno ponudbo Na šoli delujejo štiri učne smeri, izvajajo pa se tudi številne pobude in projekti Potem ko so svojo vzgojno-izobra-ževalno ponudbo že predstavili na nedavnem splošnem informativnem srečanju tržaške pokrajinske uprave z naslovom Jaz vem kaj več o tem na Pomorski postaji, so predstavniki Liceja Franceta Prešerna sinoči o svoji ponudbi še bolj poglobljeno spregovorili, ko so sprejeli dijake nižjih srednjih šol, ki se bodo morali kmalu odločiti o izbiri višješolskega študija, in njihove starše na tradicionalnem dnevu odprtih vrat. Ravnateljica Loredana Guštin in profesorji so gostom orisali ponudbo liceja, kjer se postopoma izvaja italijanska višješolska reforma s spremenjenimi učnimi smermi, urniki in predmetniki. Licej Prešeren ponuja štiri smeri: znanstveni licej z okrepljenim poukom matematike, informatike, fizike in naravoslovja, dalje smer uporabnih znanosti s podobno okrepljenim poukom omenjenih predmetov (s tem da se informatika poučuje kot samostojen predmet, medtem ko je na znanstveni smeri poučuje v okviru matematike), jezikovna smer s petletnim študijem tujih jezikov in le dveletnim študijem latinščine ter z možnostjo, da od tretjega letnika dalje poteka pouk dveh nejezikovnih predmetov v tujem jeziku (t.i. CLIL), poleg tega je tu tudi študij zgodovine umetnosti. Na klasični smeri ostaja seveda pouk latinščine in grščine, okrepili so pouk slovenščine, v bieniju so pouk matematike okrepili z informatiko in začeli izvajati pouk naravoslovja že v prvem letniku, medtem ko pouk tujega jezika poteka v vseh letnikih. Bolj kot na novostih višješolske reforme pa je bil včeraj poudarek predvsem na posameznih sekcijah in pobudah. Med posebnimi pobudami šole naj omenimo sodelovanje pri pobudah Italijanskega sklada za okolje FAI, kjer se dijaki usposabljajo za vodiče-cicerone, zunanje preverjanje iz angleškega in nemškega jezika (Trinity College in Zertifikat Deutsch) ali sodelovanje z Univerzo v Trstu v okviru projekta Znanstvene diplome, pa tudi mednarodno sodelovanje z drugimi sorodnimi šolami v Evropski uniji: ravno pred kratkim se je namreč začel novi projekt Comenius Believing in Humanity (Verovanje v človečnost), pri katerem poleg liceja Prešeren sodelujejo še šole iz Španije, Turčije, Švedske, Nemčije in Češke. Na liceju bodo dan odprtih vrat ponovili 15. januarja, čez slaba dva tedna, 14. decembra, pa bo dan odprtih vrat na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana, 16. decembra na Humanističnem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška, 16. in 17. decembra pa na Tehniškem zavodu Žige Zoisa. Na liceju Prešeren delujejo štiri učne kroma Otroške jasli praznovale 40 let Zakon št. 1044je 2. decembra 1971 uvedel otroške jasli v Italiji. To je bil začetek krepitve vzgojnih služb, ki so v naslednjih letih žele vidne rezultate, priznane tudi v tujini. Otroci, vzgojitelji in starši so sinoči na Velikem trgu v Trstu s svetilkami v roki praznovali štirideseto obletnico sprejetja pomembnega zakona. Pobudo je organizirala skupina Nidi e infanzia, ki je podčrtala, da moramo v tem težkem trenutku poudariti pomen storitev za najmlajše in spodbuditi razvoj otroških jasli, ki so temeljnega pomena za otroke do tretjega leta starosti. S svetilkami so včeraj simbolično osvetljevali bodočnost otrok. Podobne pobude so v organizaciji državne skupine Nidi e infanzia potekale v številnih italijanskih mestih. Trgovske izmenjave s Turčijo dobre Generalna konzulka Turčije v Milanu Aylin Sekizkök, ki je v četrtek obiskala tržaško županstvo, je bila včeraj ob spremstvu častnega konzula Turčije v Trstu Enrica Samerja na prefekturi. S prefektom Alessandrom Giacchettijem se je pogovarjala o priložnostih za krepitev trgovskih izmenjav med državama, ki so posebno v Trstu že dolgo del vsakdana. Generalna konzulka je tudi podčrtala, da je Trst zgled večkulturnosti. salež - Obisk kmečkih turizmov in knjižnice ■ • H • §V| • ■ • Dijaki Zoisa v zgoniski občini Župan Mirko Sardoč jih je seznanil z delovanjem občine, gospodarskimi dejavnostmi in pozornostjo do domačega okolja En dan v zgoniški občini, z ogledom tam delujočih kmečkih turizmov in spoznanjem občinske stvarnosti. V drugi polovici novembra so ga doživeli dijaki 1. in 2. razreda trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa in 1. in 2. razreda oddelka za geometre, skupaj z njihovimi profesorji in profesoricami. Ta nevsakdanja povezava šole in okolja je popeljala dijake najprej na ogled kmečkega turizma Žbogar v Sa-matorci, potem še agroturizma Škrlj v Saležu, kjer so si mladi ogledali vinograd in klet, tu pa jih je čakalo tudi presenečenje, pogostitev z domačimi dobrotami, s sladicami vred. Zgoniška občinska uprava je sprejela mlade goste v občinski knjižnici v Saležu. Župan Mirko Sardoč (prisotni pa so bili tudi odbornici Nadja Debe-njak in Monica Hrovatin in odgovorni urada za ozemlje Aljoša Gabrovec) jim je predstavil občino, njeno delovanje in bogate dejavnosti, ki potekajo na njenem ozemlju. Dijaki so bili že spoznali kmetijske in agroturistične danosti, Predstavitev dejavnosti zgoniške občine dijakom zavoda Zois v občinski knjižnici v Saležu župan jih je seznanil še z drugimi, predvsem obrtnimi, ki imajo svoj center v obrtni coni pri Proseku. Sardoč je poudaril ravnovesje med gospodarskimi dejavnostmi in okoljem, ki je večji del zaščiteno z evropskimi zaščitnimi normami. Izpostavil pa je tudi pomen evropskih projektov, ki jih je znala ob- fernetiči - Velika nočna tatvina Ukradli polpriklopnik, 80.000 evrov škode V noči med sredo in četrtkom so neznanci pri tovornem terminalu na Ferneti-čih (na sliki) ukradli parkiran polpriklopnik prevoznega podjetja F. sas, ki ima sedež v de-vinsko-nabrežinski občini. V polpriklopni-ku znamke Krone SDP72 z evidenčno tablico AF10764 je bilo več industrijskega orodja, skupna škoda znaša okrog 80.000 evrov. Tatvino, ki se je pripetila v času od srede zvečer ob 21. uri do četrtka zjutraj ob 8.30, je podjetje prijavilo openskim ka-rabinjerjem. Slednji preiskujejo primer skupaj z operativnim oddelkom nabre-žinskega poveljstva. Plen bodo morali najverjetneje iskati v državah vzhodne Evrope. ulica revoltella - Dvanajstletnik v bolnico Voznik avtobusa činska uprava primerno izkoristiti za ureditev in obogatitev občinskega ozemlja. M.K. boršt - Ob 5. uri Karabinjerji naleteli preprečil tragedijo na pribežnike Priseben voznik mestnega avtobusa podjetja Trieste Trasporti je včeraj ob 13.10 s pravočasnim zaviranjem preprečil pravo tragedijo. Po Ulici Revoltella so se po končanem pouku podili dijaki, eden izmed njih pa je med prečkanjem ceste pri cerkvi sv. Pija X. padel na tla. Spodrsnilo se mu je na mokrem asfaltu. Voznik je na spolzkem cestišču takoj pritisnil na zavoro, obrnil volan in ustavil avtobus ter tako preprečil zelo hudo nesrečo, saj je bilo prednje kolo vozila že pred dečkovo glavo. Dvanajstletnik se je po voznikovem zaviranju znašel dejansko pod avtobusom. Udaril se je v glavo, težjih poškodb pa po navedbah tržaških mestnih redarjev ni. Dijaka tamkajšnje nižje srednje šole Giani Stuparich je rešilec prepeljal v bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so ga iz previdnosti hospitalizirali. Največ kraj na avtobusih številka 1, 10 in 20 Žeparji so na mestnih avtobusih zelo dejavni, nazadnje so v torek okradli 89 in 87 let stari potnici na linijah št. 15 in 11. Eni so okrog 10. ure izmaknili denarnico s 150 evri in osebnimi dokumenti, drugi pa med 11. uro in 11.30 denarnico s sto evri in dokumenti. V zadnjih treh mesecih so samo kara-binjerji prejeli 61 prijav v zvezi s krajami na avtobusih, se pravi približno 20 na mesec (povprečno dve kraji v treh dneh, dodati pa bi morali še prijave, ki so jih v tem času prejeli policija in mestni redarji). Karabinjerji navajajo, da so žeparji najbolj dejavni med 9.30 in 12.30, žrtve pa so najpogosteje priletne ženske. Sestavili so tudi lestvico najbolj ogroženih avtobusnih linij. V avtobusih št. 1 in 20 je bilo po devet tatvin, na tretjem mestu je linija št. 10 s sedmimi tatvinami. V avtobusih so večkrat navzoči karabinjerji v civilu. Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev pozdravlja dogovor, ki so ga pred dnevi podpisali prefekt Alessandro Giacchetti, deželna odbornica za varnost Federica Seganti in tržaški župan Roberto Cosolini. Del sredstev, ki jih Dežela namenja varnosti, bodo namreč vložili v namestitev nadzornih vi-deokamer, ki bodo avtobusnim žeparjem močno otežile delo. Včeraj pred zoro so karabinjerji miljskega poveljstva naleteli na skupino pribežnikov, ki je tavala na območju dolinske občine. V bližini Bor-šta je ob 5. uri hodilo šest nezakonitih priseljencev, štirje državljani Irana in dva državljana Afganistana. Po vsej verjetnosti jih je nekdo pospremil do slovensko-italijanske meje in jih nato spustil v gozd, kar se v teh krajih pogosto dogaja. Karabinjerji so vseh šest oseb fotografirali in jih odvedli na kve-sturo, kjer je pristojno osebje uvedlo postopek za izgon iz Italije. Miklavž na motorju Danes ob 13.30 bo s Trga Oberdan krenilo kakih sto motociklistov z Miklavžem na čelu. Sprevod po mestu bodo spremljale sile javnega reda, motociklisti pa bodo domovoma, ki ju upravlja sklad Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin, namenili igrače, šolske potrebščine in živilske izdelke. / TRST Sobota, 3. decembra 2011 9 županstvo - Župan Cosolini sprejel zaposlene v škedenjski železarni in obljubil pomoč Cosolini in Tondo zagotovila sklic ustreznega omizja Palman (Uilm-Uil): Delavci pričakujejo dejstva, ne omizij in reklamnih spotov Tržaški župan Roberto Cosolini je zagotovil, da bo deželni predsednik Ren-zo Tondo kmalu sklical deželno omizje o škedenjski železarni, katerega namen je postaviti temelje za preusmeritev dejavnosti obrata in obenem jamčiti delovna mesta zaposlenih. To je županu povedal Tondo v četrtek, to je Cosolini včeraj popoldne povedal delavcem škedenjske železarne. Če pa ne bo Tondo sklical omizja do 15. decembra, bo za to poskrbel sam župan. Cosolini je včeraj popoldne na županstvu sprejel enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih v železarni Rsu in pokrajinske tajnike sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil Stefana Borinija, Umberta Salvaneschija in Franca Palmana ter predstavnike sindikatov Failms in Ugl. Sestanka sta se udeležila tudi pristojna občinska odbornika Fabio Omero in Umberto Laureni. Srečanje je bilo mestoma razburkano, ker imajo delavci železarne dovolj obljub, omizij in reklamnih spotov, kot je to poudaril še predvsem Palman. Položaj je namreč zelo hud, je dodal, in nihče ne ve, kaj se bo lahko zgodilo v primeru zaprtja železarne v prihodnjih mesecih. Co-solini je vsekakor poročal o pozitivnem srečanju s Tondom. Ta naj bi prispeval k ponovnemu zagonu ne le dejavnosti na območju železarne, temveč sploh industrijskih dejavnosti na Tržaškem, začenši z družbama Elettra in Sertubi, ki sta z železarno tesno povezani. Sicer naj bi se kaj vendarle premaknilo po 10. decembru. Takrat zapade rok za predstavitev finančnega načrta družbe Lucchini na milanskem sodišču. Po prodaji obratov Ascometal v Franciji in v Bariju je namreč družba Lucchini unovčila 300 milijonov evrov, ki pa so zdaj zamrznjeni. Dejstvo je, da z ukrepi v zvezi z železarno ni mogoče več odlašati, so poudarili sindikati. Tondo se je zavzel za preusmeritev dejavnosti, upoštevanje okolja in jamstvo delovnih mest, to pa naj bi dosegel v sodelovanju s tržaško občinsko upravo. Sindikati bodo počakali, ali se bo v prihodnjih tednih res kaj zgodilo. Drugače so napovedane drugačne sindikalne pobude. A.G. Pogled na škedenjsko železarno kroma socio-psihopedagoska služba Debenjakova: Na obisku novih prostorov vsi predstavniki občin »Povsem neumestna izjava o odsotnosti nekaterih upraviteljev« finančna straža - Domnevna davčna utaja Trgovski posrednik in žena sta bila uradno revna Četrkovega obiska novih začasnih prostorov Slovenske socio-psihopeda-goške službe v Ul. Vespucci so se udeležili vsi predstavniki občin iz tržaške pokrajine (župani ali njihovi pooblaščeni odborniki) in je torej povsem neumestna izjava o odsotnosti nekaterih upraviteljev. Tako poudarja odbornica za socialno problematiko Občine Zgo-nik Nadja Debenjak, ki se je odzvala na včerajšnji članek, v katerem smo poročali o omenjenem obisku in ob tem tudi objavili stališče deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca, ki med drugim trdi, da je bil podan enostranski prikaz službe in da so bili na obisk vabljeni le nekateri upravitelji. V dopolnilu k članku, ki smo ga prejeli, Debenjakova opozarja, da je obisk organiziralo krajevno Podjetje za zdravstvene storitve na prošnjo konference županov, se pravi institucionalnega omizja, ki na pokrajinski ravni spremlja vse socio-skrbstvene storitve, zato da se javni upravitelji osebno pre- pričajo o pogojih delovanja slovenske službe v novih začasnih prostorih. Odbornica obenem poudarja, da ima konferenca županov pristojnosti na področju preverjanja, spremljanja in nudenja raznih storitev in ne na področju vodenja problematik zaposlenega osebja, saj so za to poklicani drugi institucionalni forumi in v primeru grobega kršenja pogodbenih okvirov ali etičnih pravil obnašanja na službenem mestu (Gabrovec je pisal o konfliktu med vodstvom zdravstvenega podjetja in zaposlenimi) obstajajo tudi pravni forumi. »Zelim potrditi, da člani pokrajinske konference županov skrbijo za redno in urejeno delovanje te javne strukture (saj se je poslužujejo naši občani) in prav tako so, seveda, dobrodošli vsaka konstruktivna kritika in posegi političnih predstavikov. Gola polemika na področju sociale se mi zdi, v tem ekonomsko kriznem obdobju, povsem neumestna,« zaključuje Debenjakova. Tržaška zakonca sta se znašla v preiskavi, ki jo v sodelovanju z oddelkom davčne policije tržaške finančne straže vodi državni tožilec Federico Frezza. Mož, ki je po poklicu trgovski posrednik in je imel v preteklih letih stalno bivališče v Londonu, je osumljen davčne utaje, žena pa je osumljena goljufije, ker naj bi neupravičeno izkoriščala razne olajšave, namenjene revnejšim slojem prebivalstva. O preiskavi je poročal dnevnik Il Piccolo. 46-letni trgovski posrednik Mauri-zio Zugna, ki je dejaven na mednarodnem trgu kave in ima poslovne stike zlasti z Brazilijo, v letih 2008 in 2009 v Italiji ni prijavil podatkov o svojem poslovanju ter dohodkov podjetja KB Commodities Ltd, ki ga je upravljal v Londonu. Preiskovalci bodo morali ugotoviti, ali je Zugna tedaj dejansko živel v Angliji, saj ima družino v Trstu. Sumijo, da je v resnici večinoma živel v Trstu in tako utajil okrog šest tisoč evrov. Njegova žena, 40-letna Gaia Gia-comelli, se je prva znašla v središču pozornosti, ker je bila v letih od 2005 do 2008 deležna raznih olajšav, namenjenih druži- nam z nizkimi dohodki. Skupno naj bi tako prihranila 17.000 evrov. Oproščena je bila plačevanja šolnine in šolske menze za otroke, po nakupih pa je hodila s posebno kartico, ki jo gospodarsko ministrstvo namenja revnim družinam. Njen odvetnik trdi, da je bilo vse to v skladu z zakoni, saj je imel Zugna stalno bivališče (in visoke dohodke) v tujini. Preiskovalci bodo morali v bistvu ugotoviti, ali je bilo ravnanje osumljenke nezakonito, ali pa zgolj nemoralno, vendar v skladu s predpisi. Londonsko podjetje KB Commodities Ltd, ki danes ne obstaja več, je bilo do lanskega leta v stoodstotni lasti tržaške družbe Cogeco in je torej sodilo v Skupino KB 1909. Direktor Cogeca Robert Vi-doni je včeraj pojasnil, da je Zugna trenutno zunanji sodelavec družbe, komentarja pa ni hotel pristaviti, »ker je zadeva osebna in Cogeco nima ničesar pri tem«. Predsednik Skupine KB 1909 Boris Peric je potrdil, da so se finančni stražniki pred dnevi pojavili tudi na sedežu Cogeca. Pregledali so dokumente, ki zadevajo položaj omenjenega sodelavca. (af) primarne volitve - Zadnja beseda pripada pokrajinskemu vodstvu stranke Nabrežina: kandidata Demokratske stranke za sedaj Gotter in Mariza Škerk Roberto Gotter in Mariza Škerk sta trenutno kandidata Demokratske stranke za primarne volitve leve sredine v De-vinu-Nabrežina, ki bodo najbrž v drugi polovici januarja ali najkasneje prve dni februarja. Še ni jasno, če se bosta na koncu oba kandidata potegovala za župansko kandidaturo ali pa le eden od njiju. O tem bo odločala pokrajinska skupščina Demokratske stranke, ki bo v vsakem primeru pred zahtevno odločitvijo. Razen v primeru, da se na koncu ne pojavi tretje ime. Gotter in Mariza Škerk sta se predstavila na občinski skupščini demokratov, ki jo je vodil krajevni tajnik Francesco Fo-ti. Na seji ni padla nobena odločitev o imenih, govor je bil predvsem o politični situaciji na občinski ravni ter o upravnih programih Demokratske stranke oziroma leve sredine. V koaliciji, ki je v Devinu-Nabreži-ni v opoziciji, je predvolilna slika še kar zapletena. Demokratska stranka in Slovenska skupnost na občinski ravni dobro sodelujeta, tako da demokrati računajo na Od leve: Roberto Gotter, Francesco Foti in Mariza Škerk kroma skupno kandidaturo s SSk za primarne volitve. Občinska sekcija stranke lipove vejice