luiomtl ho hj>rojomiijo Iu volja tilnti>|mu vrnil« h kr., flo n« iihKu tkliit, ,, „ „ ,. 2 ,, lil II ,1 It n M „ l'rl vcMinitiiom llnkiuijl nii umiii prlniorno lllionjta. K u k u p I • (no vrni njo, iioliaiikovuiift |>Imittk Nn no M|il'i'ji'iuiljn. Noroinliiu nrojrniiu o|uuvnlMtvo (tt«l m l n i n ir ni' Ij it) Iu 9kn|iodlolJu na Umnijid, i oimil i,t. Ih v ftlvtllju tovl Iiimi, II. iiutUtro^l. To poAlI projontim v. HiiSeu lH7f» Izrekli za to, nuj bi no rabila slovenščino vhoJ v prvem letu kot učni jezik. Pu tudi na sklepe učiteljev ho deželni AoIhIo »vet ni oziral. Sinunoyrovo miulHterstto pa jo knruoškufovo pritožbo lutr odbilo. VHled tega jo uauiula velika zmeftnjovn pri ljudskem AoIhi.vii nu slovenskem KoroSkoiu. Učitelji ue vedo, kdaj bi začeli /, nemškim učnim jezikom. Deželni Aolnki svet no uknvn za fraze, on pravi nuj ho /, nemščino začne, brž ko bodo otroci nekoliko nemški zuull, najkasneje o veliki noči. Učitelji pa pravijo, da lo m mogoče, Icr učenci jih oo razumejo, kndnr /oči 6 nemški preduvutl, in Rijnjo vanje, pn no iliuli') nobenega odgovora. UČitel) ne razume otrok, otroci pn učitelja ne. (Oujto I na desni.) Pred kratkim ho jo zgodilo, da jo deželni Aoliki svot poslal nemškega učitelju v Ivotmiiro vas. lam je Htopil v šolo iu /učni nemški govoriti. Učenci pu ho go začudeno gledali in iiIho vedeli kuj govori. Učitelj jo svoje ričl pobral in šol v (Jelovec nazaj, kjer jo rekel: „.In/. no morem učni v tej šoli, ker me otroci uu '/.natopijo, če nemški govorim, ju/, |iu slovenski no znam. (l/Ujtr 1 na iIihui.) Deželni šolski u v m, pu jo Ali jo evropojska civilizacija ros obiočlove&ka. (le ntskit ,,/tnjii".) (DuljO ) Ilolje rečeno, Hitu in Urško, Indija in HglpOt ter vho zgodovinska plemena ho imolu hvojo staro, Hrednjo Iu novo zgodovino, to je kakor vrnili organizmi hvojo razvoje, katerih pu m treba, da bi bilo ravno tri nič niauJ Iu ulč več. Kakor lahko življenje poiameznegn človeka delimo na tri (iiepoluolotnost, polnoletnost in Htorost, delitev, ki ho robi za držav žavljuimke namilili), štiri (otročja leta, mladimi, moštvo HtaroHt, Iu onemoglimi), tako tudi lalilio delimo na vrč dob življenje celili zgodovinskih plemen, katerih »lovilo je odvisno od vzgleda zgodovinarja, zniičojo rnivoja in hol| ali iminj gOHtih premen življenja pli-meu. Tako iiiiu Kvropa svojo stnro zgodovino, od Ijudtkegu preseljovaiijii, ko ho enkrat I/, tega kaoHu Izšle novo državo in nnroduosti, hraneč« v nebi kali načel, katere ho tio ra/iVljiill v Hredujeui voltu, Iu odbijanje katerih Jo glavno delo novega veka, do Kurolu Vollccgu. Marsikdo meni, du vendar ukazni, da mora učitelj v Kotmaro vuh nazaj iti, ^Naj z otroci I« nemško govori", ho mu rekli, ,,sčOHom ga liodo otroci žo razumeli. (Veselost na domu.) Kako m deželni lioljiki h v o t. to iiiihIi, bom žo pozneje povedni Povedni bom šu uek zanimiv hIučiij ki ne jo dogodil v letih IH7H in 1871), da ho bo videlo, kuka rmeSnjuvu je ua Koroškem zaradi učnega jeziku. V celovški okolici jo bil Aolttkl nud/.onik, ki nikoli m vedel, kdu| In se pričelo ■/, iiemAkim podukom. Krojnemu šolskemu uvrtu v Celovcu ju rekel, tla to ni prej mogoče, dokler otroci nemščine ne umejo. Celovški okrajni šolski uvel jo toraj določil, tla ho iiiiu Ao lo v drugem lotu /. nemščino pričeti. Ta odlok