Poštnina plačana v gotovinl Izfeaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesecnu Din 7' — za inozemstvo Din 20"—. ¦Račun pri poStno - cekovnerp zavodu št. 10.666. I -^^^^k\ /fl^l .^^äS^^^^ ^^Mflft^k ^^^^^^h^^m bB| /4^^H I^^^^B ^^tffl^^^^. ^^^^K^^^^^^l ^^^^^^HH|^b Cena 1 Din Redakcija in uprava: Colje, Strussmaycrjeva uhca 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisj se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi sc sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 13. Celje» petek 12. februarja 1932. Leto XIV. F. S. (Brno): Kriza našega časa Ne čudimo se, Če se življenska vprašanja tako naglo izpremiinjajo. Vso, kar govori o najrazličnejših kri- zah, spada v enovejo, ki pa se tako malokdaj imenuje: to je današnji človok sam, ki si no zna trdno in jasno začrtati svojega življenskoga pota, ker ga navdajajo omotični instinkti tistega človeka, ki nima razen podobe prav nič skupnega s pravim človekom. Zelo kratko in enostavno bi bilo, če bi imoli opravka samo z vsak- danjimi trgovskimi potrebami, in če bi jih res Cloveško reševali; toda ko- renine našoga stolotja so segle glob- lje in to, ne da bi človek pri tern pravilno in smotreno motril in reše- val absolutno pravilnih in edinih življcnja zmožnih in vrednih proble- mov. Človek se je pijano udal mi- losti časa, naj ga zanese kamorkoli. Podoben je bil veseljaku, ki je v ve- seljačonju pozabil na niinule dni, ko ai je v trdem delu služil potrebni kruh. Na prihodnje dni ni mislil, ži- veti pa je moral. Zato se je hotel po- boljšati, zavedel se je bil svoje lah- koinisolnosti; toda prepozno je bilo., njegove roke ni več vodil v delu tre- zcn razum in silna volja. Danasnja svotovna gospodarska kriza je glasen opomin k iztreznje- nju. To je prilika, da se človek zave, da-li jo mogoče v bodoče hoditi do- sedanjo pot. Treba bo trcznega in opreznoga otipavanja in iskanja, da no zabredemo v agonijo vsega gospo- darstva. To bi bila katastrol'a-, ven- dar so je še no smemo bati. So So življenske mere, pripravljene zä zad- nji in najvišji čas. Ogromne so človeške moraine in fiziene sile, le ukleniti jih v službo življcnja — to je večno nerazvozljani gordijski vozel. Vse zavisi od tega, ka'ko so ti prirodni zakladi razvr- ščeni v svojih funkcijah. Kako medli in nojasni so rezultati vseh svctovnili konferenc! Ugotov- ljena je samo bolezen — kriza, Kmet ne more prodati svojih pridelkov, tovarne zapiramo — rešitev pa visi v zraku kot möra, ki so ima zdaj pa zdaj razlezti nad človeštvom. Stoteri tnilijoni verujcjo v one, ki imajo dolžnost ohraniti človeško življenje dostojno njcgovega imena. Toda ne morejo priti do rešitve, preveč ima- jo ovir - tako tarnajo. Človek se nehote vpraša, ali je rav- no dana.šnji čas konec vsch mož- nosti, ko virtuozno razpolagama z vsemi najmodernejšimi pridobitva- mi človeškega razuma, in da bi ne mogli naprej? Slabo bi bilo, Ce bi se bali jutrišnjega dne in mu šli na- proti z riezaupanjem. Vse krize na- šega časa imajo dve strani: socijalni zastoj in stagnacijo v smislu indu- stHjalizacije sveta, na drugi strani PavPosledico in duhovno razrvanost »a«cga stolotja do danes. Ce bi hoteli bit! dosledna, bi se najprej lotiii duhovne krize danaS- njega Ciovoku, ki jo tako burno Zivlja, vso ostalo je le naravna posle- dica tega. Za tako mirno prcsojo mz_ voja pa je treba zdravih in mil.nill živcev, ki nam jih danes tako manj- ka. Življcnje gre svojo pot in samo eno, in vse Cloveške zmoto in naäa stranpota se končno tudi stekajo v to veliko življenjc. Praksa nam kaže, da je danaSnji človek zmožen, da žge in potaplja v moj'je žito, na drugi strani pa umi- rajo milijoni — to je pokazala Ame- rika, dežela demokracije. Človek je zmožen, da intrigira in lažo vsem in sebi, njegov edini cilj je zgolj do- bieok. lz tega sled© konflikti, ;in (v:e ni dobiCka za tretjega, se poda na novo, še bolj perfidno pot. Kako kra- tek bi bil proces na Daljnem vzhodu, kjer kruto gospodari brezobzirna si- la, če bi ne bile na tern zainteresira- ne mnoge odločujoče velesile. Takšna jo realnost. Kr.ičimo po mcdnarodnem zaupa- nju in medsebojnem sodelovanju, istočasno pa postavljamo carinsko moje in zapiramo uvoz. Cilj vseh dr- žav je popolna gospodarska neodvis- nost. Brani so vsak, kakor se mores! Idealno jo to, vendar je krivično in nenaravno, če vsaka država forsira svoj izvoz in zapira uvoz. Kam naj proda kmet svoje pridelke, če je nje- gova režijska cena višja od prodaj- ne? Tovarna poceni kupuje surovine in drago prodaja izdelke. Iz tega na- ravno sledi, da je porušeno medse- bojno ravnovesjo, ki ga tafco živo ob- čutimo z dneva v dan. Pol na skla- dišča nam no smejo biti pi'oblem, trg bi se vedno našel. Zakaj govoriti o nadbitku človeštva? Zakaj ravno tisti pospošujejo porast prebivalstva, ki imajo za to najmanj vzroka; ne po- mislijo, da jim je domača zemlja že zdaj premajhna. V tern tie temni instinkti. Ob ta- kih mislih se življenje no zaustav- lja. Zato polna skladišča in brezpo- selnost — ki je le vidna ran a našoga časa — niso direktni vzroki današ- nje gospodarske ki-ize, marveč kriva organizacija uporabljene sile, proces pridobivanja jn končno efekt tega dela,. Treba bo urediti in preosnovati svetovni gospodarski sistem. Tega nam pa ne bo rešil nobon starih eko- nomov, kakor nam ne more biti no- bcn starih primerov iz zgodovine za vicgled. Bili hi to kaj žalostni vzglo- di. Vsak čas ima svoje lice in zato mora bazirati tudi vse udejstvovanje v njegovem znamenju. Ljudje z na- uCeno teorijo so bili navadno živ- ljenske lutke, obratno pa so bili ljud- jc smotrenega del a vedno sočasni in zato konstruktivni — seveda, če so pravilno pojmovali bistvo svojega časa. Promalo je, če se samo dnevno Ca- sopisjo statislicno bavi s temi pre- važnimi socijalnimi vprašanji; narod sam mora biti tisti, ki trezno in pre- udarno zasleduje vse duhovne sile, ki rujojo in oživljajo človeštvo. Brez tega no more biti pravilnega gleda- nja na