se do tega trenutka ni opredelila ne o Gotterju in niti o Škerkovi, ki je bila svoj- čas podžupanja. Ni izključeno, da bo prav Slovenska skupnost predlagala demokratom tretje ime na primarnih volitvah za izbiro županskega kandidata leve sredine. Na desnici nimajo teh problemov in pomislekov. Njen županski kandidat bo skoraj gotovo aktualni podžupan Massimo Romita. Trst skupna hiša kultur Združenje Dialoghi europei prireja danes ob 10.30 v dvorani Zodiaco hotela Savoia Excelsior srečanje o sožitju kultur in narodnih identitet v Trstu. Razpravo bo vodil prof. Miran Košuta, sodelovali pa bodo pisatelj Diego Marani, nekdanji ravnatelj stalnega gledališča FJK Sergio D'Osmo in kulturnik Valerio Fiandra. Glasbeni večer na Colu KD Kraški dom vabi nocoj ob 20.30 na prireditev v znamenju glasbe in čezmej-nega sodelovanja. V kulturnem domu na Colu se bodo predstavili sodelavci projekta Festival prijateljstva in harmonikarski orkester Synthesis 4. Orkester deluje v okviru Glasbene matice že od leta 1978 in se uspešno udeležuje mednarodnih tekmovanj, festivalov in koncertov. Skupino sestavlja 15 glasbenikov, ki redno vadijo pod taktirko Fulvija Jurinčiča. Sledila bo predstavitev Kraškega tolmuna, publikacije, ki je sad čezmejnega sodelovanja številnih kraških društev od Pli-skovice do Repentabra. Društva se že nekaj let v okviru festivala predstavijo na skupni prireditvi Od vasi do vasi se marsikaj godi v Sežani. Prireditev so še obogatili z izdajo že dveh publikacij Kraškega tolmuna, v kateri so zbrani prispevki, ki opisujejo zanimivosti kraških vasi. Knjigo bo predstavila Magdalena Terčon. Razstava o boju proti mafiji Pokrajinska odbornica Roberta Tarlao je včeraj predstavila razstavo »Italiani che (r)esistono«, ki jo bodo odprli danes v dvorani »Spazio Rosa« v prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Razstavo prireja pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave združenje RIME v sodelovanju z združenjem Libera, na njej pa bodo zbrane izkušnje skupine mladih od 17. do 23. leta starosti, ki so se podali na pot do Paler-ma. V tem okviru so zabeležili zgodbe ljudi, ki so se uprli mafiji. Na razstavi bodo fotografije, videoposnetki in pisana pričevanja. Ob odprtju razstave bo ob 18.30 javno srečanje na temo Resnica je revolucionarna, na katerem bodo sodelovali tržaški prefekt Alessandro Giacchetti, duhovnik Mario Vatta, psihiater Roberto Mezzina in odbornica Tarlao. Razpravo bo povezovala pokrajinska referentka združenja Libera Marina Osenda. jniki ... za prizadete Ob Evropskem dnevu prizadetih bo danes od 14.30 pod šotorom na Trgu sv. Antona zabavna solidarnostna prireditev Vip - o quasi - in piazza. Nastopili bodo dvojniki znanih pevcev kot so Vasco Rossi, Pavarotti, Freddy Mercury, Tina Turner, Renato Zero, Celentano in drugi. Nastope bo povezoval Andro Merku. Prireditev, ki bo ob vsakem vremenu, sta včeraj na županstvu predstavila občinska odbornica Laura Famula-ri in predsednik pokrajinske konzulte prizadetih Vincenzo Zoccano. Dan deželne civilne zaščite Okrog 3500 prostovoljcev civilne zaščite bo danes dopoldne preplavilo Trg zedi-njenja Italije. Od 10. ure dalje bodo praznovali 14. dan deželne civilne zaščite. Ob 10.30 bo sprevod z Nabrežja Mandracc-hio do trga, zaradi česar bodo začasno omejili promet. Razstavi o železnicah V železničarskem muzeju na nekdanji postaji pri Sv. Andreju bo danes med 9. in 17. uro na ogled razstava Vlaki in vlakci. Na postaji bodo na ogled zgodovinske lokomotive, vozovi in tramvaji, v muzeju pa bodo predstavili publikacije o zgodovini železnic. Prireditev se bo jutri od 9.30 do 13. ure nadaljevala v klubu modelarjev v Škednju (Ul. Giardini 16), kjer bodo razstavljali makete in modele vlakcev, openskega tramvaja, 7. pomola in druge zanimivosti. Solidarnostni prireditvi Tržaški krožek Arci prireja danes od 16.30 do 20.30 v prostorih v Ul. Manzoni 9-11 božični solidarnosti sejem. Na voljo bodo razni predmeti in darila iz ponudbe pravičnega trgovanja. Krožek vabi tudi ob 17. uri na Trg Unita na flash mod proti Aidsu. Na pobudo mladinske sekcije Rdečega križa bodo za nekaj minut oblikovali veliko rdečo pentljo - simbol boja proti bolezni. 10 Sobota, 3. decembra 2011 ITALIJA / narodni dom - Prisrčno kulturno srečanje Slavisti počastili jubilej profesorice Marije Pirjevec Zoltan Jan in Igor Škamperle predstavila njeno literarno in pedagoško delo Pred tedni je svoj okrogli življenjski jubilej praznovala predavateljica, esejistka, prevajalka in odlična poznavalka slovenske zamejske literature Marija Pirjevec. Slavljenka je bila v središču včerajšnjega srečanja v Narodnem domu. Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm se je vsestranski kulturni delavki in literarni zgodovinarki poklonilo s prijetnim popoldanskim srečanjem, ki ga je odprl slavist Zoltan Jan, nadaljeval pa ga je sociolog in pisatelj Igor Škamperle. Zoltan Jan je v svojem posegu uvodoma poudaril, da energija jubi-lantke še vedno ne pojenjuje, saj prof. Pirjevčeva ostaja prodorna literarna zgodovinarka, ki je v svoji karieri stalno skrbela za razvoj slovenistike. Govornik se sicer ni spustil v poglobljeno analizo opusa Marije Pirjevec, je pa izpostavil njeno pedagoško delo na tržaških višjih srednjih šolah in na filozofski fakulteti, kjer se je po njeni zaslugi tudi izboljšal položaj slovenskega jezika kot študijskega predmeta. Zoltan Jan se je spomnil tudi obdobja, ko je spoznal prof. Pirjevčevo in povedal, da sta sodelovala kar tri desetletja, ob tem pa je še dodal, da je ju-bilantka s svojim pedagoškim delom oblikovala številne osebe, med katerimi so danes ugledni kulturni delavci. Prof. Igor Škamperle je na srečanju dejal, da je ta prireditev nekakšna oblika priznanja delu prof. Pir-jevčeve in nekakšno znamenje zahvale za ves njen trud. Govornik je nato spregovoril o njenih esejih, v družbi katerih lahko bralci spoznajo zgodovino slovenske literature. Jedro esejev prof. Pirjevčeve, kot je pojasnil prof. Škamperle, predstavlja literarno zanimanje za velike književnike. Precej številno občinstvo je slišalo, da je izbor slovenskih avtorjev, ki nastopajo v delih Pirjevčeve, zelo širok; od Primoža Trubarja do sodobnih avtorjev, med katerimi je tudi Alojz Rebula. Marija Pirjevec je namreč v svojih esejih pokazala, kako so že v Rebulovih esejih in črticah prisotne teme, ki se kasneje pojavljajo tudi v njegovih velikih romanih, je izpostavil govornik. Med avtorji, ki jih je včerajšnja častna gostja v času svo- prej do novice www.primorski.eu] Slavljenka, prof. Marija Pirjevec med Zoltanom Janom (levo) in Igorjem Škamperletom kroma je kariere obdelovala, je tudi Igo Gruden, ki ga v svojih razpravah postavlja ob bok drugim, je dodal govornik. Seveda se kot izjemna literarna zgodovinarka Marija Pirjevec ni mogla izogniti analizi Srečka Kosovela, ki pa ga bolj kot pesnika obravnava osebnostno. Prof. Škamperle je v svojem posegu tudi spomnil, da v ospredje zanimanja Marije Pirjevec prihaja tudi zgodovina 19. stoletja, še posebej njegove druge polovice, ko so ustvarjali avtorji, kot so Levstik, Kette, Aškerc in drugi. Govornik je pohvalil tudi sposobnost vživetja, ki je vselej prisotno, ko prof. Pirjevčeva govori o literaturi, pristavil pa je tudi, da Pir-jevčeva posebno pozornost namenja narečni poeziji. In če smo že pri poeziji, je treba omeniti tudi, da v esejih profesorice nastopata tudi pesnici Ljubka Šorli in Bruna Marija Pertot, ki sta znali ohraniti dragoceni intimi-zem, je včeraj povedal prof. Škam-perle. Prijeten kulturni dogodek so lepo popestrili tudi dve dijakinji in dva dijaka, ki so prebrali nekaj odlomkov iz del Pirjevčeve, nekatera njena dela pa so bila na prireditvi tudi razstavljena. Naj povemo, da je bila izjemno počaščena in vidno ganjena tudi slavljenka, ki je ob koncu srečanja prejela čudovit šop rož. (sč) Vabilo v naravoslovni center v Bazovici Naravoslovni didaktični center v Bazovici bo kot vsako prvo nedeljo v mesecu odprt tudi jutri od 9. do 17. ure. V prostorih centra z naravoslovno, pedagoško ter znanstveno ponudbo je ogleda vreden interaktiven ogled kraške narave in zgodovine, prikaz deželnega in svetovnega naravnega okolja ter naravovarstvene problematike kot seveda tudi službe gozdne straže, ki upravlja strukturo. Ob 10. uri bodo odprli fotografsko razstavo Bela drevesa Furia Scrimalija. Vstop je prost. Za dodatne informacije je ob delavnikih od 9. do 15. ure na voljo številka 0403773677 ali 366-6867882. Otroške urice v ludoteki v Naselju Sv. Mavra Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka (namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti) delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. V prihodnjih dneh bodo na sporedu delavnice voščilnic in okraskov za drevo (jutri in 7. decembra), božičnih kroglic in obeskov (9. decembra). Za informacije lahko pokličete v ludoteko na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. cerkev - Prvo adventno srečanje Katedre sv. Justa Izhod iz krize možen z vlaganjem v družbeni in človeški kapital ter v otroke Gostje srečanja Costato, Razeto in Paoletti - V ponedeljek prihaja Bonanni - Danes o poročilu o družbenem nauku Cerkve Ljudje so predolgo živeli nad lastnimi zmogljivostmi, je bilo med drugim rečeno na srečanju kroma odbor no debito - Bivši tajnik sindikata Fiom Giorgio Cremaschi »Z dežja pod kap« Nič kaj pozitivna ocena Montijeve tehnokratske vlade - Socialne krivice in grško zdravilo »Iz dežja pod kap.« Taka je ocena, ki jo je Tržačanom na sinočnjem srečanju v centru za prostovoljce v Ul. sv. Frančiška ponudil predstavnik državnega odbora No debito oz. nekdanjega odbora 15. oktober Giorgio Cremaschi sicer bivši vsedržavni tajnik sindikata Fiom. Italija je namreč po njegovem mnenju šla z dežja pod kap: od desnosredinske k teh-nokratski vladi, ki nadaljuje »nedokončano delo« prejšnje garniture, sicer res z nekoliko bolj pomirjevalnimi obrazi, a vendar z istimi cilji, se pravi z zasledovanjem utrjevanja moči denarja, finančnih trgov in ekonomske elite. »Velika upanja v spremembo so se hipoma razblinila, saj nova vlada ni postregla z rešitvami, pač pa le s krčenji in vse višjimi davki,« je dejal Cremaschi, ki je sicer katastrofo napovedoval že junija, pa ga nihče ni poslušal. Da nas pošteno vlečejo za nos, kaže tudi dejstvo, da bo Monti v torek svojo strategijo predstavil v oddaji Bruna Vespe, tako kakor je delal njegov predhodnik. »Vodilni kadri se žal ne spreminjajo in to je poglavitni vzrok katastrofe, ki jo doživljamo,« je ocenil gost. Zmotno je večina mislila, da je Berlusconi največji problem države, pa zdaleč ni bil edini. Zdajšnja nova vlada je podložnica bank in ponuja strahovite ukrepe, ki bremenijo predvsem delavce in upokojence oz. njihove plače in pokojnine. »Priča smo socialnim krivicam, saj ukrepi udrihajo predvsem po svetu dela. Da ne bi prišlo do polemik, pa so z manjši- mi posegi poskrbeli tudi za minimalna krčenja političnih privilegijev in koristi bogatašev.« Tako Berlusconijeva kot Montijeva vlada nam po Cre-maschijevem mnenju ponujata grško zdravilo: se pravi krčenje, ki naj bi poravnalo italijanski javni dolg oz. njegove danes že skoraj 8-odstotne obresti. »To pa ne vodi nikamor, saj krijemo tako le obresti, medtem ko se dolg nikakor ne niža.« Če bo moral biti, kot je napovedano, državni proračun uravnovešen v letu 2013, bo morala država najti 70 do 100 milijard dodatnih sredstev letno. »Govorijo in govorijo, sami pa ne vedo, kako iz krize. Grško zdravilo pa se je zaenkrat izkazalo kot neučinkovito...« Cremaschi meni, da demokracije ni več in da o vsem odločajo bonitetne agencije Standard&Poors ali Moody's, ne pa državljani. »Umaknili so Berlusconija, ker je bil "dotrajan", niso pa želeli, da bi prišlo do volitev in so raje na vodilno mesto postavili bankirja, tako kot v Grčiji.« Odbor No debito pa vabi državljane k mobilizaciji, saj si prizadeva za radikalno spremembo politike in za to ponuja pet smernic: prenehati s po-darjanjem denarja za špekulativna dejanja finance in raje nacionalizirati banke, krčiti stroške za oboroževanje in jih raje pridobiti z izterjevanjem davkov, od Vatikana na primer, zahtevati pravice za delavce, predvsem pa ponovno vzpostaviti demokracijo. »Nočemo več slišati "There is no alternative'' - ponudimo jo mi to alternativo tej socialni katastrofi.« (sas) Sedanja kriza, ki ni samo gospodarska in finančna, temveč tudi strukturna, je lahko tudi priložnost, rešitev iz današnje krizne situacije pa je mogoča le z vlaganjem v t.i. družbeni kapital in z moralno disciplino, katerima je treba dodati tudi rojevanje otrok, saj to krepi temeljno celico družbe, ki je družina. To je sporočilo prvega od treh srečanj, ki jih pod naslovom Katedra svetega Justa prireja tržaška škofija v adventnem času, posvečena pa so družbenim in gospodarskim vprašanjem. Skupni imenovalec letošnjega ad-ventnega niza srečanj se glasi Izhod iz krize, gostje prvega srečanja, ki je v ponedeljek zvečer potekalo v hotelu Savoia Excelsior, pa so bili vsedržavni podpredsednik zveze industrijcev Confindustria Antonio Costato, tržaški predsednik industrijcev Sergio Razeto in predsednik krajevne Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Med osnovnimi vzroki krize v Italiji je Co-stato opozoril predvsem na izredno visok javni dolg, ki je posledica dejstva, da so ljudje predolgo živeli nad lastnimi zmogljivostmi, gospodarska rast pa se je umetno vzdrževala s finančnim špekuliranjem. Zdaj je vsega tega konec, po mnenju podpredsednika Confindustrie pa pot iz krize vodi preko ponovnega ovrednotenja in vlaganja v družbeni in človeški kapital, kar je povezano tudi s tem, da bi se v družinah moralo rojevati več otrok, saj bo to utrdilo družino kot osnovno celico družbe. Razeto in Paoletti pa sta v svojih iz- vajanjih opozorila predvsem na potrebo po boju proti davčni utaji, pa tudi proti previsokemu davčnemu pritisku na podjetja, dalje po zmanjšanju birokracije in reformi trga dela, poleg tega pa je po njunem mnenju potreben »industrijski turizem«, s katerim bi ovrednotili lepote italijanskega polotoka. Kar zadeva Trst, je treba sanirati onesnažena območja v industrijski coni, med Razetovimi predlogi pa je tudi zaprtje kar polovice raziskovalnih središč v Fur-laniji Julijski krajini, ki naj bi po nepotrebnem koristila javni denar. Po mnenju tržaškega škofa, nadškofa msgr. Giampaola Crepaldija, je kriza lahko tudi priložnost, to pa zahteva moralno disciplino, v središče pa je treba postaviti človeško osebo. Drugo srečanje v okviru Katedre svetega Justa bo že ta ponedeljek, 5. decembra, ko bo v hotelu Savoia Excelsior ob 20.30 nastopil vsedržavni tajnik sindikata CISL Raffaele Bonanni. Že danes pa bo ob 10.30 v palači Diana posvet, ki ga prirejata mednarodna opazovalnica o družbenem nauku Cerkve, poimenovana po kardinalu Van Thuanu, in tržaški škofijski tednik Vita nuova, na katerem bodo predstavili tudi tretje poročilo o družbenem nauku Cerkve v svetu. Poleg nadškofa Crepaldija, ki je predsednik opazovalnice, bodo govorili podpredsednik slednje Gianni Tessari, direktor Stefano Fontana (drugače tudi urednik tednika Vita nuova) in docentka politične ekonomije na Katoliški univerzi v Milanu Simona Beretta. / TRST Sobota, 3. decembra 2011 11 barkovlje - Na sedežu domačega kulturnega društva Predbožični sejem Na voljo darilni izdelki, okraski in razne dobrote - V ponedeljek še otroški kotiček Suho cvetje, slano testo, klobučevina, božični okraski, pletenine, pa sladke dobrote, čestitke ... Vse za tiste, ki se v teh dneh odpravljajo po nakupih. Slovensko kulturno društvo Barkovlje je namreč v teh dneh polno različnih dobrot in ročno izdelanih izdelkov, pa tudi drugih okraskov, primernih za božično-novoletna darila. V četrtek zvečer so v društvenih prostorih uradno odprli tradicionalni sejem, ki vsako leto prve dni decembra pričara predbožični čar. Letos razstavlja 21 razstavljavcev, med katerimi prevladujejo dame, tem pa letos družbo dela en deček, Dan Poljšak. Uradne otvoritve se je udeležilo lepo število zvestih obiskovalcev barkovljan-skega društva, za prijetno druženje ob slanih in sladkih dobrotah pa je poskrbel tudi harmonikar Egon Tavčar, ki je zaigral kar nekaj skladb. Na raznovrstno obloženih mizah bo do prihodnjega torka mogoče občudovati bižute-rijo, poslikane porcelanaste in svilene izdelke, zanimivi pa so tudi modni izdelki iz filca. Razstavljavci namreč ponujajo tako zamisli za božično-novoletna darila (od sko- delic in krožnikov s prazničnimi motivi, do toplih zimskih oblačil in obrtnih izdelkov), kot tudi krajevne sladke dobrote, značilne za božično-novoletni čas. Včeraj popoldne je bil tako na sporedu sladki popoldan, na katerem so se krajanke predstavile s svojimi sladkimi dobrotami. Obiskovalci so si lahko ogledovali veliko več kot samo kolače, te sladke izdelke je bilo mogoče tudi kupiti. Bar-kovljanski sejem, ki se ponaša z dolgo tradicijo, pa je včeraj poskrbel tudi za pestro kreativno dogajanje. Med 17. in 19. uro je bila sporedu ustvarjalna delavnica za odrasle, ki so se pod vodstvom Martine Felicijan učili izdelovati cvetje. Barkovljanski sejem pa ne ponuja le nakupovanja in prehranjevanja, pač pa tudi kulturno prireditev za otroke. Ti bodo na svoj račun prišli v ponedeljek ob 15. uri, ko se bo začel otroški kotiček, v sklopu katerega bodo otroci poslušali pravljice, se igrali in se skupaj pripravljali na prihod sv. Miklavža, ki bo pridne otroke obiskal v noči iz ponedeljka na torek. (sč) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 3. decembra 2011 FRANC Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 12.35 in zatone ob 0.20 Jutri, NEDELJA, 4. decembra 2011 BARBARA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11.5 stopinje C, zračni tlak 1021,3 mb raste, vlaga 85-odstotna, veter 5 km na uro jugo-zahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.6 stopinje C. bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino CI3 Lekarne Do sobote, 3. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Mira-colo a Le Havre«. CINECITY - 14.50, 17.15, 19.40, 21.00, 22.05 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 20.00, 22.05 »Anche se e amore non si vede«; 14.45, 17.25, 22.00 »Real steel«; 15.05, 17.25, 19.45 »Happy feet 2 - 3D«; 15.30 »Happy feet 2«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Il giorno in piu«; 14.35, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Midnight in Paris«; 17.45, 20.00, 22.15 »1921, Il mistero di Rockford«; 15.25, 17.45 »Lo schiac-cianoci 3D«. FELLINI - 15.45 »Le avventure di Tintin«; 17.30, 19.45, 22.00 »Anony-mous«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 19.00, 22.15 »Tomboy«; 17.15, 20.30 »Scial-la!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Footloose«; 21.30, 23.40 »Kužna nevarnost«; 19.40 »Le kako ji to uspe?!«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 13.05, 15.05, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55, 23.15 »Oropaj bogataša«; 11.30, 16.30 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.40, 23.59 »Nesmrtni 3D«; 13.00, 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15, 23.25 »Stanje šoka«; 12.10, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 »Le kako ji to uspe?«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 11.40, 13.50, 16.00 »Vesele nogice 2«; 14.10, 19.00, 21.20, 23.40 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«. ,'j Čestitke S Izleti NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anche se è amore non si vede«; Dvorana 2: 18.45, 20.30, 22.20 »Tower Heist colpo ad alto li-vello«; Dvorana 3: 15.30, 17.10 »Happy feet 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mistero di Rookford«; Dvorana 4: 18.15, 22.15 »Real Steel«; 16.30 Lo schiaccianoci«; 20.20 »Lo schiaccia-noci 3D«. SUPER - 16.45, 20.00, 21.45 »One day«; 18.30 »Il cuore grande delle ra-gazze«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; 22.10 »Scialla!«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »Real Steel«; 22.10 »Anc-he se è amore non si vede«; Dvorana 3: 17.45, 20.15, 22.15 »Midnight in Paris«; Dvorana 4: 17.30 »Happy feet 2«; 20.10, 22.00 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Il giorno in più«. Danes naša ELISA praznuje 18 let. Vse najboljše ji želijo mama, tata, brat Martin, nona Hilarija in stric Diego. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v četrtek, 15. decembra, ob 17.30 v prostorih šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. MIKLAVŽEV PRODAJNO RAZSTAVNI SEJEM SKD TABOR PROSVETNI DOM Danes, 3. decembra 2011, ob 17.00 predstavitev knjige za male in velike kuharje MAMA, NAUČI ME KUHATI Emilije Pavlic tobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Op-činah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije: tel: 345- 40937332 (Rado Šuber). S Mali oglasi 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040291488 ali 00386-31736238. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. AVTO FIAT 500 SX s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040-226847. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 3279969360, v večernih urah. MAJHEN VRT v bližini Grljana prodam. Tel. št.: 349-3320198. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM citroen C4 grand picasso 2,0 HDi CMP-5, avtomatski menjalnik, 103.000 km, letnik 2008, prvi lastnik, srebrne barve, cena 11.900 evrov; tel. 340-8273145. PRODAM dvosobno stanovanje, 53 kv.m., v okolici Sv. Jakoba, sončna lega s pogledom na morje. Tel. 3472785799 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni zimske gume znamke sava, mere M+S 175/70 R14 - 48T. Tel. 338-2789388. STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto. Tel. 040-420604 v večernih urah. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. Zveza cerkvenih ^ ih zborov-Trst ^ vabi na revijo odraslih zborov PESEM V JESENI 2011 Danes, 3. decembra ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu S Poslovni oglasi V TRŽIČU ODDAJAMO v najem kavarno-bar nasproti bolnice. Informacije: 0481-40469 335-5841917 8.30-17.30 SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU je ODPRTA v nedeljo, 4.12. zjutraj na Kržadi. HI Osmice SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod av- BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. www.primorski.eu * 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bozic z nami 2011 Program božičnih prireditev v občini Devin Nabrežina Od 3. decembra 2011 do 9. januarja 2012 Comunedi Duino Aurisina Občina Devin Nabrežina Odbomištvo za kultura Od sobote, 3. decembra 2011 do nedelje, 8. januarja 2012 GRMADA, GLASOVI VOJNE V ČASU MIRU Devinski grad - Dvorana »Ritke« Predstavitev postopka obnove, ureditve in valorizacije ostankov vojnih objektov iz prve svetovne vojne na območju Grmade. Prireja kulturna in športna skupina Ajser2000 Info: 040/208120 - Lucia Laiovich Toscano 340/5665103 ajser2000@libero.it Sobota, 3. in nedelja, 4. decembra RAZSTAVA: NA SPREHOD S ČIPKO Devinski grad - Dvorana »Jame« Prireja kulturna in športna skupina Ajser2000 Info: Lucia Laiovich Toscano 340/5665103 -ajser2000@libero.it - www.ajser2000.it Sobota, 3. in nedelja, 4. decembra SEJEM SOLIDARNOSTI Župnijska dvorana v Nabrežini Celotni izkupiček bo s pomočjo misijonarke Lucie Catalano namenjen Misijonu patra Kolbeja v Boliviji. Urnik sejma: v soboto 3. decembra od 15. do 18.30, v nedeljo 4. decembra od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30. Prirejajo Nabrežinske žene in župnija Sobota, 3. decembra, ob 10. uri KONFERENCA ITALIJANSKE ZVEZE LOVCEV (FIDC) Kamnarska hiša Iga Grudna v Nabrežini Srečanje na temo preprečevanja potepuštva in predpisov o hišnih ljubljenčkih z izvedenci s področja. Info: FiDC 040/89908323/233 - fidc.trieste@fidc.it Sobota, 3. decembra NAGRAJEVANJE ITALIJANSKEGA DRUŠTVA NOGOMETNIH TRENERJEV (AIAC) Jadranski zavod združenega sveta v Devinu Proslava in podelitev priznanj ob šestdesetletnici društva A.I.A.C. Info: A.I.A.C. 040/89908219 Nedelja,.4. decembra, ob 10. uri MIKLAVZEVANJE SOCIALNEGA SKLADA DELAVCEV PAPIRNICE BURGO Kinemax v Tržiču Socialni sklad delavcev papirnice Burgo prireja mikiavževanje za otroke svojih delavcev. Nedelja, 4. decembra, ob 15.30 BOŽIČ Z NAMI V DEVINU Devinski trg Praznovanje na trgu z animacijo in glasbo ansambla Euforia Od 15.30 dalje vroča čokolada in kuhano vino Ob 16.30 prižig lučk Ob 17.30 prihod posebnega vozila s sv. Miklavžem in obdarovanje otrok Prirejata društvo Bocciofila Duinese in Pro Loco Mitreo v sodelovanju s kulturno in športno skupino Ajser2000, Sosvetom mladih, Motoclub Duino, jadralnim klubom Duino, društvom Onorevoli Colonelli del Kentucky, devinskimi obrati in s sodelovanjem in pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 040/2017372 Nedelja, 4. decembra, ob 19. uri BOŽIČNI KONCERT Cerkev sv. Duha v Devinu Prireja društvo Onorevoli Colonelli del Kentucky Info: 348/6507416 - kycolonels@gmail.com Petek, 9. decembra, ob 19. uri KONCERT »SCOTT STEEN QUARTETA«: REMEMBERING MILES DAVIS Sprejemna točka v »Portopiccolo« v Sesljanu Prireja družba Portopiccolo Info: Dogodki so namenjeni strankam »Portopiccolo«, a so odprti tudi širši javnosti. Glede na omejeno število mest, najavite pravočasno svojo prisotnost na št. 040/371437. Sobota, 10. decembra SEJEM RABLJENIH PREDMETOV, ROČNIH IN UMETNIŠKIH DEL Dvorana krožka železniških delavcev v Nabrežini Postaji Prireja društvo Una S'cinca Un Boton Info: Dania Bianco 338/2083335 Sobota, 10. decembra, ob 18. uri BETLEHEMSKA LUČ Cerkve na območju občine Devin Nabrežina Prihod betlehemske luči Prireja Devinska dekanija v sodelovanju z Društvom turističnih vodičev in devinskimi skavti Sobota, 10. in nedelja, 11. decembra BOŽIČNI SEJEM V PODPORO DRUŠTVU HOSPICE IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA »PINETA DEL CARSO« Kamnarska hiša Iga Grudna v Nabrežini Prireja Lions Club Devin Nabrežina v sodelovanju s kulturno in športno skupino Ajser 2000 Info: silvia.nelli@Hbero.it ^ ««a*«*** w Sobota, 10. decembra, ob 18. uri UWC PER GENOVA Avditorij Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu Večer v znamenju petja, plesa in poezije s celega sveta, namenjen zbiranju prostovoljnih prispevkov za popiavijence iz Genove. Študentje želijo s to pobudo izkazati vso svojo solidarnost državi, ki jih gosti. V fojerju bo prirejen tudi manjši sejem. Prireja Mednarodna visoka šola komorne glasbe 'Trio di Trieste" - Jadranski zavod združenega sveta ONLAJS v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina Info: 040/3739280 Nedelja, 11. decembra, od 10. do 12. ure SREČANJE Z BOŽIČKOM V SESLJANU Vinoteka Why Not v Sesljanu Božiček bo v spremstvu svojih pomočnikov zbral zadnja pisemca otrok občine Devin Nabrežina in bo malčkom ponudil vročo čokolado. Prireja kulturna in športna skupina Ajser2000 v sodelovanju z vinoteko Why Not v Sesljanu Info: 328/2533140, ajser2000@libero.it - www.ajser2000.it Nedelja, 11. decembra, ob 15.30 BOŽIČNI KONCERT Dom za ostarele bratov Stuparich v Naselju sv. Mavra Božični koncert pevskega društva R.M. Rilke s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Info: 339/2799830 - cororilke@libero.it www.cororilke.it Nedelja, 11. decembra, ob 17. uri BOŽIČNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA Občinska telovadnica v Nabrežini Prireja Godbeno društvo Nabrežina s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Info: 347/6849247 - gdnabrezina@yahoo.it Ponedeljek, 12. decembra, ob 11.30 PREDSTAVITEV TURISTIČNE KARTE OBČINE DEVIN NABREŽINA Sprejemna točka v »Portopiccolo« v Sesljanu Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 040/2017372 Ponedeljek, 12. decembra, ob 14.30 PROJEKT ŠOLA ŠPORT Plastična steza v Nabrežini Postaji Nagrajevanje udeležencev projekta Prirejajo Občina Devin Nabrežina, Sci Club 70 in SK Devin v sodelovanju z osnovnimi šolami z italijanskim učnim jezikom D. Aiighierija, G. Carduccija in G. Pascolija in osnovnimi šolami s slovenskim učnim jezikom J. Jurčiča, V. Ščeka in S. Grudna Info: info@scidub70.com; 040/200246 Ponedeljek, 12. decembra, ob 19. uri PREDSTAVITEV SMUČARSKIH TEKMOVALNIH EKIP IN TRENERJEV V SMUČARSKI SEZONI 2011/2012 Kamnarska hiša v Nabrežini Prireja SK Devin s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Info: 335/8416657 - info@skdevin.it Sreda, 14. decembra, ob 16.30 BOŽIČ Z NAMI V NABREŽINI Vaški trg Ob 16.30 prižig lučk in blagoslov božičnega drevesa na nabrežinskem trgu, postavljenega v sodelovanju s šolami, nabrežinsko župnijo, SKD Igo Gruden, kulturno in športno skupino Ajser 2000, športnim krožkom ACS Aurisina, združenjem staršev osnovne šole V. Ščeka, združenjem Agef iz Nabrežine, Centrom na ulici Kras, Jusom Nabrežina in nabrežinskimi obrati. Pevski nastop šolskih otrok, nastop gojencev glasbene šole Godbenega društva "Nabrežina1, in nastop godbe Vecia Trieste in vroča čokolada, ki jo bo nudila Kavarna Gruden. Ob 18.15 otvoritev božičnega sejma na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini. Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 040/2017372 Od srede, 14. do nedelje, 18. decembra BOŽIČNI SEJEM Sedež SKD Igo Gruden v Nabrežini Urnik: od 16. do 20. ure Info: 040/201334 - skd@igogruden.org -www.igogruden.org Četrtek, 15. decembra, ob 18. uri BOŽIČ Z NAMI V VIŽOVLJAH IN PROSLAVA OB ZAKLJUČKU DEL Športno igrišče v Vižovljah Praznovanje pod božičnim drevesom in otroška predstava komične magije s čarodejko »Sponkie« Prireja AŠD Sistiana Duino Aurisina v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina m/2017372 Sobota, 17. decembra, ob 16. uri BOŽIČ Z NAMI V RIBIŠKEM NASELJU Prižig luči in blagoslov božičnega drevesa in jaslic. Sledi glasba z godbo Banda Vecia Trieste. Obiskovalci bodo lahko okusili kuhano vino in odlično fižolovo mineštro. m PROVINCIA ■" TRIESTE Prireja jamarsko društvo Flondar v sodelovanju z društvom Polisportiva San Marco, pomorskim društvom Laguna, župnijo sv. Marka, kulturno in športno skupino Ajser2000, Sosvetom mladih in s sodelovanjem in prispevkom Občine Devin Nabrežina. Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 040/2017372 Sobota, 17. decembra, ob 10. uri PISATELJI ZA VSE LETNE ČASE Kamnarska hiša v Nabrežini Predstavitev knjige Adriana Papa 'Giorgio Martinuzzi, figura e ruolo politico di un monaco-statista dalmata nella storia ungherese del 500'. Prirejata itaiijansko-madžarsko kulturno društvo Pier Paolo Vergerio in društvo Sodalitas adriatico-danubiana, s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina Info: 338/4582427 - assitungvergerio@yahoo.it Sobota, 17. decembra, ob 21.30 BOŽIČNA ZDRAVICA Pivnica Franz Josef Stube v Nabrežini Zdravica in koncert skupine Bandomat Info: 040/200200 Nedelja, 18. decembra, ob 16. uri PEVSKA REVIJA »NATIVITAS« Cerkev sv. Roka v Nabrežini Božični koncert Otroškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja, Mladinskega mešanega pevskega zbora Neokortex iz Gorice in Mešanega pevskega zbora Igo Gruden iz Nabrežine. Prireja SKD Igo Gruden Info: 040/299632 - skd@igogruden.org www.igogruden.org Nedelja, 18. decembra, ob 18.30 PEVSKA REVIJA »BOŽIČNE NOTE« Cerkev sv. Roka v Nabrežini Tradicionalni božični carolsi, ljudske pesmi v različnih jezikih, spiritualsi in božične melodije: poje zbor R.M.Rilke ob klavirski spremljavi Jana Grbca. Prireja pevsko društvo R.M. Rilke, s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Info: 339/2799830 - cororilke@libero.it www.cororilke.it Nedelja, 18. decembra BOŽIČ Z UMETNOSTJO Kamnarska hiša Iga Grudna v Nabrežini Mednarodni likovni natečaj, ki ga prireja Art Gallery 2 Arti Visive e Culturali, s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Info: 338/6008559 - adriana.scarizza@alice.it Ponedeljek, 19. decembra, ob 19. uri PREDSTAVITEV SMUČARSKE IN DESKALNE ŠOLE -SMUČARSKA SEZONA 2011/2012 Kamnarska hiša Iga Grudna v Nabrežini Prireja SK Devin s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Info: 335/8416657 - info@skdevin.it Torek, 20. decembra, ob 18. uri BOŽIČNA AKADEMIJA AŠD SOKOL Sedež SKD Igo Gruden v Nabrežini Božičnicašportnih skupin. Prireja AŠD Sokol Info: 335/8479467 Sreda, 21. decembra, ob 19. uri KONCERT »GOSPEL TIMES« Sprejemna točka v »Portopiccolo« v Sesljanu Prireja družba »Portopiccolo« Info: Dogodki so namenjeni strankam Portopiccolo, a so odprti tudi širši javnosti. Glede na omejeno število mest, najavite pravočasno svojo prisotnost na tel. št. 040/371437. Petek, 23. decembra, ob 20. uri BOŽIČ Z NAMI V SESLJANU Sesljanski trg Nastop godbe Banda Vecia Trieste in lokalni kulinarični izdelki sesijanskih proizvajalcev. Prirejata Center na ulici Devin Nabrežina Morje in Center na ulici Devin Nabrežina Kras v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 040/2017372 Ponedeljek, 26. decembra, ob 12.30 BLAGOSLOV KONJ v Štivanu Dan svetega Štefana je posvečen blagoslovu konj, ki jih privedejo k cerkvam in blagoslovijo. Tudi letos se bo ta običaj ponovil v Štivanu, kjer je v preteklosti redno potekal pomemben konjski sejem. Prireja SAKD SKUADRA UOO s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina Irtfo: skuadrauoo@gmail.com Četrtek, 29. decembra, ob 17. uri ZDRAVICA NOVEMU LETU Vaški trg v Nabrežini Prireja Jus - Comunella »Nabresina Gemeinde« s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Info: wpertot@libero.it FESTIVAL EPIFANIJE2012 Od 5. do 9. januarja 5. januarja Sedež SKD Igo Gruden, v Nabrežini, ob 20J30 FESTIVAL AVE NINCHI »CECCHEUNEIDE« Recital Alessia Coiauttija ob klavirski spremljavi maestra Carla Tommasija. Prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom tržaških gledaliških skupin L'ARMONIA 6. januarja Kamnarska hiša Iga Grudna v Nabrežini, od 6. do 8. januarja RAZSTAVA: RAZNI OBRAZI VINICIA SCAPINA Otvoritev razstave: 6. januarja, ob 11. uri Prireja kulturna in športna skupina Ajser2000 Info: Lucia Laiovich Toscano 340/5665103 -ajser2000@libero.it Pokriti šotor društva Polisportiva San Marco v Ribiškem naselju PRAZNIK EPIFANIJE: ANIMACIJA, OTROŠKE PREDSTAVE IN PRIHOD »BEFANE« ob 15. uri - klovnska predstava »ARRIVANOI CLOWN« gledališke skupine Teatro Incontro; nastop skupine Ragazze del Sorriso in prihod Befane; ob 18. uri - prižig kresa 'Pignarui' s sladicami, vročo čokolado in kuhanim vinom Prirejajo navtično društvo Laguna, športno društvo Polisportiva San Marco, jamarska skupina Flondar, Sosvet mladih, Lions Club Devin Nabrežina, Ašd Tennistavolo Trst Sesljan, kulturna in športna skupina Ajser2000 Sedež SKD Igo Gruden, v Nabrežini, ob 20.30 FESTIVAL AVE NINCHI »MIKEZE & JAKEZE -DUE FACCE DI BRONZO« Glasbena predstava Lea in Gerrija Zannier, ob klavirski spremljavi maestraTonyja Kozine. Prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom tržaških gledaliških skupin L'ARMONIA in z gledališko skupino AMICI DI SAN GIOVANNI -F.LT.A. (Trst) 7. januarja Sedež SKD Igo Gruden, v Nabrežini, ob 20.