PIMOR *®iU|Jna ** »-,’ar - Cena 35 lir Leto XIX. St. 31 (5406) TRST, sreda 6. februarja 1963 M KONFERENCA O ZNANOSTI IN TEHNIKI V ŽENEVI Vprašanje prehrane je najbolj pereče spričo naglega naraščanja prebivalstva Včeraj so proučili številne zanimive študije o rastlinski genetiki in o naravnih virih - Potrebno je začeti sistematično koordinirano delo , i ^ kl,.1?aataJaJ° v zvezi z naglim naraščanjem PSt »niliiarH Zemlji (računa se, da bo leta 2000 približno lihltri d prebivalcev na Zemlji), vprašanje prehrane. ■Po n * 5° prebivalstvo tako------------------- ISti« rašča- se površina obde-zemlje na prebivalca TOiv«) anjša. Od 50 arov na 'ta PoznV ietu 1955 Je štiri ?a47o „ Je ta površina padla šl SLara- leta 2000 Pa bo zna-- ?' ^1° 20 arov na prebival- I?ici ?,ft^,računa’ da vsi prebi-ftizi, s^’Je> ki bi sedeli ob isti 5 jai° ko,lono dolgo i Sle ?oko, kakor znaša obseg o>n Waij5a:P da je treba vsak dan ‘^S, d«1 to mizo za 35 kilome-"*■ ' sp "ripravi prostor no-, šele tedaj bo moč T,! »la, i obsežnost tega vpraša- * Vs ■M Se je na plenarni seji kon- ference začela razprava o prvi točki dnevnega reda, ki je kmetijstvo. Ravnatelj FAO Binay Sen je izjavil, da je za primerno prehrano prebivalstva sveta kljub zmanjšanju obdelovalne površine potrebno v celoti menjati sedanje metode. Tako je n. pr. potrebno povečati donos obdelovalne zemlje, namakati puščave, spremeniti tropične gozdove, povečati količino vode ,ki je na razpolago za namakanje, posplošiti uporabo umetnih gnojil in preparatov proti žuželkam, razviti rejo živali, spremeniti pomorske ribarnice v prave industrije. Nekateri dokumenti, ki so bili predloženi danes, dajejo nekatere zanimive primere: uporabljati a-tomsko žarčenje (žarki gama) za borbo proti nekaterim tropičnim ...................... Mer sovjetski protest bonski in pariški vladi ^nilo Vinogradova o razgovoru z de Caullom »i. sKv a u’i 5. — Sovjetski zuna- ložennr t Gromiko Je sprejei , frar>coskega in zahod- ih Čl, je j5-a poslanika v Moskvi in / * ts?0 sku0^1 noto v zvezi z ne-n'P'e<)milnjeno Pogodbo o fran-„(01 8as*era sodelovanju. Na W J,°hstiii5r4gl strani so odkloni, jfiil L!edei„ Slede vsebine note, % tantro Se je, da sovjetska vla-»ta'WtoPJotestira Proti sklenitvi I °An?m*ke pogodbe o sode. m iik °trifi5'inc'IJa Tass ni do sedaj if1. k, jtropi1?,1 a te note. V diplomat. iti».vlaf,n »enijo, da je sovjet. i,:'l v.i?.. Protestirala Dredvsem proti boleznim pri živalih, spremeniti go-1 gospodarske zadeve Nikola Diuve-,P?veeati Proizvodnjo. Pri ri- rovič, sodi, da obstaja možnost za bolpvu je uporabljanje najlonskih nadaljnje povečanje izvoza iz FL-mrež povečalo za 73 odstotkov ob- rj v Veliko Britanijo, in sicer z seg ulovljenih rib in znatno zmanj- razširitvijo strukture izvoza na in. ^lo ceno, kakor to dokazuje zani- dustrijske izdelke, za katere vlada miva študija, ki jo je predložila v Veliki Britaniji veliko zanima- lialT tnrii Ti ZetnZit« il° fazpra/Y' nje. Obstaja nadalje možr.cnt, da lnžilat AiroTnHnfi i’n^ ° Je.pred' I jugoslovanska podjetja dobavljajo ((Vprašanje "ribolovov Snem V^zvezl^Tcmetijstvom ^e^Treba tanskimi tovarnami sodelujejo pri Tme^i1 tudi mdeokJumeS, fi £TS r??nTl™ predložil Peru: «V’->-'-'-nja koloni- z,a. kupce ,1Z tretjih držav Bntan-zacije perujskih gozdov« sk, gospodarski krog, ugodno oce- V filmski sekrii, irm„ njuJejo možnost takega sodelova- tijstvu, so prikazali pet'italijanskih ?