X. letnik.
Izhaja vsaki četrtek ol> II. ml dopoldne. U„l«>risl se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa /a celo. leto I krone, za pol leta i? ki oni Za ni a n j pieinožnc /n coli' leto krone m pni Ida K I '•)>' Za Nemčijo ji* cena listu 5 K. za dinge dežele izven Avstrijo ti K.
Rokopise sprejema uredništvo v Goric, dvorišče »v i Itlarii St e v 7
V Gorici, dno RO. oklobra 1902.
44 Številka.
%
u
rrw?
Naročnino in nastanila sprejema npravniStvo v Gorici, •^cmeniSka ulica 5.16 Posamezne številke <e prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-'<ališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu iRiva Corno) St. M po 8 vin.
Oglasi in poslanice <e računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H /in., dvakiat 12 vin. trikrat It) vin V f-
i"
o pogoilhl
Izdajatelj in odgovorr.i urednik: Ivan Bajl v GoricL^
Tiaka ..Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Boj alkoholizmu.
Je-li žgnnjc potrebno ali koristno?
Hvalili so žganje kot redilno, krop-čujočp in grejoče. Kaj pravijo učenjaki o tem V
Dr. A. Bar pravi: „Alkohol ni m-kako živilo v tem smislu, da podeljuje vstrHjnost k delu, ohran juje moč in zdravje; marveč ravno nasprotno vsemu temu je, kajti razdeva tein in vničuje zdravje*4.
..Prvo kar občuti žganjepivec44, pravi dr. Moller, je gorkota, odtod mnenje, da žganje ogreva telo in je dobro proti mrazu. Toplomer pa pri takem človeku kaže, da se je telesna toplota znižala Zato dajejo žganje mrzličnim ljudem. V severnih krajih oni, ki ne pijejo nobenega žganja, podnebje ložje prenašajo. Žganje ne pomaga pri prebavljanju: ..pokvari sokove, razdraži sluznico in ovira delovanje želodca. Moči, ki jih podeljuje žganje, niso resnične, marveč le navidezne in hipne. Žganje je slepar, in sicer zelo nevaren, ker je tako zapeljivo11.
Žganje ogreva le trenotno, ker razdraži živce, s čemur se pospešuje pretakanje krvi in dihanje; vsled tega pa se porabi več redilnih snovi, in, ko je včinek minil, nastopi utrujenost, počasno dihanje in radi tega mraz. Smrtni slučaji vsled zmrznenja so pogosto posledica vživ»nja žganja. Tudi občutek, da se moč pri žganjepitju pomnoži, izvira iz razdraženosti živcev; toda kmalu sledi temu onemoglost, in včinek je sličen onemu, ki ga udarci biča provzročijo pri konju. Tudi v vročini žganje ne koristi, ker razdraži in tako slabi. V mokroti *elo škoduje, ker odpira potne luknjice in tako odpira dosiop v telo škodljivim snovem.
V	močvirnih krajih Belgije je vojake, ki so zjutraj pili žganje, juko h tro popadla mrzlica.
Ako alkohol opisujemo kot škodljiv, nikakor nočemo stem ga pobijati kot
"listek.
Poboljšal se je.
Oskrbnik bližnje grajščine stal je v sobi gospe Nemčeve, ogledcal razne po sobi raztavljene predmete ter konečno spregovoril: „Toda, gospa Nemec, kako se je tekom petih let, odkar ni^em bil tokaj, v vaši hiši vse spremenilo ! Kako krušna pregrinjala ! kako dragoceno pohištvo ! Izboren glasovir ! Pozlačena ogledala, divne podobe, in vaša prodajalnica do cel& velikomestno vrejena : zadeti ste morali med tem ČHsom glavni dobitek v loteriji41.
Smehljaje odgovori Nemčevka, trgovka in krčmarica „pri zlati ribi1, dopadljivo ozrši. se po svoji krasni obleki : „Pogrešeno; jaz sploh ne stavim v loterijo.1*
,.Ne“, odgovori oskrbnik, kje pa zajemljete denar za tako razsipno hišno opravo?**
Pokazala je prodajalnico in na žgamarske steklenice in stekleničice ter smehljaje odgovorila : „Flike (desetice) žganjarskih norcev, flike žganjurskih norcev, mi polnijo mošnjiček*4.
Ta pogovor slišal je zanemarjen tesar, Jakob po imenu, ki je s steklenico v roki čakal v prodajalnici. Gospa Nemčeva ga je opazila in hitro vstopila v prodajalno vprašajoča:
zdravilo. Kar je zdravemu škodljivo, more bolniku pomagati. V lekarni imajo raznovrstne strupe, toda naloga zdravnikova je. jih predpisali kot zdravilo, in samo ob sebi je umevno, da se jih ne sme uporabljati kot navadno pijačo. Koristni so le tedaj, če se jih kol zdravilo, torej le izjemoma in na za vsaki slučaj primaren način zavžije.
Žganje in delavci.
Pogosto so hvalili žganje knt naravnost nepogrešljivo za mnoge vrste delavcev. In ta predsodek je večinoma tndi vzrok, da delavci žganje tako zlorabljajo. Čujmo, kaj nas o tem učita znanost in skušnja.
Dr. Stieglitz v Hanoveru našteje prav malo število onih, ki smejo žganje brez škode piti, taki namreč, ki so odrasli, krepki, ki opravljajo težko utrudljivo delo, pri tem pa morajo močno telesno trpeli ali pa so dolgo iz postavljeni mrzlemu zraku. In tem dovoljuje le požirek pravega žganja, kalprega smejo le parkrat na dan vžiti. „Toda44, pravi, ni pa res, da je žganje celo v takih razmerah in ob toliki omejitvi koristno ali celo ne-obhodno potrebno sredstvo. Drugi zdravniki gredo še dalje.
591 holandskih zdravnikov, njim na čelu profesorji vseučilišča v Amsterdamu izjavljajo: Zmotno je ljudsko mnenje, da je žganje, zmerno vživano, potrebno in breznevarno sredstvo za delavce v hudem mrazu ali vročini, ali za one, ki delajo v mokrotnem zraku, v vodi in močvirjih, ali imajo nezadostno hrano. Ne samo da temu predsoku nasprotuje skušnja, marveč gotovo je, da navada žganjepitja ravno nasprotno provzroči, kar delavci od žganja pričakujejo.
Delodajalci 106 tvornic iz najrazličnejših delov nemške države, ki imajo 103 500 delavcev, so izdali nasledno izjavo: Pijanci so za industrijsko delo ne-porabni, kmalu onemorejo, so obično
„No, dragi Jakob, kaj pa vi želite?41
..Za lliko žganja44, glasil se je kratek odgovor. In ko je denar za žganje položil na mizo, dostavil je resno : „To je poslednja (lika žganjarskega norca, ki sem jo izdal v svojem življenju.**
„Vrnil se je naravnost domov. Tinca, njegova žena, se je čudom čndila. in ko je že stal pred vrati, rekla je svojima hčerama: „Kaj neki to pomeni, da seje oče danes tako zgodaj vrnil domov.**
Jakob seje vsedel na klop ob p<’či. Poznalo se mu je, da ga hude misli mučijo. Kar zagleda Jožka, šestletnega sinčka, stoječega v kolu.
„Si bil že zopet poreden?*4 ogovori ga, pojdi sem in povej, kaj si hudega storil ?**
„Saj je že vse dobro, oglasi se Tinca, „Jožko bode sedaj pač priden, in storjenega nočemo več pogrevati.44
,.ln vendar bi rad vedel, kaj se je zgodilo,'4 reče Jakob ; „pojdi setu, Jožek, in povej mi !
