762
Listek.
Vašička in gospo Inemannovo (v manjši nalogi Barbke , služkinje pri očetu Vroničinem), ki je dovršeno zapela jutranjo pesem. Vse kaže, da se »Poljub« stalno ohrani na našem odru, dasi je ta opera proti »Prodani nevesti« neprimerno težja in tudi menj dostopna širemu občinstvu; kaže se pa tudi, da se slovenska opera vzdrži na sedanji višini, zlasti ker je »Dramatično društvo« poleg zaslužnega kapelnika g. Gerbiča angažiralo še jednega kapelnika g. Beniška, ki se nam je odlično predstavil pri tretji predstavi »Poljuba«. Za prihodnje mesece se pripravljata poleg drugega operi »Marta« in prva slovenska izvirna opera »Urh grof Celjski« , katero je uglasbil znani naš glasbenik g. V. Parma. — O »Velikomestnem zraku« poročamo samo toliko, da je ta gluma dosegla svoj namen in kratkočasila občinstvo; to pa je pri takih proizvodih prva in poslednja reč ! — Omeniti je še, da je g Freudenreich ostavil slovensko gledališče; posebno zadovoljen velik del našega občinstva itak ni   bil ž njim.
Prvi redni koncert »Glasbene Matice« dne 12. novembra. Koncerti »Glasbene Matice« so izvestno, odkar je ta zavod popolnoma in pač za vselej odslovil zabavno-večerski zlog, najzanimljivejša umetniška proizvajanja v Ljubljani; zakaj vselej podajajo različne glasbene vrste skrbno izbrane in sestavljene, najsi delujejo z aparatom, to je z zborom. Vzpored prvega letošnjega koncerta je bil še sosebno iuteresauten zato, ker sta oba zbora, ženski in moški, nastopila zase, vsak v jedni veličastni skladbi, in ker so bile vokalne in instrumentalne točke jednakomerno razdeljene. — Predilua pesem, balada in scena iz Wagnerjevega »Holandca« je pač težko delo za gledališki zbor, kjer se običajno preveč ne pazi na vse finese. Ali tudi negalanten in strog kritik, ki je slišal, kako so dame »Glasbene Matice« pele to skladbo, poklonil bi se bil uljudno njim in pevovodji ter izrazil svoje popolno priznanje. Pristaviti bi utegnil največ to, da dia-loški del venderle precej izgubi na koncertuem podiji, da je bila Senta gospodičine Le-ščinska pač bolj podobna Brunhildi nego sanjarski deklici, pozabivši na ves svet, in da vojaška godba kaj takega venderle igra dosti slabo. — Druga velika točka moškega zbora je bilo »Jutro« Rubinsteinovo. Premišljal sem dlje časa, kakšen mi je bil vtisek tega veličastnega, mogočnega, vzneseno monotonskega zbora s svojo vnebokipečo stopnjat-vijo na konci. In zdelo se mi je, da je to skladba, katere lepota je podobna lepoti brezmejnega razpenjenega morja v jesenskem času. Težko je pač točno izraziti to, zaradi česar so dela giganta Rubinsteina tako gigantiška. Izvajalo se je »Jutro« izborno, tudi v orkestralnem delu. — Novost, v kateri je nastopil mešani zbor, bila je Gregorčičeva »Kitica«, uglasbil A. Foerster. Lepo, samostojno razvedeni glasovi, združeni v jasno me-lodiško celoto in natančno izrazujoči pesemsko bistvo, to so znana svojstva Foersterjevih zborskih del; vsa se družijo tudi v »Kitici« — Drugi mešani zbor je bila Brucknerjeva »Ave Maria«, delo sivega mojstra, čegar duh pa hodi mladostno krepak po najnovejših potih. Odlikuje se po duhoviti osnovi — najprej damski zbor, od besed »Benedictus fructus« tudi moški glasovi — po drzni zanimljivi harmoniki in resno vzvišenem razpoloženji. »O diviua armouia!« vzkliknil bi z »Robertom vragom« tudi marsikdo izmed menj navdušenih vernikov. Občinstvo je zahtevalo ponovitev tega dela, ki se je tudi pelo čarobno lepo. — Instrumentalni del je obsezal imena Dvorak, Rimski Korsakov, Smetana in Liszt, torej imenitno četvorico. Dvofakovi »Slovanski plesi«, katere je pod vodstvom g. Hubada orkester izvedel prav dobro, pripravili so pač občinstvo rahlo na to, kar je še prišlo: na Dvofakovo simfonijo. — Riuski-Korsakov, nekdaj pomorski častnik, potem profesor na peterburškem konservatoriji, je virtuoz v instrumentaciji, dasi ga ne igrajo mnogo. Zaradi svoje cesto čudne glasbene fakture in prebogatih barev, od katerih se bleste njega dela, soroden je najbolj Berliozu. Korsakov je glasben Makart. Njegova fantazija  o  ruskih temah je   kar   najfineje   izdelana   koncertna   skladba;   igral jo
Listek.