|a’t1oda Popuščajo pobudo za to dokumentarnih filmov. I jugoslovanskim podjetjem. Vzporedno s študiranjem rastlinske genetike so razpravljali da-1 T 1>a • l nes na konferenci tudi o narav- JUCllia - IVI [RISKU mh virih. Predloženih je bilo 326 » • dokumentov, od katerih 29 ita- DŽAKARTA, 5. — Indonezijski lijanskih. Današnji govorniki so zunanji minister Subandrio, ki je prišli do zaključka, da je siste- prišel nocoj v Džakarto, je izja-matično, učinkovito in urejeno vil, da so njegovi razgovori z Ne-uporabljanje naravnih virov (zrak, | hrujem dali »zadovoljive* rezulta-rude, obdelovalna zemlja, oceani, lA-TAT-n Itnlrn ...... i. 1 ! - V • 1 • V te, in da se kitajsko - indijska pogajanja v zvezi s predlogi konference v Colombu »približujejo ravni brezpogojnega sprejema, tako da je upati, da bo mejni spor mirno rešen*. Minister je dalje izjavil, da je za sedanjo napetost v odnosih med Indonezijo in Malajo kriva malajska vlada: »Naš spor ni z Bruneiem, temveč z Malajo, ki nam je še vedno sovražna*. Subandrio ni hotel komentirati navzočnosti voditelja osvobodilne fronte iz Bruneia v Džakarti. Angleški liberalni list »Guardian* objavlja danes intervju Nehruja, ki pravi, da »ni velikih perspektiv* za mirovne razgovore med Indijo in Kitajsko. Na vprašanje, ali predvideva novo kitajsko ofenzivo spomladi, je Ne- Poplave v Srbiji, mraz drugod v Evropi Sedem smrtnih nesreč v Dalmaciji Tragična smrt štirih otrok pod ledom - Mraz se je še zaostril v Švici Vlaki pod snegom v Angliji - V Italiji se je vreme zboljšalo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Letošnja zima je prizadela do sedaj precej težav in škode in še vedno kaže, da ne misli popustiti. Po zadnji odjugi v nedeljo je v nekaterih krajih, kot na primer v Beogradu, ponovno pritisnil mraz, ki je pokril ulice in pločnike z ledeno skorjo. Sinoči in danes dopoldne so na glavne ulice posuli okrog 150.000 kg peska in soli, da bi ublažili poledico, zaradi katere je bil promet v nekaterih predmestjih prekinjen. V Srbiji pa so nasprotno, zaradi nagle talitve snega in ledu na Moravi in Donavi nastale poplave. V okraju Kruševac je pod vodo več sto hektarov njiv. v vasi Sljivovo se je pod težo snega porušila streha vinske kleti, ki je pri tem ubila enega delavca. V Sarajevu se je pod težo snega zrušilo 14 hiš in velika dvorana podjetja »Enerpoinnest*. Donava, ki zaradi bele ledene odeje ne odteka normalno, groši poplavo v Dolnjem Milanovcu, Reka Timok ogroža električno centralo Sokolovica. Na Kosmetu, kjer dežuje ne- hru odgovoril: «Tega ne vemo.lnehno že 24 ur, je v mestu Peč lahko bi se tudi zgodilo; biti mo- voda vdrla v 40 hiš. Štab za o-ramo pripravljeni, ker je Kitaj- brambo pred elementarnimi ne-ska stalna grožnja*. 1 srečami v Peči je mobiliziral vse prebivalstvo od 16 do 60 let starosti za obrambo pred poplavami, tako da nekaj dni ustanove in podjetja ne bodo delale. Podobna mobilizacija je določena tudi v Prizrenu, kjer se je sesedlo 35 hiš. V Dalmaciji je zadnje dni zima zahtevala 7 smrtnih žrtev, medtem ko si je okrog 100 zlomilo roke ali noge ali bilo drugače ranjenih. Najbolj žalostna nesreča se je pripetila v vasi Sepišini, kjer so štirje otroci, ki so se drsali na zmrznjenem barju, zlašli pod ledom, ki je nenadoma počil B. B. * * * Na podlagi neuradnih računov je izreden mrzli val, ki se je začel 23. decembra in ki še vedno traja, povzročil v Evropi nad 1400 mrtvih. Silen snežni vihar, ki divja v Angliji, je z dvometrsko debelo snež- no odejo blokiral vlak z 52 potniki blizu Dartmoora. Na isti progi so obtičali v snegu drugi štirje tovor- ni vlaki. Tretjina Portugalske je pod snegom. Tudi v Španiji Je stanje zelo resno. V Franciji je večina rek in kanalov zmrznjena. Pariške bolnišnico so polne starejših ljudi, ki so žrtve mraza. Iz Ciudad Reala v Španiji poročajo, da so rešili dveletno deklico, tJ* ‘Udi ki pravb da pog Vv°jaŽl-?a zahodni Berlin »ij. Zve2j,'Cl*1 določb). •J Sil.,, soJ 2 nedavnim razgovorom (,)' I--Vtrjhe :rri poslanikom v Pa-)j| Uatm^Sradovom in generalom ■j, je Vinogradov obja- ’(»arUdi n?s‘ednje sporočilo: .)