je dobilo tudi občino llistrcn. Tamošnjl krojni Aoluki svet, ki hoče, du lil ho že v prvem lotu z niuiAčino pričelo, bil je ogupnjen po 11-m odloku, in ne je pritožil nu deželni AoIhI potem v tli ugem razredu učitelj juedoval jirazulin klopom 1 (Veselost na desni.) Taka motivacija je res smešna. Krnjni Šolski svet hiiiii prizmi, da bi morali otroci ves čus v prvem razredu ostati, ker ho v nemški šoli ii č ne nimfo. Deželni Aolrtki hvi t koroški se pa ni oziral ua ugovore okrajnega Šolskega sveta celovškega, temveč po ustregel želji krojnega šolskega h ve tu v llistrici, ter določil, da ima biti nemščina učni jezik. Pri tej prikl ne je okrajnemu Solskomu Hvetu celovškemu dal dolg poduk, da on no razume namenov deželnega Šolskega svetu, ter da ho Htvnr ne sme loko vestno vzeti. Okrajni šolski svet po u tem m bil zadovoljen, ampak jo na tu odlok odgovoril iu utemeljil nvoju prejAue sklepe. Tu celovški okrajni šolski svet je ves nemšk, po njegov nadzornik jo bil le nekoliko vesten v svoji služb', ker jo videl, da šolo nemajo pravega uspeha; ta okrajni šolski svet ju toraj pisal deželnemu šolskemu svetu, ter rekel, da bistriški šolski h vel n j< j*, u ni m/umrl, ker ni zadosti pslhologično in petlagogično izobražen. I z tega se vidi, da koroško ubliisti iiIho po-Hebno iiljudnu med orboi, ker okrajni Aolnkl »vet očita kmjiiemu bistriškemu šolsl einu »vetu poinanjkonjo izobrnženoHti. Tudi okrajni Šolski h v e t oporeka temu, da hI bil meje svojega delokroga prestopil, ker ti* meje dobro pozna. On da ho mora temu protivitl, da Iu ho hiiioI krojni Aulskl svet pritožiti zoper njegov poduk, ki jo bil čisto pedngogičeii. Ničem prebrati celega ugovora okrujnegu šolskego sveta, lo nektere važnejše Ntuvlto hočem navesti: „Krajni Aolski h vet, obruča hvojo po/ornost lo na iz učenje iieinfičliio, in lo potem sodi ven uspeh ljudske šolo. Co so pa pri pretiranem navdušenji /a lu edini predmet ob enem /uncinarju /goruj omenjena zmota delitve zgodovliiHk« ztianosli iu toliko važnosti In du ho Inliko poprovi, čo io lo mulo premaknejo meje mej velikimi Hkujiiiiumi zgodovinskih |>ojuvov /.jodinl n. pr. zgodovina star,h vzhodnih narodov pod Imenom hIoit, zgodovina Urško in Kuna pod imeuoin srednjo in osodo Kvropo uli roniono-germanskega ploniena »jedinl pod lomiiom novo zgodovino v posebno celoto. Tu delitev bi bilu sicer mnogo boljAu, vendar In zgodovina nturega veka ostala preAnja zmes ki bi no imela nič občnega, tedaj bi no ziido Htovala /uhtovuin naravno sisteme. Du izvemo, kaj jo vzrok iiapčnega vzgleda no zgodovino, jo trobil, du zopet mulo pogledamo na botouiko in toolngljo, ki Hln nuj bolj razvili noinviio h stemo. Tudi tu jo uaviUosiiottt slepila oko opir/.ovivlcn, ker so go viAii živali lu iohIIiiio bolj mikale nego nlžio. Dolgo ho tajno evo lečo rast I mu in nižjo živali smatrali lo za pri« meček k drugim rastlinam in živalim, lu no /.NHlužlju nikiikoga opozovanju. Mi hiiio iiž« videli, da noravna sistemo se je najprej rar,-vilu v botaniki, UuntliiiHke fuinillje ho bile hitro določene in označene, uli njih razventitev l|e bilo trudnejA«, Dolgo ho mislili, da so po dobo rastlinstvo dajo razvrstiti po njih dovršenosti, m ho dolgo iskali znakov, ki bi mogli služiti za mero njih razvoja, to Je iiuhIoIo Id-ti e j o v a umetna