življcnje. Danes stavljamo vsi velike nade na svetovno razorožitveno kon- ferenco. Clovek so čuti užaljenega v svojem človcškem dostojanstvu, ko sliši, da predlaga ena najvcCjih dr- žav popolno ukinitev podmornic, ko istočasno vstavlja v svoj državni proračun gradnjo novih bojnih ladij in to ravno podmomic. Ali ni to ti- })ična politika z dvojnim lažnim H- cem, ki jc politika vse dotlej, dokler je dvorezna, ker sicer bi ne bila po- litika — ta.kšen je današnji nazor in praksa. Milijonom ni mogočc dati kruh a, za morilna sredstva pa so so- glasno izglasovane milijarde. Nekoč je nekdo dejal, da je oboroževanje največja garancija za mir. Deloma ima prav, u met no se zadržujejo iia- pelosti; toda, gorje, ko prične divjati dolgo uklcnjena zver! Danes čujemo klice po mednarod- ncm vzajemnem delu. Vsak pokret ženejo upravičena življenska dej- stva, zato je treba to tembolj pozdra- viti1. V skrajni sili bi vedril tudi volk z ovco — politika bi bila mnogo eno- stavnejša, če bi šlo v pravcu pravega življenja, človek pa jo komplicira in postavlja kot intrigo nad življenje. ^Jvljenje izgloda tako, kakor si ga uredimo, in kakor si ga uredimo, ta- ko ga tudi gledamo in razumemo. Zato poznamo takozvano oficijelno politiko in politiko tajnih arhivov. Pr- va je bila v praksi vedno podr<\j»Mia drugi. Tipičen primer je NemCija. Ko je bil Streseniann Nemčija, je bila na- videz spravljiva in udana; ko je do- segla naklonjenost sosedov, se je za nekaj časa vnesla. Nobena druga dr- ža.va ni zgradila po vojni toliko vzor- nih in dragih most, cest ltd. Ni vse resnica, če kriči svetu: »Pomagajte ubogi NomCiji, če propademo mi, po- tcgnemo za sabo ves svet!« Svet pa ne veruje tern nemškim računom. Toda svetovni kapital se ne sine ko- pičiti samo na enem mestu kakor sedaj v Franciji. Mora cirkulirati, se zdravo [)orazdeliti — kakor kri v vse dele telesa. To Francija dobro ve, zato daje posojila — le vprašanje je, komu jih daje. Ali naj posodi tiste- mu, ki jo bb jutri zopet napadel in to za njen denar? To so težka in de- likatna vpraSanja, zato je treba biti zolo oprezen. DanaŠnja neinška ge- nei'acija ne rnara priznati odgovor- nosti za minula lota in se hoče otre- sti obveznosti napram svetu. Kaj pa bi bilo, Če bi izgledala povojna kar- ta tako, kakor so si jo nekdaj zamiš- Ijali? Tega še danes niso pozabili. Odpustiti1 jim prvo, se pravi podpi- l-ati drugo in Skodovati sebi. V takih okoliSčinah bo naSla Nemčija proti sebi vedno neprobojno steno in Ce bi se ponovilo leto 1Ü18., bi jim morda rezal kruh krutejši »tiger« nego je bil pokojni C.lemenceau. Mož se ni motil. Ccsto je bil sam tisti, na ka- torom so visela tako odločilna bitna vprašanja. Reševal jih je s toplim sreem in mrzlim, hladnokrvnim li- cem. Do mednaiodnega zaupanja in so- delovanja mora priti. Narodi sami bodo odloCali o tern takrat, ko bodo provoč pros tali. Gorje on emu, ki bi se laJikomiselno podal v avanture! Dolžnost vseh je, da ga uklonijo in naučijo spoštovanja do di*ugih. Ko je izdalo društvo narodov svoje letno poročilo kot bilanco svetovne- ga gospodarstva, se je namerno in hotc ognilo vsem najbolj pereCim vprašanjem. Vprašamo se — zakaj? Ali je to volja mednarodnega zaupa- nja? Vsakdo se mora zateči vase in z resignacijo konstatirati to žalostno dejstvo. (Konec prih.) Proračun sreskega cestnega odbora v Celju Sreski cestni odbor v Celju je imel, kakor smo že v zadnji številki zabe- ležili, v soboto (i. t. m. od 15. do 18.30 pod predsedstvom naCelnika g. dr. Goričana proračuusko sejo, ki so ji namesto razrešenih odbornikov gg. Mihelčiča, Cukale, Samca in Žagarja prvikrat prisostvovali tudi novo ime- novani odborniki gg. Franc Goričan iz ViŠnje vasi, Anton Mahen iz Tr- novelj, Josip Steiner iz Žalca in Jo- sip Kožuh iz Višnje vasi. Sprejeti pi-oračun sreskega cestne- ga odbora izkazuje 2,791.45(5.30 Din potrobščin in 2,451.122 Din dohodkov, torej 340.334.30 Din primanjkljaja, ki so bo kril z odkupnino za ljudsko delo za. 1. 1931. Doslej je nahrane že nad 300.000 Din te odkupnine. (V proracunskom osnutku so znaSale potrebSCino 3,277.720 Din, dohodki brez cestnih doklad pa 1,185.799 Din). V novein proračunu so navedene na- slednje potrebščine: upravni in pi- sarniSki stroški 50.840 Din, izdatki za pomozno osobje 411.220 Din, ma- terijalni izdatki za vzdrževanje ba- novinskih cest 1,197.940 Din, prcure- ditev in obnova banovinskih cest 345.000 Din, sreska cestna uprava 35.500 Din, prispevki obCinam za vz- drževanje oböinskili cest 005.000 Din, amortizacija in stroški posojil 45.956.30 Din, gradbeni skladi 100.000 Din. Dohodki so: pri banovinskih ce- stali UO.OOO Din, prispevki banovine I za vzdiževanje banovinskih cest (>40.000 Din, banovinski prispevki za nove zgradbe in preureditvo 172.500 Din, 30% cestna doklada na nepo- sredne državne davke 1,578.622 Din. Banska uprava je sporočila, naj se j })i-oračun zmanjša za polovico, kar j pa je nomogoCo, kor bi sicer ceste I trpele škodo. j Sreski cestni odbor bo podprl proŠ- njo mestne občine celjske, da bi se cestni zvezi kapucinski most — Kre- kov ti'g — Aškerčeva ulica do držav- ne ceste pri Jarmerjevi vili in želez- niški podvoz pri hotelu »Pošti« — Cankarjcva cesta — Vodnikova ulica — Vrazov trg do prikljuCka na Ljub- ljansko costo proglasili za banovin- ski cesti I. reda. Mestna občina je močan prispevni faktor za sreski cestni odbor, a mora kljub temu sa- ma vzdrževati ceste. Sreski cestni odbor je sporočil banski upi-avi, da je bil uspeh bano- vinskega kuluka minimalen. N© smemo primerjati prometa in cest- nih razmer v dravski banovini z onimi v srbskih pokrajinali, kjer je cestno omrežje in promet manjši. Iz- kljuCeno je, da bi prebivalstvo drav- ske banovine s kulukom vzdrževalo ceste na potrebni višini. Ta način vzdržovanja je nezadosten in nemo- goč, zato ga je treba odpraviti. Po- leg tega jo kuluk za naše kraje no- vo bremo, kajti pri nas obstoje razen kuluka še cestne doklade, ki v srb- skih pokrajinali niso