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA »KRAUIČNA NA ZRNU GRAHA« ...Ima pod posteljo polno praha.... Komedija v slovenščini: besedilo in režija Irene Pahor 'idilično' življenje s princem na gradu ali brezskrbni samski stan: dvomi in razmišljanja mlade princese iz naših dni. Prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom tržaških gledaliških skupin L'ARMONIA . januarja Devinski grad - Kongresna dvorana, ob 16. uri KONCERT ZBOROVSKEGA DRUŠTVA R.M. RILKE Koncert ob zaprtju razstave. Ljudske pesmi v raznih jezikih in tradicionalne krajevne melodije: poje zbor R.M.Rilke ob klavirski spremljavi Jana Grbca. Prireja društvo R.M. Rilke s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Info: 339/2799830 - cororiike@libero.it - www.cororilke.it Avditorij Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu, ob 20.30 NOVOLETNI KONCERT OBČINE DEVIN NABREŽINA »OPERETTA MON AMOUR« Nastopila bosta pevca Nicoio Cerini in liaria Zanetti ob klavirski spremljavi Reane De Luca. Prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom Associazione Intemazionale dell'Operetta 9. januarja Pokriti šotor društva Polisportiva San Marco v Ribiškem naselju, ob 18. uri PRAZNIK KULTURE IN ŠPORTA 2011 Nagrajevanje društev in najuspešnejših športnikov v športni sezoni 2010/2011. Med prireditvijo bodo razstavljeni in nagrajeni likovni izdelki umetniškega natečaja za mlade našega območja »PLAKAT ZA MIR«, ki je bil namenjen mladini z občinskega območja in ga je priredil Lions Club Devin Nabrežina. Prireja Občina Devin Nabrežina, pod umetniškim vodstvom Pro Loco Mitreo in s sodelovanjem Lions Club Devin Nabrežina ter športnim društvom Polisportiva San Marco URNIKI PRIREDITEV SE LAHKO SPREMENIJO INFO: Služba za šolstvo, kulturo, šport, mladino, turizem, odnose z javnostmi in evropske projekte Nabrežina Center 102 - 34011 Nabrežina (TS) tel: +39 040 2017372 fax: +39 040 201307 fabris@comune.duino-aurisina.ts.it www.comune.duino-aurisina.ts.it facebook / skupina: eventi a duino aurisina M S V/ o / TRST Sobota, 3. decembra 2011 13 SKD VESNA v sodelovanju z gostilno BITA vabi v NEDELJO, 4. decembra na APERITIV Z UMETNIKOM otvoritev fotografsek razstave Andreja Furlana Umetnika bo predstavil Robi Jakomin Glasbeni utrinek: Kvartet flavt Glasbene šole Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak Otvoritev razstave bo v prostorih gostilne Bita ob 17.30 v Križu JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Liburnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 347-6849308, Milivoju tel. 3495289593 in Sergiju tel. 348-9007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repen-tabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdi-na.org www.skbrdina.org. 50-LETNIKI S KRASA se dobimo danes, 3. decembra, ob 20. uri na večerji v kmečkem turizmu v Trnovci. Potrdi prisotnost na tel. št.: 333-8031351. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na miklavževanje danes, 3. decembra, ob 19.30 v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopili bodo otroci domačega društva z igrico »Volk in nekaj kozličkov« v priredbi in režiji Barbare Gropajc. Za informacije: 338-1934244. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN IN ODBOR STARŠEV Repenškrat organizira danes, 3. decembra, od 15. do 18. ure v dvorani Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. na Opčinah, »Miklavžev sejem igračk, knjig in božičnih izdelkov«. Odvijale se bodo tudi delavnica in igre za otroke. Toplo vabljeni starši in otroci. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča občanom, da bo urad za splošni popis prebivalstva odprt za javnost s sledečim urnikom: ponedeljek 9.00-12.00 in 15.00-17.30; torek 9.00-12.00; sreda 9.00-12.00 in 15.00-17.30; četrtek 9.00-12.00; petek 9.00-12.00. DRAGI SV. MIKLAVŽ! Pričakujemo Te v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Veš, mi otroci smo Ti pripravili lepo presenečenje. Popoldan nam bo s »fraitonrco« polepšal Matej Emili, učenec profesorja Andreja Gropajca. Lep pozdrav nestrpni otroci. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fizioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Za- druga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure, in sicer 9. decembra: Božične kroglice; Obeski ter 4. in 7. decembra: Voščilne kartice; Krasimo drevo. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. DRAGI OTROCI in prijatelji sv. Miklavža! Vabljeni ste na miklavževanje, ki bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri v dvorani pri Šolskih sestrah v Borštu. Angelčki sprejemajo darila pri sestrah od 15.30 do 16.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 5. decembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na pogovor o izidu nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji. Sodelovali bodo Bernard Nežmah, Tino Mamic in Andrej Čer-nic. Začetek ob 20.30. KRIŽ - SV. MIKLAVŽ PRIHAJA! V ponedeljek, 5. decembra, bo sv. Miklavž obiskal vse pridne otroke iz Križa in okolice, v Slomškovem domu ob 17. uri. Starše-pomočnike z darili čakamo od 16.30 dalje. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta od ponedeljka, 5. do vključno srede, 7. decembra. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 12. decembra. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 5. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra, do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Dodatne informacije na www.melanieklein.org, tel 3284559414. Vpisovanje je možno od 5. do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri v prostore OŠ S. Gruden, v Šempolaju na miklavže-vanje, z nastopom OPS in glasbene skupine »Vigred Kraški Fenomeni« in glasbeno igrico »Zajčkova hišica«. Miklavževi pomočniki sprejemajo darila v Štalci, v urniku sejma. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. PROSTOVOLJNO ZDRUŽENJE za waldorfsko pedagogiko organizira predavanje dr. Stefana Pederive na temo otroške pasivnosti, ki jo povzroča tehnologija. Predavanje bo na sedežu združenja v Ul. Beccaria 6, v torek, 6. decembra, ob 20.30. Info na tel. št.040-229474 SKD VIGRED vabi v Škerkovo hišo, v Šempolaju, v torek, 6. decembra, ob 17. uri na srečanje »Miklavževi poljubčki«, s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo naslednja vaja v torek, 6. decembra, ob 20.45. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal »Božični sejem« od torka, 6. decembra, z otvoritvijo ob 17. uri, do nedelje, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt vsak dan od 9.30 do 20. ure. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne, ki bo v soboto, 17. decembra, s pričetkom ob 16.00 v prostorih Dopolavoro Ferroviario v Nabrežini. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 7. decembra: ob 16. uri molitev rožnega venca, nato sveta maša. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 7. decembra, ob 19.30 na svojem sedežu, na Proseku št. 159. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. decembra, po novem urniku ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi na predavanje Viktorija Carlija »Afrika in jaz«, ki bo v petek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Isti dan ob 20. uri, izpred bara Nanos, društvo organizira tudi nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice, ki bodo potekale v petek, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lo-njerju, bo vodil psiholog in psihote-rapevt dr. Iztok Spetič. Prijave in informacije: 366-3625523 ali iztok.spe-tic@tin.it. TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU -KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Gin-nastica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma na tel. 040-566360 ali preko maila na info@adforman-dum.org. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Ferne-tičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bi-siacchi (tel. 040-566360, natasa.bi-siacchi@adformandum.org). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deska-nja za otroke in odrasle v kraju For-ni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Na-brežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 3358180449 (Erika). S3 Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-le-tnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. NAGRADNA RAZSTAVA DOMAČIH SLAŠČIC IN SLANEGA PECIVA »SLADKI DECEMBER« v organizaciji SKD Primorec bo danes, 3. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Udeležijo se je lahko vsi, vaščani, prijatelji in otroci. Predvidene so tri kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cicikuhar. Za vsako kategorijo bo komisija izbrala najboljšo, najlepšo in najbolj okusno dobroto. Kuharski mojstri lahko dostavijo spe-cialitete v Ljudski dom danes, od 17. do 18. ure. Ob priliki bo koncert Vokalne skupine ANSIBS iz Štarancana. Zaželjena je predhodna prijava: 3396980193. KD KRAŠKI DOM vabi danes, 3. decembra, ob 20.30 v kulturni dom na Colu, na predstavitev publikacije Kraški tolmun in na nastop harmo-nikarskega orkestra Gm Synthesis pod vodstvom Fulvija Jurinčiča. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo danes, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. SKD BARKOVLJE v sklopu sejma obvešča, da bo delavnica za odrasle, z izdelavo cvetja pod mentorstvom Martine Felicjan, tudi danes, 3. decembra, od 10. do 12. ure. Za delavnico je nujno vpisati se na tel. št.: 338-7845845. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Urnik: ponedeljek, 5. in torek, 6. decembra, 15.00-19.00, danes, 3. in nedelja, 4. decembra, 10.00-13.00. Zaključek v torek, 6. decembra. SKD TABOR vabi na Miklavžev razstavno- prodajni sejem do 5. decembra v Prosvetnem domu na Op-činah: danes, 3. decembra, ob 10. uri ustvarjalna delavnica, ob 17. uri predstavitev knjige Emilije Pavlič »Mamica, nauči me uhati«. Urnik sejma: danes 10.00-13.00 in 16.00-19.00, nedelja 10.00-13.00, ponedeljek 16.00-19.00. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER 2011 - Miklavžev sejem in razstava fotografij »Zimski čar« v Štalci v Šem-polaju. Urnik: danes, 3. in torek, 6. decembra, od 15.30 do 18.30, v nedeljo, 4. decembra od 10. do 11. in od 15. do 17. ure, v ponedeljek, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. Na sejmu sodeluje s svojimi izdelki tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. ŽUPNIJA SVETE RITE V TRSTU Ul. Locchi 22, prireja koncert sakralne glasbe v nedeljo, 4. decembra, ob 19.30. Oblikovali ga bodo: Matjaž Zobec - orgle, Dana Furlani - sopran, Aldo Zerjal - bas, Trio MaRoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini - oboa I, Salvatore Perri - oboa II, Rossana Lonza - angleški rog. Povezava Igor Gherdol. Vabljeni. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE - v nedeljo, 4. decembra, ob 18.00 v Športnem kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: Ansambel Sašo Avsenik, Slakovi pevci Fantje s Praprotna, Ansambel Navihanke, Kraški muzikanti, Zauberschwung Quintett in Denis Novato. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 4. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Heidi« v izvedbi Slovenskega odra Trst. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VESNA vabi v nedeljo, 4. decembra, ob 17.30 na »Aperitiv z umetnikom«: otvoritev fotografske razstave Andreja Furlana. Umetnika bo predstavil Robi Jakomin. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt - Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu. Prisrčno vabljeni! SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Florenin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Pe-truška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmonikarska spremljava Jari Jarc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30 na miklavževanje. Na sporedu je nastop otroškega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka in igrica Lučke Susič »Fiat Lux«, ki jo je z otroško skupino pripravila prof. Manica Maver. Vabljeni vsi otroci! MIKLAVŽEVANJE v bivši osnovni šoli v Cerovljah bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 17.30. Angelčki bodo zbirali darila v nedeljo, 4. decembra, od 11.30 do 12.30 na društvenem sedežu v Mavhinjah. Toplo vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali sv. Miklavža. SKD JOŽE RAPOTEC organizira mi-klavževanje v sredo, 7. decembra, ob 18.30 v srenjski hiši v Prebenegu. Otroci bodo lahko narisali risbico za Miklavža in ob 19.00 si ogledali igrico »Volk in nekaj kozličkov«, v izvedbi otrok društva Skd Krasno Polje in priredbi in režiji Barbare Gropajc. Ker bo ura večerje, prosimo vse starše naj prinesejo nekaj slanega za zakusko in, če želijo, tudi sladkega. Angelčki bodo zbirali eno darilo na otroka v ponedeljek 5. decembra, od 20.00 do 21.00 v srenjski hiši. Toplo vabljeni. Info: Laura 339-6408379. SPET BO PRIŠEL SVETI MIKLAVŽ... v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Angelčki bodo na delu od 16. ure dalje. V GALERIJI NARODNEGA DOMA (Ul. Filzi 14) bodo v ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri otvorili razstavo Marine Deziderija Švare. Umetnika bo prestavil likovni kritik Saša Quin-zi. Razstava bo na ogled vse do 24. decembra. MIKLAVŽEVANJE V BOLJUNCU v torek, 6. decembra ob 16.30 v dvorani Mladinskega doma Boljunec. Gostovali bomo študentke razrednega pouka pedagoške fakultete Koper s glasbeno pravljico Trije prašički, sledil bo prihod Sv. Miklavža. Angelčki sprejemajo darila od 15.30. Prireditvi sledi skupni sprevod v spremstvu Sv. Miklavža do vaškega trga ob spremljavi pihalnega orkestra Breg, kjer bo nadaljevanje miklavževega večera in Božičnega sejma. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! Obenem vabimo vse predsednike včlanjenih kulturnih društev, da se nam pridružijo na predpraznični zdravici, da skupaj nazdravimo praznikom, zaključku uspešnega in začetku prihajajočega leta. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na dobrodelni adventni koncert »V pričakovanju...«, nastopa Goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar - v nedeljo, 11. decembra, ob 17.00 v Srenj-ski hiši v Mačkoljah. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 15. decembra, predavanje: »Etiopija...13 mesecev sonca«. Ob slikah in besedah Biserke Cesar. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! Prispevki V spomin na drago sestrično Marijo Čok Zerjul darujeta Sveto in Olga Pertot 50,00 evrov za SKD Lonjer-Katinara in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lo-njerju. V spomin na svakinjo Marijo Čok Zer-jul daruje Marica Čok 50,00 evrov za SKD Lonjer-Katinara. V spomin na drago teto Marijo darujeta družini Pečar in Ozbič 50,00 evrov za SKD Lonjer-Katinara in 50,00 evrov za KK Adria. Namesto cvetja na grob Marije Čok Zerjul daruje Anamarija Guštin 20,00 evrov za SKD Lonjer Katinara. V spomin na Vero Danieli daruje brat Alfredo 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.Namesto cvetja na grob gospe Vere Danieli daruje Dragica Gherlani z družino 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na drago teto Amaljo Bisca vd. Kjuder darujejo Neva, Vasilij in Katerina z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob Martinovanju daruje Silva Trenta 20,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje Log. V spomin na dragega očeta in tasta Ot-taviota Cerina darujeta Graziella in Dušan Sancin 100,00 evrov za KD F. Prešeren in 100,00 evrov za KD F. Ve-turini. V spomin na Celestino Dobrigna vd. Furlan darujeta družini Antonič in Rebula 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrov-cu. V spomin na Marto Guštin daruje Jožica Guštin 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Marto Guštin daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. 