Anton Žužek:
Angelci.
o zvečer se spat odpravim, angelce lepo pozdravim, ki pri posteljci stoje: dva ua desni, dva na levi, dva pri zglavju, dva pri vznožju, dva, ki me odeiieta, krila name skleneta, dva, ki v noei zame bdita, dva, ki zjutraj me zbudita: iz nebes so mi poslanci, bomo si v nebesih znaiici, kadar zadnjikrat zaspim.
24