■ Bo,| / Pisanja francoskega ti- i-).)' do se-tanka sovjetskega Predsednikom franco-d© Us ■k® 29’- januarja 1963 rjA. j P°budo sovjetskega no- ji poslanik za potrebno D0.,a i.e bil ta obisk sovjet-»-“‘Unika nredsedniku fran- : -““»e predviden ze oa ). Mm-nuarja v skladu z željo lij, ijj teJ*3 francoske republike. 1 lii Pr»ri obisku je poslanik spo-,ftjn 1edniku francoske rej ■jl^ enje sovjetske vlade o 0'' t številnih aktualnih mednarodnih vprašanjih, med katerimi tudi o vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Sovjetsko zvezo in Francijo. Jasno je, da, če ne bi prišlo do tega osebnega sestanka s predsednikom francoske republike, ki je bil predviden na francosko pobudo, bi mnenje, ki ga je sporočil poslanik, prav tako sporočili, toda v tem primeru francoskemu zunanjemu ministrstvu.« Razstava «Naivnih» v Zagrebu ZAGREB, 5. — V Moderni galeriji v Zagrebu so nocoj odprli razstavo ((Naivne umetnosti Jugoslavije«, na kateri je razstavljenih 60 eksponatov, slik in skulptur 20 avtorjev iz vasi Hlebine in Kovačiča, Razstavo je priredil Zavod za likovno umetnost Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Ta kolekcija bo prihodnji mesec poslana tudi v ZDA, in sicer v New York in še p nekatera druga mesta. V Beogradu pa so nocoj odprli svojo razstavo slovenski likovni u-metniki Marijan Dovjak, Izidor Urbančič in Peter Černe. V galeriji Doma Jugoslovanske ljudske armade so razstavili 33 del. jezera, reke, rastline in živali) *...................................................................................................................................................... ključ za gospodarski napredek ne-zadostno razvitih področij. Strokovnjaki soglasno poudarjajo, da je sedaj blizu čas, ko bo tehnika omogočila ljudem, da živijo samo z najbolj običajnimi elementi. ki jih nahajamo v veliki količini: zrak, morska voda, skala, sonce. Vendar pa je potrebno začeti izvajati skladne načrte za razvoj teh virov in pripraviti podroben inventar geologije tal, hidrologije, vegetacije, favne itd. Na nezadostno razvitih področjih mora imeti država aktivno vlogo pri načrtovanju in pri izko- Francoski senat zavrnil vojaški proračun De Eauile in Pompidou o E ST in Nemčiji De Gaulle bi želel, da bi Nemci menjali ustavo - Nadaljujejo se vojaški razgovori v Madridu - . ..______ PARIZ, 5. — Francoski senat je danes zavrnil proračun mini- riščanju virov, predvsem zaradi strstva za oborožene sile. Glavna poglavja proračuna so izdat-pomanjkanja kvalificirane delov- ki za francosko jedrsko silo. Ce pa bo poslanska zbornica, ki je po dieti? Stlrok??n?,?kilhnriP tem1 prorafiun ze enkrat odobrila, znova glasovala za odobritev, bo Lt^J'daStmor0aVniJmetiP?akamakc?: skkP»a^z ^e veljave----------------------------------- ja tudi trdno politično podlago, . Genera,l de Gaulle je sprejel in naloga države je, ustvariti u- danes v Elizejski palači skupino godno socialno in finančno ozrač- poslancev, ki So pozneje poroča-Je- li o nekaterih njegovih izjavah. O tem so podali zanimiva po- Glede razgovora z Mac Millanom ročila glavni tajnik svetovne me- je de Oaulle izjavil, da mu je teorološke organizacije, ki je go-iMac Millan rekel, da ima prav, sferi ki h da zgradi lastno udarno silo, in mednarodne atomske agende na da -tUdi A"gllja ®kuŠa Zgradlti Dunaju, ki je govoril o uporab- SV0J0' ter da bi bilo treba po-ljanju rud za atomske reaktorje, vezati ti dve sili v evropskem in argentinski predstavnik dr! okviru neodvisno od