3.12.2010 3.12.2011 Edi Emili Toplina tvojega srca in tvoja ljubezen ostajata vedno z nami. Vsi tvoji Prosek, 3. decembra 2011 Ob izgubi drage sestre SEVERINE izreka svojemu članu Ivanu Buze-čanu in svojcem iskreno sožalje Slovenska Vincencijeva konferenca 14 Sobota, 3. decembra 2011 KULTURA / knjižna novost - V Tržaški knjigarni predstavil novo knjigo Marka Sosiča Enajst zgodb o obstrancih angelih Iz zemlje in sanj Zbirka »s svetlim sporočilom«je pravkar izšla pri mariborski založbi Litera Iz zemlje in sanj je knjiga Marka Sosiča, ki prihaja med bralce šest let po njegovem romanu Tito, amor mijo ...in je po oceni nekaterih njegovo nadaljevanje. Na primer po mnenju Petre Vidali, ki je podpisala spremno besedo tej novi zbirki novel in je o njej tudi spregovorila na četrtkovi predstavitvi v Tržaški knjigarni. Predstavitve se je ob novinarki in avtorju udeležil tudi urednik mariborske založbe Litera Robert Titan Felix, predvsem pa lepo število Sosičevih bralcev; da so že nestrpno pričakovali njegovo novo knjigo priča tudi dejstvo, da jih je ob koncu večera zmanjkalo, kar se na predstavitvah ne dogaja ravno pogosto. Tržaški pisatelj je v zbirki Iz zemlje in sanj zbral enajst kratkih zgodb, od Prvega obhajila do Počitka v senci. Te zgodbe so poskus ozaveš-čanja zrelejše dobe, je dejal avtor, ki je tega časa ozaveščanja vesel. Gre za zgodbe, v katerih nastopajo večkrat ob-stranci, osamljeni ljudje, ki sta jih življenje in družba pustila na cedilu. Marko Sosič pravi, da ga ti liki pritegujejo, ker se mu zdi, da mu imajo več povedati kot ostali. Morda tudi zato, ker se večkrat identificira z njihovo ra-njenostjo. Po mnenju Petre Vidali so mladi in stari protagonisti Sosičevih zgodb neke vrste angeli; ljudje, ki sebi ne zna- Pisatelj Marko Sosič med Petro Vidali in Robertom Titanom Felixom kroma jo pomagati, a se življenju uprejo tako, da pomagajo drugim. Na ta način pomagajo tudi sebi in preživijo, bralcem pa posredujejo svetlo sporočilo, ki v slovenski literaturi ni najbolj pogosto. Usode malih ljudi se v Sosičevih zgodbah prepletajo z zgodovinskimi dogodki, v katere so vpeti z nemimi glasovi; njihova prisotnost ni nikoli glasna, čeprav gre za prave ljudi, ki so »odraz vpetosti v družbo, v kateri sem zrasel in je bila hvala bogu kontaminirana z različnimi kulturami,« je pojasnil avtor. Družbo, ki tudi podčrtu-je in zrelativizira nasilje. Družbo, ki je bila (in je delno še) zaznamovana s (po)vojno usodo, z delitvami na bele in rdeče. Literatura ne daje odgovorov, avtor pa meni, da bi moralo na civilni ravni priti do očiščenja; s kritično zavestjo bi se morali ozreti na preteklost in na človeka na eni in drugi strani. Vsak najbrž nosi delček krivde ... (pd) ljubljana Svoja vrata je odprla Hiša sanjajočih knjig Nova knjigarna Založbe Sanje na Trubarjevi 29 v Ljubljani, Hiša sanjajočih knjig, je včeraj uradno odprla svoja vrata. Direktor založbe Rok Zavrtanik je povedal, da so se v prostore nekdanje Vrvarne preselili po nagovoru lastnikov stavbe. Lokacija je dostopnejša, multikulturna in bo predstavljala tudi družabni prostor. Torej uresničevala vizijo, ki založbo vodi vse od začetkov, je poudaril Zavrtanik. Dodal je še, da prostor v prihodnjem letu namerava postati literarna kavarna. Verjamemo, da bomo skupaj z založbo Modrijan lažje aktualizirali knjižno ponudbo in soustvarjali sinergijo, je še dejal Zavrtanik. Knjigarna je s približno 100 kvadratnimi metri malo večja od nekdanje na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Poleg Modrijanove knjigarne, ki je prav tako na Trubarjevi, so se preselili s soglasjem založbe Modrijan, ker po zaprtju knjigarn in založbe Vale-Novak v Ljubljani skorajda ni več neodvisnih knjigarn in založnikov, ocenjuje Zavrtanik. V knjigarni bo na voljo "jagodni izbor" knjig in glasbe, v prihodnosti pa tudi filmi različnih slovenskih kot tudi tujih založb. Poudarek bo na žepnih knjigah, "knjigah za ljudi", je dejal Zavrtanik. Na voljo bo darilno vino v posebnih polnjenjih iz Goriških Brd, tuje obiskovalce pa bodo nagovarjali tudi z literaturo v tujih jezikih. TOMIZZEV DUH Nezahvalni narodi MILAN RAKOVAC Ma veste kaj, ljubi moj bralci; zelo me veseli da prav danes, na dan Volilnega Molka na Hrvašekm ino Slovenskem, tle za vas lahko rečem vse; vi niste ne v Sloveniji, ne na Hrvaškem, i mene zelo veseli moja sub-verzivna situacija! Poštujen zakone, formalno: izborna tišina i te stvari, zato ča uvo pišen za dornal iz Italije, a lipo znan da ce ga danas kupiti u Ljubljani i Kopru, a vero pak ki ce - ce šti-ti tak-itak na internetu. Intanto, xe 'sai bel poder mostrarghe'l naso lungo al poder, ossia i corni, al sacrosanto Sta-to, cio e a La Patria... To je čist' za hec, a jutri se bo vedelo vse. Ma necu, ne, svejieno kršiti zakone, daj, nu, ter uno ča smo Istrija-ni vajk bili, smo bili legalisti, od naše blažene Carevine do danas... Za danes tle samo izbiram koščke iz dva ironična teksta o volitvam, dvije sinteze o »stanju nacije«. S mojeg staja-lišta, stanje kolektiviteta socio-poli-tičkih u ex-yu ambijentu jednostavno je - isprazno, dosadno, provincijalno, mediokritetsko, konzervativno, neri-jetko nacional-fašistoidno i shizofre-no. Ali, ja sam samo staro zvrndalo, i zato vam donosim djelice zapisa um-jerenijih i smjernijih autora: Piše v Dnevniku »T. Zgaga, odjemalec električne energije«: »Vsa moštva iz prve in druge lige so se zapodila na teren, kjer iščejo tiste neodločne posameznike, ki jih je še možno ujeti v mrežo. Res naivna štorija. Kot da doli na terenu ždi kopica dvomljivih osebkov, ki nimajo pojma, koga bodo volili... Zmota je večplastna. Prvič, ti kapetani potencialnim neodločne-žem nimajo razkriti nič novega. Še več, skrajno absurdno je poslušati te stare in malo manj stare face, kako bodo zdaj svet in domovino postavili na glavo... Drugič, z dobrim vtisom se ne da nikogar prepričati na dolgi rok. Seveda bodo tu takoj svoj piskr- ček pristavili razni antropologi, sociologi in psihologi z ugotovitvijo, da smo Slovenci pač takšni. Padamo na poceni kramarsko robo. Hitro se navdušimo nad vsakim, ki ropota in vpije, da česa takšnega še nismo videli v svojem kraju. Tako rekoč nas je doletela božja čast, da se ti kandidati sprehajajo mimo nas... Tretjič, kampanja je že končana. Navkljub dejstvu, da raziskave javnega mnenja kažejo tiste grafe neopredeljenih kot ne vem kakšno specifiko neodločnih volilcev do zadnjega dne. Dejstvo je, da smo bolj ali manj odločeni. Da so mediji, še posebej pa nacionalka, svojo predvolilno kampanjo že končali. Jasno so nam dali vedeti, kdo si zasluži zmago... « ... Perverzna je medijsko-politička igrarija, u vrhunaravno samoljublji-vim centralnim politikama i mediji-ma ove dvije države. Za slo-otklon udesno, znate i bolje od mene, mogu samo reci ovo: JEDINO što u parla-mentarnoj demokraciji zbilja vrijedi, jest samo to što se svakih četiri godi-ne može promijeniti ljude (stranke) koji vladaju, a to niti nije malo! Zato je slo-otklon i za me razumljiv. U Hrvatskoj, kompromitirani i korumpirani nacional-državotvorci (sad vec pojedinačno i skupno, i cije-le stranke pod sudskom istragom) još arogantnije nam poručuju da smo ovce, i da nas je »doletela božja čast, da se ti kandidati sprehajajo mimo nas«. Jedno je isto u retorici nacionalnih desnica: kad god se nadu pred uzle-tom, pred padom, pred problemima - onda svuda upiru prstom u »komuniste« i »Jugoslavene«. Ali, i još nešto im je zajedničko, svima skupa, i lijevo i desno: slatko je primati parlamentarnu placu i imati auru božanske milosti (moci): Piše Marinko Čulic u zagrebačkom srpskom tjedniku Novosti: »Blizu če-tiri i pol tisuce kandidata natječe se za 151 mjesto u Saboru,.. na svako za-stupničko mjesto juriša tristotinjak muškaraca i žena. A to je vraški za-nimljiv podatak. Jer, opce je mišljenje da se prosječnom hrvatskom gradani-nu politika toliko zgadila da na nju ne bi naslonio bicikl ni uz nju vezao psa, ali da bi mnogi ipak rado vidjeli svo-ju stražnjicu u saborskom stolcu, to nakon objave ovih brojki valjda ne treba dokazivati. Hrvatski političari odraduju tu kampanju kao da se de-šava u zrakopraznom prostoru, ne za-nimajuce se nimalo na razornu krizu u Evropi i svijetu, ili čak, to je ono još gore, kao da je Hrvatska centar svije-ta u kojem se, biva, dogada nešto fun-damentalno važno. Radi se o provin-cijalnim muvalima i dangubama, ko-jima je doista jedini cilj okupirati onih 151 stolaca, a za sve drugo zaboli ih don. ... Kako sličan kult žrtve posto-ji i kod susjednih naroda u regiji, to samo produbljuje jednu duboko aut-sajdersku poziciju ovdašnjih zemalja. Njih je godinama Bruxelles tjerao da prihvacaju više standarde državne politike, ali to su činile mehanički, štre-berski... - pa kada je došlo do ove krize, one su ostale ukopane u prošlosti, bez trunke refleksa kojim bi reagirale na novu situaciju." Ova gorka potonja konstatacija zapravo sadrži sav jad ovdašnjih po-litičkih sustava; oni su ostali zbilja »ukopani u prošlosti«, pa nemaju ni ideje ni znanja kako se uhvatiti u ko-štac s krizom, osim opcenitih, šupljih fraza, oosbito onih uvrijedenih, oni su spustili nos jer ih njihovi narodi ne shvacaju, napose ne vide, narodi glu-pi, kakvu su nam srecu donijeli naši državotvorci: Gospodarstva su nam, doduše, uništili ili opljačkali ili uzeli sebi, ali zato su nam stvorili »samo-stalne, nezavisne, demokratske i medunarodno priznate države«, i TO NAMA NIJE DOVOLJNO? Zbilja, morali bismo se, narodi, sramiti! vila gorgo - Podaljšano do 11. decembra Razstava in delavnica v očarljivem okolju Pogled na Vilo Gorgo in delo Francesca De Grandija V kraju Nogaredo v bližini Romansa, v očarljivi vili Gorgo (Guado dellArciduca), je od konca oktobra na ogled razstava Senza di te, che sarei mai? (Kaj bi vendar bil brez tebe?). Razstava je uvod v ambiciozen projekt Painting Detours, ki si ga je zamislil Andrea Bruciati, umetniški vodja občinske galerije sodobne umetnosti v Tržiču, usmerjen pa bo v usposabljanje in kakovostno formiranje mladih umetnikov. Načrt še izpopolnjujejo, že zdaj pa je jasno, da bo aprila 2012 v vili, njenih konjušnicah in parku potekala enomesečna delavnica, ki se je bo udeležilo deset umetnikov, starih manj kot 40 let. Medtem si je v vili, ali bolje v njenih konjušnicah in nekaterih zasebnih delih rezidence, mogoče ogledati razstavo, na kateri se predstavljajo Luca Bertolo, Francesco De Grandi, Maria Morganti in Marco Neri. Razstavo so podaljšali do nedelje, 11. decembra, zaprtje pa bo spremljal poseben dogodek. Ob 10.30 bodo namreč v konjušnici in parku potekala kreativna delavnica, name- njena najmlajšim (otrokom od 3. do 10. leta starosti). Delavnico Časovni stroj bo vodila Alice Ginaldi, otroke pa bo popeljala na popotovanje po zgodovini umetnosti: udeleženci bodo spoznali nekatere umetnine, ki so pustile sled v umetnostni zgodovini in jih poskusili reproducirati. / KULTURA Sobota, 3. decembra 2011 15 ob uri obletnice smrti - Pogovor s Severinom Zannerinijem Z Rekviemom se Mozartov duh že 20 let vrača v Trst Zannerini je »duša« pobude, ki vedno privabi številne Mozartove navdušence Devetindvajsetletna Constanze je 5. decembra 1791 podpisala izjavo o prerani smrti svojega moža Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je zapustil ta »dobri, a nehvaležen« svet približno petdeset minut po polnoči. Med neštetimi dokazi o tem, da je glasbeni genij ostal skozi stoletja eden od širše priljubljenih v absolutnem smislu, je svojevrsten obred privržencev njegove umetnosti in mita, ki že dvajset let zaznamuje tržaško glasbeno stvarnost. Dirigent Severino Zannerini je avtor, pobudnik, koordinator in dirigent nočne, občutene počastitve, ki z izvedbo znamenitega Rekviema privablja vedno množično publiko na spominski koncert, ki se prične ravno ob 0.55. »Začelo se je leta 1991, na valu mnogih počastitev dvestote obletnice Mozartove smrti. Z deželnim orkestrom Opera giocosa smo že imeli v repertoarju njegov Rekviem in sem pomislil, da bi ga lahko izvedli točno ob uri njegove smrti. Maria Susowsky je sodelovala s svojim zborom. Orkestraši in pevci so kljub utemeljenim pomislekom sprejeli predlog in priznam, da smo se še na generalki zaskrbljeno spraševali, če bo kdo sploh prišel. Že skoraj dve uri prej pa so ljudje trkali na vrata, da bi jih spustili noter. Bila je mrzla noč, cerkev pa se je napolnila do zadnjega kotička. Verjetno je ravno urnik deloval neobičajno vabljivo. Noč je trenutek, ko vsem stvarem prisluhnemo z drugačno pozornostjo, ko se glasba lahko izrazi sredi teme in popolne tišine. V takem, zbranem okolju, ki ga redko doživljamo, vse pridobi novo razsežnost in globlji pomen. V zvezi z urnikom imam veliko anekdot. Najprej smo imeli problem, kako naj bi najavili dan, ker bi ura lahko zavedla publiko. Na začetku so mnogi prišli dan prej ali kasneje, končno pa smo našli pravo formulacijo: v noči med Severino Zannerini je duša prireditve v Mozartov spomin 4. in 5. decembrom. Spominjam se tudi, da ko je tržaški italijanski dnevnik pred dvajsetimi leti, prvič objavil najavo, so ogorčeni bralci zasuli redakcijo s telefonskimi klici in se pritoževali zaradi domnevne napake pri zapisovanju urnika. Mi pa smo leta kasneje prejeli protestne klice, ko smo poskusili prestaviti dogodek na zgodnejšo uro... Kljub pozni uri in večkrat nenaklonjenemu zimskemu vremenu se koncert obnavlja vsako leto z nespremenjenim, navdušenim odzivom občinstva in izvajalcev. Nadaljevali smo zaradi neverjetnega odziva publike in ker sem prepričan, da je pri širitvi glasbene kulture potrebna vztrajnost, ki jo lahko v tem primeru imenujemo tradicija. Izvedba je vsakič različna od prejšnje zaradi vedno spreminjajočih se zasedb, s katerimi smo pri solistih, večkrat promovirali nove glasove. Orkester in zbor pa imata trdno in vztrajno jedro; nekateri glasbeniki, ki ne igrajo več s tem orkestrom, se vsakič vračajo ob tej priložnosti. Isto velja za zborovske pevce in vsi sodelu- jejo brez honorarja. Mašo posvečamo krajevnim glasbenikom, ki so umrli v tistem letu; letos se bomo spomnili zborovodje Andree Gior-gija, skladatelja Giampaola Corala, našega ustanovnega člana Luciana Favretta in hornista gledališča Verdi Alfreda Galettija. Koncert bo kot vedno dopolnilo branje odlomkov iz Mozartovih zadnjih pisem. Po dvajsetih letih bo koncert, prvič zapustil »zgodovinski« sedež jezuitske cerkve Srca Jezusovega, ki jo trenutno obnavljajo in kjer ima tudi Opera giocosa svoj sedež v bližnjem oratoriju. Preselili se bomo v cerkev svete Katerine v ulici dei Mille, kjer bodo z nami sodelovali v solističnih vlogah Marianna Prizzon, Guisela Zannerini, Francesco Paccorini in Leo Paul Chiarot. Številčno zborovsko zasedbo bodo sestavljali člani zbora Citta di Trieste, ki je z nami od prve izvedbe, zbor Gruppo corale goriziano, Auricolare Viva voce in posamezni člani drugih zborov iz naše dežele. Začetek bo po tradiciji ob 0.55. Rossana Paliaga knjižni sejem v ljubljani V Debatni kavarni pet zamejskih pesnikov »pod lečo« Na letošnjem knjižnem sejmu v Ljubljani je imela ustvarjalnost Slovencev v Italiji razmeroma veliko prostora, pa tudi obisk je bil na prireditvah in tudi na sami stojnici slovenskih založb v Italiji precej dober. Po raznih predstavitvah založniške dejavnosti, raznih izdaj in še marsičesa drugega, so bile na sporedu tudi okrogle mize v tako imenovani de-batni kavarni Cankarjevega doma. Tako sta bila prejšnjo soboto na sporedu kar dve taki »»kavarni« posvečeni Slovencem v Italiji. V Primorskem dnevniku smo že naslednji dan poročali o zanimivi razpravi v zvezi s »prostorom in časom Slovencev v Italiji«. Takoj zatem pa je bila na ljubljanskem knjižnem sejmu na sporedu še ena zelo bogata in dobro obiskana prireditev v isti Debatni kavarni z naslovom Ali poezija ob morju lahko ohrani v svojih mrežah slovenstvo. V imenu založbe Mladika jo je uvedla Nadja Roncelli, predstavitev pesnikov in pogovor z njimi pa je vodila Vilma Purič. Puričeva se že dolgo ukvarja s predstavitvami in kritikami literarnih del, ki izhajajo v zamejstvu in v osrednji Sloveniji, poroča pa tudi o delih italijanskih avtorjev. Pred kratkim je pri založbi Mladika izšlo njeno delo Pesniki pod lečo, v katerem obravnava enajst tržaških in eno goriško pesnico. Od teh, ki jih je obravnavala v omenjeni knjigi, jih je v debatni kavarni zbrala okrog sebe kar pet. Njene predstavitve so namreč dopolnjevali in z njo kramljali Majda Artač, Miroslav Košuta, Marij Čuk, Boris Pan-gerc in Ace Mermolja. Zanimivo je bilo videti, kako vsi ti pesniki, ki so globoko vraščeni v domače tržaško okolje, kraški svet oz. Breg in morje, vsak na svoj način doživljajo ta svet in njegovo problematiko in kako mediteransko okolje, ljubezen do maternega jezika, obenem pa stik z italijansko kulturo na različne načine vplivajo na njihovo ustvarjalnost. Za številne poslušalce debate je ta spremna predstava knjižnega sejma gotovo pomenila odkritje marsičesa neznanega v slovenski književnosti, za obiskovalce iz zamejstva pa poglobitev in obogatitev že poznanega pesniškega sveta. (sus) Zamejski pesniki z moderatorko v Debatni kavarni trst - V Rossettiju monodrama Corrada Augiasa in Vladimira Polchija ter Milo za drago Williama Shakespeara Samomor sodobnega industrijskega mogotca in Shakespearova komedija o doslednosti oblasti Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine gosti ta teden v Rossettijevem domu v Trstu dve produkciji Stalnega gledališča iz Genove, in sicer v mali dvorani monodramo L'ultima not-te, anatomia di un suicidio, v kateri Corrado Au-gias in Vladimiro Polchi v tragični luči noči pred samomorom prikazujeta življenjepis ambicioznega podjetnika in finančnega mogotca Raula Gardinija ter skozi njegov lik ocenjujeta moralno krizo italijanskega podjetništva in politike. Predstava spada v sklop abonmajskega niza alternativne scene, medtem ko je za niz tradicionalno zastavljenih uprizoritev v veliki dvorani na sporedu Shakespearova mračna komedija Milo za drago (italijanski