sistema, ki jo pozneje pri vela do mirovno sisteme. V botaniki ziič.oto delo io dovršilo zoologijo » vpeljavo živalskih tipov. l'i tipi po niso razno stopiaju razvoja orgu-nlnnov, ouipuk ho popolnoma raci čili načrti, l»o katerih ho iu/vijujo organizmi vsneega tipa posube), bre« občnega znaka, po katerih bi ho diila primerjati ilovrAenost tipov eden / drugim. Do lil to boljo pojosnili , omeuinio, do tiiHO podobni poHumoinegti zidanja v enem sleglt, temuč podobni rozuiin iirliltoktiirnini slogom: gotiAkemu, grAkemu, egiptovskemu bi/antluHkemu itd. ('o tudi vh| ll slugi niso enako h|)ohoIiiiI no umetniAko dovrSenosl, vendar jih ne moremo razvrstiti po njih dovrAe-nootl, da hI v.utk sledeči člen bil dovrAenJv prejAiijega. Vlek arhitekturni slog je huiii na m bi luhlio loj) in ho Inliko nuvijo in ilovrAiijo v hvojIIi predelih, katerih prestopiti no tonejo, če noč« zgubiti vsega umetniškega okusa. Pri žlvolln so absolutno nižjo kukor prvoobrozue nravna odgoja, genetičen poduk in Bamostalno mišljenje, na to se krajni šolski svet ne ozira. Se ve da človek, ki o šolstvu nič ne razume, takih reči ne vidi. Krajni šolski svet misli, da je ljudska šola učilnica za tuje jezike, kur pa nasprotuje državni šolski postavi". Tako piše okrajni šolski svet celovški, in sodi, dn bodo otroci v treh letih toliko nemški znali, da se bo moglo z nemškim podukom začeti v drugem razredu. Tedaj tri leta naj bi OBtal sloveuski otrok v prvem razredu! Ali je to prav iz pedagodičnega stališča? Gotovo ne. (Dobro 1 na desn;.) Deželni šolski svet je določil, kakor sem že omenil, da se mora uemščina že v prvem letu kot učni jezik upeljati, za slovenske šole je dopustil le eno samo slovenBko knjigo, nek abecednik, ki je pa tudi že na pol nemšk. V tem abeceduiku se uči otrok do 36 strani slovenski brati, od 36 strani naprej pa je že skor vse nemško; iu to naj bo vse znanje, ki si ga sme koroški Slovenec v svojem mater-nem jeziku pridobiti. Vse druge knjge razun katekizma so nemške. Pa deželni šolski svet koroški je kmalo spoznal, da s tem abecednikom ne bo prišel do tega, da bi slovenske otroke nemški izvež bal. Zato je izdal drugo knjigo, menda okoli leta 1870, leto namreč ni zapisano, na knjigi, in ta knjiga ee tudi po bukvarnah ne dobi; izdal je namreč knjigo „Anleituog zur E'n-fiihrung slovenischer Kinder in d!e deutsche Sprache, iiir die Volksschullehrer Kiirntens". To vam je jako čudna knjiga in jaz hočem iz nje uvoda samo en par stavkov navesti, da se bo videlo, kak pedagogičen duh navdaja deželni šolski svet koroški. V tem predgovoru se učiteljem očita, da ne znajo otrok nemški naučit, da je njih trud v tem oziru skor nev-spešen, ker nimajo prave metode. Slavni pisatelj te knjige — škoda da se ne imenuje, — pravi nadalje: „Nemško branje in pisanje in učenje nemških besedi na pamet bo ostalo brez uspeha, dokler bo zavijal učitelj svoj poduk v slovensko obleko obleko (čujtel na desn), dokler se bo posluževal pri poduku slovenskega jeziku. Nemščina se mora na živ način učiti z občevanjem učitelja z učenci. „Pa kako s sloveDBk mi otroci nemško govoriti, če nas ue razumejo?" se nas bo prašalo. Tudi na to težko vprašanje vd deželni šolski svet za pravi odgovor; on pravi: „To vprašanje nam odgovori izgled matere, ki svoje otroke govoriti uči, ker