7<>3
je g. K. Jeraj s priznano tehniko, pa tudi orkester je bil jako dober. — O klavirskih točkah ne morem pisati iz umevnih razlogov. Kar se dostaje Lisztove rapsodije, prepisal bi najrajši namesto kritike Tirza iz Baudelairjevih »Fleurs du mal« ; saj utegne takega glasbenika kakor je Liszt, pač najbolje označiti z besedami le pesnik. — Smetanovi »Češki plesi« se radi izvajajo šele sedaj, deset let po smrti skladateljevi; furiant je jeden izmed najlepših, najognjevitejših
Če si torej ogledamo ves koncert, lahko konstatiramo uov korak dalje na polji naše umetnosti. Ozrimo se nazaj; koraki so vedno večji, kar ni mala zasluga umetuiškega vodstva; poglejmo naprej: višine, na katere hočemo dospeti, so jako jako velike. Občinstvo naj uporablja vse sile, da jih združi z onimi, ki že delujejo; samo tako dospemo še hitreje še  više!                                                                                         K. Hoffmeister.
Rokopisna slovenska pesmarica iz 1. 17S1. Gospod vodja J. Dernjač, upokojeni nadučitelj v Sevnici na Štajerskem,  ima star rokopis  v obliki  male 40 z naslovom :
LaV DA te eVm In CHorDIs
E T  O R G A N O
Lobet ihm mit Sevteufpil und Orglen. Psal.   150  V.   4.
Geherig
Dem Herrn Bernhardus Zimmermann
Im Jahr Chrifti zusamgetragen vvorden   1781
I : M : H :
Cantor.
ZU Sanct Barbara in Kallos
iiber den Dragg Flus            JU1,V
Prostor med   »Flus«   in  »Juny« je tako zamazan, in predrt,  da se ne more videti,
kaj je stalo tam.
Rokopis obseza 286 stranij; do str. 45. so preludije in fiige za orgljavca; od str. 46. do 94. sta dve latinski maši ex C-dur; do str. 107. so zopet preludije, do str. 126. je spremljevanje k litanijam; do str. 133. je Reqtiiem ex C-dur; do 136. preludije, do str. 139. je igra na. orgijah za veliki četrtek, str. 140. je prazna; str. 141, —2. je »National - Walzer« ; str. 143.—44. modulacije CJU§ eiltem Soite ilt beti dllbereil gU geljeit Uernitttefft be§ 6/5 Accord; str. 144.—163. so Praeambula pro missis defunctis« ; str. 164. — 95. so prazne, str. 196. je »Marsch« ; str. 198.—203. so prazue; od str. 204. do  236. je tekst nekaterih slovenskih  pesmij   brez sekiric,  ostale strani so prazne.
Na str. 204. —5. je DUHOVSK.A PESSEM NA Zhail Jesusu Marie inu Svetimo JoshebHo. (8 kitic\ Na str. 206. — 7. je Postna Pessem od jesushouga Terpleiua (7 kit.). Str. 208.—2ii. je Pessem od Krischouga Potha (14 kit), str. 212.—214 Pessem od Bashe Luvvesni (9 kit.); str. 215.—221. Pessem Per Saktermo DeLLu na to Terpleiu christuschovu (28  kit.); str.  222.—225.   Pessem na sveti Vezher.  (12  kit.).  Na   str.  231.
do 334. je SStnbt)d)e§ 23auent  Stebt,  str.   235   2Bittbiid)ež   n. 1. ((ateimjd)e§ ?) groucit 2ieb »on Sftaria 3eH.
»Pessem na sveti Vezher«  in  „2Butbil'cfie§ Sanevn Stebt" sloveta tako;
Lubi moi gregor,  kaj  menish, kaj je to,          Jacob pober se,  kai bosh godernou  to,
Kak ludje gredo od vsili krajo nizoi                 Nei se mi Plezhe to desno sagrello bo,
More bit kej noviga,                                            Navem al si obnorou  ti,
Nedo  upije hopsasa,                                             Al ti kai  drusiga fali,
Slishem da klizhe valentna muhouza.                 De me gor sheneš,  kir vse drugo spi.