Amerike. Dortman, ki je govoril o virih v Zatem je de Gaulle izjavil, da je biosferi in o rastlinski genetiki, sedaj največje vprašanje mednarod-Zanimiva poročila v zvezi s tem ni položaj in ((evropski problem«, so podali tudi prof. Scarascia, na- ((Poslužujoč se Anglije skuša Ame-meščen pri zavodu za genetiko na r‘ka uvesti svobodno izmenjavo z univerzi v Piši, državni podtajnik Irci, Islandci itd. Američani ne mo-v ministrstvu ZAR El Tobgy in re.i° več prodajati — ali prodajajo brazilski znanstvenik dr. Marci- za nič — Afričanom, južnim Arne- dio de Souza Dias. Gospodarsko sodelovanje med FLRJ in Anglijo ""‘»‘ur »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii,i„|l„|„|„„l,||„l||||l||||||||||||||||||||||||||||||||| I VOLITVE BODO SKORAJ GOTOVO 28. APRILA S k sr Droj J v, ue volitve 28. aprila. iNenaana popustljivost prea- inUIv de Izvira predvsem iz okoliščine, da so mu ministri J M J, fesorov (ministrstva za državni proračun, finančne-\ iAlj^dnega ministrstva) predočili nujnost čimprejšnje-■v a *' »iNi n °čgov> da bi mogle li lilMiltv bov° uzakonitev v tem 1,pr°Pagandi. Hkrati t.H n ecronn on ^edsednik vlade baje popustil ^ede datuma političnih volitev ^atoent ima še dober teden dela - Državni upravni aparat stane skoraj 2.500 milijard i K. Bližnji obisk Kennedyja v Italiji - Saragat odpotuje v ponedeljek v VVashington V petek ali soboto bo zadnja seja ministrskega fU 'iv<. rii| ^ ___ U'.j ^ ta nesreča, da za ,eJ Ui^itia Ust-reznega finanč-*tj| W^^ijihov^odobritvej ■K11 tov0Pleipi'ečiti, kar bi po. J V ^ riBD Varl t. i rlr,*, r, finn« A ,jS^ ®>1U hepredvideno fingnč-"V za državo. ) ii»h‘> žak?aH„a n;,stopi!a v fi- j Trs.«”- al iSl?remPn avni Poračun La 3 i* i?r«iile9oste °ni lzrazil svojo « BrPainad številom teh za-h? ogov- ker predstav-k r us.,em? za državo, hkra-£* Ltjfš se „arJajo precedens, na ' i J p°lem sklicujejo dru-11 n0ttUs?i,,državilih nameščen-namreč razpravlja > toSijS I - vViln'HerCe^ mn.'istrst.ya za de- J i.štikMa, ,‘skem predlogu sena-s.(f ,Kl Predvideva dodat- i! Za nekatere katecori- nekatere kategori-e 'Jk'Vh?>‘ter V hiinistrstva za de. J tzho](se Pripomnil, da bo I, v^HleSz anie Prejemkov dr. 4 At Drihnaei?cev bremenilo dr-i)(Wkl ‘bodn.iem finančnem le. iV? veini 5,Kveda tudi sklad ■^v1 v 0riloč' S'pj'ičo tega se mo- H v«e biln v njenih 'ŠS£Z a v,e i5a Proračuna, ker je * ‘'i'0 v njenih i ^ »ooiazumom, do. kalnimi organ'za(-'i-*n nameščencev, na podlagi katerega so se te organizacije obvezale, da ne bodo zahtevale novega izboljšanja prejemkov do 30. junija letos, dokler ne bo komisija za reformo državnega a-parata povedala svojega mnenja glede reorganizacije javne ucrave Tako se Je tudi Fanfani strinjal, da je treba odobriti le še najnujnejše ukrepe (zakon n gradbenih zemljiščih, likvidacijo INA-Casa, desetletni načrt za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce, bolniško zavarovanje za kmetijske mezdne delavce in njihove družine, zakon o reviziji volilnih seznamov, reformo senata in določitev senatorskih volilnih okrožij v Furlaniji-Julijski krajini), vse ostalo pa prepustiti novi vladi po volitvah. Na seji ministrskega sveta bodo sprejeli še zadnje ukrepe, med temi bo zatrdno tudi imenovanje vodilnega upravnega osebja ENEL, glede katerega se je minister Cojombo posvetoval v teh poslednjih dneh s predstavniki strank vladne večin*. V četrtek bo plenarna seja komisije za gospodarsko načrtovanje, ki se je bo udeležil tudi Fanfani. La Malfa, ki je njen predsednik, bo poročal o njenem dosedanjem delu ln bo obrazložil perspektivni program gospodarskega razvoja za desetletje 1964-1973. V senatu so danes nadaljevali in zaključili splošno razpravo o zakonskem osnutku, ki likvidira u-pravo imovine INA-Casa ip predvideva desetletni načrt za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce. S sicer različnimi utemeljitvami, so osnutku naklonjene vse skupi- j kandidatnih list. ričanom in celo Arabcem. Zato je potrebno, da skušajo prodajati Evropi, ki bi lahko plačala.