ta metoda je izkušena, odkar so matere iu otroci na svetu." (Veselost na desni.) Učitelji naj delajo, kakor matere, otroci bodo že za njimi govorili, če prav iz začetka ne bodo razumeli, kaj govore. (Posla-uec Wurm: „To je kanibalično, to se mora vzeti v stenografičai protokol!) Govorjenje v uemŠKem jeziku je toraj najboljše sredstvo za poduk Blovenskih otrok, in če se to opusti, nima poduk uspeha." (Čujte! čujte I ua desni.) Potem deželni šolski svet daje poduke, kako morajo učitelji predavuti, če hoče hitro kaj doseči. Oa mora počasi in razločno nemški govoriti, da si bodo otroci besede ložej zapomnili. Po tej knjigi se na Koroškem podučuje, iu jaz sem to knjigo le s težavo v roke dobil, ker ima vsak učitelj le en odtis od nje, in če šolski nadzornik pride, je njegovo prvo vprašanje: „A.li imate se tiste bukvice?'1 katere mu mora takoj pokazati. Jtiz sem bukve« dobil od druge strani, ne od kakega učitelja, to moram povdarjati, ker vem, da bi bil tak učitelj, ki bi meni tiste bukvice dal, takoj v preiskavo dejan ali oa še odstavljen. Tinti šolski nadzornik, o kterem sem pravil, da je nasvetoval, naj se z nemškim podukom še le v četrtem letu začne, bil je na enkrat na Primorsko prestavljen, (čujte! čujtel na desni,) da ue bi dalje motil miru v koroški deželi. če bo pri koroškem šolstvu take razmere, potem pač ni res, kakor župani pravijo, da jaz deželni nnr motim, ker o teh žalostnih razmerah govorim. Nasprotno bi bo vBak zaslužil hvalo človekoljubnih ljudi, kdor bo osvetil te razvade in napake, ki so res že skor bar-barične. (Dobro! ua desni.) K temu se čutim toliko bolj primoranega, ker to zadeva moje rojake, in ker teh 120.000 Slovencev na Koroškem nima nobenega poslanca. Zakaj da nimajo nobenega poslanca, vam bo kmalo jaaoo, če pogledate ua umetno raz delitev volilnih okrajev, ki je t8ko narejena, da sta zmirom dva nemška okraja zvezana z enim slovenskim. Le v enem samem okraji je Slovencem mogoče zmagati, in upam, da bo tam pri bodočih volitvah zmagal slovenski kandidat, ki vam bo vse to še bolj natančuo povedal, nego je meni mogoče. Na nektere mojih trditev pa tisti župani niBO ničesar odgovorili, dokaz, de so resnične, m te trditve so huda obsodba za koroški deželni šolski svet in za vlado. Namreč tega niso zanikali, da ji v čisto BlovenBkih krajih uastavljenih 53 takih učiteljev, ki ne znajo prav nič siovenski. (Čujtel na desni.) Ali se potem koroški Sloveuci ne pritožujejo po pravici? V nekem koroškem ljudskem listu se berejo vedno take pritožbe, da šola nima nobenega uspeha Zato pa tuli prebivalstvo nazaj gre, tako v blagostanji, kakor v nravnosti. ŽganjarBka kuga čedalje huje razsaja in število nezakonskih otrok je čedalje veči. Zakaj tako, sem že razložil. Tudi bi lahko omenil, da se v nobeni deželi tako malo ne bere, kakor na Koroškem. Zastran Slovencev se je čuditi, da sploh še kaj berejo, če prevdarimo, kakošne so tam šole, kjer se niti slovenski brati ne naute. (Dalje prih.) in absolutno višje, h katerim Be prištevajo okostničarji (sesalci, ptice, dvoživke in ribe) in členovci (žuželko in raki), od katerih je težko reči, kateri stoji na višjej Btopiuji dovršenosti. Ena stran je pri enih bolj razvita, druga pri drugih. Ta pojem o tipih seje kmalo razširil tudi na botaniko — brez teh živalskih