uvedene. Cest- ne doklade naj ostanejo, kuluk pa se naj odpravi. Značilno je, da od- govarja 100 dnin kuluka v vrednosti 2000 Din 40 dninain plačanih delav- cev v vrednosti 1.200 Din. Poleg do- sodanjega je nameščen za cestnega nadzoi'nika še Anton Senica. Cestni odbor bo resno pristopil k izvedbi predloga, da naj da banska uprava sreskemu cestnemu odboru takoj na razpolago gramozni drobi- lec in kompresor, s katerim bi se proizvajal sortiran gramoz, ki je ne- ])rimei-no vcčje vrednosti za vzdrže- vanje cest nego samo debeli gramoz. Z uporabo sortiranega gramoza bi se dalo prištediti okrog 25 odstotkov, ker bi se kotanje na cestah zamašile z di'obniin, ne pa posule ceste z de- bt lim gramozoin, ki ga vozila spo- mladi in jeseni takoj po posipanju doloina zmečejo s ceste na njive in travnike. Načelo sreskega cestnega odbora je: Štednja na celi črti, nikakor pa ne pri vzdrževanju cest. Kai* bi se letos cestam pritrgalo, bi se prihod- nje leto maščevalo. Obcni zbor Zadruge gostilnicarskih obrti v Laškem LAŠKO, 11. februarja. Danes ob 10. dopoldne se je pričel v dvorani hotela »Savinje« 46. redni letni obcni zbor Zadruge gostilniCar- skih obrti v Laškem, ki ga je vodil načclnik g. Ciril Majcen, hotelir v Ljubljani in na Zidanem mostu. Po uvodnom pozdravu navzočih zboro- valcev, katerih je bilo 45, je podal poročilo o delovanju zadruge v pre- toklom letu. Unirli so 4 člani in si- cor ge. Elizabeta Kresnikova, Mai-ija JonCiCcva in Petrina Tropova tor g. Melhijor Dolinar, katerih spomin so uavzoči počastili stoje. Delovanje Za- druge je bilo lani predvsem usmer- jeno na odpravo registrov, na od- pravo ali vsaj pravičnejšo odmero točilnih taks in na to, da bi bilo do- voljeno plaCevati trošarine šele te- Stran 2. »Nova Doba« 12. II. 1932. štev. 1:1. (laj, ko je vino nastavljeno in ne ta- koj ob vklotenju. Zadruga je naino- ravala lani prirediti v Laškem po- seben učni tečaj, ki so pa zaradi pre- mnjhnega števila. pi'ijavljencev ni »nogel vršiti. Na občnem zboru Zve- ze gostiluičarskih zadrug v Ljublja- ni bodo delegati zahtevali znižanje prispevkov Zvezi. Clanske dajatve zadrugi ostanejo letos iste kakor la- ni. Sogla.sno so bili tudi odobreni lanski računski zaključki in prora- čun za tekoče leto. lzvoljen je bil naslediiji odbor: za načelnika narnesto dosedanjega za- služnega načelnika g. Cirila Majcna, ki mg je za stalno preselil v Ljublja- no, kjer je prevzel kolodvoi-sko re- stavraeijo, laški hotelir in znani or- ganizatorni delavec gosp. Ognjeslav Trop, za podnačelnika g. Franc Ilen- ke, v odbor gg. Ignar Gnidica, Ivan šket, Emil Perdih, Gregor Pušnik, Franc Juvančič, Ludvik Jenčič in Peter Kozole, za namestnike gg. Jo- sip KavCič, Ivan Plaznik in Ivan Ta- dina, za delegate v Ljubljano gg. Trop, Majcen, Kozole, Ilofbauer in Haas, za računska preglednika pa gg. Poderga.js in Pačnik. Nalo so je v prisrčnih besedah po- .-Uivil od dosedanjega načelnika no- vi načelnik g. Trop, ki je orisal veli- ke zaslugo g. Majcna za celokupno gostilničarstvo, posebej pa še za go- stilničaije iz laškega okraja. Navzo- či so sprejeli besede g. Tropa z bur- niin odobravanjem in s tern dokaza- li vcliko priljubljenost, ki jo uživa g. Majcen mod stanovskimi tovariši. Po govoru g. Majcna, ki je pojasnil današuje stanje akcije za Gostilni- čaisko pivovarno v Laškein, je bilo pri slucajnostih sklenjeno, da se piedloži oblasti zahtevani novi ec- uik, da se protestira pri gostilničar- ski »Samopomoci« v Ljubljani zara- di nereda pri izplačilih posmrtnin, da se opozorijo čla.nj na eistočo in hi- gijeno v lokalih, nakar so se zboro- valci soglasno izrekli za skupne zbor- nice pod pogojem, da dobe gostilni- Carji v ljubljanski Zbornici za TOI svoj poseben avtonomen odsek. Lepo uspeli obeni zbor je bil ob 14.15 za- ključen. DOMAČE VEiri d Narodna skupščina jo s sejo v sredo 10. t. in. otvorila perijodo za- konodajnega. del a. Prvi dan sta bil a sprejeta novi zakon o drvarjenju in zakon o oprostitvi kazni za gozdne prcstopke. Narodna skupščina je po § (J4. ustave izroeila oba zakon a se- natu, ki je začel o njih razpravljati 12. t. in. popoklne. Na skupščinski seji v čctrtek 11. t. m. se je začela i'azprava o osnovanju gospodarskega sveta. Po obširnein poročilu posl. Branka Avramoviča o zadevnein za- konskem načrtu je podal minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kra- mer claljši ekspoze o važnosti, ustro- ju in nalogah gospodarskega. sveta, ki naj bo važna posvetovalna orga- nizacija v gospodarskih vprašanjib in močcn faktor v našein gospodar- skcm življenju. Debata o zakonskem načrtu se je začela v Cetrtek dopol- dne, nadaljevala se je v fetrtek po- poldne in petek dopoldne. d BanovinsM svet. V pondeljek S. t m. se je začelo v renovirani vrtni dvorani banske palace v Ljubljani proračunsko zasedanje banovinskega sveta, ki ga je otvoril ban g. dr. Dra- go MarušiČ z izčrpnim ekspozejem o proračunu dravsko banovine za leto 1932/33. S te seje je bila tudi poslana udanostna brzojavka. Nj. Vol. kralju. Po banovem ckspozeju se je začela živahna in stvarna proračunska raz- prava, ki se je nadaljevala v ponde- ljek popoldne, torek, sredo in četrtek dopoldne in popoldne. V Cetrtek se je vršila razprava o banovinskem ku- luku. Stavljeni so bili soglasni pred- logi, da se naj kuluk takoj ukine. Izvoljen je bil trielanski odbor, ki bo proučil vprašanje kuluka, njegovo finančno* plat in finančno nadome- stilo. Proračunska razprava se je na- daljevala v petek 12. t. m. dopoldne. d Določbe za vožnjo motoriiih vo- zil čez železniške prelaze. Ban drav- ske banovine je na osnovi čl. 0(5. in 07. zakona o notranji upravi predpi- sal naslednji pravilnik o vožnji mo- tornih vozil čez železniške prehize: § 1. Vsak vozač motornega vozila mora prod železniškimi pji-eliodi v nivoju že pri tabli, ki ob strani ceste označuje tak prehod, zmanjäati brzi- iio vozila na najrnanjšo mero. Ko se približuje prelazu, ki niina zaporni- ce, se mora vozač po