prevod Misu-ra per misura dobesedno sledi izvirniku Measure for Measure) v odčitavi režiserja Marca Sciaccaluge z Erosom Pagnijem v vlogi kneza, ki zakrinkan v fratra Ludovika skrito vodi niti zapleta. Augiasovo in Polchijevo monodramo bi lahko uvrstili med predstave tako imenovanega »državljanskega« gledališča, ki na podlagi dokumentiranih podatkov o polpretekli zgodovini, a tudi sedanjosti, skuša doumeti globlje vzroke in razloge dejstev, ki so tako ali drugače prizadeli celotno družbo. Sedanjo neetičnost politike in gospodarstva prikazujeta z likom Rau-la Gardinija, podjetnika, ki se je od nekdaj gibal na najvišjih ravneh gospodarske oblasti, saj je bil rojen v družini pomembnih italijanskih kmetijskih industrijcev in se je mlad poročil z hčerko pomembnega kemijskega industrijca Ferruzzija: tast je nadarjenega zeta takoj izbral za svojo desno roko in skupaj sta uspešno vo- čela njegova pot navzdol. Nakopal si je preveč mogočnih sovražnikov in ko je sodstvo začelo raziskovati ozadja ogromne podkupnine, ki jo je bilo treba izplačati politiki, se je pred zaslišanjem odločil za usodni korak. Poleg prota-gonistovih spominov v zadnji noči njegovega življenja avtorja nizata informacije iz tedanje kronike in vprašanja nevidnega sogovornika, ki izraža misli povprečnega, malega državljana in ki oporeka velikopotezni ambicioznosti, ker za doseganje lastnih ciljev zanemarja etičnost izbir. Tako avtorja kot režiser Andrea Liberovi-ci sta se odločila za hladen prikaz protagoni-stovega lika, v katerem ni ne občudovanja za njegov nesporni podjetniški talent ne ogorčenega obsojanja njegovih dejanj, vsaj ne jasnega: kritika izhaja ravno iz nizanja objektivnih dejstev. Poudarjeni režijski prijemi in zelo opazna scenografija so sicer zelo sugestivni, a s svojo dominantnostjo jemljejo moč in sporočilnost izrečenim besedam. V monodrami nastopa Luciano Roman; v oblikovanju predstave so sodelovali scenograf in kostumograf Guido Fiorato, za osvetljavo Sandro Sussi in ustvarjalka videoposnetkov Alessia Casaldi. Tudi predstavo Milo za drago na velikem odru dvorane Assicurazioni Generali označuje impozantna scenografija, ki je z mojstrsko preštudiranimi premiki pravi spektakel zase, čeprav včasih nekoliko odvečen. Sicer zunanjskost v veliki meri opredeljuje postavitev, kot si jo je zamislil režiser Marco Sciaccaluga, ki je igralce oblekel v močno karakterizirana sodobna oblačila, denimo predstavnike vladajoče oblasti, ki so vsi moški, v sive dvodelne obleke in ne- katere mlade ljudi v izzivalne punkovske oprave, kar gledalca včasih zavaja v presojanju značajev in dejanj in tudi v dojemanju sporočilnosti predstave. Tema, na kateri sloni resnobna komedija, je doslednost oblasti in oblastnikov in tudi strogega izvrševanja zakonov. Knez, ki vlada Dunaju, kjer veljajo strogi zakoni proti moralnemu razvratu, za katerega velja celo smrtna kazen, vendar se jih že leta nihče ne drži in se vsi predajajo razuzdanosti, se odloči, da se bo za nekaj časa umaknil in oblast prepustil namestniku Angelu, ki ga vsi imajo za krepostnega moža, tako da bo ta namesto njega spet uvedel red. Angelo takoj strogo nastopi in obsodi na smrt Klavdija, ki v zunajzakonskem razmerju pričakuje otroka od ljubljene Julije. Klavdijeva sestra Izabela, ki se pripravlja, da bo stopila v samostan, prosi Angela za milost, vendar ta zahteva od nje spolni odnos, čemur se dekle upre. Da se vse ne spremeni v tragedijo, poskrbi knez, ki v resnici ni odšel iz dežele, temveč skrivaj opazuje dogajanje preoblečen v fratra Ludovika. V postavitvi genovskega gledališča je še najbolj prepričljiv Eros Pagni, ki je našel verodostojen ton in gib za v fratra preoblečenega kneza, medtem ko je preveč poudarjeno spolni vznemirjenosti predani Angelo Gianluca Gobbija včasih moteč. Ostali liki delujejo bolj neživljenjsko, tako kot prevod Alessandra Ser-pierija. Pri oblikovanju predstave so sodelovali scenografa Jean-Marc Stehle in Cahterine Rankl, ki je ustvarila tudi kostume, in avtor glasbene kulise Andrea Nicolini. (bov) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 3. decembra 2011 64 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Dela na Brestovcu v zaključni fazi Ostaline iz vojnega časa obiskujejo tudi vandali Peter Černic: Občina je vložila ovadbo? - Alenka Florenin: Do zaprtja gradbišča je odgovorno podjetje Dela za ovrednotenje ostalin iz časa prve svetovne vojne na Brestovcu v sovo-denjski občini, ki so stekla v prvih mesecih letošnjega leta, so v zaključni fazi. Podjetje Sguassero iz kraja San Giorgio di No-garo mora opraviti še nekaj manjših del (npr. utrditev robov nekaterih jarkov, ureditev odtokov meteorne vode in namestitev tabel), nato pa bo - predvidoma do pomladi - predalo območje občini. Načrt predvideva ureditev širšega območja, očiščenje strelskih jarkov, ureditev notranjosti kavern, ureditev vrha Brestovca in še marsikaj, te točke pa so žal v zadnjih mesecih ob delavcih in ljubiteljih sprehodov v naravi večkrat obiskali tudi vandali. Le-ti so podjetju kradli opremo in povzročili škodo na vozilih, poškodovali pa so tudi lesene ograje ob stezah (nekaj ograj je zgorelo v požaru, ki je nad Devetaki izbruhnil 28. avgusta) ter vlomili v topni-čarsko kaverno. Na ta problem in druga vprašanja, ki so povezana s projektom ovrednotenja ostalin prve svetovne vojne, je na zadnjem zasedanju sovodenjskega občinskega sveta opozoril Peter Černic, vodja svetniške skupine stranke Slovenske skupnosti, ki je vprašal županjo Alenko Florenin za pojasnila. »Po opravljeni prvi fa- zi del in že pred zaključkom le-teh moram opozoriti občinsko upravo na vrsto nerodnosti izvajalcev del in na številne pomanjkljivosti načrtovalcev. Kdor se namreč danes sprehodi po že urejenih jarkih, odkrije, da marsikateri izmed očiščenih in rekonstruiranih jarkov je zopet zasut s kamenjem in zaraščen, lesene ograje, predvsem tiste, ki stojijo na vrhu Brestovca, so razbite in sežgane, s tanko pločevino pokriti zemeljski bunkerji zgrajeni v obdobju hladne vojne pa so popolnoma nezaščiteni in nevarni za obiskovalce. Zelo vprašljivo je tudi dejstvo, da so načrtovalci uredili steze, tako da so jim postavili umetno podlago, na katero so nasuli grušč. Že po manjših nalivih meseca septembra je grušč zdrsel stran in trenutno je v marsikateri točki blago vidno,« je povedal Černic in nadaljeval: »Kar pa se tiče ureditve kavern na Brestovcu, se že pred otvoritvijo odpira vrsta problemov glede varnosti. Ideja uprave, da zapre prehod skozi kaverne s ključem, se je že sedaj izkazala za povsem ne-posrečeno. Danes je namreč eden izmed dveh vhodov prežagan in železna struktura je zvita. Očitno so neznanci brez težav vdrli v zaprt prostor.« Černic je županjo vprašal, ali je uprava vložila ovadbo zara- gorica - Umrl je v 78. letu starosti Silvan Križmančič je živel za glasbo Na Goriškem je včeraj žalostno odjeknila vest, da Silvana Križmančiča ni več. Imel je 78 let. Kot glasbeni pedagog in dolgoletni ravnatelj Glasbene matice v Gorici je živel za glasbo in za svoje gojence, ki so ga ohranili v najlepšem spominu tudi potem, ko so odrasli. Mnogi ga zato danes pogrešajo. Rojen je bil v Trstu 24. maja 1933, glasbeni študij pa je opravil v Ljubljani, kjer je diplomiral iz violine na Srednji glasbeni šoli v razredu Dejana Bravni-čarja. Po vrnitvi domov je poučeval na Glasbeni matici v Trstu. Igral je v orkestru slovenske radiotelevizije ter redno sodeloval z orkestri in komornimi skupinami. Leta 1962je prevzel vodstvo goriške podružnice Glasbene matice, ki je nastala zaradi povpraševanja staršev kot dedinja Pevskega in glasbenega društva. Križmančič je bil tedaj edini nastavljeni profesor in poučeval je violino, violo, violončelo, klavir, harmoniko in kitaro. Prvi gojenci so prihajali iz Doberdoba in Sovodenj. To je bil čas, ko so začeli s promocijo goriške podružnice, ki je z leti prerasla v soliden oddelek. To je bil tudi čas, ko je goriška šola, kljub organizacijski samostojnosti, delovala v tesni povezavi s tržaškim sedežem Glasbene matice, saj ji je sprva primanjkoval lastni učni kader. Križmančič je pri tem odigral odločilno vlogo in dal goriški šoli potrebni zagon, da je zaživela v vsem svojem potencialu. Gojil je stike s Trstom, a tudi s Šempetrom, skrbel je, da so poleg družin glasbeno dejavnost podpirala tudi krajevna društva, saj dobro je vedel, da bo Glasbena matica cvetela le, če bo tesno povezana s teritorijem. Ker še ni bilo šolanih pevovodij, je v prvih časih kar sam vodil pevske skupine od Brd do Krasa. V času njegovega ravnateljevanja je šola rasla, z vztrajnim delom so se njeni gojenci združevali v komorne zasedbe in ustanovili so šolski godalni komorni orkester. Bil je vedno in povsod zraven, zlasti tedaj, ko je bilo treba kakovostno pripraviti posameznike in komorne skupine, ki so gostovali na društvenih prireditvah po vsej Goriški. Silvan Križmančič »Najbolj sem bil vesel, ko sem pred seboj gledal radovedne otroške obraze, ki so mi zaupali in navdušeno igrali ali peli. Občutek sem imel, da sem svoje delo pravilno nastavil in s sodelavci oral ledino šole, ki bo prepoznavna v prostoru. Ko berem o uspehih in trudu današnje Glasbene matice, se s ponosom zamislim, da sem s svojo skromnostjo prispeval k njenemu razvoju in ji želel, da bi zmogla sama voziti naprej,« nam je zaupal pred nekaj leti. Na Križmanči-ča pa imamo še en spomin, in sicer njegovo pripoved o tem, kako je pustil sled tudi v filmu. Na violino je namreč zaigral v orkestru v filmu Sergia Leoneja »Bilo je nekoč v Ameriki« (1984). Snemali so ga na Lidu pri Benetkah, na se-tu pa so se zadrževali filmski zvezdniki Robert De Niro, James Woods in Elizabeth McGovern. K svoji pripovedi je vsakič s prijaznim nasmeškom dodal, da nikoli več ni v tako kratkem času toliko zaslužil. Med študijem v Ljubljani je spoznal Nado Polik, ki je bila dejavna v gledališču. Poročila sta se. Leta 1960 se jima je rodila hči Ksenija, leta 1986 pa je Silvana in Ksenijo doletela smrt žene in matere. Po upokojitvi je bil član in več let tudi odbornik Slovenskega društva upokojencev za Goriško. Živel je v Ulici Formica v Gorici, z letošnjim poletjem pa ga je zdravje vse hitreje zapuščalo. Umrl je včeraj pred zoro v goriški bolnišnici. Njegov pogreb bo v sredo, 7. decembra; ob 11.30 ga bodo z glavnega pokopališča v Gorici odpeljali na pokopališče v Pevmi. Ksenija, ki živi na Oslav-ju, si še naprej želi očetove bližine. (ide) di omenjenega vandalskega dejanja in ali je poskrbela za sklenitev zavarovanja, zanimalo pa ga je tudi, kako namerava investicijo zaščiti in vzdrževati po zaključku del. »Vandalskih dejanj silam javnega reda nismo prijavili mi, pač pa podjetje, saj je leto do zaprtja gradbišča odgovorno za vse, ker se dogaja na območju. Isto velja za civilno zavarovanje. V zvezi s tem moram pripomniti, da si ni do začetka gradbenih del žal nihče postavljal vprašanja varnosti obiskovalcev, čeprav so bile varnostne razmere slabše od današnjih,« je povedala Floreninova in pristavila, da dokončnih odločitev o zaprtju oz. odprtju kavern, vzdrževanju območja, ipd. še niso sprejeli. Floreninova je tudi poudarila, da so bili posegi dogovorjeni s krajevnimi poznavalci zgodovine prve svetovne vojne in domačini, tudi na vaškem posvetu, ki je potekal pred nekaj dnevi na Vrhu, pa ni noben krajan izrazil pomislekov v zvezi s projektom. »Dela so zdaj skoraj zaključena, saj manjkajo še nekatere malenkosti, namestiti pa je treba tudi table. Nalogo, da jih izdela, smo poverili zadrugi Julia Est, ki bo poskrbela za informativne napise za odrasle. Ob tem bomo postavili tudi nekaj tabel za otroke, ki jih bodo v okviru posebnega projekta izdelali osnovnošolci z Vrha. Napisi bodo seveda v slovenščini in italijanščini, razmišljamo pa tudi o tem, da bi besedilo povzeli tudi v angleškem in nemškem jeziku,« je zaključila županja. (Ale) Vhod v kaverno na Brestovcu bumbaca tržič - Prebivalstvo Vsak sedmi ^p v • v Tržičan je danes priseljenec Okrog 40 odstotkov vseh priseljencev, ki živijo v goriški pokrajini, ima bivališče v Tržiču. V mestu ladjedelnic biva kar 4.270 priseljencev od skupnih 10.870, ki živijo na Goriškem. Število priseljencev v Tržiču je v enem letu zraslo za 4,2 odstotka, kar pomeni, da skupno predstavljajo 15,3 odstotka celotnega tržiškega prebivalstva. V bistvu je danes že vsak sedmi Tržičan priseljenec. Podatke, ki se nanašajo na 31. december 2010, je posredovala goriška pokrajina, ki je tudi letos pripravila teritorialni načrt o priseljevanju. Načrt je izhodišče za izvajanje pobud in storitev, ki so namenjene priseljencem in ki ciljajo na njihovo integracijo. Uresničitev raznih projektov na tem področju bo omogočil tudi prispevek dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je odštela 110.921 evrov, tej vsoti pa je pokrajina iz svojega proračuna dodala še 3.430 evrov. Teritorialni načrt o priseljevanju sta včeraj v tržiški občinski knjižnici predstavila predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra. Načrt namenja kar 57 odstotkov vsega denarja raznim informativnim in izobraževalnim pobudam ter jezi-kovno-kulturni mediaciji, 26 odstotkov razpoložljivega denarja pa bo šlo za ukrepe na področju medkulturnosti (npr. za povečanje občutljivosti do vprašanja medkultur-nosti, socialnemu vključevanju, ženski udeležbi na jezikovnih tečajih in tečajih poklicnega usposabljanja ter spodbujanju sodelovanja priseljencev v društvih). Okrog 15 odstotkov pobud bodo namenili socia-li in zaposlovanju priseljencev (npr. preko uradov za zaposlovanje), dva odstotka pobud pa predstavljajo permanentna omizja in izobraževanje operaterjev, ki delajo s priseljenci. Gherghetta in Bianca Della Pietra sta vsebine načrta predstavila mladim, ki obiskujejo poklicni zavod v Tržiču, katerim sta tudi povedala, da so na tržiškem teritoriju že od nekdaj prisotni različni jeziki in kulture. »Večkulturnost je bila nekoč za nekatere problem, danes pa je priložnost, ki je ne smemo zamuditi,« sta povedala. V teritorialnem načrtu piše, da je v spodnjem Posočju skupno 6.441 priseljencev, v zgornjem Posočju (Gorici in bližnjih občinah) pa 4.429. Okrog 84 odstotkov priseljencev ima manj kot 50 let, 20,9 pa je mladoletnih (na skupni populaciji je mladoletnih le 14,5 odstotka). sovodnje - Včeraj popoldne v Ulici Slataper Med zamenjavo svetilke je padel z višine treh metrov Domačin je splezal na lestev, zato da bi zamenjal svetilko, pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel vznak. Na kraj so kmalu zatem prišli reševalci, ki so ga zaradi hujših poškodb prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. V Ulici Slataper v Sovodnjah se je včeraj popoldne ponesrečil 61-letni A.D.. Moški, ki je bil na svojem domu, je nameraval zamenjati svetilko v zunanjih prostorih hiše, med delom pa je padel in se poškodoval. Nesreča se je zgodila okrog 14.30. 61-letnik je splezal na lestev, iz še nepojasnjenih razlogov pa je izgubil ravnotežje. Po navedbah karabinjerjev, ki so preučili okoliščine nesreče, je moški padel z višine treh metrov in pol in udaril z glavo ob tla. Na kraj so pridrveli zdravniški avtomobil in rešilno vozilo službe 118 ter goriški gasilci. Zdravniško osebje je zahtevalo prihod helikopterja, s katerim so moškega, ki je bil pri zavesti, prepeljali v videmsko bolnišnico. 61-letnik je dobil pretres možganov in druge poškodbe, v smrtni nevarnosti pa naj ne bi bil. (Ale) GORICA Proces Savarese: Valerio je molčal Inšpektor mobilnega oddelka tržaške policije Alessandro Valerio, ki je vodil preiskavo zoper bivšega vodjo letečega oddelka goriške kvesture Claudia Lorita, je izkoristil pravico do molka. Valerio je priča v goriškem delu procesa, v katerem je na zatožni klopi zaradi pomoči pri kaznivem dejanju Sergio Savarese, ki je bil nekoč Loritov namestnik. V istem sodnem postopku je obtožen Orazio Di Marco, ki naj bi priskrbel mamila milj-skemu prodajalcu rib Diegu Deste-ju. Ta je bil glavni obtoževalec Carla Lorita. Med včerajšnjo obravnavo so Savaresejevi odvetniki ponovno zahtevali ločitev postopka, zahtevo pa so sodniki zavrnili. Obravnava se bo nadaljevala 13. aprila. GORICA Dostop do zdravstvenih storitev v bolnišnici bo s ponedeljkom olajšan Goriško zdravstveno podjetje želi olajšati dostop do zdravstvenih storitev. Zato bo od ponedeljka, 5. decembra, dalje uvedlo možnost rezervacije laboratorijskih analiz pri centru CUP v pritličju goriške bolnišnice, in sicer med 9. in 19. uro. Novi postopek za rezervacijo pregledov, ki jih izvajajo med 7.45 in 8.45, bodo poskusno uvedli samo v goriški bolnišnici, naknadno pa tudi v Tržiču. Tako želijo preprečiti dolge čakalne vrste pred odvzemi krvi in pregledi. Zdravstveno podjetje hkrati opozarja, da občani lahko prejmejo rezultate pregledov in analiz po pošti, za kar nimajo dodatnih stroškov. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 3. decembra 2011 17 nova gorica - Hit namerava do leta 2019 zgraditi nov turistični kompleks Ponudba, kakršne ni v Evropi Naložba vredna eno milijardo Tudi golf igrišče, kino in največji bazenski kompleks v regiji - Za igralniški del manj kot tri odstotke površin Vodstvo novogoriškega Hita je včeraj novinarjem, dan pred tem pa tudi članom nadzornega sveta družbe, predstavilo napovedano predštudijo za novi Hitov turistični kompleks, ki naj bi predstavljal presežek v vsem, kar je v Evropi na področju turistične ponudbe nastalo doslej. Raztezal naj bi se na 120 hektarjih površine - od katerih bi jih 70 porabili za golf igrišče in apartmajsko naselje - na eni od šestih možnih lokacij na območju ob zahodni slovensko-italijanski meji. Kompleks, ki bo zajemal hotelski del, kongresni in nakupovalni center, tematski in vodni park, golf igrišče, casino, kinodvorane, restavracije, največji bazenski kompleks v regiji in tudi nekakšen slovenski vinski grad, kar bi celotnemu projektu, ki je zasnovan na zelenem konceptu, vtisnilo pečat slovenskosti, naj bi bil zgrajen do leta 2019. Sedanjih 1,3 milijona gostov letno, kolikor jih sedaj obišče Hit, naj bi se z novim projektom podvojilo. »Gre za kompleks, v katerem bi se dobro počutile tako družine, turisti vseh generacij, ponujal bi zabavni program, vodni in tematski park, ta bo zasnovan na slovenski zgodovini, igralništvo, kongresne storitve, športno-rekreacijske in adrenalinske programe, storitve za dobro počutje, lepotilne in zdravstvene preventivne programe,« poudarja Američan Paul Ste-elman, izvršni direktor družbe Steelman Partners iz Las Vegasa, ki je pripravila idejno zasnovo projekta, težkega med 700 milijonov do 1 milijarde evrov. Na Goriškem se je pred leti že govorilo o velikem igralniško-zabaviščnem centru, ki naj bi ga novogoriški Hit uresničil z ameriško igralniško korporacijo Harrah'som. Tedaj se je večina lokalne Redno naj bi zaposlili 1.500 ljudi, posredno bi delo imelo še kakih 4.000 zunanjih dobaviteljev, gostje pa naj bi se podvojili skupnosti takim načrtom odločno uprla. »Pri tem novem projektu gre za bistveno razliko tako v ponudbi, njeni strukturi in izvedbi projekta. Njegov igralniški del obsega le 2,9 odstotka celotnega programa. Harrah'sova zasnova je bila takšna, da bi tisti projekt "pojedel" Hit, ta zasnova pa Hitovo ponudbo dopolnjuje,« je prepričan Drago Podobnik, predsednik Hitove uprave. Steelman, ki se z oblikovanjem igralniških središč ukvarja že 32 let, pa pojasnjuje, da so casinoji v svetu že preživet način zabave. Za primer postavlja Singapur, kjer so s postavitvijo podobnega celovitega turističnega kompleksa zabeležili skoraj 50-odstotno rast na področju turizma. Prav singapurski primer je po njegovem mnenju spremenil odnos vlad do takih projektov. Spremenila pa se je tudi struktura gostov: mladi ne marajo preživeti prostega časa v zakajenih temnih okoljih. Prav njim je torej na kožo napisan »zeleni« koncept z vodnim in tematskim parkom, kot so ga pripravili v slovenski pred-študiji, ki je po Steelmanovem mnenju po velikosti primerno zasnovana za Goriško območje in je eden od potencialno najuspešnejših projektov, kar so jih kdaj zasnovali, saj naj bi privabljal goste iz vse Evrope. »Naši projekti delajo denar,« je zagotovil Steelman. Nosilec projekta, ki naj bi redno zaposlil 1.500 ljudi, posredno pa bi delo imelo še kakih 4.000 zunanjih dobaviteljev ipd., je novogoriški Hit v sodelovanju s partnerji. Teh po Podobnikovem mnenju za takšen projekt ne bo težko dobiti. Kompleks bo tudi prvi te vrste v svetu, ki bo okoljsko naravnan, tako glede uporabe materialov kot tudi samooskrbe z električno energijo. »Tudi njegovo zunanjo osvetlitev načrtujemo zelo energetsko varčno, nič laserjev, ksenonskih luči,« dodaja Steelman. Na Hitu računajo, da bodo porabili dve do tri leta za pripravo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer računajo na podporo lokalne skupnosti, od države pa, da se udejanji to, kar je zapisano v strategiji razvoja slovenskega igralništva, namreč nižja davčna obremenitev za takšne igralniško-turisti-čne produkte kot je načrtovani novi Hitov turistični kompleks, za katerega bo moral Hit zaprositi za novo igralniško koncesijo. Ravno predvčerajšnjim je slovenska vla- da v odhajanju zavrnila koncesijo ljubljanski družbi Alea Iacta, ki je nameravala na območju Vrtojbe zgraditi turistično-zabaviščni center z igralnim salonom, in to z utemeljitvijo, da je igralniške ponudbe na Goriškem že dovolj. »Prepričan sem, da je vlada ravnala modro, saj je ravnala v skladu z veljavno strategijo, da se ne po- večuje število malih koncesij in da je upoštevala nasičenost te ponudbe v tem okolju. Prepričan sem, tak projekt, ki ponuja veliko drugih vsebin in izzivov za vse, ki živimo tu in širše, državnega pomena ne bo naletel na gluha ušesa pri vladi,« je še povedal Drago Podobnik. Katja Munih Paul Steelman (zgoraj) in načrt turističnega kompleksa (desno in spodaj): šest možnih lokacij v bližini meje foto k. m. gorica - Pisus »Let's Go« velja deset milijonov Poleg javnih del tudi kultura Javna dela, izboljšanje javnih prevozov, vrsta pobud za poživitev mestnega centra in kulturne iniciative za skupnih 10.576.570 evrov. Toliko je vreden projekt »Let's Go Gorizia«, s katerim se je goriška občina v sodelovanju z različnimi mestnimi ustanovami in podjetniki prijavila na razpis za financiranje projektov Pisus (Integrirani načrti za trajnostni razvoj urbanega okolja). Splošne vsebine projekta je včeraj predstavil občinski odbornik Guido Germano Pettarin, ki meni, da ima goriški projekt vse potrebne adute za zmago na razpisu. »Na voljo je 20 milijonov evrov; gre za evropski denar, ki je namenjen tudi javnim delom. V deželi FJK se je na ta razpis ob štirih glavnih mestih pokrajine lahko prijavilo še 22 občin, do četrtka, ko je zapadel termin, pa je bilo vloženih okrog 15 projektov. Odgovor z dežele bi morali dobiti do aprila prihodnjega leta, do aprila 2014 pa bi morali v primeru zmage na razpisu denar že porabiti,« je povedal Pettarin. Projekt je kot rečeno vreden preko 10.500.000 evrov; levji delež bi krili z denarjem iz sklada Pisus (8.286.370 evrov), preostalo pa bi prispevali občina (2.278.480 evrov) in drugi partnerji pri projektu. Občina je v okviru projekta Pisus predlagala obnovo trga v Podturnu in Trga Sant'Ila-rio, vzdrževanje obzidja in parka ob gradu, popravilo igral v mestnih parkih, razširitev projekta »Bike sharing - Gorizia in bici«, namestitev novih parkomatov in ureditev glavnega arhiva županstva, občina in Trgovinska zbornica pa sta skupaj predlagali nekaj projektov za promocijo mestnega središča, razvoj gospodarstva in brezžično internetno povezavo v centru. Za spodbujanje trgovskih, obrtniških in drugih dejavnosti v mestu se je zavzelo 54 malih in srednjih podjetij, ki sodelujejo z občino pri projektu »Let's Go Gorizia«, drugi partnerji pa so predlagali nakup novih električnih avtobusov (APT), pobude za odstranitev arhitektonskih pregrad (CISI), razvoj trgovine v ožjem mestnem središču (LeNuoveVie), razstavo (Fundacija Goriške hranilnice), pobude za animacijo mesta, promocijo in izobraževanje (zveza Confcommercio), restavriranje fresk v stolnici (goriška nadškofija), organizacijo festivala zgodovine (združenje E'Storia) in projekt za promocijo Gorice preko spleta (Videmska univerza). (Ale) v hitu Z dobičkom in strategijo Poslovni model obrnili na glavo Družba Hit je imela v letošnjih prvih desetih mesecih 118,5 milijonov evrov celotnih prihodkov, kar je za slab odstotek manj od načrtovanega. V istem obdobju beleži 4,2 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo namesto načrtovane milijonske izgube. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,8 milijona evrov in je za 3,4 milijone večji od načrtovanega. Hitove igralnice je v tem času obiskal dober milijon gostov, kar je za odstotek manj kot lani, v hotelih pa je prenočevalo 122.000 gostov, kar je 10 odstotkov več kot lani. Hit je v tem obdobju plačal še 35,7 milijonov evrov igralniških dajatev. Konec novembra je zaposloval 1445 ljudi. Ker se primarni Hitov trg (Italija, del Avstrije) vztrajno krči - v prvih desetih mesecih letošnjega leta za dodatnih 6 odstotkov -, se v Hitu zavedajo, da poleg vizije o sanaciji družbe potrebujejo dolgoročni strateški razvojni projekt, ki bi usmerjal razvoj družbe za naslednjih 20 let. Zato načrtujejo včeraj predstavljeni novi turistični kompleks, kar nameravajo speljati do leta 2019. Z njim se nameravajo širiti na oddaljene trge. Družba je doslej ponujala obigralniške in nei-gralniške storitve zato, da bi prodajala igre na srečo, zdaj pa bo poslovni model naravnala tako, da bo ponujala igre na srečo, da bi lahko ponujala atraktivno, sodobno in donosno obi-gralniško in neigralniško zabavo. (km) gorica - Z današnjim dnem tradicionalni Andrejev sejem Ob stojnicah in vrtiljakih prvič tudi »Vas prijateljstva« Današnjega prižiga lučk na Travniku, kjer stoji visoka slovenska jelka, se bodo udeležili župani iz Gorice, Nove Gorice, Šempetra, Kanala, Brd, Mirna, Renč, Celovca, Gradišča in Krmina, poleg njih pa še italijanska veleposlanica v Sloveniji bumbaca Tradicionalni Andrejev sejem, ki je danes kot nekoč najbolj atraktiven goriški sejem, bo danes preplavil mestno središče s svojimi živimi barvami, vonji, stojnicami, vrtiljaki in glasbo. Kramarji, ki jih bo okrog 250, bodo do ponedeljka prisotni na Travniku, na Korzu, v ulicah Crispi, Roma, Oberdan, Cadorna, Boccaccio in na Trgu Donatori di sangue, vrtiljaki in druge atrakcije (skupno jih bo 92) pa bodo v centru ostali vse do nedelje, 11. decembra. Ob sejmu se bo danes začel tudi niz prazničnih prireditev Goriški december, ki ga bodo v »Vasi prijateljstva« na Travniku ob 18. uri »blagoslovili« župani iz Gorice, Nove Gorice, Šempetra, Kanala, Brd, Mirna, Renč, Celovca, Gradišča in Krmina. Ob županih, ki bodo skupaj prižgali božične okraske na 18 metrov visoki jelki - dar slovenskih občin - in v ulicah, bo navzoča tudi italijanska veleposlanica v Sloveniji. Andrejev sejem kot običajno prinaša tudi prometne omejitve. V minulih dneh so že zaprli za promet Trg Battisti, Ulico Rismondo in Ulico Cadorna, od danes do ponedeljka, 5. decembra, pa bo zaradi stojnic parkiranje prepovedano na Travniku, trgu pred županstvom, Trgu Donatori di Sangue, v ulicah Oberdan, Boccaccio, Roma, Crispi, Diaz, Nizza, na korzih Verdi in Italia do križišča z Ulico XXIV Maggio. Med sejmom bodo na omejitve opozarjali cestni znaki, mestni redarji pa bodo uvedli dodatne omejitve in zapore, v kolikor bo to potrebno. Danes in v ponedeljek bo parkiranje v modrih conah brezplačno. (Ale) 18 Nedelja, 4. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gabrje - Ivan Cibic gost kulturnega društva Skala gorica - 30-letni Kulturni dom Bil je čas tragedij v simbolu puntarska trma in boj in pravih herojev »Bolnici Franja in Pavla simbola humanosti brez primere V Gabrje je v torek prišel v goste Ivan Cibic, upokojeni zdravnik in član zdravstvenega osebja partizanske bolnice Pavla. Na večeru, ki ga je priredilo krajevno društvo Skala, je v ospredju bilo tragično in obenem herojsko obdobje partizanskega boja proti nacifašizmu in njegovim nameram, da bi zasužnjil Evropo; nekatere narode je celo obsodil na izginotje. Pečat narodno-osvobodilnega boja je gabrskemu večeru vtisnila partizanska pesem, ki se zadnja desetletja vse redkeje pojavlja na javnih prireditvah, zlasti še v Sloveniji. Bolj prisotna je v našem »zamejstvu«, saj skoraj ni spominske proslave in drugih prireditev, posvečenih odporništvu, brez borbenih, pa tudi bolj umirjenih partizanskih napevov. S tremi pesmimi je v gabrski večer uvedel moški zbor Skala, ki prepeva pod vodstvom Zulejke Devetak. Sledil je skoraj enourni pogovor z dr. Cibicem, ki ga je vodil goriški prosvetni delavec Vili Prinčič. Gost je na zanimiv način prikazal svoje življenje, ki se je začelo na Proseku nad Trstom v času, ko je fašizem že utrjeval svojo oblast in neprikrito izvajal svojo raznarodovalno politiko na Primorskem. Družina Cibic - kakor še veliko drugih zavednih slovenskih družin - je zaradi svoje zavednosti in protifašistične drže bila pod stalnim nadzorom in pritiskom oblasti, ki so s trdo roko udarile vsakič, ko je kdo pokazal še tako majhen znak odpora. Veliko je bilo aretacij, ricinusovega olja, pa agresij in pretepov, kar je krepilo odpor Primorcev do fašizma. Vse to je pri- morskim Slovencem dobro znano in je prišlo do izraza tudi v Cibicevi pripovedi. Mladi Ivan je bil poklican v posebne bataljone sredi leta 1943, a je iz vojske zbežal še pred razpadom Italije ter se po skrivnih poteh in s pomočjo tajnih vezi priključil partizanom na vrhovskem Krasu. Na poti v Vipavsko dolino in Trnovski gozd je prespal v skednju za nekdanjo gostilno pri Tinkotu v Gabrjah. Septembra 1943 je s svojo enoto sodeloval na Goriški fronti, kjer je bil hudo ranjen. Za njegovo sodelovanje v partizanskem boju je bila to prelomnica. Zapustil je borbene enote in odtlej deloval v partizanski saniteti. Bil je med ustanovitelji in do konca vojne med osebjem bolnice Pavla, kjer se je zdravilo veliko borcev. Kot je sam povedal, nikjer v drugih osvobodilnih gibanjih v Evropi ni bilo tako dobro poskrbljeno za ranjence, kot je to bilo na Primorskem. Včasih se je to dogajalo pred nosom sovražnika in zato v največji tajnosti. Bolnici Franja in Pavla sta postali simbol humanosti brez primere, na katerega smo Slovenci lahko ponosni, je poudaril dr. Cibic. Po vojni je postal priznan zdravnik v Ljubljani, svoje spomine na čas partizanstva pa je objavil v knjigi »Utrinki iz mojega življenja«, ki je izšla pred nedavnim; nekaj odlomkov iz nje je pozornim poslušalcem prebrala Katerina Citter. Gabrski večer je bil posvečen 70-obletnici Osvobodilne fronte, zato pa ga je zaključila ponarodela pesem »Vstala Primorska«, ki jo je z zborom Skala zapela vsa dvorana. Včeraj v Metropolitani bumbaca GORICA-NOVA GORICA Čezmejni Pixxelpoint Včeraj se je začel dvanajsti Pixxelpoint, ki se je že uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov novomedij-ske umetnosti v slovenskem prostoru, ugled pa uživa tudi v mednarodnem okolju. Kuratorski tim je spet povabil k sodelovanju partnerja iz Italije, zato poteka dogajanje v obeh Goricah. Prvi včerajšnji dogodek je bil v goriški Galeriji Metropolitana, od koder so se udeleženci preselili v Mestno galerijo Nova Gorica, kjer je postavljena osrednja razstava, nazadnje pa še v Galerijo Tir na solkanski Mostovni. Razstave na treh lokacijah bodo na ogled do 9. decembra, bogato pa bo tudi obfe-stivalsko dogajanje, ki ga bodo popestrili z glasbenimi in filmskimi dogodki; več na www.pixxelpoint.org. Ivan Cibic med člani pevskega zbora Skala na večeru v Gabrjah foto vip gorica - Sled je pustila zlasti na šolskem področju Ravno na svoj rojstni dan je tiho odšla Ramira Vižin Marsikdo na Goriškem se še danes spominja prijazne gospe Ramire Vižin (Visin), ki je več let poučevala na slovenski strokovni-trgovski šoli v Ulici Randaccio v Gorici blizu Senenega trga. Rodila se je v Gorici 5. novembra 1924 očetu Jožefu in Ivanki Zimic. Bila je edinka. Takrat so stanovali v hiši, ki je bila dom njenega očeta nekje blizu goriške severne železniške postaje, danes v Sloveniji. Preselili so se nato v mesto, v stavbo na začetku Ulice Du-ca dAosta, ki je bila last družine Wal-tritsch, kjer je bila znana gostilna Pri belem konjičku (Al Cavallino). Tu blizu so imeli Mirini starši trgovinico-tra-fiko. Zaradi ponosne drže očeta, ki je bil zaveden Slovenec, so bili izpostavljeni pogostim nevšečnostim tedanjega fašističnega režima. Mira je obiskovala osnovno šolo v Gorici, nato Državni tehnični zavod za geometre. Še kot dekle se je včasih vozila s tramvajem v bližnji Šempeter k sorodnikom. Kasneje so se preselili v Ulico Ramira Vižin Mattioli 9. Opravila je učiteljsko maturo. Živela je v dobi, ko so si Slovenci na Goriškem močno prizadevali, da se ustanovijo in priznajo slovenske šole v Italiji. Prav v tistih letih se je začela njena doba poučevanja na strokovni-trgovski šoli. V letih 1951 in 1952 je na tej šoli poučevala računovodstvo, zgodovino in zemljepis, od leta 1952 dalje do leta 1965 pa strojepis, tehnično risanje in lepopis. Zaposlila se je tudi kot tajnica na srednji tehnični šoli, kjer se je upokojila leta 1984. Od 1985 dalje do letos je bila članica Društva slovenskih upokojencev za Goriško. Leta 1964 so ji starši umrli. Živela je sama in samostojno. Bila je po značaju tiha, skromna, vedno spoštljiva do vsakogar. Ni rada potovala. Zadnja leta ji zdravje ni dopuščalo, da bi se vključevala v družbeno življenje, čeprav se je stalno zanimala za dogajanja pri nas in v svetu. Več let je bila srčni bolnik. Od januarja letos ni mogla več živeti sama, zato se je preselila k sestrični Adrijani Stanič v Šempeter pri Novi Gorici. V novembru se je njeno zdravstveno stanje čez noč poslabšalo in je v šempetrski bolnišnici preminila ravno na svoj rojstni dan, 5. novembra. Na svojo željo je bila upepeljena. Po cerkvenem pogrebu je bila pokopana v grob staršev na goriškem glavnem pokopališču. Ob prisotnosti slovenskega duhovnika, sorodnikov in znancev so Miri v slovo občuteno zapeli pevci pogrebnega zavoda iz Nove Gorice. (ed) Kot se morje s svojo bibavico giblje med plimo in oseko, tako tudi skupnosti nihajo med izbruhi navdušenja in grenkobo porazov. Nekaj takšnega se je dogajalo z našo skupnostjo