in rastlinskih tipov, bi bila naravna sistema v botaniki in zoologiji nemogoča. Ravno v pomankljeji tipov je glavni nedostatek zgodovinske sisteme, o katerej Bmo govorili. Delitev zgodovine v staro, srednjo in novo, tudi, če še pridenemo najstarejšo in najnovejšo — še ne obsega vsega njenega bogatega gradiva. Oblike zgodovinskega življenja človeštva se morajo ravno tako kakor človeške umetnoBti (arhitekturni slogi in šole slikarstva), forme jezikov (jednosložne, nepregibajoče in pregi-bajoče in pregibajoče), pojave samega duha ki skušajo doseči tip« dobrega, resnice iu le pote (ki bo popolnoma samostojni, in se ne morejo podvreči eden drugemu), deliti na razno-obra^ne zgodovinsko-kuiturne tipe, potem bo hojo še le dopolnile in pokazale v pravej podobi. Le smotri enega samega tipa ali ene civilizacije se Bmejo ločiti v dobe zgodovinskega na- predka, ki so znane pod nazvanji stare, nove iu srednje zgodovine, Ta delitev je le nižja, glavna je delitev v zgodovinsko kulturne tipe s samostojnim, socijalnim, političnim, ekonomičnim, umetniškim in z eno besedo zgodovinskim razvojem. Pri vsem vplivu starega Rima na novoustanovljene nemške države ni evropejska civilizacija nikakor nadaljevanje rimske. Odnošaji med raznimi razredi občinstva so se popolnoma spremenili in prevstro-jlli na načelih fevdalizma; zaBtonj bi iskali kaj podobnega v starem veku. Navade, šege, obraz življenja , občinske iu zasebne zabeve so se popolnoma predrugačile, dobili popolno, a drugi obraz od rimBkih. Če je tudi čez tri sto let po padu Rimskega cesarstva , g > Karol Veliki zopet obnovil, a novi cesar je imel vse drugi zuačaj — bil je fevdalni suzeren, kateremu bi sc mogle podvreči vse glave občinstva. Ta idejal cesarstva se po smrti Karola Veli-cega ni več vresnicil, nemški je bil ravno tak fevdalni vladar kakor francoski ali angleški kralj v moči se še z njima večkrat meriti ni mogel. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani 13. marca Avstrijske dežele. Velike važuosti je to, kar je minister l*ražak odgovoril na očitanje dr. Vošnja-kovo, da on (minister) za ravnopravnost slovenskega jezika pred sodnijami nič ne stori. Kolikor všeč nam je bila krepka beBeda dr. Vošnjakova, tako malo se nam dopada Praža-kov odgovor. On namreč pravi, da nasproti Waserju nič ne premore, in ob enem še tega Waserja h v al i (!); da bo pa vendar morda za Slovence, kaj storil in predložil zbornici posebno postavo o rabi jezikov pri sodnijah. Ko bi le smeii upati, da bo iz te postave reB kaj? Zakaj je minister ni že davno predložil? Saj je že nad dve leti minister! C. kr. ministeratvo je po vladnih namestnikih vk&zalo vsem c. kr. okrajnim glavarstvom ojstro in energično postopati proti vlačugarjem in takim OBcbam , kterim ne diši delo. Ako bile bi dozdaj veljavne postave nezmožne k zatrenju te napake , naj naznanijo, po kteri postavni poti bi se jim zamoglo okom priti. Tudi glede šolstva nam nekaj ujianja delajo. Prof. Kvičala je namreč izdelal v šolskem odseku načrt, po kterem bomo nekaj | srednjih šol dobdi. Nektere poročila pravijo, da bodo v Krauji in Novemmestu napravili nemške in slovenske paralelke. Kje bodo pa tam našli nemške otroke za nemške paralelke? Ik Kadra se poroča „Narodnemu listu", da so vstaši v Krivošji dobili veliko streliva in