predpisu § 119. zakona o železnieah javnega proine- ta pred prehodom ustaviti in se pre- prisiati, Ce ne prihaja vlak. Kjer so zapornice, a niso spuščene, mora vo- zač dobro pregledati železniško pro- go na eno in drugo stran in se pre- pričati, ali ne prihaja vlak. Če ima železniška proga. v bližini ovinke ali so tarn tuneli, v mraku, ponoči, ob gosti megli, all kadar radi kake diii- go za,])reke ni mogoCe pravočasno videti prihoda vlaka, niorajo vozači tudi pri železniških prelazili z zapor- nicami, ki niso spuščene, zaustaviti vozilo in se s sluhom prepričati, ali ne prihaja od katere strani vlak. § 2. Prekrški te naredbe se kaznujejo po tl. 09 zakona o notranji upravi z de- tiM.rno kaznijo od 10—1000 Din, ob neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 clni. § 3. Naredba dobi obvezno iuoč 10. dan po objavi v Službenem listu kr. banske unrave dravske ba- novine. d Prijava dolgov uaprain inozcm- stvu. Zb«)rnica. za, TOI v Ljubljani opozarja vse interesente, da je Na- rodna banka. kr. Jugoslavije poslala vsom svojim podružnicam dopis na- slednjc vsebine: »Narodna banka, je svoječasno potoin dnevnega Casopis- ja in okrožnic pooblaščenim bankam pozvala interesente, da ji prijavijo vse dolgovo naprani inozcmstvu po stanju z dne 31. decembra 1931. V zvi./.i s tern mora. podružnica pozvati vse interesente na svojem področju, da. ji na.jkasneje do 15. M>ruarja t. 1. prijavijo svoje dolgovo n.ipruna ino- zemstvu dne 31. dor.'mbra 1931. Strankam, ki ne boUo jn-ijavile dol- gov naprani inozcmstvu do 15. febru- arja t. I., ne bo dala Narodna banka dovoljenja za na.bavo deviz v svrho plafila dolgov, prav tako mora po- stopati tudi podružnica.« Na podlagi gornjega vabi zbornica vse interesen- te, da v lastnem interesu prijavijo podružnici Narodne banke vse svoje dolgove napram inozcmskim tvrd- kam po stanju z dne 31. dec. 1931. najkasneje do pondeljka 15. t. m. (I Kresplacnc zdravljenje državnih uslužbencev in upokojencev. Mini- ster prosvete je odrcdil, da imajo ci- vilni dižavni uslužbenci in upoko- jouci kakor tudi njihove l'odbinc pravico na brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah samo v 3. razredu, čc se pa zdravijo v 1. ali 2. razredu, niorajo plačati razliko mod 1. odnos- iio 2. in 3. razredom. d Nekaj besed o siroju Regentin. V današnjih težkih časih gospodar- ske krize, ko se stalno zvišuje števi- lo brezposelnih in skrb za vsakdanji | kruh vse sili k iskanju novih mož- nosti zaslužka, je človeška podjet- nost našla nov vir za.služka in sicer sigurno sredstvo brez vsakega rizika To je plet.ilni stroj Regentin tvrcl- ke: Domača ])letarska industrija Jo- sip Kalis, Maribor, Trubarjeva St. 2. Na tern stroju lahko ženske in tudi moškj brez vsakih tcžav in strokov- nega znanja producirajo iz blaga, ki ga pošilja ])rej imenovana tvrdka. praktične izdelke, ki jih potem tvrd- ka kupuje po visokih cenah. Na pod- la.gi načelnega jamstva za prevzema- nje gotovih izdelkov, ki se pridobi z nakupom prvovrstnega. pletilnega stroja Regentin pri prej navedeni tvrdki, se nudi vsem, ki hoČejo dela- ti, povprečen mescčni zaslužek okrog 1500 Din, kar pomenja za široke slo- je v sedanjem boju za eksistenco ve- liko olajšavo. Imenovana tvrdka po- sluje v nekaterih diŽavah Evrope, kakor v Nemčiji, na Poljskem in v Avstriji ter dosega z uvcdbo novih sistemov zaslužka z delom doma ve- likanske uspehe v splošno dobro. Pri nas se pletilni stroj Regentin vedno bolj udomačuje in nudi širokim slo- jem trajni zaslužek. Tvrdka pošilja po želji natančne piospekte. d Pelelinčkova ženitev. Šaljiv mla- j dinski zbor, po A. Hajdrihovem rnoš- kem zboi'u in narodnem napevu dvo- glasno, oziroma troglasno s sprem- ljevanjcm klavirja ali harmonija pri- redil Anton Kosi. — Učiteljska ti- skarna v Ljubljani je izdala in za- ložila to glasbeno delce, ki bo jako dobrodošlo šolam in prosvetnim dru- štvom za javne nastope. Lahek, ša- ljiv in piikupljiv najjev se giblje v prinifciiii legi za mlada grla, sprem- Ijcvanje klavirja ali harmonija je pi- sano v lahkem slogu, da ga zmore tudi manj izvežban igi-alec. — To glasbeno delo, ki je tudi po obliki in ten ni ški izvedbi odlično uspelo, to- pio priporočamo šolam in društvom v nabavo. Cena Din 8.—. Naročila sprejoma Učiteljska, tiskarna. d Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajti-koin kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zdrav- nižka poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franc Jožefovo« vo- do zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, kor bi'ez neprijetnih občutkov in posledic prompt.no od- vaja. »Franc Jožefova« greučica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in .specerijskih trgovinali. d Dunajska vremenska napoved za soboto 13. iebruarja: Vccinoma oblačuo. V iiotranjih alpskih dolinaJi strog1 mraz. Le v prcdzenilju Alp mir inogrede omiljenje inraza, ponekod sneg. Izvirnc francoske pastilje proti prsneuiu prehiadu, nahodu, qrlo- bolu, vnetju krhlia, akutnernu in kro- ničnpmiikataru,liripi,influpnci,nadnhi. Prodajajo vse l(jkarnc in drog< rijo. Celje in okolica VSEM DOPISNIKOM sporočamo, da sprejemamo rokopise za »Ncvo Dobo« ob pondeljkih in pet- kih brczpogojno le do 10. dopoldne. Redakcija »Nove Dobe«. ( Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 15. t. m. ob 20. bo predaval v risalni- ci niuščanske sole univ. prof. g. dr. I. Hadži iz Ljubljane o zanimivi te- mi: »Življenja v naših jamah«. Gosp. profesor nas bo na osnovi mnogih skioptičnih slik vodil po naših ja- mah in opisoval in tolmačil življen- ške pojave v njih. Vabimo vse, ki se zanimajo za lepoto naše domovine in za prirodo vobče, da se udeleže predavanja v čim večjem številu. c Upokojitev v sodni službi. Z uka- zom Nj. Vol. kralja je g. dr. Franc Kra.nčič, sodnik- okrožnega sodišča v Celju, upokojen, kor ima, polna, služ- bena lota. c Na rudarskc šoio v Celju je pie- lncsccn iz ministrstva za gozdove in rudnike rudarski svetnik g. inž. Bo- humil Cichelka. <• Iz vojaške službe. Podporučnik L-. Slavko Dranic je premeščen od 39. pešpolka v Celju k 1. pešpolku. Simpa.tičnemu častniku želimo nino- go sreče in iispehov na novem služ- bcnem mestu! c Počitniške kolonije. Kolo jugo slovenskih sestei- v Celju bo priredi- lo tudi letos štiri počitniške koloni- je v svojem dornu v Bakarcu in si- cer: I. kolonijo od 7. junija do 28. ju- nija, II. od 28. junija do 19. julija; III. od 19. julija do 9. avgusta, IV. od 9. avgusta do 31. avgusta. Za otroke so pi as a. za tritedensko oskr- bo z vožnjo vred (500 Din. Odra.su, ki se sprejemajo, kolikor dopušča pro- stor, plačajo za popolno oskrbo in prcnočišče v dvorani dnevno 28 Din, v sobi s potimi posteljami pa po 30 dinarjev. Prijave sprejema ob pon- deljkih od 15. do 10. v II. nadstropju meščanske Sole blagajničarka dli'u.