Deček, ki je bil poslušen in odkritosrčen, vstopi se pred očeta in uravi : ,.Pek nam danes zvečer ni hotel več dali krulm ; mali naj popreje poplačajo dolg. Potem je dostavil, da dobro ve, da matere ne zadene krivda, marveč da vi ves denar zapijete. Mati niso črhnili niti besedice in ko so prišli domov, so bridko
počasni, nezanesljivi, prepirljivi, pogostim boleznim podvrženi ler težko za obvarovati pred nevarnostmi pri strojih. Tudi drugače spretne in voljne delavce pijača oHabi, njihovo delo začne nazadovati, zgodaj postanejo za delo nezmožni ter kvarijo druge delavce s slabim zgledom.
Kar velja o telesnem naporu, velja tudi o duševnem.
„Vsakdo“, pravi dr. Dunge, „ki je sam poskusil, mi bode pritrdil, da smo pri duševnem dolu zmožnejši za delo, če se vzdržimo alkoholičnih pijač. O tem vprašanju ni prepira. Alkohol ne korisli prav nič, ovira nas le pri duševnem in telesnem delu.*4
Predsednik Grant jew na podlagi skušnje v severno ameriški armadi prepovedal žganje. V Londonu so delavci, ki niso pili žganja stavili s delavci-žganje pivci, kateri v določenem času napravijo več opeke. Prvi so napravili nekaj tisoč opeke več kakor žginje pivci.
Ceste v nižam piačm.
Rednn potrebščina za vzdržavanje državnih cest znaša za leto 1903 12,167.146 K, medtem ko je znašala za preteklo lpto 1902 samo 11,759.467 K, torej 407.679 K manj. Od tega za leto 1903 preudarjenega zneska pride na Primorsko 480 800 K ; in sicer znaša prispevek mestnim občinam, skoz katere vodijo državne ceste. 8.440 K; gradba, poprava in najemščina od hiš ?& cestarje in skladišč bo zahtevala 3.460 K; gradivo za posipanje in tlakanje cest bo stalo 180000 K; navadno vzdržavanje cest in mostov požre 134.800 K; za kidanje snega na državnih cestah je pro-računjenib 17.000 K (to je potrebno posebno na Bovškem, kjer sneg navadno tako visoko pade, da ni mogoče vozili; pa tudi drugod v hribih, posebno na Tolminskem, se to dogaja); nižjemu osebju
jokali. Videl sem kako jim debele solze ronijo po licu. Tedaj sem postal jezen in sem začel zmrjati.*4
Oče Jakob je molčal, prebledel je in solza se mu je ukradla iz očesa. Globok izdih se mu je izvil iz prsi, vstal je, stopil k svoji ženi ter ji denar potisnil v roko rekoč: „Ljuba Tinca, tu imaš moj tedenski zaslužek, gospodinji z njim. Sedaj pa se obleci, jaz grem s teboj, poplačati hočeva dolg peku in nakup:ti potrebnega. Starega gospodarstva mora biti konec, za Nemčevko nimam več žganjarskih llik. Pojdiva mati, v prihodnje bodeš imela lepše dneve !“
Žena je bila vsa presunjena. Šla je v sobo, da se preobleče ; toda marala je poprej poklekniti. 0/tcolikrat je v tej sobici klečala in prosi>a ljubega Boga, naj iz ljubezni do nedolžnih otročičev spre-oberne moževo srce. Sedaj zopet kleči, da se nebeškemu Očetu zahvali za uslišano molitev. Mož in žena sta po dolgih letih skupaj šla po trgu, da nakupita potrebnih rečij.
Ko so se zvečer otroci podali k počitku, povedal je Jakob svoji ženi, kaj se je zgodilo.
„Bejede : flika žganjarskih norcev, ki jih je Nemčevka izgovorila, te besede ! so presunile mojo dušo ter mi ne gredo in pojdejo iz spomina. In vendar ima
pri gradbi in nadziranju državnih cest in mostov je odmerjenih 126.000 K; nagrade in podpore cestnemu osobju bodo znašale 2.900 K; nabava gradiva in cest-nih potrebščin bo zahtevala 6 600 K; za odkup zemljišč bo zadostovalo 100 K; razni stroški so preudarjeni na 1.500 K; skupaj, kakor zgoraj, 480,800 K. — Redni stroški za vzdržavanje državnih cest in mostov na Primorskem so se v zadnjih desetih letih podvojili, to pa radi tega, ker je bila ta stroka državne uprave na Primorskem v prejšnjih časih zanemarjena in ker so krajevne okoliščine take, da je gradba in vzdržavanje cest jako draga.
Izredna potrebščina za ceste v letu 1903 bo znašala 4,546 773 K; od teh pride na Primorsko 365400 K. Redna in izredna potrebščina za ceste v vsi državi bo znašala prihodnje leto 16 713.919 K, za P r i m o r s k o pa 846.200 K. Izredna potrebščina na Primorskem se porazdeli na razne ceste in kose cest, kakor sledi.
1. Kameniti most čez reko AvSo v Červinjanu je v slabem stana, preozek za sedanji promet in prenizek, ko Avša naraste; zato se zameni z novim železnim mostom, ki bo stal 50.000 K; v proračun za leto 1903 je sprejet prvi obrok v znesku 10.000 K.
2. Cesta s Kneže skoz Kluže do Bače ob Idriji — od okrajne ceste po baški do državne ceste po idrijski dolini — je neobhodno potrebna v olajšanje domačega prometa, kakor tudi v vojaškem oziru in radi bohinjske železnice, kateri treba dovažati raznih stvarij. Radi tega se bo gradila že to jesen; stroški so preudarjeni na 180.000 K; od teh prevzame država 81.000 K; ostalih
99.000	K plača železniško podjetje, oziroma nekaj tudi cestni odbor tolminski ; v državni proračun za leto 1903 je sprejet prvi obrok v znesku 16 200 K.
pravo. Norci so vsi, ki svoj krvavo zasluženi denar zapravljajo za tako nepotrebno, da škodljivo pijačo in radi žga-njepitja sami s svojci lakoto trpe. Dolgo sem dosedaj pripadal tem norcem in se hudo, hudo pogrešil nad teboj in najnimi otroci.u
Tinca je jokala samega veselja, objela svojega moža in ga prosila, naj storjeni sklep poboljšanja zvesto drži. Bil je tudi mož beseda. Mir in zadovoljnost sta se zopčt povrnila v hi3o.
Čez leto dni šla je Nemčevka memo vrta tesarja Jakoba. Oče in Otroci so ravno cvetice presajali in zalivali. Nem-ČPvkn je izrazila svoje začudanje, d i ji je Jakob postal nezvest in ne zahaja več v njeno žganjarno. On pa ji odgovori : „Gospa, poznali ste moje prejšne razmere, ko sem bil vaš vsakdanji gost, moji otroci razcapani in napol izstradani, moja žena je imela vedno objokane oči, moje ležišče je bila slama in nekoliko starih cap. Sedaj vidite zdrave, vesele otroke okoli mene, veselo ženo in hišo, v kateri sicer ni razkošnosti, pa je vse čedno in snažno, in kar je poglavitno, v tej hiši kraljuje edinost in zadovoljnost. Za vse to pa imam zahvaliti vas in vaše bahanje z llikaini žganjarskih norcev. Prosim Vas, povejte tudi ostal;m vašim gostom, kar ste tukaj videli in slišali.
3. Koroška državna Vesla ima pod Seli pri Platarju strm ovinek, ki promet
ico otežuje; zalo je vlada sklenila, da ga odpravi. Vse delo je proračunjeno na 36.600 K; v proračun za leto 1902 je bil postavljen prvi obrok v znesku 10.000 K; v proračun za leto 1903 je sprejet drugi obrok v znesku 16.000 K; ostalo pride v proračun za leto 1904.
4. Okrajna cesta ob hribu sv. J u-r i j a pri Bračanu blizu Korenina se mora preložiti, ker je prestrma in slaba. Stroški bodo znašali 30.800 K; k tem bo prispevala država 16.000 K; prvi obrok v znesku 8.000 K je bil sprejet v proračun za leto 1902, drugi obrok v enakem znesku pa v proračun za leto 1903. Ostalo prevzameta d'žela in koreninski okraj.
5. Državna cesla F i a n o(n a pri Lovrani v Istri je med kilometrom 680 in 584 preozka; njeno razširjenje bo stalo 32800 K. Prvi in drugi obrok v skupnem znesku 28.200 K sla bila postavljena v proračuna za leti 1901 in 1902; ostali znesek 4600 K se nahaja v proračunu za leto 1903.
6. Okrajna cesta med Barbano in Labinom (Albona) v Istri je v na-rodno-gospodarskem in v vojaškem pogledu velike važnosti; a potrebna je poprave, ki je proračunjena na 305.344 K. Država bo prispevala k delu z zneskom 140.000 K; ostali znesek 165.344 K se razdeli v enakih delih med prizadele občine in med istrsko deželo. Državni proračuni za leta 1900, 1901 in 1902 so imeli obroke po 20.000 K za to cesto; enak znesek je sprejet v proračun za leto 1903.
7. Državna cesta, ki pelje iz Trsta v Pulj, potrebuje od kilometra 08 do 2-7 poprav, ki bodo stale 624.000 K. Država bo prispevala znesek 285.000 K ; drugo plača mestna občina tržaška.
V	državne proračune za leta 1900,1901 in 1902 so bili sprejeti državni prispevki po 42.000 K; enak znesek bo nahaja v proračunu za leto 1903. (Dalje pride.)
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji dne 21. t m. je ministerski predsednik predložil zakonski načrt proti pijančevanju. Po raznih interpelacijah so razpravljali o nujnem predlogu posl. Hruby-ja glede jezikovnih razmer v Šleziji. Ob tej razpravi je prišlo do burnih prizorov med Čehi in Nemci. Najprvo so socijalni de-mokratje motili dr. Dyka, češ da je dunajske Čehe hotel prodati kršč. socijali-Btom. Potem so Vsenemci razsajali proti češkemu govoru posl. Sehnala. Čehe na-žemo z ušivci. Nato sta se najprvo zmr-jala in potem dejansko spopadla Nemec Albrecht in Čeh Breznovski. Ko je Sehnal dejanjsko popravljal in sicer v češkem jeziku, začeli so Vsenemci zopet razsajati. Nujnost Hrubyjevega predloga je bila odklonjena.
Seja dne 23. L m. je bila kratka. Zbornica je sprejela predlog ustavnega odseka, da se razveljavi disciplinarna razsodba Lvovskega nadsodišča, s katero je bil drž. poslanec in drž. sodni svetnik Lupu odpuščen iz službe. Potem je sklepala zbornica o odpravi § 14. Ker je bila zbornica nesklepčna, se je seja zaključila.
V	petkovi seji je interpeliral poslanec Spinčič radi dogodkov pri porotni obravnavi proti morilcu Škrku v Trstu. Zbornica je sprejela nujnost Klofačevega predloga glede oskrbljenja z delom praž-kih brezposelnih delavcev. Zbornica je razpravljala o nujnih predlogih posl. Ro-manezuka in tov. glede kmečkega štrajka v Galiciji. Razprava se je nadaljevala tudi v seji od torka.
Notr^jni politični polož*y. — Napetost, ki je zavladala med Čehi in med dr. Koerberjem, traja še vedno. Med vlado in čehi so se vsaj navidez dogovori pretrgali. Parlamentarna kriza je torej še vedno na dnevnem redu. Čudno pa je to, da so v zadnjih dneh potihnile govorice o razpustu državnega zbora. Saj bi pa ta razpust dr. Koerberju nič ne hasnil, ter bi poslali Cehi v državni zbor skoro vse sedanje zastopnike kakor je pokazal sklep, katerega so storili Mla-dočehi, agrarci in češki narodno soci-jalisti, češ da preneha pri eventualnih novih državnozborskih volitvah vsaki volilni boj med temi strankami. Mogoče da prinese nekoliko več luči v sedanji zmedeno parlamentarno situvacijo nova dr. Koerberjeva izjava pri razpravi o njegovem zadnjem govoru tičočim se načel po katerih je mislil on uravnati jezikovno vprašanje na Češkem.
(inspodska sbornica. — Gospodska zbornica je imela v soboto popoludno svojo sejo. Razpravljala je v tej seji o zakonskem načrtu gledč terminske trgovine z žitom. Ko je prišlo do glasovanja spričalo se je, da je zbornica nesklepčna. Zato se je zaključila in se določila prihodnja seja na dan 5. novembra.
Poljski klub. — Minulo soboto se je poljski klub posvetoval, kako politiko naj nastopi proti vladi. Razni člani tega kluba so ostro obsojali sedanjo politiko vlade. Posebno so dokazovali, da hoče vlada, kakor to dokazujejo temeljna načela, katera je dr. Korber priobčil zaupnikom čeških in nemških državnozborskih klubov, vtihotapiti nemščino kot državni jezik. Ti klubovi člani so bili mnenja, da bi morali Poljaki stopiti v opozicijo proti sedanji vladi. Seveda do takega sklepa ni prišlo, ampak poljski klub je sklenil, da se Po-jaki za sedtg ne obrnejo na nobeno stran, ter, da hočejo še počakati predno se izrekč za kako določno postopanje.
Deželnozborske volitve na Moravskem. — Razmerje med Čehi in Nemci v Moravskem deželnem zboru bode po sedanjih deželnozborskih vo'itvah ostalo skoraj ravno (sto kakor poprej. Le v skupini mest so Čehi odvzeli Nemcem jeden mandat. Poprej je bilo v tej volilni skupini izvoljenih 19 Nemcev in 12 Čehov. Pri sedanjih volitvah pa so Nemci zmagali v 18 volilnih okrajih, a Čehi v 13. Moravski deželni zbor šteje vsega skupAj 100 poslancev. Nemci jih imajo z usta-vovernim posestvom vred 49, Čehi pa 45, vračunajoč dva virilna glasova. Šest poslancev iz veleposestva pa pripada k ta-kozvani srednji stranki, ki pa v narodnih vprašanjih glasujejo vedno z Nemci.
Na Irskem vr£. — Irsko gibanje dela Angležem čim večjo preglavico. Prišlo je celo do tega, da je angleška vlada prepovedala prosti uvoz vsakoršnega orožja v Irsko.
Poskpšen napad na predsednika frnneoske republike Loubeta. — V sredo zjutraj je aretirala v Parizu policija nekega nevarnega anarhista, ko se je plezal po zidu in hotel skočili v vrt nahajoč se pri stanovanju predsednika Loubeta. Predsednik Loubet se navadno vsako jutro sprehaja po svojem vrtu. Aretirani anarhist ga je hotel tam počakat', da bi ga napadel. Pri anarhistu so našli bodalo in nabasan revolver.
Francoski ministerski svet. — Francoski ministerski svet se je bavil te dni s skupno pritožbo 72 francoskih škofov, naperjeno proti vladni politiki gledč kongregacijskih šol na Francoskem. Ministerski svet je sklenil, da se začne proti škofom disciplinarno postopati. Kakor se vidi, so začeli Francozi spet noreti.
Novice.
Tržnfiki namestnik grof Goess se je danes povrnil v Trst in prevzame zopet vodstvo vladnih poslov. V poučenih krogih se trdi, da uživa namestnik na merodajnem mestu posebno zaupanje.
Odlikovanje. — Nj. Vel. cesar je podelil zapovedniku tukajšnjega pešpolka št. 47 polkovniku gosp. Hugonu pl. Leebu red železne krone III. vrste.
Duhovniške vesti. — Č. g. Vinko Vodopivec je imenovan za kapelana v Kamnjem. — Č. g. Peter Šorli, kapelan v Bovcu, je imenovan c. in kr. vojaškim kapelanom II. vrste v rezervi.
Umrl je 28. t. m. v tukajšni bolnišnici monsignor Orbanič Josip, častni kamornik Nj. Svet. in prošt Pa-zinski v Istri, star 63 let, rojen v Pazinu 22. okt. 1839. Bolehal je 2 leti za rartvo-udom v možganih v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov. Pogreb bo danes ob 2 pop. Tamošnji čč. gospodje: Mandič Ivan, župni upravitelj; Mizzan in Suplino umirovljena župnika, ter gg. Coinisso in Nicich ključarja, ki so zadržani osebno udeležiti se pogreba, prosili so brzojavno mons. dr. Jos. Gabrievčič-a, vodjo bo-goslovnice, da jih zastopa
Umrl je v noči od četrtka na petek tukajšnji hišni posestnik in lastnik tiskarne g. dr. Eduard Seitz v 72-letu svoje dobe.
G. dr. Šušteršiča so prepeljali v Ljubljano. Zdravnika, ki sta ga pregledala v Ljubljani sta izjavila, da utegne biti kost počena in bo zdravljenje trajalo več tednov. Telegrafično je vprašal o stanju bolezni tudi min. predsednik dr.pl. Korber.
God sv. Karola Bor. ki je patron semeniške kapele, praznuje bogoslovnica
4.	nor. se slovesno sv. mašo ob 9. uri.
G. dr. Jožef Srcbernič naredil je minole dni strogi profesorski izpit na Dunaju. Častitamol
Obiskala sta včeraj prevzvišenega knezo-nadškofa knezo-škof ljubljanski dr. Jeglič in tržaški škof dr. Nagi.
Sankcijonlran zakon. — »Wiener Zeitung44 javlja, da je Nj. Vel. sankcijo-n ral načrt zakona, vsprejet od deželnega zbora goriškega, s katerim se uvršča v kategorijo konkurenčnih cest tista cestna črta, ki se pri Dobravi odstranja od konkurenčne ceste Št. Peter-Dornberg in vodi do državne ceste pri Ozeljanu, in ki se oddelja od Sv. Lucije do šole v Šempasu.
Za „Alojzijeviščc“ so našemu uredništvu vročili: č. g. Jožef Vidmar, vikar, v Gorenjepolju mesto venca na grob dr. J. Pavlico 10 K (11 K za ,.Šol. DomH in 11 K za podporo „Prim. Listu41); nekdo iz Solkana 10 K (ravno toliko za »Šolski Dom44. — Preč. gospod Jan. Dermaslia 6 K mesto venca na grob r. dr. Jož. Pavlica (po neljubi pomoti zakasnjeno), v Opatjemselu na god sv. Simona zbrani duhovniki zložili 81 K.
Bog stotero povrni I
Zn „Šolski Dom“ je poslal našemu uredništvu: č. gosp. Ludovik Kumar, župnik v Biljani.
Za zastavo „Slov. kat. delav. društva" so darovali: č. g. Jakob Rejec 2 K, Ivan Jakin 1 K, Franc Blažiča 44 vin., Franc Travižan 60 vin. Zadnji izkaz 161 K 78 vin. Skupaj 165 K 82 vin.
Okrožulca vsem občinskim zasto-pom v deželi. Z namestništvenim naznanilom 8. avgusta 1902 št. 20163 deželn. zakonika št. 21 so se objavili natančni predpisi, ki merijo na to, da se prepreči razširjevanje tuberkuloze.
Deželni odbor je prepričan da, ako se bode strogo ravnalo poteh predpisih, se lahko izdatno zabrani to hudo v naši deželi razsajajočo bolezen in da se ozdravi po njej okužene bolnike, ako se ž njimi primerno ravna in oskrbuje. Radi tega priporoča deželni odbor županstvu najtopleje, da se strogo drži objavljenih določil.
V	svrho pa, da se bode v posameznih občinah po teh predpisih ravnalo, ima se za to županstvo prizadevati po svojih organih, razum tega naj se naprosijo zdravniki ki lečijo v tamošnji občini, posebno pa oni ki so stalno v slažbi tamošnje občine ali Občinarjev, da naj podučujejo pri priložnostih ljudstvo v obveznih in priporočljivih naredbah navedenih v namestništvenem razglasu, po kojih se da vspešno zabraniti tuberkulozo in nje razširjenje.
Vojaški nabor. — Tukajšnji magistrat naznanja, da se morajo v smislu § 22. nabornih predpisov zglasiti v teku meseca novembra t. 1. vsi oni v Gorico pripadajoči mladeniči, ki so rojeni 1. 1882, da se vnesejo v vojaške naborne listk. Prošnje za olajšavo vojaške službe v smislu § 31, 32, 33 in 34 vojaškega zakona predložijo se pa lahko magistratu od danes naprej pa do konca februvarja p. 1. ali najdalje do dneva nabora. Zglasiti se imajo pa pri tuk. magistratu tudi vsi oni v letih 1882 1881 in 1880 rojeni mladeniči, ki prebivajo v Gorici, a so pripadniki drugih občin. Isti vlože lahko pri tem magistratu prošnje, da se smejo predstaviti naborni',komisiji v Gorici; ali pa .tudi prošnje za olajšavo vojaške službe v smislu zgoraj navedenih §§.
Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo dne 12. vinotoka zborovanje, v katerem je predavala gospica učiteljica Ana Klavči-čeva „o vprašanju pri poukn.44 Temeljitemu poročilu je sledila zanimiva debata.
Dne 15. vinotoka je bil občni zbor, pri katerem je duhovni voditelj, preč. g. župnik Ivan Kokošar govoril tolažilne besede o psiholoških zaslombah poguma.
Predsednica je predavala o srednjeveški pesnici Rosviti.
Podarla je društveni knjižnici Riharjevo ,„Vrlo gospodinjo-4 in »Socijalno vprašanje rajnkega preč. dr. Jožefa Pavlice.
Društvenice so pele zbora „0 snne-tissima41 in „Divja rožica.44 Gospica Juvančič je krasnoslovila Gregorčičevo pesen »Blagovestnikom4-.
Predavanje iz ukoslovja je bilo dne 22. vinotoka.
Gospica Klavčičeva bode nadaljevala svoje predavanje dne 2. novembra ob 10 uri predp.
Občni zbor bode dne 5. novembra ob 4. pop.	M-	H-
Izpred sodišča. — Jednajst letni
Karol Gej se je dne 22. avgusta t. 1. igral ob potoku Koren s kladivom. Tolkel je ž njim po neki kameniti plošči. Ko ga je zapazila jeden in petdesetletna mesarica Jožefa Gregorič, lastnica omenjene kamenite ploščo, tekla je k njemu ter ga ponovno tako močno sunila, da 'je fantič padel v potok v katerem je stala voda nad meter in pol visoko in si pri tej priliki zlomil levo roko. Vsled tega so ovadili Jožefo Gregorič sodniji in se je v četrtek vr«ila proti nji kazenska obravnava. Obsojena je bila na 6 tednov ječe s postom. Ob jednem pa mora poplačati vse stroške namreč 10 K za zdravila 20 K za zagovorništvo in pokriti mora tudi vse bolniške stroške. Poleg tega pa mora plačati Gejevim 200 K kot odškodnino za preslane bolečine.