pomnožene moči. Osem naših vojakov in žaudarjev, ktere bo bili razglasili za umorjene, se je zopet zadeje dni vrnilo iz hribov, j kjer so se zgrešili. V Jesenskem Potoku ao i': bili vataši vjeii enega vojaka iu enega žan-darja; žaudarja ao precej umorili, vojaka so hotii pa le proti temu oproBtiti, ako jim iz-i! pustijo vjetega iu zaprtega vojskovodjo vsta-šev Sutiča. Vendar se je bilo vojaku posrečilo čez nekaj doi iz ječe pobegniti ter se k svoji 'četi vrniti. — Vreme v Dalmaciji je vedno slabo, ker zmerom dežuje. Vitanje države. Anglcžka kraljica se je pri napadu znajdla v veliki nevarnosti, ker je nastal prav blizo nje. Dasiravno on daje j a au e odgovore, vendar menijo da je nekoliko zblojen (da ni pri čisti pameti), ker je dokazano, da je že dalje časa bival v norišnici v Dublinu. Neki šolski mladenč je meuda od-vernil največo nevarnost. Vidi 1 je namreč, kako je napadnik meril h pištolo na kraljico, tedaj zaupije, zgrabi napadnika za roko, in precej pritečejo še trije drugi šolarji, ki njegovo roko znižsjo proti tlam, tako da je krogla šla drugo pot. Ker so našli kroglo, ee bo tožba glasila na poskušani umor, ker bi ga bili sicer le na 7 let zapora po postavah smeli obsoditi. Ruski časniki krepko zavračajo ščuvauje nemško-liberalnih časnikov proti Rusiji, ki se naslanjajo na govor Skobeleva v Parizu, v kterem hočejo z daljnogledom že vojsko viditi. Ruska vlada namreč očita Nemčiji zanimive djanja, ktere smejo veljati kot nemirna znamnja vojskmih namenov, namreč vedno vtrjevanje mejnih trdnav in vsako leto rasteči Btan nemške vojne. Med tem da je Rusija letos nabiraoje novincev tako zelo znižala, in da vsako leto le po 190 tisoč novincev za vojBko nabira. V Nemčiji, kjer število preb -valcev je na pol nižje, bi znašalo vsakoletno novačenje 150 tisoč mož, in i. 1893, ko bo nova vojna postava stopila v veljavo, bo štela nemška vojna 1 miljon, 700 tisoč mož, tedaj za 300 tisoč več, kot zdaj. Rusija pa nasprot še ni mislila na zvišanje vojne. Resnični dogodki pričajo več, kakor sami govori, in sicer mizni govori posameznega generala. Izvirni dopisi. X Dunaja , 12. marca. Državna zbornica je včeraj dovršila posvetovanje o državnem proračunu; zadnje dni je bilo na vrsti pravno ministerstvo in dr. Vošnjak je v petek omenjal čudnega ravnanja Bodnijskih vradov v deželah slovenskih, ki slovenskih tožb nečejo sprejemati. Sodnijake razmere, rekel je govornik, pri nas niso več razmere vravnane države ampak take, kakoršne so enkrat morda bile na Turškem in naš visoko častiti gospod justičui miaiBter, kteremu pa najboljo voljo pripisujem, in ki ai mnogo prizadeva, ni še prav uič dosegel. Dospeli Bmo tje, kamor bi bi ieta 1861 nikdar ne bili mislili, da bomo dospeli. Dr. Vošnjak je tudi rekel, da Bi slovenski poslanci pridrže svoje ravnanje nasproti vladi, ako se za narodno ravnoprav-nost nič zgodilo ne bode. Minister Pražak ni bil nič kaj zadovoljen; potegnil se je za višjega sodnijskega predsednika Waserja, o kterem je dr. Vošnjak reke), da ga navdaja sovraštvo do slovenskega naroda, češ, da mu mora kot sodniku dati spričevalo poštenega moža. Tudi je obljubil, da bode predložil postavo o bo d-nijskem jeziku, ki bode konec storila do-tičnim prepirom. Minister je bil med govorom jako razburjen in po govoru rekel je enim