na Primorskem. Po zmagoviti vojni proti nacifašizmu na strani zaveznikov smo goriški Slovenci z mirovno pogodbo leta 1947prišli pod Italijo. Enaka usoda je tržaške Slovence doletela leta 1954 z Londonskim sporazumom. Italija, žal, ni -kot Nemčija - doživela katarze. Dolgo časa nas, posebno na Goriškem, ni razumela in nam je prizadejala veliko krivicV sedanjem času boljših odnosov si vsaj to lah- Simbol goriškega Kulturnega doma je izdelal tržaški umetnik Klavdij Palčič (zgoraj); Spominska listina je bila vzidana v temelje 18. decembra 1977, kar je pred množico praznično razpoloženih ljudi opravil tedanji predsednik gradbenega odbora in avtor današnjega zapisa Gorazd Vesel (desno) ko dovolimo povedati. Ne moremo pa, vsaj meni se tako zdi, mimo županovega očitka na proslavi 30-letnice Kulturnega doma, da smo se dolga leta zapirali v geto. To ni bila nikoli naša izbira. V obrambo nas je potiskala šovinistična družba in stranke, ki so nas napadale ali v najboljšem primeru ignorirale. Bili smo predmet zanimanja in nadzora policije, karabinjerjev in podobnih državnih struktur. Občutili smo vse posledice hladne vojne, blokovske razdelitve Evrope (živeli smo tik »železne zavese«) in napetosti italijansko-jugoslovanskih odnosov. Bili smo žrtve teh razmer, kaj šele to, da bi se zapirali sami vase. Naša odprtost se je pokazala, kakor hitro so se razmere izboljšale. To je župan mesta Gorica tudi priznal. Zaradi nove meje je kriza nastala tudi znotraj naše skupnosti, posebno med tistim, pretežno laičnim delom, ki je bil navezan na narodno-osvobodilno borbo. Mesto so morali zapustiti ljudje, ki so bili nosilci raznovrstnih dejavnosti, zlasti na področju prosvetnega življenja. Posledica je bila kadrovsko osiromašenje. In tudi neučinkovitost. Po vaseh posledice razmejitve niso bile tako občutne. Bilo je tudi dovolj življenjske sile in volje za delo. V novih okoliščinah je ta skupnost potrebovala primerno organizacijsko strukturo. Pojavljala so se vprašanja, kako mobilizirati ljudi in jim vliti voljo za delo. Kako okoli plahih misli, ki so se rojevale med posamezniki, združiti sposobne in voljne ljudi. Ta potreba se je pokazala v Gorici. V Trstu so se, med drugim, ukvarjali tudi z vprašanjem, kako preprečiti pobeg izobražencev in tistim, ki so zapustili domači kraj, zagotoviti delovna mesta, da bi se vrnili. Skupnost je največ pričakovala od tistih, ki so se izobrazili. Trkati so začeli začeli na vrata odgovornih. Vlogo zdravilcev kriznih razmer je v Trstu in Gorici prevzela Mladinska iniciativa, vsaka s svojimi problemi in cilji. V javnosti malo znana organizirana skupnost novih obrazov je imela ideje in voljo do dela. V Gorici se je s kadrovsko okrepitvijo, ki jo je nudil Trst, to poznalo predvsem v prosvetni dejavnosti. Ustanovili so mestni klub Simon Gregorčič, z imenom pesnika in človeka, ki je simbol lepega in človeško pravičnega življenja ter mišljenja. Slovenska prosvetna zveza je v Zlatem pajku (kdo še ve za to dvorano!) organizirala številne prireditve. V njej je gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta, nastopili so Slovenski o! TRŽIČ ^ 6/10 o KRANJ O GRADEC -1/10 o 2/8 S. GRADEC CELJE 6/12 O MARIBOR O 6/12 PTUJ O M. SOBOTA O 6/13 ZAGREB 9/14 O T, ČEDAD O 7/12 ^ o LJUBLJANA ¿ur0*™?™ ¿osTOJNA 7/12 ^ PORTOROŽ O j------' UMAG REKA 10/12 UMAG OPATIJA M PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo še pretežno do povsem oblačno vreme. Na območju med obalo in Predalpami se bodo pojavljale rahle padavine. V notranjih dolinah pa bo vreme lepše. Jutri bo v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji večinoma sončno, drugod pa pretežno oblačno in predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. japonska - Uradno poročilo upravitelja jedrske centrale Neposreden vzrok nesreče v Fukušimi cunami in ne potres Posnetek razdejane jedrske elektrarne v Fukušimi nekaj dni po potresu s cunamijem ansa indija - Velik pomor ptic Električno omrežje usodno za 140 flamingov TOKIO - Upravitelj japonske jedrske elektrarne Fukušima je v svojem prvem uradnem poročilu o vzrokih marčne nesreče v nu-klearki zapisal, da je bil neposreden vzrok za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini Japonske ogromen cunami, ki je sledil potresu z ma-gnitudo 9. Območje Fukušime je 11. marca letos stresel silovit potres, zaradi katerega je območje nato opustošil še 13 metrov visok cu-nami. Ob tem je nuklearka ostala brez elektrike, odpovedali so tudi hladilni sistemi, zaradi česar je v dveh reaktorjih prišlo do taljenja jedrskega goriva. Vrsta požarov in eksplozij je sprožila tudi obsežno uhajanje radioaktivnega materiala v okolje, zaradi česar je moralo območje zapustiti 87.000 ljudi. Kot so v vmesnem poročilu preiskave o vzrokih nesreče zapisali pri Tepcu, je bil marčni cunami večji, kot so predvidevali v svojih varnostnih načrtih, zato niso bili sposobni sprejeti ukrepov, s katerimi bi preprečili poškodovanje reaktorske sredice. V poročilu še piše, da ključne funkcije v nuklearki niso odpovedale neposredno zaradi potresa, ampak zaradi poplave ob uničujočem cunamiju. (STA) zdravje - Otroška bolezen WHO svari pred »eksplozijo« ošpic v Evropi ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je včeraj posvarila, da Evropi prihodnje leto grozi "eksplozija" primerov ošpic, če ne bo sprejela ukrepov za zajezitev širjenja te zelo nalezljive otroške bolezni. Po podatkih WHO so v 36 evropskih državah v prvih devetih mesecih letos zabeležili 26.000 primerov ošpic, od tega 14.000 zgolj v Franciji. Devet ljudi je zaradi te bolezni umrlo, med njimi šest v Franciji, 7288 ljudi pa se je zaradi ošpic zdravilo v bolnišnicah. V Evropi so ošpice, za katere so značilni visoka telesna temperatura in izpuščaji v obliki rdečih pik, še posebej pogoste od februarja do maja. Zunaj Evrope so po navedbah WHO ošpice zabeležili tudi v Demokratični republiki Kongo, kjer so našteli več kot 100.000 primerov, ter v Nigeriji in Somaliji s po 15.000 primeri. (STA) komunikacije - Posli Kitajska pošta širi storitve tudi v vesolje PEKING - Kitajska pošta v želji, da bi razširila poslovanje, razmišlja o novih poslovnih priložnostih. Državljanom je tako ponudila možnost, da pošljejo pisma iz vesolja. Pošta bo poslala elektronska sporočila uporabnikov računalniku na kitajskem eksperimentalnem modulu Tiangong I., ki kroži okoli Zemlje. Od tam bodo preusmerjena k "vesoljskemu poštnemu uradu" v Pekingu, kjer jih bodo natisnili, jih dali v posebno "vesoljsko" ovojnico in ožigosali s posebno znamko, nato pa odposlali na naslov prejemnika. Na čelu "vesoljskega poštnega urada" je prvi kitajski "tajkonaut" Yang Liwei, kitajska pošta pa si obeta, da bo s to novo storitvijo povečala zaslužek v času, ko vse več Kitajcev uporablja internet. Po nekaterih ocenah internet uporablja že 400 milijonov Kitajcev. (STA) AHMADABAD - Na zahodu Indije so bili pred dnevi priča velikemu pomoru flamingov. Skoraj 140 fla-mingov, ki so prileteli iz Sibirije, je ponoči vznemiril hrup vozila, zaradi česar so vzleteli in se zapletli v žice električnega omrežja, je včeraj povedal D.K. Sharma, glavni oskrbnik narodnega parka na območju Khadir v indijski zvezni državi Gujarat. Vsako leto na močvirnato območje Khadirja iz Sibirije prileti na desettisoče flamingov, ki se pridejo na območje parit. Njihovo število je bilo letos nenavadno visoko, saj so jih našteli okoli 500.000. Ob prihodu fla-mingov se območje navadno spremeni v veliko morje rožnate barve. Po besedah oskrbnika Sharme je do pomora prišlo pred 12 dnevi, ptice pa so bile, ko jih je stresla elektrika, na mestu mrtve. Oblasti so že ukazale pripravo študije o možnosti, da bi za boljšo varnost ptic električne žice izolirali ali jih speljali pod zemljo. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. decembra 2011 27 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Modni Kras 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Da Da Da 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Aktualno: Settegiorni 10.55 Rubrika: Motorshow di Bologna 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Li-neablu 15.10 Aktualno: Le amiche del sa-bato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.40 Variete: Di che talento sei? 1.20 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Cinematografo Rai Due 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Aktualno: A ruota libera 7.00 Variete: Cartoon Magic, vmes Art Attack 9.05 Nan.: Rebelde Wa 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Apri-Rai 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Nan.: La casa nella prateria 15.35 Film: Phenomenon II (dram., ZDA'03, r. K. Olin) 17.10 Rubrika: Sereno variabile 18.30 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 Sezione 2 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: The Good Wife 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike V" Rai Tre mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nan.: Il capo dei capi 23.25 Film: Walking Tall 2: La rivincita (akc., ZDA, '07, r. T. Reed, i. K. Sorbo) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasba: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente soli 10.15 Film: La voce dell'amore (dram., ZDA, '98, r. C. Franklin) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resn. show: Grande Fratello 12 14.10 Variete: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.35 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio in E. Iacchetti) 21.10 Film: Una moglie bellissima (kom., It., '07, r.-i. L. Pieraccioni) 23.30 Film: Se devo essere sincero (kom., It., '04, r. D. Fer-rario, i. L. Littizzetto) v Italia 1 7.00 9.55, 12.20 Risanke 9.30 Nan.: Power Rangers Samurai 10.50 Film: Dragon Ball Z - L'ultima battaglia (ris., Jap., '96) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Film: Dragon - La storia di Bruce Lee (biogr., ZDA '93, r. R. Cohen) 16.40 Film: Mai dire Ninja (kom., ZDA, '97, r. D. Dugan) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Nan.: La grande vallata 7.50 Film: Adamo ed Eva (kom., It., '49, r. M. Mattioli) 9.10 Aktualno: Paesereale 10.15 Glasba: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.40 Dnevnik - L.I.S. 16.45 Nan.: Un caso per due 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° Minuto Serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: E se doma-ni 23.35 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.55 Dok.: Amore criminale u Rete 4 7.20 Nan.: Magnum P.I. 8.25 Aktualno: Vi-vere meglio 9.55 Nan.: R.I.S. 5 - Delitti im-perfetti 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Film: Poirot - Diario di un assassino (det., V.B., '00, i. A. Grieve) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Pianeta 19.20 Film: Mamma ho allagato la casa (kom., ZDA, '02, r. R. Daniel, i. M. Weinberg) 21.10 Film: Mamma ho riperso l'ae-reo (kom., ZDA, '92, r. C. Columbus, i. M. Culkin) 23.40 Šport: Studio Sport XXL ^ Tele 4 La 7 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Dok.: La7 Doc 11.40 Film: La ragazza del secolo (kom., ZDA, '54, r. G. Cukor, i. J. Hol-liday) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: I menu di Benedetta 15.00 Variete: Chef per un giorno 16.00 Košarka: Virtus Roma -Pepsi Caserta 18.15 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Film: W. (bio., ZDA '08, r. O. Stone, i. J. Brolin) 0.45 Dnevnik 0.55 Aktualno: m.o.d.a. 1.55 Film: Champagne Charlie (dram., Kan./Fr., '89, r. A. Eastman, i. H. Grant) (t Slovenija 1 6.00 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.15 Lutk. igr. nan.: Bine 7.35 Studio Kriškraš 8.20 Otr. serija: Ribič Pepe 8.40 Iz popotne torbe 9.05 Ris. nan.: Smrkci 9.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.10 Igr. nan.: V dotiku z vodo 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.50 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.25 Film: Nedi-skretna 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Na vrtu - odd. Tv Maribor 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 0.00 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved 19.25 Volitve 2011: Kako bomo volili 20.00 Dobrodelni Miklavžev koncert 2011 21.30 Kulturni vrhovi 22.15 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.35 Nad.: Poplačilo 23.30 Ozare (pon.) 0.00 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip (pon.) 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.35 Infokanal (t Slovenija 2 8.30 Skozi čas 8.40 Posebna ponudba (pon.) 9.20 Slovenski utrinki 9.45 Kraji in običaji 10.20 Circom regional (pon.) 10.45 Klic dobrote (pon.) 12.40 Nordijsko smučanje, SP, sprint (M in Ž) 14.30 Športni magazin 14.55 Rokomet: Liga prvakov 15.35 Nordijsko smučanje, SP, skoki, (M in Ž) 15.45 Rokomet: Liga prvakov 16.30 Nordijsko smučanje, SP, skoki, (M in Ž) 17.45 Nogometni magazin 18.55 Alpsko smučanje: SP, Superveleslalom (M) 20.20 Alpsko smučanje: SP, smuk (Ž), prenos iz Lake Louisa 21.40 Na lepše (pon.) 22.00 Video-zid (pon.) 22.50 Koncert: 33/45 sobotna glasbena noč 0.20 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.10 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 9.40, 21.30 Žarišče 8.2010.25, 13.50 Beseda volilcev 8.50 Studio City (pon.) 9.40 21.30 Žarišče 10.10 Evropski premislek 10.25 Beseda volilcev 12.35 Prava ideja (pon.) 14.00 Poročila Tvs1 15.40 Tedenski pregled 16.20 20.30 Na Tretjem 17.30 18.00 Poročila TVS1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Nautilus 15.00 Rokomet: Liga prvakov Wisla - Cimos Koper, prenos 16.30 Zoom 17.00 Arhivski posnetki 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska odd. 20.00 Tednik 20.30 Film: Skupinska terapija 22.25 SP v alpskem smučanju: super vsl (M) 23.40 »Q« - trendovska odd. 0.40 Čezmejna TV 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Šport: Body Show 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe de La Versiliana 11.50 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 12.45 Dok.: Piccola grande Italia 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Dai nostri archivi 14.50 Dok.: Italia da scoprire 16.00 Variete: 80 nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Videomotori 19.15 PLG - Piano Locale Giovani 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa TV 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: ... E oggi, tutti all'opera! 21.05 Lirika 23.00 Nočni dnevnik pop Pop TV 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 6.30 Tv prodaja 7.00 7.45 Nal in Lili (sin-hr. ris. serija) 7.05 Tobi in njegov lev (sin-hr. ris. serija) 7.10 Hobonavti (sinhr. ris. serija) 7.25 Liza in Pavel (sinhr. ris. serija) 7.30 Angelina Balerina (sinhr. ris. serija) 7.50 Martinov svet (sinhr. ris. serija) 8.05 Florjan, gasilski avto (sinhr. ris. serija) 8.20 Lup-didu (sinhr. ris. serija) 8.30 Metka (sinhr. ris. serija) 8.45 Diego in prijatelji (ris. serija) 9.00 Profesor Baltazar (ris. serija) 9.10 Monster High - Neobičajna šola (sinh. ris. serija) 9.15 Sabrinino skrivno življenje (sinh. ris. serija) 9.40 Bum in rdečeglavčki (sinh. ris. serija) 9.45 Beyblade (sinh. ris. serija) 10.10 Bakugan (sinh. ris. serija) 10.35 Čarobni vrtiljak (sinhr. ris. serija) 10.50 Živalski fenomeni (mlad. serija) 11.10 Radovedni George (sinhr. ris. serija) 11.25 Nan.: Beverly Hills 90210 12.10 Film: Srečna med bučami (Kan./ZDA) 13.55 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 14.55 Resnič. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 15.55 Dok. serija: Kamera teče 16.25 Film: Dolores Clai-borne (ZDA) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Film: Začaran Bedazzled (ZDA) 23.15 Film: Volk Wolf (ZDA) 0.55 24UR (pon.) 1.55 Nočna panorama A Kanal A 7.50 Tv prodaja 8.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 12.25 Nan.: Zoey 101 9.10 Film: Pričakovanje čudeža (ZDA) 11.35 Shaq, pomeriva se! (resn. serija) 11.55 Družina za umret (hum. nan.) 12.40 Film: Ameriška pita 4 (pon.) 14.15 Nan.: Merlinove pustolovščine 15.10 Film: Mali košarkaši (ZDA) 17.00 Nan.: Top Gear 18.00 Svet: Povečava 18.30 Volan - odd. o avtomobilizmu 19.05 Dok. serija: Najbolj nori športi 19.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Beethoven 5 (ZDA) 21.50 Film: Črni vihar (ZDA) Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase - poklici; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). wl APrimorski L ! '. r dnevnik yf.vT-QB \ 23.20 Nan.: Terminator: Kronike Sare Connor 0.20 Šola seksa (dok. serija) 1.10 Zab. serija: Navihanci iz Benidorma RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Istrska srečanja; 11.25 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Ivan Tavčar: Visoška kronika, 4. nad.; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez, glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Posnetek koncerta kitarskega vir-tuoza Boba Brozmana v Kopru; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringara-ja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PUSTITE SE PRESENETITI. KAKOR ME Sabina Fabbro, Igor Devetak, Aleksija Ambrosi , Danjel Radetič - goriško uredništvo Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji