št. 41.
Nedelja 2T. oktobra
1935
Janez Rožencvet:
Kraljevska kri
Sicer je potem večkrat poizkusil prstan nazaj nesti, toda služinčad gostov, ki se je vrnila iz mesta ter pripravljala gospodi postelje, ga je vsakokrat motila. V stiski si je nesrečni kuhar želel, da bi se spremenil v vrabca ali kateregakoli neznatnega ptiča, toda želja se mu ni
In tako si radovedni kuhar iz svoje zadrege ni vedel drugače pomagati, kakor da je potisnil prstan v testo hlebca, kakršne so v kraljevem gradu vsak dan pekli za siromake. Zdaj je nesrečnežu malo odleglo.
Vitez Zmajevec ta večer ni iskal prst*-
izpolnila. Saj bi si s prstanom niti ne mogel pomagati, če bi njegovo skrivnostno moč poznal. Kuhar ni bil kraljevske krvi, starodavni indijski prstan pa m tratil svoje čudežne sile za navadne Zemljane. ,	%
na. V gradu kralja Vladislava se mu jfi zdel dovolj varen pred tatovi in. razen-tega mu je bilo kaj več na misli. Sicer se je moral pa predvsem prepričati, če so mu orožarji in oprode pripravili vse potrebno za turnir, ter iti potem zgo-
daj spat, da se je za težko borbo spočil.
In po tej noči je napočil dan, katerega je vse napeto pričakovalo. Dan, ki je bil določen za višek vseh slavnosti, dan, ki je za tega ali onega pomenil usodni tre-notek življenja, za veliko množico pa najbolj prijetno in dražljivo zabavo, po kateri naj bi se od dne do dne stopnjevano razburjenje v človeku blagodejno poleglo, nakar bi se prijetno utrujen spet lahko povrnil k opravkom vsakdanjega življenja.
Ves čas turnirja so se vitezi pridno vadili za to tekmo. Čeprav pri teh vajah ni šlo tako zares, so vendar lahko kolikortoliko precenili sami sebe, nasprotnike in konje. Zato je nekaj prijav-ljencev že prej, nekaj pa z raznimi izgovori še zadnji hip odstopilo.
In tako se je zbralo ta dan v turnir-ski ogradi šestnajst junakov v oklepih in šlemih na težkih konjih. Tudi konji so imeli glave in prsi z oklepi zavarovane. Za vitezi so stali njih oprode s sulicami. Teh šestnajst udeležencev so z žrebom razdelili na štiri skupine po štiri. V vseh skupinah so bili kraljeviči pomešani z vitezi. Potem so izžrebali pare in slučaj je nanesel, da je dobil vitez Zmajevec, ki je bil v prvi skupini, za prvega nasprotnika najsilnejšega viteza.
»Slaba mu kaže!« — so s prikrito škodoželjnostjo dejali zavidljivci.
»Ne, sreča ga ne bo zapustila!« so dejali drugi, ki so mlademu junaku res dobro želeli.
Tako si je mislila tudi kraljica turnirja, ki je prebledela, ko se je s temno-sinjim trakom okrašeni vitez Zmajevec še enkrat zaupno ozrl k nji.
Bojevati sta se imela po dva para hkrati; najprej po žrebu, potem zmagovalec z zmagovalcem, poraženec s poražencem in v tretje vsak s tistim, s katerim se v prvih dveh bojih še ni bil pomeril. Tako so si stali v ogradi z zaprtimi vizirji nasproti štirje vitezi, ki so tesneje poprijemali za boj nastavljene sulice in čakali znaka za spopad. S sedežev na vseh straneh ograde je zrla nanje množica plemenite gospode in žlahtne gospodične so drhtele od užitka, ki jim ga je na varnih, visokih sedežih obetal težki in nevarni boj drznih vitezov.
Trobente so zadonele in vse oči so se uprle v viteza Zmajevca in njegovega strašnega nasprotnika.
»Za čast in slavo prejasne kraljice Ti-homile!« — je vzkliknil vitez Zmajevec
ter spodbodel brabantskega žrebca, da se je oblak pokadil za njim. Hip nato se je razlegel strašen tresk in žlahtnim gospodičnam se je zdelo, da se je zemlja zamajala. Zamižale so in zatrepetale,# a ko so odprle oči, so videle čudo.