nagim poslancem, da je mislil prav za prav odgovoriti: Bog nas varuj naših prijateljev! Pa to naših poslancev ne straši, in ker so tudi v eksekutivnem odseku sprevideli pravico naših zahtev ter sklenili jih podpirati, bod ministru priporočili, naj dotično po-;tavo predloži zbornici še pred veliko nočjo. Včeraj je najbolje govoril Lienbacher, ki je prav izvrBtuo pobijal zlasti širokountnega juda Jaijuesa, ter dokazoval puhloat, nadosled-nost in brezumuost njegovih nazorov. Desnica mu je živo jiohvalo ploskala in smeha ni bilo konec, ko je pri sklepu rekel: „JaqueB je mene uni dan tudi imenoval večnega juda šestletnega šolstva. Toda zagotoviti moram, da imam po vsem svojem bistvu tako malo razuma in sposobnosti za to, da tega meni od g. poslanca podanega juda ne morem sprejeti. Z vso spoštljivostjo mu ga toraj vrnem, on mu bo bolj enak in se mu bode bolj pristoval." 1'udi Foregger je čenčal o nezmožnosti slovenskega jezika ter vezal po svoji navadi stare otrobe, ker je pa seja trpela že sama na sebi dolgo in je predsednik želel proračun včeraj dognati, odgovoril mu bo eden naših poslancev pozneje. Včerajšnja sejaje trpala do petih po-poludne. Jutri ne bo seje, pojutranjem pa se prične obravnava o finančni postavi in v sredo bo glasovanje, k kteremu bo se povabili vsi konservativni poslanci, kterih zdaj ni na Dunaji. V Bredo bo imel najbrže tudi šolski odsek sejo, da pretresa poročilo profesorja Kvičala o slovenskim naučnem jeziku na naših srednjih šolah. Po dogovu s slovenskimi poslanci bode nasvetoval tako obravnavo naših srednjih Šol, kakor sem jo omenjal že v svojem zadnjem dopiBU. Tudi glede teh zahtev pripoznal je eksekutivni komite, da bo pravične, in da jih bode na vbo moč podpiral pri vladi. Tako nam bode toraj mogoče, vaaj enkrat in že skoraj kaj doseči. Iz iempaske dekanije ua Goriškem, 3. marca. — Trdovratnost uradniška zastran slov. uradovanja, pa naBledek novih bankovcev in goljufija vsled tega. — (Konec) Jaz menim, da če nam naši državni poBlanci ne priborijo jezikove ravnopravnosti, jo ne morem od nikjer drugod pričakovati. Valed morju in Istri razširjena, ker dualističen vladni sistem ne vgaja drugim kakor Nemcem in Magjarom, kakor je to clo na nedolžnih bankovcih viditi. Ni čuda, da se je nedavno neki premetenec poslužil novih bankovcev v goljufijo nevednega kmeta, ki mu je prodal par juncev za 130 gld. a dal mu je le 13 bankov-po 5 gld. pokazavši mu, da veljajo od ene strani 5 gld. od druge tudi 5 gld. Toraj ga je ravno za polovico ogoljufal, da je enega junca zastonj dobil. Prekasno jo vbogi kmet to Bleparijo zvedel, ko je neznani goljuf že zibnil Bog ve kam. Na desetakih in stotakih ni nobene podobe ne cesarjeve in ne cesarst-venega grba, tako da nima podobe denarja, in tu bi ne veljale Kristusove besede: „čegava je ta podoba in napis?" Na novih petakih je sicer na obeh Btraneh cesarjeva glava, pa takšno, da, ako se jo pri prižgani luči pogleduje, ima vso drugačuo sumljivo podobo. Le skusita, da se prepričate drsgi „Slov." čitateljif Magjarom pa bi prav erčno želel, da bi doživeli še en Vilagoš v drugem ruskem natisu, da bi 6e njih neprenosljiva oholost za vselej ponižala t Mar nimajo državni poslanci nobenega upljiva na to, s kakošnim napisom naj se tiskajo novi bankovci, kakor le Nemec