- štva gdč. Marija Kernova. Pri prija- vi se placa 100 Din; ta znesek se Ste- je v oskrbnino. Za eventualna pisme- na pojasnila se prosijo stranke,. da prilože potrebne znamke za odgovor. Vedno beli zobie,1 roam ^ma^a^^mmi^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Vatn, da ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^MB^^^H ŽC 15 let uporahljam zobno pasto "Chlorodont". So nikdar nas m razocarala. Iincli smo vedno bole zobo in prijeten okus v ustih, tembolj kor uporabljama že dalj casa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela druzina samo Chlorodont 2obne šeetke J Podgornik T... Zahtevajto zato samo pristno Olilorodont zobno pasio, tuba Din. 8.- in Din 13- tor ^avračajte vsak nadomest^k. " ' { Prošnje za znižano ali brezplačno oskrbnino dece naj se vlože najkas- neje do Kl. maja. Tu pridejo v poštev samo Celjani, ki bi sicer ne mogli svojim slabotnim otrokom oskrbeti letovanja na morju. Bakara.c je pri- prost kraj 20 ininut od Kraljevice. Ima jako dobro živo vodo, novo ko- i'aiisce, |)ied (Jomom pa se razprosti- j'i' lop, majhen park. V kraju je po- šta, tclefon, ladijska, avtobusna in pol me daleč tudi žolezniška. posta- ja. Diuštvo bo prii-edilo kljub gospo- dar.ski krizi tudi letos 5. maja tom- bolo, da. plača zadnji obrok kuplje- nega doma. Tombola bo v manjšem obsegu, vendar se občinstvo vljudno naproša, da po svojih močeh prispe- va. za dobrodelno akcijo. Ker jo od- bornicam zelo težko nadlcgovati po- sameznike, bi bil vsak naj manj ši dar od kogarkoli sprejet z največjo hva- lcžnostjo. JDarove sprejema Kolo ju- goslovenskih sester v Celju. c Ekspoziiura Javne borze dela v Celju uraduje za stranke vsak dan, izvzf niši nedolje in praznike, od 8. do 12. dopoldne. Od 8. do 11. dopol- dne sc )>osreduje delo in rešujejo ostale uradnc zadeve, od 11. do 12. dopoldne pa sc izdajajo samo objave y.a polovično vožnjo. Podpore za. brez- poselne sc izpla.Cujejo vsak torek in jHtck od 11. dopoldne daljc. Potrdi- la, izdana od županstev o brezj)osel- nosti, se naj vlagajo po možnosti pri Borzi dela na dan pred izplačilom podpor, sicer pa vsaj isti dan, naj- I:aynoje do 9. dopoldne. Pole za red- no podpore za. brczposelne se delijo vsak dan mod poslovnimi uraini. Od podpor so v smislu zadevne naredbe do »ladaljnega izvzcti vsi sezonski delavci. Njih podpore bodo regulira- n<- •¦ vrv:rl»Mim t-rnvilnikom. . ...... zhc-r pcdružnice 'filov. luvsüeya drušlva v Celju bo v ncdeljo 14. t. m. ob 10. v hotelu »Hu- ]>ertus« z naslednjim dnevnim re- dom: Pozdrav in poročilo predsedni- ka, ^oročila odboi'nikov in pregled- nikov, volitve, razgovor o reorgani- >'.uciji (Iruštva na podlagi novega lov- skoga zakona, samostojni predlogi in sluCa.jnosti. Ker se bo na občnem zboru tudi razpravljalo o tern, kateri srezi naj spadajo v bodofie v delo- krog celjskoga lovskega društva, se prosijo tudi zunanji lovci, da se za- nesljivo udeleže občncga zbora. c »Živel kralj!« Jugoslovenski pro- svetni film bo predvajal v torek 1G. t. m. ob pol 7. in pol 9. zvečei- v Me- stnem kinu krasni film iz življenja Nj. Vel. kralja in kraljevskc rodbine »Živel kralj!« Poclrobnosü boino ob- juviii v prihodnji številki. c Nova zima. Po nekaterih boljših solnčnih dneh se je vreme na pustni torek nenadoma izpremenilo. Nebo se je zagrnilo z gostimi oblaki in po- poldne je zaCclo polagoma snežiti. V noči na sredo in v sredo ves dan je mod ostrim pišem neprenehoma na- letavalo. V cetrtek popoldne in zve- čer je po kratkem prestanku zopet snežilo, v petek pa je končno posija- lo solnce. Snega je zapadlo ponekod pol metra in še več. Zaradi hudih sncžnih zametov so imeli zlasti med- narodni vlaki v sredo pi-ecejsnje za- ludc. Most, avtobusno podjetje v Ce Iju je zaradi snežnih zametov do na- daljncga ustavilo avtobusni proniel na vsch progah. SmuCarji so sprejeli sneg z velikim veseljem, ker jim je omogočil lc])i beli sport, ki je bil za- radi neugodnih snežnih razmer do- slej precej ski-omen. V noCi na petek je v hudem mrazu zinrznila Savinja PERJE naifineisi puh Din 280'— najfinejše četiano „ 124*— zelo lepo cehano „ 64'— predaja trgovina Miloš Pšeničnik, Celje Stev. 13. »Nova Doba« 12. II. 1932. Stran 3. Telefunficera Radio aparati Gramofoni plosče in igle Tudi na obroke A. lečnik, Celje, Glavni trg lire, zlati in srcbrni predmeti, očala. Popravila ncjtotneje. Oglejte si izloEbo. oe) izliva Voglajne do drugega želez- niškega lviosta. Čez dan pa so je za- čela ledcna skorja taliti. c Hišne pcsestnike in upravitelje opozarjamo, da. morajo skrbeti za te- meljito čiščenje in posipanje zasne- ženih hodnikov pred hišami, ker bi bili sicoi1 odgovorni /a poslediee. c Koča na »Pesku«, Pohorje. Vrc- morisko poroeilo SP1) Konjiee, 11. fe- bruarja. Stara. podlaga snega 30 cm, novo zapadlo okrog 35 cm, sun pršič, .sncži dalje, temperatura, — 5° C, smuka, prav dobra, labni vetrovi. c Izpiti La motorne vozače se bodo vj.šili v Colju v pondeljek 22. t. in. ob H. /jut.i-aj. Prošnje za izpit je treba vlozili do 20. t. m. pri predstojništvu mestne policijc. 22. t. m. bo komisija. tudi pregledala niotorna vozila, za katera so bil^e vložene prošnje za spričevala o preizkušnji. Lastniki novih, še ne prcizkušenih vozil naj se v tej zadovi informirajo pri prod- stojništvu mestno policije. c Bedni občni zbcr Obrjne zadru- ge čevljarjev v Celju bo v nedoljo 21. I. m. ob H. zjutraj v hotelu »Pošti«. c Smrtna kosa. V ccljski bolnici so uinrli: v pondeljek 8. t. in. (iO-letni major v p. g. Virgil Reyer, uradnik Prve hrvatske štedioniee v Celju, in 07-letna dclavčeva žena Marija Fid- lerjeva z Zg. Hudinjo, v sredo 10. t. jn. pa jo umrl 34-letni brezposelni ključavničar Anton (Dresner s Padeš- kega vrha pi'i Konjicah. V četrtek 11 1. in. je umrl v Colju (Ipavčeva 10) 22 dni sta ri si neck vojaškega pekov- skega niojslra Franc Kolonc. N. p. v m.! c Požar na Ostrožnem. Na pustni torek 9. t. m. okrog ''/AO. zvečer jc nastal iz dosloj nepojasnjenega vzro- ka ogenj v kozolcu posostnika Ivana Ilriborška na Osti'oznom pri Colju. Ccljski gasilei, ki so bili ob 10. zve- ecr iz stanovarija okoliškega župana g. Vrinka Kukovca telefonično obve- žčeni o požaru, so se takoj v hudem snežncm metežu o-dpelja.li na kraj požara. Kozolca ni bilo rnogoče reši- ti, pač pa so gasilci obvarovali hišo Pol eg kozolca. O polnoči so se gasil- ci po težkem delu vrnili v mesto Posestnik ima okrog 15.000 Din Sko- de, ki je lo deloma krila z zavaro- valnino. c Zobcztlravnik M. U. Dr. Alojzij Rrautberger so je preselil in ordini- ra odsloj v Celju, v palači Pokojnin- skega. zavoda vis-a-vis Delavsko zbornico, Vrvnrska. ulica ? blizu ko- lodvora. 123 c Pisarna trgovine s premogom in drvmi Franja .lošta se je preselila. iz Aleksandrove uliee in posluje odslej Celje, Razlagova ulica 8, (Gremij tr- govcev). 135 c Vabilo na občni zbor »Učiteljske Qospodarske in kreditne zadruge r. z. 2 o. z. v Celju«, ki se bo vršil v sobo- to, dii(! 20. februai'ja 1932. v okoliški deSki narodni šoli v Celju, Komen- skega, ulica 7 ob 15. po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva o poslovanju zadruge za leto 1931. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1931. 4. Voli- tev elanov načelstva in nadzorstva. 5. Citanje revizijskega poročila. (5. Slučajnosti. Ako bi bil občni zbor ob 15. nesklepčen, se vrši občni zbor eno uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom pri vsakem št.e- vilu navzofih zadružnikov. — Na~ Celstvo. 130 <• Maskerada, ki jo je kakor vsako lelo tudi na lotošnji pustni torek zve- čer piiredilo Olcpšcvalno in tujsko- pi'ometno društvo v Celjskoin doirui, je privabila zolo innogo obiskoval- cev. V lej)o okrašonih prostorih je irajalo veselo, prisrčno pustno raja- mjc. (Ui jutra. Pri konkurenci mask je prejola prvo nagrado gdf. Batištu- lova. c Prijava ustanov. Mestno načel- stvo v Celju razglaša: Ustanovno upravo v mestu Celju se pozivajo, da zanesljivo do 20. februarja t. 1. pri- javijo tukajšnjemu uradu ustanove, če že prijave niso svoječasno pi-edlo- žili kr. banski upravi v Ljubljani. S ])iijavo jc obenem prcdložiti pre])is ustanovne listine. Nabožnih ustanov, katei'ih narnen obstoji v službi božji in s])lob v verskem udejstvovanju, ni treba prijavili, ]taf pa se morajo })rijaviti vse druge cerkvene ustano- ve. c Velikuüusen dar. Sokolsko dru- štvo v ("(rlju izioka g. Mirku DetiC- kij, sodniku okrožnega sodišča v Ce- lju, iskreno zabvalo za nakazilo 2500 diiiaiji^v iz zapusčino lajnega Plana bj'ala Maksa. D(!tieka. c »Kdcr maze, ta vozi!« 'J'a pi'egovur naj velja tudi za one srnučarje, ki hočejo v nedeljo dobiti pri slalom tekmi ])ii Celjski koči euo prvih da- ril. Pred leti je bilo težko doseči kak uspeb, kajti takiat so je mazalo sa- mo s Čebelnim voskom. Danes je to lahko in onostavuo, kajti tvrdka. Kra- mai' & Mislej Yarn nudi laznovrslno vosko kakor: Dunzinge)-, Ten to, Brat- Jie, Mudesin, Hilgeri, Schmoll itd. Istotam dobite v veliki izbiri vse smusiarsk(! pi'odnuste. Strokovna po- strežba. 132 c Deklica, stara 21 mesecev, se od- da za svojo boljši rodbini. Naslov v upravi lista. c Nočno lekariiiško službo ima od sobote 13. t. m. do vštetega petka 19. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Gla.vnom tj-gu. c Gasilno drušlvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 14. t. m. do vštote sobote 20. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka. Zrtve nesrec in napadov 23-letna učiteljica Silva Monarije- | va iz Šmartna v Rožni dolini je 7. t. j in. na izletu na celjski Stari grad | padla tako nesrecno, da si jo zlomila ! desno nogo v gležnju. ()4-lotni prevžitkar Josip Jezernik iz Savine pri Ljubnein si je pred 4 I tedni pri padcu zlomil kozoljnico na d.esni roki in izpahnil desno nogo v kolku. Sele to dni se je podal v celj- sko bolnico, kjer mu pa niso mogli pomagati, ker je minulo že preveč Casa. V nedeljo T. t. m. so klali pri po- sestniku Cadaju v Završju pri Dob- ju prašiča. Pri torn se je 4C-lotna po- sestnikova žena Frančiška čadajeva sprla s članom družine, ker ni hotel zaklati prešlča. Čadajeva si je mod prerivanjem po nesreči probodla z nožem, ki ga je imela v roki, desni podlaket. 44-letnega zagm'ja P'ranta Sojča iz Zg. Zreč pri Konjicali je v sredo 10. t. in. zjutraj zgrabila traiiMiiisija za desno roko in jo vrgla v komolcu iz sklepa. 78-letni posestnik Franc Itojnik iz Sp. Gore pri Braslovčah si je 9. t. m. pri padcu občutno poškodoval desno koleno. 12. januarja jo 45-letni posestnik in rudar Ivan Baloh s Trnove gore pri Sv. Krištofu nad Laskim v vinjc nosti napadel v stanovanju svoje lo- Čene zone njenega prijatelja, 29-let- nega. brezposelnega rudarja Jožeta l^rnovska in mu pregriznil no-s. Dr- novška so oddali v celjsko bolnico ki jo je te dni zapustil. V torek 9. t. m. ob pol 2. popoldne je Drnovšek s sckiio pričakal Baloha, ko se je vračal iz službe in mu vrnil milo za drago. S sekiro je prizadel Balohu več poškodb na glavi, licih, levi roki in desni nogi. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Kino Mcstni kino Celje. Petek 12., sobota 13. in nedelja 14. lebruarja: »Lažni feldmaršal«. Sijajna zvočna veselo- igra iz vojaškega življenja. Hepriza. Znatno znižano cone. V glavnih ulo- gah sloviti češki komik Vlasta Bu- rian in znani pisatolj Roda Roda. Predigra: zvocna cnodejanka. — Pondeljek 15. in sreda 17. februarja »Dve srei v V« taktu«. Izvrstna. zvoC- na opereta. Ropriza. Znižane cene. V glavnih ulogah priljubljeni Willy Forst, Gretl Theimer, Oskar Karl- weiss, Paul Moi'gan in iSzoke Szakall. Predigra: zvočna encdejanka. Prod- stave ob delavnikili ob pol 9. zvečer, ob nedeljah ob po] 5., j>ol 7. in poJ 9 zvcčei'. Sport i Pcdsavezna slalom smuška tek- ma so bo vršila v nedeljo 14. t. m. pri Celjski koči. PrJreditelj tekmc, zim- sko-sportni odsek SPD v Celju, se trudi, da bi bila tekma tern zanimi- vejSa in da bi tern lepšo izpadla. v vsakem pogledu. Nastopiti smejo pri toj prireditvi tekmovalci, verisicirani pri Mariborskem podsavezu. Prijav- niua znaša 20 Din. Start je doloCon za 11. dopoldno, c'no uro pred starta- njem pa je poslednji termin za pri- glasitev k tekmovanju. Zmagovalec dobi lep pokal. Drugo in trotjo prak- tično darilo je naklonila Celjska tvrdka, Kramar & Mislej. Poleg daril bodo prejeli zmagovalci tudi lepe di- plome. Objavljonje uspeha in razde- litov daril bo eno uro po zaključku toknie. Med startoin in ciljem bo na- pravljena telesonska zveza; to pri- pravo je rade voljo prevzela vojaška uprava. Skupen odhod tokmovalcev in gostov k Coljski koCi bo v nedeljo ob 8. zjutraj izprod coljskega kolo- dvora. Obeta se krasno vreme, diven snog in velika udeležba tekmovalcev in glodalcev. Nikomur ne bo žal! t Celjski nogometaši za brezposel- ne. Medklubski odbor v Colju bo pri- rcdil v nedeljo 14. t. m. ob 14. na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« dve nogometni tekmi v korist brez- poselnih in revežev v Celju in oko- lici. Sodelovali bodo vsi trije celjski klubi in eno kombinira.no moštvo vseh treh klubov. Za prvo tekmo sta izžrebana SK 01 imp in kombinirano možtvo (sodnik g. Wagner), za drugo tekmo pa SK Celje in SK Atletik (sodnik g. Ochs). Polčasi bodo traja- li le 20 minut. Ker je namen priredit- vo dobrodolon, se občinstvo vabi, da s številno udoležbo pomore olajšati bedo brezposelnih in revežev. Sloro, do&ro nhmm 0m se ngodno proda. Resni reflektanti poizvedo naslov v upravi lista. Krasno slanovanje v ni stu 4 sobno. pri kuhinji solnčna veran- da, plinska, električna napeljava, kopalnica in vse pritiklitie oddam s 1. aprilom. Naslov v upravi lista. SMUČI kompletne dolžin i 2. i0 m z bambusovimi palicami satno parkrnt vožcne, se prodajo za ceno -^20 Din in popolnonin riovi sinuški čevlji St. 43. Vpraša se v upravi lista. Kopalna pec za preniog, dobro ohmnjena, se kupi. Naslov v upravi lista. Člsta meblovana soba büzu kolodvora se poceni odda s 15. ebruarjem ali oozripip. — Naslov v upravi lista. Tni stanovanja prvo obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice s pritiklinami, se odda s 1. V.; drugo ob- stoječe iz 3 sob, k'ihinje, kopalnire in s pri- tiklinami, se odda s 1. IV; tretje, obstoječe iz 1 sobe, kopalnice, pr^dsobe in pritiklin, se odda s 1. III. 1932. Naslov v upravi lista. Pri stavbi manjssga objekta se bodo oddala vsa k temu Dripadaioča dpla in dobave predvsem tistim obrt- nikom, dobaviteliem in voznikom, ki so pripravljeni dobavl-ati in izvrSevati v njh ssroko spadajoča dela in služnosti vsaj deloma na protiračun, t. j. proti odvzetju manufakture odnosno ohlek. Cenjene pnnudbe pod značko »Delen protiračun« na upravo lista. Prvovrstna šivilja se priporofa cenj. da mam na dom Dnovno 25 Din. Infnimacije pi ge. Rudolf, Celje, Ljubljanska 6. Istotam sespreme qospodicna na hrano in stanovanje. Mes?cno 400 Din. Pohisfvo jedilnica, spalnica, klavir, šivalni stroj Singer, vse zelo dobro ohranjeno, se zaradi selitve poceni proda. Naslov v upravi lista. life!!!«« Velik svetel lokal v MikloSičevi ulici, se da s 1. 111. 1932. v najem, istotako stanovanie. — Pojasmla daie Alojz Drofenik, Celje, G avni trg. Oglašufte ! CON AN DOYLE: Boj if megli (Baskerviliski pes) 27 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Zelo dobro pozna. staro pravo raznih občin in po- ijestev in uporablja svoje znanje časih v korist pre- bivalcov Fornworthyja, časih pa tudi v njihovo Skodo. lieiiutno je zaplcton v sedom tožb, ki bodo najbrž požrle še ostanek njegovega premoženja; s tern mu bodo iztrgali želo in potem bo miren. Ce izvzamem njegovo strast za tožarenjem, se mi zdi prijazen in dobrodušen. Omcnjain ti ga samo zato. ker si mi posebno naroCil, naj ti natanko opišem pro- bivalce naše soseščine. Zdaj se peča z nečim novim. Iz ljubezni do astro- nomije že dolgo zija za zvezdami in ima izvrsten leleskop. Zdaj pa že nekaj časa ves dan stoji na strehi svoje hiše in gloda na. mocvirje, npajoč, da se mu bo posročilo odkriti pobeglega kaznjenca. Če bi hotel omejiti svojo energijo samo na to, bi bilo vse lepo in dobro, toda kakor govore, misli ložiti dok- toija Mortimerja zaradi izkopavanja prcdzgodovin- «Rili 'obanj v l>ong- Downu, kj(4r je bre/ dovoljonja najbližjih sorodnikov odprl grob. Gospod Frankland prinaša nekaj spremembe v naše vse preveč moiio- tono življenje in skrbi za, hudomušnost, ki je tu prav zares potrobna. In zdaj, ko sem ti povedal vse o pobeglem kaz- njencu, o Stapletonovih, doktorju Mortimerju in go- spodu iranklandu z Lasterhalla, ti bom ob koncu sporocil šo najvažnejši del svojega obvestila in ti javil nekaj novega o Barrymorovih, posebno pa o nokom presenetljivem preobratu, ki ga je prinesla minula noč. Najjjrej šo nekaj o brzojavki, ki si jo poslal iz Iondona, da bi se prepričal, ali je bil Barrymore res doma, ali ne. Kakor sem ti že sporoCil, sledi iz izpo- vedi grimpenskega poštarja, da ni nikakega jasnega dokaza za eno ali drugo. Povedal sem siru Henryju, kako stvari stoje, in po svoji odkritosrčni navadi je takoj poklica! Barrymora in ga vprašal, ali je brzo- javko sam sprcjel. Sluga je na to vprašanje prltrdil, >Ali vam jo jo fant sam izročil?« ga je baronet, iz- prašoval. Uajiymoro ga je. začmlono pogledal, malo po- mislil in nato rekel: »No, takrat sem bil ravno na podstreSju in žena mi jo je prinesla.« »Ali ste sami odgovorili?« »Ne! Rekel sem ženi, kaj naj odgovoii, in šla je dol, da bi napisala.« Žvečer se je Barrymoro sam vrnil k umu vpra- šanju in rekel: »Ne morem vas prav razumeti, kaj mislite s svo- jim povpraSevanjem, sir Henry. Saj mi s tern niste mislili oCitati, da sent zlorabil vaše zaupanje?« Sir Henry mu je moral zagotoviti, da ni tako mislil, in mu je dal, da bi ga pomiril, nekaj svoje stare obloke. Ravno danes je nanireC ])rišla iz Lon- dona njegova nova garderoba. Stran 4. »Nova Doba« 12. II. 1932. Štev. 13 ÜPl nmi poliic za dame in gospude z namestitvijo pletilnega stroja v hisi. Zajamčen ZMslužek okrog 1500 Din niesečno, ker od- kupujemo dogotovljene stvari, plaCu- jemo dnino za pletenje in poSiljamo materijal za pletenine. Pišite še danes za bre^plnčne prospekte na nastov: Domnča pletilna industrija Stev. 68 Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva 2 Zanesfjiva kubarica ki zna voditi samostojno gospodinjstvo, se spreime t;>k-oj aii pozneie k dvema osebama v Celju. Plača do do^ovoru. Pismene ponuclbe pod znac'^'o »Kuha- rich« na upravo lista. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem elektric- nem pražarju. Karot Lotbner, Celje Kralja Petra c. 17. - Pri ,,Z«oncu" Delikatese, specerija, semena. Lepa opremljena soba s posebmm vhodom, clekrično razsvetljavo, v sredini mesta, se takoj odda. Naslov v upravi lista. in okrog 800 m2 za vrt (že obdelan) se da v tičjjein. Vrt že od rnarca na razpolago. Stanovanje v mansardi, 2 s>bj m kuhinja takoj, spodnjc, 2 vefji sobi, kabinet, kuhi- nja od maja dalje. Ob Ljubljmiski cesti 1. avtobusna postaja \z Celja, 20 niinut hoda od kolodvora. Elektr. luč tudi zgoraj. Priti- kiitie. Voda pri hiši. Nasiov v upravi lista. Za dobro ureditev hotelov, restavra- cij in stanovani so nupio potrebna dobra ogledola brušene sienlene plošče, ravne, upog- njene, led» no ali matnane. Vsleklenie v medi. Opioče anje zidov s stekle- nimi ploACami razruh bni in gararantirano solidno pri tvrdki FR\N)O jURie strojno mizarstvo Celje, Manborska cesta St. 14 PiSite dopisnico in prepričajte se -- ne bo Vani žal. Vljudno sporočam cenj. strfinkam da scm otvoril v Celju na Dečko- vem trgu St. 4 civilno in uojaško krojaško delavnico Delo prvovrstno! Nizke cene! Se priporočam s spoštovanjem FRANC GORiČAN Za mehfca barvma tla prvovrstno »redstvo „KOMET" barvan tekoči vosek Navadna barvana tla se V;im svetijo, kakor nalbolj nogovan parket l>toč>isnu tla po- baivate, obr^bljene plasti popravite. Zarlo- stuje bela nvhka tla impregn rati s »KO- MET« barvanim lekočim vo^kom brez dru- gt-ga pripomočka. Za ra»kett- p- ipor- 6 m nrbarvan tekoči «os k ,,KOMET". Zaloga DrayO Žnda^ič, Celje Javno ak(adiače. Magrobni venci, trakovi s tiskorn in vse žalne potrebščine ter velika zaloga mrtvsdk ih krst v vsaki velikosti v manufakturni in modni trgovini FR. KARBEUrZ, CELJE, Kra ja Petra cesta 3. LIPTON'S P-poff svetovne znamke, 6<*ja ter odprte fine mesanice s Pecoe cvetom Oafj^cl ng, A*sam ltd. dobite ori tvrdki Ivan Ravnikar, Celje w%___LMi_j-i.€J8i.jT--i#-TL. *m**.9 Cenj. občinstvo vljudno npozarjam, d;i imam v MrTGJßriCaJie Se I svup his. v CELJU, KBALJA PETRA c 37 laslno tne»ari{ot preKasevalnicu in gostilno pri „feletiu4* / izborno kuhinjo. Cene konkurenCne. Specijaliteta blaga zaj.irtičena. Pmdfija I lacja na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporuča fosip Goreniah, ZAHVÄLA Moj pokojni brat g. Maks Detiček je bil za slučaj snirti zavarovan pri Trgovski Samopomoči, reg. pomožni bl.ig jni v M a r i b o r u. Navedfrii zavod mi je kulantno izplac'al po snirti biata meni pripadajočo znatno posmrtnino, za kar se zavodu riajlepSe zahvaljujetn in ga vsem krogoin toplo priporocam. CELJE, 10. februarja 1932. Mirko D?fič«-lc, sodti'k okrožnega sodtšča V 7adevi konkurza tvrdke Vučko & d' ug v Ce»)u se bo vr§ila rax.' prodaja bl *g* cine 22 1, m dopoldne ob 9 v prej^njem tr^ov- skem lokalu na K alja Petna cesti St. 29. Blago se bo prodalo bodisi na debelo ali pa, ako bl bil uspeh boljši, tudi v celoti. Dr. Juro H fcšovec, konk. upravitel}. Franjo Dolžan ^S» kleparstvo. vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema «sa v zgoraj navedene stroke jpadajoča dela in poprawila. — Cene zmerne. Post eib točna in - o id>ia ! Telefon At. 245 Za veselice priporočamo: Papirnate krožnike „ scrvlfete Vstopnice za veselice Veletrgovina s papirjem Goricar & Lcskovšek, Celje Kreppaplr v vseh barvah Koi.feti Serpentine čepice Bombice Uinho Kukovfc, rhi. Monces.mgstn' teso^sHi mijster na Lagj UPI r^lill 'ZVsšuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll I U-ljU hiše, \ile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in je^ov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni raeun štev. 14 737 Gradnjo elekfričttih centraB, telefonov in signalnih napräv, popravila motorjev, generatorjev In vsa v to stroko spiidajočfi popravila izvršuje zelo poceni in strokovnjaško z garancijo FDOMT RFI Ills konc. el«kt«*utehniLno podj«tje PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CEUf Sprejema hranilne vloga na knjižice in tekoči račun ¦ Dovoljuje hipotečna in ko- munalna posojila ¦ Izvršuje vse v denarno stroko spa- dajoče posle najkulantneje Za vloge jamči D«*avska banovina z vsem svo|im premoženjem in vso davčno - močjo = ZAHVALA Ob bridki izgubi svojega nepozabnega sina Ratka se iskreno zahval|ujem zdravniku L. dr. S. Iviču v Celju za za njegovo požrtvovalnosf, skrb in trud, da ozdravi mojega sina. — Zahval)ujem se tudi vsem prijateliem in znan- cem, ki so soremili mo|ega sina na zadnji poti in ki so me v teh težk h urah tolažili. Men ija Lugrer Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »iNove Uobe« in Zvezno tiskai'iio MÜan četina. — Oba v Celju.