Na c. kr. pošti v Gorici nc vedo, kje je Dunaj. -- Kakor je to vedno navada, da se pošlje jeden eksemplar vsake knjige, ki se tiska v tiskarni tudi c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju, odposlala je naša tiskarna pred nekaj dnevi na ta naslov tudi pred kratkim dotiskano knjižico pokojnega dr. Josipa Pavlice „Socijalno vprašanje'4. Ali glejte kaj se zgodi?! Čez nekoliko dni dobi naši tiskarna spet knjigo nazaj. Nad besedami: c. kr. dvorna knjižnica stal je vprašaj. Istotako pa je stal tudi nad besedo Dunaj, ki je pa bila prečrtana, vprašaj. Mi si tega vprašaja nad besedo Dunaj pač ne moremo drugače tolmačiti nego da naši poštarji niti tega ne vedč, da je Dunaj avstrijsko prestolno mesto. Priporočamo poštnemu ravnateljstvu v Trstu, da svoje uradnike v tem pogledu nekoliko bolje poduči, kajti biti c. kr. avstrijski uradnik, a ne vedeti, da je Dunaj prestolno m$sto Avstrije, to je menda ven-darlo nekoliko prev6č. Pa brez zamere!
..Soča44 nikdar ne laže. — Lažejo samo klerikalci. To je pač temeljni nauk liberalne „Sočeu. Zato je pisala, da je dr. Krek že v soboto prišel na Sv. Goro, češ da se je tam gori mogel napiti ? A resnica pa je, da dr. Krek je prišel v nedeljo zjutraj skuono z romarji na Sv. Goro, in je z romarji zopet odšel. Iz tega lahko spoznamo, koliko resničnega je ..Soča44 poročala o romarjih. Taki poročevalci si pa res „s poštenim delom44 slnžijo kruh.
Nune, ki pohujšuje otroka, vpije »Soča-, ker jo baje neki duhovnik svaril neko otroče radi raznašanja ostudnega ..Primorca44 po hišah Duhovnikovega imena »Soča44 po stari navadi, ne pove. Ko pa »Sočini44 pristaši in celo taki, katerim bi morala biti znana pedagogiška načela, otroke hujskajo proti katehetu ali mladino proti duhovniku, to ni nobeno pohujšanje.
„Soča“ in vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. — »Soča44 je v prejšnjih letih rotila naše občinstvo naj se poslužuje .'vžigalic družbe sv. C. in M., ker njen čisti dohodek je namenjen slovenskemu šolstvu, časi so se spremenili. Zdaj govori ..Soča44 tudi o takih slovenskih trgovcih in tobakarnarjih, ki ne morejo, ne marajo ali tudi ne smejo prodaiati narodnih vžigalic. Zdaj poživlja občinstvo tako: Kdor prav nočeš kupovati »narodnih44, kupuj, Lebherzove! Kdor rnčeš ali ne moreš in kedar ne moreš prodajati vžigalice družbe sv. C in M., prodajaj Lebherzove.
S takim pozivom daja »Soča44 potuho manj zavednim Slovencem ter škoduje društvu sv. G in M. Tako rovanje proti najpotrebnejšemu slovenskenou društvu je grdo narodno izdajstvo, ki izvira izgoledobičkarije nekdaj narodne »Soče44.
»Soča44 je tiskala letos že več kot petdesetkrat dobro plačan insent Lebherzove tovarne, ta oglas prinaša tudi »Primorec- ki je v svoji prvi številki zatrjeval, da bo objavlja! izključno le oglase slovenskih trgovcev in obrtnikov.
Tatvina v cerkvi. — V soboto zjutraj je odnesel nekdo iz cerkve sv. Antona v Gorici skrinjico v katero so polagali pobožni verniki miloščino. Zlikovca niso vdobili.
„Sočn“ — „Prlinorec4‘ in - jezuiti. — Znano je, da hod.jo v Bilje vsak teden enkrat čč. oo. jezuiti razvedrit se ter vživat malo fnšnega zraka. A »Soča- jim še tega n6 privošči; že parkrat jih je na nesramen način napadla. pretečeni teden pa je pisala:
»Jezuiti v Biljah? — Iz Bilj: Dne 13 t. m. je krožila tod govorica, da prideta ta dan v Bilje patriarh iz Benetk (?) in nadškof goriški. da kupita za jezuite posestvo baronice Rassaaer. — Več ljudij je čakalo dohod na cesti, tudi kurat Rojec, pa ju ni bilo. Došla pa je neka druga
kočija s par duhovniki, in došel je tudi pooblaščenec baronice. Nič ni znano,
kaj so sklenili.	»,•••,
Posestvo je lepo. A i ni nikogar med domačini, 'ki bi ga kupil? — Ljudstvo dobro vč, da bo m »ralo rediti kii-tarje, ako se tu ugnezdijo Bornčili bodo po hišah, zbirali boilo za maše, mašone in očenaše, prodajali žkapulirje, svetinjice in raznovrstne žepu", — in dobro se jim bo godilo ob taki kupčiji A'i nimamo že dovolj takih pojeduhov v deželi, ki se izvrstno debelijo s kupčijo svetih n^be*?-1
Si li moremo misliti bolj surovega napada! Naše ljudstvo spoštuje jezuite — in občuduje njih ponižnost in pobožnost ter bi se le veselilo, da bi čč. oo. tu se naselili. Sicer se na kupčijo posestva Rassauer prav nič ne mtelj. „Soča“ očita sleparstvo, odoruštvo duhovnikom in redovnikom — a dobro ve, da znajo najbolj slepariti ljudje njene stranke. Fej Vas bodi!
Bohinjska železnica. — Kakor se čuje dodelani so bili že koncem mespca septembra t. I. podrobni načrti onega dela Bohinjske Jeleznice ležečega med Podbrdom in Gorico in so se tudi že predložili minislerstvu v potrjenje. S koncem prihodnjega meseca novembra končala bode politična komisija najbrže tudi svoja opravila glede razlastitvi' zemljišč. Danes pa pregleduje neka komisija, sestavljena iz zastopnikov notranjega in železniškega minislerstva, iz onih tržaškega namestništva in cestnega odbora Tolminskega, neko novo zvezno črto med Modrejco, Bačo in Knežo, katera se predloži istotako železniškemu minislerstvu v pregled in v morebitno odobronje.
Obmejne ceste. — Po tolikih ne-prilikah in ovirah prišlo jo vprašanje o gradbi cecte od Golegabrda do Britofa in od Vrhovelj čez Kobališče in Marijino Celje do Srednjega v varno zavetje. Znano je, kako se je g. dr. Tuma trudil, da bi bil pridobil vladno podporo 352ODO K, namenjeno temu podjetju, za druge namene, in kako se je trudil, da bi bil uničil prizadevanja gg grofa A. Coroninija in dr.. Gregorčič-a za to podjetje. Posrečilo se mu je, da je stvar sicer zavlekel a vendar ni dosegel svojega prvotnega namena, pokopati izkrene želje obmejnega prebivalstva, ki si prizadeva že od 1. 1864, da bi prišlo do teh toliko potrebnih prometnih zvez
Novi deželni odbor je takoj začetka januvarja zopet vzel to zadevo v roke in posrečilo se mu je, odstraniti vse ovire temu podjetju. Odbornik Berbuč je šel osebno v Kožbano, da bi pridobil ta-mošnje prebivalstvo za to, da bi vsprejelo in zagotovilo 10°/o prispevek za to podjetje. Posrečilo se mu je, urediti to zadevo v polno zadovoljnost vseh prizadetih čini-teljev ter odstraniti zadnjo oviro delu
Po tem je imela govoriti samo še vlada zadnjo besedo. C kr. namestništvo je pripoznalo in odobrilo uredbo dež odbora v zadevi zagotovila 10% prispevka kožbanske županije ter z dopisom dne 20. okt. 1902 naznanilo, da se odda delo za spodnjo cestno črto od Golegabrda do Britofa dne 25. nov. t. 1. onemu, ki poda za to najugodnejšo ponudbo.
S tem je storjen prvi korak za gradbo ceste ob Idriji; a ni dvoma, da se začne graditi v kratkem tudi gorenja črta od Vrhovelj do Kobališča, ki je tudi silno potrebna in nujna. Vse delo, ki je velike strategične in gospodarske važnosti obdrži vlada v svojih rokah, čemur ni ugovarjati, vendar bi pa opozorili naše prebivalstvo ob italijanski meji, naj samo izkoristi to priliko in kolikor .mogoče z domačimi močmi delo izvrši. Obe cesti boita stali po dosedanjih prevdarkih
440.000	K. Ta denar naj bi ostal v de-že'i in v okraju, kateremu je namenjen. Prebivalstvo v onih krajih je bilo zapuščeno in zanemarjeno, zato je tudi siromašno; a sedaj ima priliko, da si pri delu kaj zasluži.
Napad na učitelja. — V torek dne 21. t. m. so napadli neznani lopovi potovalnega učitelja a Brica, ko se je vračal zvečer iz doLfitokovca v Podlako. Vzeli so mu o tej priliki 16 K.
Ogenj. — V noči od četrtka na petek nastal je v Prvačini ogenj. Gorela je hiša g. Zorna št. 116. Prihiteli so na pomoč tudi ognjegasci iz Gorice. Hiša in senik pogorela sta popolnoma. Začelo je goreti tudi v sosednji hiši 5t. 116. Ta slednja hiša je zavarovana. Ni pa bila zavarovana hiša g. Zorna. Pri gašenju b;la sta dva goriška ognjegasca poškodovana.
Cigan Gašpar Hcld, o katerem smo zadnjič, poročali da je skočil z SO »i visokega zida gradiščanske jelni^nice, padel je na pod zidom nahajajoča se gnojišče Pri vsem tem pa, da si je zlomil nogo, začel je koj groziti nekemu možu, ki se mu je hotel približali, ter metati vanj kamenje. Ileld je bil rojen v Postojni, star je 28-let in je jetičen. Poleg vsega tega pa je vendarle, kakor se vidi, pravi, cigan.
Ponesrečen otrok. — 13. t. m. zgodila se je v ulici Mandria št 73 groznn nasreča. Dve in polletni Franček Rijavec spal je na stolici na ognjišču. V spanju se je prevrnil proti ognju. Padel je na lonec poln vrele vode. katera se je zlila po dečku in ga vsega oparila. Mati in stara mati ste takoj priskočili, a otrok je bil že ves oparjen. Umrl je čez 7 dni.
Tatovi so vlomili v Škocijanu v Furlaniji v hišo posestnika Gradenitro, ko jo bila družina v Trstu, ter odnesli 4520 K in nekaj zlatenine.
Ozdravel je oni 92-letni Hrovat i/, Dobravelj, katerega so pred štirimi mesci pripeljali v trkajšnjo bolnišnico ker mu je strl voz nogo. Nogo so mu morali takrat odžagati.
Pobegnil. — Znani tat 24 letni Albert Buligalti bratranec onega Bu-ligattija, katerega je te dni aretiral v Trstu policijski oficijnl Tiz zaradi v Vidmu doprinešenega cerkvenega ropa. je prestal v tukajšnjih zaporih kazen na katero je bil zaradi več tatvin obsojen. Ker je pa sodišče ob jednem razhodilo, da se mora Buligatti po prestani kazni iztirati iz naše države, spremljaj ga je predvčerajšnjim neki mestni stražnik do bližnje odgnnske postaje v Korminu. Ko sta prišla tja in je hotel stražnik Buligattija izročiti, popihal jo je ta hkratu tako naglo, da ga niso mogli prijeti.
Kap je zndela. — Neko gospo Rožo Pfaff iz Sibinja, ko je šla po ulici Via Stretta. Odpeljali so jo v mestno žensko bolnišnico.
Neljuba zmota. I. Krpan, čevljar iz Bilj sedel je pret. soboto v gostilni pri ..bolem zajcu“ v družbi z nekim pekom iz Gorice, ki je imel pri sebi 400 kr^n. Ko pride pek domu ne najde denarja pri sebi — leti v gostilno iskat denarja, a ker ga -ni našel, sumničil je koj čevljarja K., da mu je denar vkradel. V soboto zvečer prišla sta dva redarja iz Gorice po K, ter gn odvedla na glavarstvo. Tam se ie pa kmalu zvedelo, da pek je našel denar v suknji, zašel mu je le iz žepa v podlago suknje (fodro )
V	Biljah imeli so pret. nedeljo pop. prav lepo cerkveno slavnost. Pop. imeli so rožnivenško procesijo, pri kateri so belo oblečena dekleta nosila soho Matere Božje ; pobržrega ljudstva zbralo se je veliko tudi iz bližnjih krajev.
Nesreča v kamnolomu. — Jožefu Simoniču se je zavalil v kamnolomu v Dolu pri Gabrijah velik kamen na noge in ga je poškodoval tako močno, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov.
ZaduSIla se je v gnojnici. — Mala deklica Ema Marušič iz Vrtojbe se je igrala sama na dvorišču domače hiše. Ne ve se, kako padla je revica v gnojnico. Domači so ji sicer kmalu pritekli na pomoč ter jo izvlekli iz gnojnice ali vsejedno je deklica kmalu potem izdahnila svojo dušo.
Zaprli so zarad pomanjkanja sredstev 49 letnega Jožefa Bata iz Velikih Žabelj, katerega so v nedeljo zvečer našli v Gosposki ulici, ko je lačen taval po isti.
Prijeli so pa tudi znanega pohajača 14 letnega Antona Strosarja s Trnovega, ki je bil zaradi tatvine vže večkrat kaznovan. Fant se je preveč zagledal v nekatere stvari izložene pri prodajalnicah na Travniku.
Iz Trente. — Gledč na svoj zadnji dopis v „Pr. L.u, v katerem sem omenil tudi gostilno „Cezarjevega Franca1' nisem hotel s tem nikakor škoditi mu, kakor predbaciva „Sočau; resnično pa je, da se je tam proti meni že marsikaj ukrenilo in storilo. Stem pa ni še rečeno, * da je tega tudi sam Franc kriv. Tudi v najboljšo gostilno prihajajo namreč lahko življi sumljive vrednosti! Stem sem to zadevo končal.
J o s. Abram.
Cecilijansko društvo za ljubljansko škofijo bode v četrtek 6. novembra praznovalo petindvajsetletnico.
Slovenski kandidatje na Koroškem so: za okraja Velikovec in
Dobrloves č. g. Val. Podgorc; za okraja Pliberk in ŽHezno Kapjo vrli dosedanji posl. g. Grafenauer; za okraja Celovec in Borovje g. Ure, kmet v Šmartinu pri Celovcu; za beliaški in rozoški okraj g. Eller, nadučitelj na Zili; in za okraje Podklošter, Trbiž in Kanalsko dolino g. Ehrlich, poštar v Zabnici.
Na Štajerskem je volilna borba na celi črti započela. Poročila so večinoma vgodna. V Ljubomerskem - ormož-kem okraju so volilci postavili za kandidata g Antona Korošca, urednika „Slov. Gospodarja11 v Mariboru.
Proti alkoholizmu. — Vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt proti alkoholizmu. Prodaja žganja in špiritoznih pijač bode s tem zakonom jako omejena. V krajih kjer prebiva pod 500 ljudi) izdalo se bode samo jedno dovoljenje za prodajo opojnih pijač.
Obsojen zaradi krivega pričanja. — V sredo je bil obsojen na pet mesecev ječe v ZBgrebu socijalist Fink, ki je po svojem testnem pripoznanju iz strankarske mržnje v preiskavi krivo pričal proti Hinku Sirovatki.
Potres. — Včeraj popoludne ob dveh urah je bil v Zagrebu precej močen potres trajajoč 2 sekundi. Culo se je tildi podzemeljsko bobnenje.
Lloydovi kurilci v Trstu zopet štrajkajo, ker vodstvo Lloyda ni vsprejelo njihovih zahtev glede reda pri ukrcanju. Štrajk je sedaj končan.
Strašna nesreča se je pripetila na mostu med Galato in Carigradom. Neki deček je padel v vodo in takoj se je zbralo na stotine gled.tlcev na mostu. Tedaj pa se je most podrl in vsi so padli v globočino Koliko jih io utonilo še ni znano.
Vinska letina v Istri se sme imenovati letos prav dnbru ter S‘\je nabralo pet in pol milijonov grozdja. Tudi kakovost vina je izborna.
Dve novi laSki ljudski šoli se ustanovite v Pulju. Za hrvatske šole pa istrski dež. odbor nima denarja.
Občni zbor pol. društva „Edi-nost“ bode dne 2. nov. t. 1. ob. 4. uri popoludne v Skednju Zborovanju sledi javen shod.
Prošnje za slovensko poroto v Trstu pošiljajo na Dunaj s'ovenske občine v tržaškem sodnem okolišu Tako je prav.
Redovnica — slušateljica vseučilišča. — Na češko vseučilišče v Pragi se je vpisala neka dominikanca iz Ols-muca. Študirala bo matematiko in fiziko.
Po Londonu so začeli razgrajati angležki rezervisti, ki so po južnoafriški vojni brez kruha. Za njihovo trpljenje v Afriki jim daje sedaj angleška vlada priliko, da stradajo.
Nesrečna lakomnost. — V neko gostilno v Holcsi na Ogerskem je prišel žvečer tuj mož ter prosil za prenočišče. Predno je šel spat, je izročil gostilničarki nek ovez z opombo, naj ga shrani do zjutrai. Radovednost pa ženi ni dala mira, da je odprla ovitek. Presenečena je zapazila, da je v ovitku več tisoč goldinarjev. Lakomna žena je šla in je ubila tujca s sekiro Ko je hotela truplo skriti, je spoznala svojega moža, ki je pred več leti odpotoval v Ameriko ter se je zdaj vrnil nazaj s prihranjenim oenarjem.
Štrajk premogarjev na Francoskem 89 še vedno nadaljuje. Število štrajkovcev znaša sedaj baje 116.000, na delu pa je le 14.000 premogarjev.
Skrbno policijo imajo v Oseku na Hrvaškem. Policija ie določila, da se sme umetne ognje užigati samo po dnevu.
Velikanski železni most stavijo Amerikanci med New Jorkom in Brov-klynom v Severni Ameriki. Most bode stal nad 32 milijonov kron in bode izgotovljen tekom dveh let. Most bode 220 čevljev daljši kakor velikanski takozvnni Klintonov most v Kanadi in 780 čevljev daljši, kakor oni čez Niagara stape. Dolg bode 7200 čevljev.
Nesreča radi oponašanja. Nikolaj Gjuršič iz vasi Radovčičje oponašal skrit v grmu poleg hiše Nikolaja Koprivice sovo. Koprivica je zagrabil pnško in vstrelil v grm. Gjurčič je v srce zadet izdihnil v hipn dušo.
Dvoje detet, a jeden sam želodec. — V neki vasi v Karniji je 30. septembra 1.1. neka žena rodila dvojčke. Dvojčka sta imela skupen želodec. Živela sta samo jedno uro.
Ostre postave proti samcem so se vpeljale v argentinski republiki ženiti
so smejo z 20. letom. Ako si kdo do 50. leta ne preskrbi družice, ki bi mu pomagala prenašali sladkosti življenja plača letnih 20 mark! Ako ga tudi ta kazen ne zmodri, v petih letih se mu kazen zviša na 40 mnrk. Ako ostane vendar še samec, se mu zviša kazen do 60 leta na 80 mnrk. Pri 50 75 li tih plača 120mark; ako pa kdn srečno prekorači 75. leto, se mu zniža kazen na 40 mark. Po 80. letu se mu sploh vs>i kazen spregleda. Vdovci smejo samo tri leta žalovati po svoji boljši polovici ; po preteku treh let mo-rujo zopet stopili v zakonski jarem. Ako pa kdo dobi (mora se s pričami dokazati) v enem letu tri „košarice“, se od kazni popolnoma oprosti.
Moč mravlje. — Mravlja vleče lahko naprej stvar, ki je 60 krat večja kot ona. To jo ravno tako, kakor bi mož, kije 150 funtov težak, vlekel 9000 funtov ali 90 stotov.
Gospodarski nauki. Bezeg in njegova zdravilna moč. — Ni ga menda bolj starega ;;elišča, katero so ljudje začeli rabiti za zdravilo, nego je bezeg. Žo davno sem čital ali slišal, da je nek sloveči in skušeni zdravnik rekel: „Ko bi Človek vedel, koliko zdravilne moči ima bezeg zanj, klobuk raz glave bi vzel, kadar bi del mimo njega." Nekoliko od tega naj tukaj opomnimo, zlasti zato, ker je sedaj ravno čas, si njere evotje in pozneje grozdje oskrbeti.
Oča Kneip trdil je tako le : ^Zdravilno pri bezgu je vse: listje, skorje, korenje, cvet in jagode. Čaj iz bezgovega listja je najcenejše čistilo za kri. Ta ti nadomešča vsa druga zdravila. Ali je listje zeleno ali posušeno, je vse edno. Tudi cvet je dobro čistilo za kri, zato glej da ti ga ne bode manjkalo v hiši. Za vodenične ljudi je čaj iz bezgovega korenja imeniten, Isti vleče vodo iz človeka bolj, nego katerokoli drugo zdravilo. Ob ednem pa je tak čaj čisto nedolžen : pij ga kadar hočeš, nikoli ti ne more škodovati. Bezgove jagode so nabirajo in kuhajo Da so kaj vredno, vidi se že lahko na pticah, ker tako silijo v bezgovo grmovje.
S sladkorjem ali strdjo pokuhano bezgovje je po zim* dobra jed ali piiača za ljudi, ki morajo veliko sedeti. Žlica pokuhanega bezgovega soka v čaši vode je dobro hladilo in čistilo za želodec; vleče na vodo in dobro dene ledvicam. Posušeno bezgovo grozdje je dobro za hudo drisko. Tako vse uči oče Kneip.
Domača skušnja pa pravi še ntekaj več Dostikrat se prigodi, da dojnicam z malimi otroci se napravijo v prsih ali sescih otekline, grozno boleče. Skoraj nobeno zdravilo ne pomaga, dokler se otekline ne prederejo in izgnojijo. Za takšne otekline baje ni boljšega zdravila, nego obliž (flašter) od bezgovega soka. Ta se namreč skuha iz bezgovih jagod, pa se mora dobro pokuhan shranili v dobro zaprti posodi. Ako se hoče rabiti tudi za pijačo boiuikom, treba dodjatl precej sladkorja. Tega soka se namaže na cunjo in priveže na boleče mesto, kar pravijo, da je najboljše zdravilo za omenjeno bolezen.
Ob ednem se tudi trdi, da je ed-naki obliž prav izboren, ako se napravljajo ulesi ali otekline v vimenu kravam ali še drugim doječim živalim. Seveda je večkrat težko ga privezati na boleče mesto, ali kolikor mogoče, naj se to stori. Zagotavlja se za dober uspeh.
Ker je torej besek toliko zdravilna rastlina in je sedaj ravno skrajni čas njega cvet in sad obirati, da se pripravi iz njega zdravilo, svetujemo ne zanemarjati ga, da bode v dolgem zimskem času shranjen doma, pripravljen za pomoč v boleznih. Prva pomoč je navadno dvojna, tukaj pa še najbolj po ceni pomoč I
Za kratek čas.
Srečen mož. — Mlad mož se jo oženil z neko zelo bogato, pa staro in grdo ženo. Kmalo po poroki ga sreča njegov prijatelj, katerega že dalj časa ni videl. Pripovedke mu, da se je oženil ter ga povabi na obed, kjer mu bode predstavil svojo ženo. Točno ob dogovorjeni uri pride prijatelj. Ko zagleda ženo, se je prestraši, tako je bila grda. Ko je žena odšla, da pripravi obed, vpraša prijatelja: „No kako se ti dopade moja žena?u „Če sem prav videl, je na eno oko slepa?“ ^Da!*1 In če se ne moti«, tudi jeclja? „Da jeclja 1“ Meni se zdi, da tudi malo šepa? „Da, tudi šepa malolk
Potem sem še tudi opazil, da “ V
lem trenutku se vrne žena in prijatelj
omolkne. Njen srečen mož pa d6 prijatelju : „Le govori glasno naprej, saj jo tudi gluha 1“
Ta zbada. — Gospodar je poslal svojega pastirja neko nedeljo v mesto. Pastir gre memo cerkve, in ker je bila ravno pridiga, vstopil jo v cerkev ter ponižno ostul pri vratih. Vkl«b vsemu prizadevanju je šel v cerkev tudi njpgov zvesti „Filak8“. Pastir je pobožno poslušal pridigo, ko naenkrat začuje s prižnice besede: „Noben dober pastir n« zapusti svoje čede.“ Obrnil je te besede nase ter rekel svojemu psu: „Pojdi, Fi-laks, ta naju zbada 1“
Orgije,
katere so morda za kako cerkvo premajhne, kupi po znižani ceni Josip Cotič, občinski starašina, Vrh št. 17. p. Rubije.
PETER COTIČ
čevljarski mojster
v Gorici, Gosposka ulica št. 14. priporoča svojo delavnico.
Organist
se išče za Podbrdo ob Bači. — Potrebni podatki izvejo se v župnišču.
Župni urad v Podbrdu,
19. novembra 1902.
jtnton /on,
klobučar in goštilhičar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. ’
/ ".'‘v1 •	'•
Naznanilo.
Podpisani uljudno priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi svojo
krojaško delavnico
kjer sprejema vsakovrstna naročila, bodisi fina ali priprosta. — Postrežba točna, cene zmerne..
Peter Lukman,
krojaški mojster v Gorici, na Kornu št. 0.
i Odlikovana
; krojaška delavnica
Ant. Krušič.
V Gorici, Vrtna ulica.
Priporoča se slavnemu občinstvu, posebej še prečastiti duhovščini v mestu in na deželi za izdelovanje o b 1 e k za vsaki stan. Ima bogato zalogo avstrijskega in angležkega blaga vsake vrste. Ima veliko za-zalogo izgotovljenih oblek. ^
Krojaška mojstra
čufer &> Bajt
v Gorici, ulica iv. Antona it. 7
t hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta
vsakovrstne obleke za moike po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom t Gorici in na deželi, poaebno pa č. duhovščini in nčencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
Sprejme se takoj
urarski učenec,
ki je dovršil ljudsko Šolo. — Kje, pove upravnišlvo „Prim. Lista“.
dobi se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
G-osposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago.
Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, živolni-kov (modercev), solčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje.
Priporočevalno najbolje kupova-IiSče za g. šivilje in krojače.
Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno.
oooooooooooooooooooooooooooooooo o
•I
DOM Dl
M
)V
v Gorici,
replstrovam zadruga z omejeno zavezo, ■prejema hranilne vloge, katere o-brestuje po 4'/* polu mesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Daje posojila udom na osebni kredit po •% in na vknjižbo po B1/,.
Sprejema Alane z glavnimi deleži po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K.
Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so'na razpolago položnice c. kr. poStne hranilnice, tako >la : o je mogoče poslati denar brez poitnih ' g itroSkov.	o
Uradne ure so vsak delavnik od8—12. o ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih 2 tudi popoludne od 2—4 v utlol Vetturlnl 9. o
o
-------------------------------------   o
000000000000 00000000000000000001
Viktor Toffoli
v Gorici, via Teatro št. 20
(na stari pošti)
velika zaloga
oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 48
Corfii . Bari . Lucca . Nizza •
Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za eerkv. svetilke.
' *
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima liaJelegatnejSo sobno opravo, iia katero se se posebej opozarja p. n. občinstvo!
|!f Teodor Slabanja, jj
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za r , izdelovanje cerkvenih posod in Hj orodja. Pripravo cerkvenega o-BS rodja olajšuje revnim cerkvam Ms tem, da daje tudi na obrokr
E
i
fjn Obroke si pa preč. p. n. gospod M naročevalec sam lahko določi.
ijjj narocevaieu sai
■jrv,:
t
I
H
H
A
s
	T | j	
	Naznanilo.	
	Podpisiini po ulj dno eri poroča preč. duhovščini in sl. občinstvu za izdelovanje kipov iz kamena in lesa, kakor tudi	
	za izdelovanje lesenih altarjev	
	v poljubnem slogu Popravljanj« cerkvenih del izvršujem po zelo nizki coni. Za pošteno delo jamčim.	
—	Josip (lirosolj, potlolittr v Selcih pri Škofiiloki .(CJorcnjako. i	
	..j i i	
	
Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadruga44
Gorica, Gosposka ulica št. 7
-S3D}-
PriporoCa se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satln, batist, zephir svile, svile za prati, Volile de Lanie, Tennis, Oksford, piqn£ luknjasti, ltložka sukna po vsaki cent v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobllje, platna, Chiffona, ruskega platna, Kneippovega platna, hlacevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževin, žepnih rut Itd.
Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16% pod oeno, dokler Je ie zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsntkl. ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo 3e razpošiljajo uaorci poStnino prosti.
m
iČ’
Prosiva zahtevati listke!
P
o
•d
03
U
bo
o3
d
O
d
o
A
o
d
H
k
i i
Prosiva zahtevati listke!
I
Največja trgovina z železjem
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana Osica na vinograde po jako ssni&anih cenah! Pozor!
Eno krone nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove »merikaiske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
►ti
o
M
O
4
d
o
o
p
o
p
CD
w •
ta
P.
(D
i
Domača tvrdka, ustanovljena 1. 1806.
Tvorniska zaloga usnja >0000000 ^ Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) >0 Glavna zaloga voščila (biksa) v korist OO OOOOOO družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galoše OOOOOOOOO
glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 fooo Podružnice: >0000*00000000 00000< Gorica, Raste! 3 >0000 OOOOCH Komen >00000000 OOOOOK Sežana >00000000
®#®###®#®® ® ® ® Telefon^,6t.|ufl2 © ® ® © « ® ® ®I® ® # ® ®