in oboli Magjar? Dobra bi bila v tem oziru tudi kaka interpelacija na Bkupnega finančnega ministra, zakaj ne clo na novih bankovcih, kajti še stari so imeli v vsih avstrijskih jezikih napise gvoje veljave, žali Slovanstvo in ravno-pravnost? „Clamp, ne cesaes", kličem s tim desnici državnega zbora, povsod in v vsih rečeh, kjer Be gode Slovanom očitne krivice I Iz Nlavinc se nam poroča , da je v tega bb je obrnila naša in ajbenska županija I soboto dne 11. t. m. umrl po kratki pljučni z utokom ali prošnjo na našega državnega | bolezni ondotni učitelj Lovro Kušlan, ki je poslanca, da prinese naše opravičene pritožbe j bil zavolj poštenega življenja, krotkega in po- čez uradniško Bamovoijnost v interpelaciji pred državui zbor in pravosodnega ministra. Tje naj tudi vse ostale občine, kterim je mar za čast in blagor narodov, dopošiljajo enake prošnje in pritožbe. Slovenski narod ni več brez-oravna čeda ovac, da bi se smelo z njim, kakor s kakšnim blagom pometati in barantati, ter ima do svojega obstauka in razvoja po 19 § enake pravice z ostalimi narodi. Drugi narodi ao prelivali za svoj obstanek krv v krvavih bojih, in mi Samovi potomci naj bi v tej besedni borbi tako boječi in popustljivi bili, da popustimo pravičuo borbo za našo ravnopravnost? Zatorej, kakor opominja bv štenega obnašanja vsi fari priljubljen in povBod spoštovan. V pondeljek se je še ves dan trudil v šoli, a v saboto je ležal že na mrtvaškem odru. Bodi priporočen v spomin prijateljem iu znancem, kterih je imel veliko med učitelji in tudi med duhovni I Domače novice. V Ljubljani, 14. marca. (Beseda v Čitalnici), ktero je počastil s s svojo navzočnostjo tudi gosp. deželni predsednik, bila je neki prav lepa. Odlikovali bo se pri petji gospodje Meden, Steguar, Valenta Paul, apoBtelj narodov, da imamo goreče in j in Markič, pa gospe Svetkova in Namretova. nevtrudljivo skrbeti za avoje dušno zveličanje, iste njegove besede, ako se Bploh smejo na to naše pravično zahtevanje obračati, tudi nam vsim veljajo rekoč: Bratje! Nikar se ne vtru-dimo, (v tirjanju ravnopravnoBti), ker v svojem času bomo ždli, (t. j. vživali isto, če ne še mi, pa vsaj naši potomci!) pa le, ako se ne vtru-dimo. Saj ni nič bolj nevarno v boju zmaga-nim biti, kakor tedaj, ako se orožje preč vrže iu pobegne iz bojišča. Torej le visoko držimo svoj borbeni prapor za ravnopravnost vselej in povsod in brez bojazni ua desno in levol — Še to t Tudi na novih bankovcih se kažeio očitni nasledki pogubnega dualizma, ki zaui-kuje drugim narodom, da ne smejo imeti v njih jezikih zapisane bankovske veljave Končno se je igrala šaloigra ,,poI vina, pol vode" prav dobro. (Ljudski sliod), ki je bil tia zadnjo nedeljo napovedan, je bil slabo obiskan, ker je zavolj krasnega vremena vse na deželo šlo; zatoraj se je preložil na ugodnejši čas. (Za ravnopravnost slovenskega jezika) oglašajo se' mnoge občiue po miki Sloveniji ter pošiljajo v tem smislu prošnje na državni Tako je prav 1 Razne reči. — Duhovske spremembe v ljublj. škofiji: G. Lovrenci) Krist,ofič je postal župnik Po-}v Kovorji, g. Janez Štamcar pa v Poljunicah. sebno »e jeze nad tim tudi naši primorski | Premestena sta: g. Janez Alijančič gre za kapi. Luhi, da imajo novi bankovci le nemški m j na Rako in in njegovo mesto v Zire pride g. magjar.'