Obema nasprotnikoma so se sulice zdrobile, toda mladi junak je čvrsto vzdržal strašni sunek silnega viteza. Niti za las ni omahnil in tudi ni odprl vizir-ja. Z navdušenimi vzkliki so podžigale njegov pogum, a oprode so prinesli nove, še močnejše sulice, in viteza sta se v drugo spopadla.
To pot so močno okovane sulice izdr-žale ali junaka tudi. Vsem je zastajala sapa, ko so gledali, kako se udirajo konjem kopita v pesek, ko se junaka trudita, da bi drug drugega z mesta ali s sedla premaknila. Končno so pri prestopanju konj sulice zdrknile z oklepov in nobenemu se ni posrečilo, da bi jo vnovič zastavil v nasprotnikov oklep.
Zasukala sta se ter se spoprijela v tretje. Zdaj je nasprotnikova sulica spodrsnila od oklepa viteza Zmajevca, medtem ko je on nasprotnika zadel s tako močjo, da je njegov konj z zadnjimi nogami klecnil. Toda stari vitez je bil v resnici silen. Ni omahnil, temveč v hipu potegnil konja par korakov nazaj, da se popravi in plane lahko spet naprej. Ali vitez Zmajevec se je prisebno hkrati pognal za njim, zastavil v zaletu vnovič sulico v njegoy oklep, to pot na nevarnejšem mestu, pod vratom, in v trenotku se je zgodilo, česar resni ljudje niso nikoli pričakovali: Slavni in junaški vitez je omahnil s sedla, premagan od mladega, neznanega nasprotnika.
Ročno so ga prestregli njegovi oprode, da si ne bi v nerodni železni opravi pri padcu zlomil tilnika.
Navdušeno ploskanje in vzklikanje je pozdravilo zmagovitega viteza Zmajevca, in razen razsodnikov ni menda nihče vedel, kako se je boril drugi par, ki je medtem tudi že boj dokončal. Z grab-ljami so zravnali razkopani in raztep-tani pesek, nasprotniki so se premenjali in spet so se vse oči uprle v viteza Zmajevca.
Drugega nasprotnika je vitez Zmajevec že v prvem spopadu s sedla pahnil, ker pač ni tako čvrsto sedel kakor prvi.
(Dalje priihodn |ič)
Jna Slo/eancva t
CpMsfec®
Dan Vseh svetih je bil deževen in mrk' ves zavit v sivi pajčolan žalosti. Zvonovi so jokali, neprestano pretresljivo jokali. Povsod, kamor si se ozrl, si srečal misel na smrt; na zapuščenih poljih, na žoltem, umirajočem listju dreves in v mrkih obrazih ljudi, hitečih na pokopališče-
Njiva mrtvih pa je bila vsa v cvetju nocoj. Na grobovih so cvele rože, rdeče in bele, povezane v šopke in vpletene v vence. In poleg so gorele lučke. Topla, nikoli minljiva ljubezen živih do mrtvih je bila v njih.
Le grobelt male Marjetice je bil zapuščen. Ne svečke^ ne cvetke ni bilo na njem.
sposke viile sredi mesta. Z drhtečim srcem je čakala. V vratih je zaškrtal ključ, služkinja je odprla.
»Obleko sem prinesla za milostijivo gospo. In tu je račun.«
Služkinja je prevzela obleko.
»Dobro. Račun bo pa jutri gospa pou ravnala. Zdaj jih ni doma.«
»Joj,« 'se je prestrašila, »jaz sem pa mislila, da bom takoj dobila. Kaj res vsaj nekaj ni bi mogla takoj dobiti?«
Deikle jo je jezno zavrnilo.
»Saj boste jutri dobili. Kaj mislite, da vam bo gospa dolžna ostala?«
In vrata so se zaprla.
Vsa skrašena je stala MarjeiMna mama pred lepo gosposko vilo. Zaihte.
Kaj je pozabila mamica na svojo Marjetico? Ali je tako hitro zamrl spomin na njo, ki jo je nazivala svojo edino vrečico?
Ne! Ne!
Daleč v predmestju, v tesni pod-strešnici je šivala Marjetkina mama. Nizko se je sklanjala nad delo in hitela, hitela. Prsti so ji mrzlično in vešče hiteli po mehki volneni tkanini. Skoro bo gotova obleka, ki jo je naročila lepa bogata gospa. Vso noč in ves dan je sedela pri delu. da bi bila obleka čimprej gotova. Da bi jo mogla čimprej izročiti lepi gosoei in prejeti plačilo. Da bi kupila cvetja in svečk za Mar. jetkin grob. Da, zato je hitela.
Končno je bila obleka sešita in zlikana- Mračilo se ie že, ko je pozvonila Marjetkina mama na vratih lepe go-
la je- »Marjetica, ti moja mrtva sreči-ca, niič cvetk, nič lučk ne bo mogla mamica položiti danes na tvoj grobek.«
Odtavala je proti pokopališču. Mračilo se je vse bolj in njiva mrtvih je bila zapuščena in tiha. Samo lučke so drhtele na grobeh in cvetke so dehtele.
Hitela je mimo mramornilh kamnov in križev, mimo sanjajočih cipres in žalobno sklonjenih vrb žalujk- Tam v desnem kotu prav ob zidu je bdi Mar-jetkin grobek. Lah^o ga je našla saj je bil ediini, na katerem ni gorela lučka. Vrgla se je na mrzlo prst in bridko zaihtela.
»Marjetica, ti moja mrtva srečica,« je iihtela, »odpusti, odpusti svoji nesrečni mamici, ker ti ni grobka okitila s cvetkami in ni prižgala na njem lučke. Vso noč m ves dan sem nevz-
držema sedela pri delu, da bi ti mogla prinesti cvetk in lučk-o, pa zaman. Mar. jetica dušica, odpusti odpusti.«
Tako je jokala in tožila svojemu mrtvemu detetu sama ni vedela kako dolgo. Njene vroče solze so močile prst, ki je postajala vse mehkejša in toplejša. Nastala )e noč, temna, oblač. na- Za hip so se oblaki malo razdelili. Dve zvezdici sta se mežikaje zagledali na zemljo.
»Čigav je grob na katerem joka ta žena?« je vprašala prva drugo.
»Od dušice Marjetice — in žena. ki joka na njem je njena mama.«
Se svetle ie 9ta zablesteli zvezdici.
Lučke na grobe h so dogorevale in ugašale. Cvetke so venele in niso več dehtele. Marjetkira mama pa je še vedno ihtela na njenem grobu.
Kar je ves Marietkin grobek zažarel v silni luči in jokajoči Mar i et kini mami je za hip obetalo srce od začudenja. Kaj je videla: iz prsti, namočene od njenih solz so poganjale rdeče omamno dehteče rože in ce v h inu rakove tale. Kmalu jih ie bil ve« grobek t»ln Zdajci so ee rože razdelile in iz njih je vrtala Marjetica r>rav taka. kot ie bila tisti dan. k^ umrla in je vse dolge samotnp dni nosila niena mamica v svoiih mislih in srcu. Tn krrf
Sklenili smo da preživimo počitnice v šotorih, in da bi bila vsa stvar malce bolj zabavna smo ustanovili dva tabora, ki sta svoje šotore postavila dva kilometra drug od drugega, ter si nato napovedala vojno. Vendar, nikar si. za božjo voljo, ne mislite, da smo se tol. kli prav vsako uro podnevi in ponoči. Čez dan smo živeli v nailepši slogi to. da brž ko se je zmračilo, smo proglasili "o in o stan-5« Potem, ie bilo vse nri. za deva?) ie tahora le to kako bi prevalili nasnro+nika.
V moiem taboru ie bil med drugimi tudi Janez, fant od fare. in po našem mnenfu tuji velik vrfišoak pred gospodom (Vabili =mr eorp upov nanj. to. da- Rog nam nomas-ai' ITrezali smo se. Kakor ie kazalo se ie navide? 7animai le za svoVea rma^a "a noprav lifil od 7nr" do rvrpVa Ve ni~o5nie ne grožnje ga niso mogle geniti. da bi bi™ nemarno reč pustil pri miru in se pri-
nekdaj se je oklenila mamice, se stisni, la k njej in jo poljubila:
»Mamica, ti moja zlata, edina, naj. boljša!«	_____
»Dete, dete moje!«
Končno se je mamica osvestila in vprašala:
»Dušica Marjetica povej mi. odkod so se vzele te rože in ta luč na tvojem grobu?«
»Ti, mamica si mi jih dala. Iz tvojih solz so vzrastle in ta luč je tvoja ljubezen sama Kaj mi ie treba drugih cvetk in luči. ko je tvoja ljubezen naj. lepša roža in najsvetlejša luč. Hvala ti. mamica, hvala!«
še enkrat ie objela dušica Marietica svoio mamico, potem pa ie izsrinila.
Ko ie Marietkina mama odbaiala s pokopališča =»o že na vseh srobeh ugasnile luči ®amn Marietkin grobek je ža"»' v luči mate»rie ljubezni
Zvezdici na nebu sta že vedno blesteli.
»Ali je na svetu še kaj lepšega in silneišeo-a kot ie materina ljubeč" ie vprašala prva du?o
»No'« ie odkimala druga.
»Potem =va videli najlepše. Skrijva se.«
Tn zvezdici sta utonili za ob!sV°
tnanecrš
družil našim ponočnim izvidoiškim po. hodom Zmerai se je udeleževal vojnega posvetovanja.
Naj smo si kakorkoli trudili in napravili še tako prevejane načrte niko. li nam ni uspelo, da bd sovražnika dobili v pest. Celo tedaj, kadar smo se na svoja izvidniška pota odpravili pozno
ponoči v varstvu teme, vselej smo sovražnika našli na mestu. Lahko sd misli, te, da smo se nemalo jezili! Toda nocoj smo sklenili, da ponovno poskusimo svojo srečo. Sredi noči smo se, otrpli od mraza, skobacali iz svojih spalnih
a b
c ch
i 3
e f 8 h i J k 1
o P
g
r s t, u v w
X
7.
u z a
0
f
a
vreč in se pričeli plaziti še napol speč skozi grmičevje za svojim voditeljem. Toliko da smo spanec z oči malce pre. gnali, smo Janezu ki je, lenoba grda ostal v svoji spalni vreči, kar pošteno zavidali sladke urice najlepšega spanja. Na nekem mestu smo se morali usta-
do naših vzkliknil: »Gromska strela! Saj to je videti kakor svetlobni signal! To je Janezovo maslo, izdajalec!« Neslišno smo se splavali nazaj in glej, tam je stal leni Janez in manevriral s svojim zmajem. Zmaj je plaval visoko na črnem nebu pod njim je visela žepna svetilka in dajala Morsejeve telegrafske znake! Na priloženi sliki lahko vidite, kako preprosto je prebrisanec p »tuhtal svoj oddajni svetlobni aparat. Vrvico, na kateri je bil pripet zmaj, je bil Janez napeljal sikozi dve luknjači na žepni svetilki preko jeklenega peresa, ki je prišel v stik z baterijo, če je vrvico potegnil k sebi. Res, to si je bil imenitno izmislil! To mu moramo priznati, Morsejevo abecedo je znal veliko bolje nego mi zakaj tisto, kar je v naglici oddajal svojim tovarišem v nasprotjem taboru, smo mogli le napol
1
2
3
4
i
l 9
0 •
*
?
i
razumeti, tako naglo je šlo. Sicer si pa nismo prav nič belili las, da bi pobli-skavajoče se znake razbrali, temveč smo bliskovito vdrli iz grmovja, da bi Janeza po vseh pravilih umetnosti temeljito premlatili. Toda v zadnjem trenutku smo dali prednost milosti in ne
viti in kreniti v stran. Tedaj smo v svoje veliko začudenje odkrili, da je nekaj v zraku. nekaj, ki se neprenehoma pobliskuje in sveti. Nekaj trenutkov smo z odprtimi usti in z razširjenimi nosnicami zijali navzgor, dokler ni nek.
pravici, tako zelo nam je bila, po te-meljitejši preiskavi, všeč njegova bistra glavica. Po kratkem posvetovanju smo se proglasili za premagance in predlagali, da se za ostali del počitnic utaborimo pri sovražniku. Odslej smo
ponoči spali, mesto da hi vohunili in bili nazadnje še izdani.
Tako ni trajalo dolgo, pa smo znali vsi brez izjeme Morsejeve znake. Če se jih hočete naučiti: evo jih!
Poskusi o priliki napisati svoje ime narobe, torej v zrcalni pisavi. To je skoraj nemogoče, kajneda? Če pa položiš manjši košček papirja na čelo iin
JUTROVČI
Dragi stric Matic! Ponovno se ogla= šam v Tvojem »Mladem Jutru«, in Ti odgovorim na vprašanje kakšen poklic sem si izbral. Izbral sem si krojaški poklic, ker ga ima že moj oče. S tem poklicem sem popolnoma zadovoljen. Da se pa ne boš čudil, ker pravim, da sem si ga že izbral, Ti povem, da ne hodim več v šolo. Prav lepo Te pozdravlja
Josip Triplat, suknarski vajenec Moste št. 27 p. Žirovnica
Moj poklic ko dorastem. Najrajši bi postal inženjer. Pregledoval bi stroje v tovarnah, računal in pisal. Vendar pa ne morem nič gotovega povedati, ker ne vem kakšni časi bodo takrat in če bom sploh mogel doštudirati zakaj moj očka je že star in ljube mamice pa nimam več Lepo Te pozdravlja Tvoj bralec »Mladega Jutra«
Josip Cvetko, uč. 11. razr. real. gimn. v Kranju.
Našim ljubim bratom na Koroškem! Vsi čutimo z Vami in hrepenimo, da bi Vas objeli z veseljem, s kakršnim objame mati svojega otroka. Saj ve* mo, da Vi otroci koroške zemlje radi mislite na naše svobodne dneve, ki jih uživamo tu v lepi Jugoslaviji. Tu ži» vimo svobodni in veseli, ter se Vas venomer spominjamo. Pozdravljamo Vas
Učenci V. razr. narodne šole v Mozirju.
Dragi stric Matic! Živela sta oče in mati. Imela sta edino hčerko Metko. A kmalu je Metki umrla mama. Njen ( oče se je vnovič oženil in Metka je do* bila mačeho Kmalu nato se je rodila sestrica Klicali so jo Marjanco Met» ka je bila pridna, dobra in ljubezniva a Marjanca lena in hudobna. Mati je ljubila Marjanco a Metko je sovra*
poskušaš napisati nanj svoje ime, medtem ko gledaš v zrcalo, boš v svoje veliko začudenje brez oklevanja in kakor bi mignil izvedel to umetnijo, ki ti ie poprej delala toliko preglavic. Pri tej stvari je zanimivo to, da z lahkoto ugotovimo, kako velika je moč navade.
Zna si pomagati. Kadar se očetu mudi in steče v kopalnicp, tedaj izrabi Peter priliko za majhno veselo vožnjo.
\
CI PIŠEJO
žila. Nekoč ji je rekla mačeha sredi zi= me, naj gre v gozd po kostanj. Jokaje je Metka vzela košarico in odšla. Ga= žila je dolgo po snegu a kostanja ni dobila' nikjer. Žalostna se je vrnila domov k mačehi in potožila, da ni mogla nikjer najti kostanja. Hudobna mačeha je napodila ubogo deklico od hiše. Potrta je Metka zapustila dom in šla služit k dobrim ljudem za pasti* rico. Tam je živela bolj srečna kakor doma. V mraku zjutraj je odgnala 3 krave, 2 kozi in 2 ovci na pašo in zve= čer, se je s svojo čredico vesela vrnila. Bila je zdaj vedno srečna in zadovolji na. Marjanco in mačeho je Bog kazno* val s tem da je Marjanca oslepela.
Prav lepo Te pozdravlja, dragi stric Matic, Tvoja
Ani Pavlin, uč. IV. razr. vadn. v Ljubljani, Kumanovska 21
Pragi stric Matic! Pošiljam Ti sliko »Videm pri Krškem« in spis »Dogodek iz mojega detinstva«. Pišem Ti šele prvič in Te prosim, da mojega pisma ne vržeš v koš.
Dogodek iz mojega detinstva. Bilo mi je nekaj čez leto dni. Moj oče se je pripravljal, da gre v bližnje mestc* ce Kostanjevico po opravkih. Jokal sem. ker sem hotel iti z njim a ni nič pomagalo. Oče se je zmuznil iz hiše, med tem ko me je mama ujčkala. Vpregel je konja in se odpeljal. Ko mu je mama čez čas nehala ujčkati se še zmerom nisem potolažil Zunaj je bilo grdo vreme a jaz sem jo kar ubral za , očetom. Oče, ki je bil tedaj že dva kilometra od vasi se je spomnil, da je doma nekaj pozabil. Obrnil je konja in se vrnil proti domači vasi. Med potjo je pa srečal mene, vsega premočenega in premrlega. Hotel me je posaditi na voz a jaz sem se obrnil proč in rekel;
»Doben atek, kaj me pa nisi počakal!«
"Lepo Te pozdravlja
Jože Stritar, uč. lil. razr. mešč. šole v Krškem
Prva paša. Lansko leto sem bil v Ljutomeru na počitnicah. Bili so lepi dnevi, ki sem jih tam užival. Pasel sem dve kravici ob robu gozda. Težko sem se privadil živine. Izprva je šlo prav težko. Nekega jutra ženem, kakor po navadi, krave na pašo. Toda krav ni« sem mogel spraviti naprej. Pri vsaki njivi so se ustavile. Pri sosedovih so osmukale koruzo, pri Zvonarju so pa pulile repo. Kmalu je prišel mestni gla« var, ki je vse to videl, in me tako oštel da sem sklenil, da ne bom več gnal ži« vine na pašo.
Ocvirk Vasilij, uč. II. a razr. mesč. šol. na Viču — Glince c. XIII. št. 6
Jesenski čas. Vreme se je ohladilo. Prišla je hladna jesen. Listje je začelo rumeneti in odpadati. Medved si je že pripravil svoj brlog za zimsko spanje. Nastlal si je z listjem in si napolnil svojo klet s hrano. Ptičice so v slovo zapele pesem:
»Mrzla jesenska siapa je pripihala iin nas v južne kraje pregnala«.
Kotnik Vida, uč. slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje
JADRANSKO MORJE
Oj, ti prelepi naš Jadran kako si lep in krasanl Ves svet Te slavi in videti te želi. Rad bi te videl tudi jaz v vsej sinji krasotil Pri nas jesen je in mraz a ti se svetiš v solnčni lepoti!
Kotnik Maks, učenec slov. razr. v Mozlju, srez Kočevje
Dragi stric Matic! Mene najbolj ve« seli učiteljski poklic. Ta poklic je prav lep vendar ima kakor solnčne tako tu« di senčne strani. Lepo se mi zdi otroke učiti razne predmete, med tem ko mi kričanje otrok ni posebno všeč. Pod« učevala bi najrajši zemljepis. Ta pred« met mi zelo ugaja, ker v mislih lahko potujem iz kraja v kraj, iz države v državo. Bila bi stroga, dobra in pravic« na kar je glavno. Deco bi vodila ven v prosto naravo, naj se naskače in na« kriči. Učila bi najrajši četrti ali peti razred, ker tu otroci niso več tako to« poglavi, da bi se morala s kako rečjo
posebno truditi. Tako sem se že vži« vela v ta poklic, kakor da bi že kra« ljevala v kakem razredu. A do tega mi še dosti manjka, ker prvič nisem dobre glave, drugič je pa toliko brez« poselnih učiteljev, da bi morala dolgo čakati, da bi dobila primerno službo. Zato bom morala pač počakati in se pridno učiti. Lepo Te pozdravlja
Milena Vodopivec, dijakinja J1I c razr. drž. real. gimn. v Ljubljani Črnuče št.
1 p. Jezica pri Ljubljani
Li "jiica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili:
Čudežna vodica — gola je butica
Naš Vinko kupi steklenico z vonjavo, čudežno vodico: kdor plešasto glavo namaže, takoj se bujna rast pokaže.
Ta lična polna steklenica je shranjena samo za strica — le kje je mislil skrbni Vinko, da jo iztakne kosmatinko!
j£re 9
Ko medved z vodo se oblije, takoj se bujna rast razvije. To vam strmenje je veliko, poglejte — prosim — našo sliko!
Kako le naj kaznuje krivca? Ni dvoma, tu je treba brivca. Po škarje seže spretni Vinko in hitro gol je kosmatinko ...
sencaMt
REŠITEV DIAMANTA
Mož, mizar, Mozirje, žarka, rja.
REŠITEV KRIŽANKE II. Navpično: 1. tele; 2. zel; 3, v p,; i len.
Vodoravno: 2. zel; 3. Veles; 4. Ople-nac.