« «Skupno tržišče, Je nadaljeval de Gaulle, je bistvene važnosti za Francijo, kar se tiče kmetijstva. Zato moramo imeti sporazume. Za industrijske proizvode sta skupno tr-RPOnSAn _ ,. . , i*išče ali področje svobodne izme- BEOGRAD, 5. — Vodja jugoslo- njave manj važna.« vanske gospodarske delegacije, ki Glede Nemčije je de Gaulle lz- Vel ki \ 1 v havil- da bi bila zanjo potrebna velim Britaniji, tajnik za splošne »ustava, ki bi ji omogočila načenja- ■iiiii»tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i,mil,i I “ velika vprašanja modernega sveta.« Po njegovem mnenju «Nemci nimajo dobre ustave, ker ne uporabljajo referenduma«. Predsednik francoske vlade Pompidou je na nekem kosilu, ki ga je priredil diplomatski tisk, izjavil, da se je pet držav skupnega tržišča počasi približevalo Veliki Britaniji in so se s tem oddaljevale od rimske pogodbe. Dodal je, da je bilo zaradi tega bolj pametno prekiniti pogajanja. Vendar pa so vrata Veliki Britaniji še vedno odprta, toda v pogojih, ki jih določa rimska pogodba. Glede bahamskih sporazumov je Pompidou izjavil, da kažejo prizadevanje Anglije, kar se tiče o- ne senatorjev. Osnutek bodo do- končno odobrili verjetno ze na ju- brambe, da se v glavnem opre tnsnjem zasedanju. na ZUA, medtem ko »bi si lahko V četrtek pa bo poslanska zbor- mislili, da se bodo britanske sile niča razpravljala po vsej verjet- tesneje povezale z Evropo, prednosti o vladnem zakonskem osnut-1 vsem s Francijo iz razlogov soku, s katerim se skrajša vojaški sedstva*. rok v vojski in letalstvu od se- Dalje je Pompidou izjavil, da danjih 18 na 15 mesecev, v mor- se je stališče ZDA do skupnega narici pa od sedanjih 28 na 24 tržišča v zadnjih letih počasi spre-mesecev. Skrajšanje bodo uvelja- minjalo. V začetku je ameriška vili postopno v treh letih. vlada z naklonjenostjo gledala Zunanji minister Piccioni je da- na to tržišče, toda zaradi njegovih nes sprejel italijanskega velepo- uspehov se je začela bati, da bi slanika v ZDA Fenoalteo, ki se to tržišče pomenilo veliko oviro vrača na svoje mesto; razgovor je za ameriški izvoz, tudi v zvezi z željo predsednika Pompidou je govoril tudi o a- Kennedyja, da se odzove povabi- meriških investicijah v Franciji lu Fanfanija že v bližnji prihod- in dejal: »Mi smo jih pritegnili, nosti, ne pa šele v juniju, kol vendar pa bi bilo obsojanja vred-je bilo prvotno v načrtu. no, če bi se nekateri sektorji Predsednik vlade Fanfani pa je skupnega tržišča znašli pod do-sprejel ministra za reformo biro'- minacijo gospodarskih sil, ki lah-kracije Medicija, tajnika PSDI Sa- ko odločajo na podlagi kriterijev, ragata in nemškega veleposlanika ki nimajo nič opraviti s skupnim Kleiberja. Saragat je obiskal Fan- tržiščem*. fanija v zvezi s svojim potova- Glede atomske oborožitve Za-njem v Washington, kamor bo od- hodne Nemčije je Pompidou izja-potoval v ponedeljek, In kjer bo vil, da se je Zahodna Nemčija imel razgovore s Kennedyjem in obvezala, da ne bo izdelovala je-drugimi ameriškimi političnimi rv- drskega orožja, in da se glede te- sebnostmi. Razgovor s Kleiberjem I ga ni nič spremenilo, O odnosih s pa je v zvezi z zaključki razgo- Sovjetsko zvezo je izjavil, da so vorov z Mac Millanom in z vpra- jasni, da sedaj ni nobenih med-šanjem, kako nadaljevati akcijo sebojnih razgovorov in da je So-za gospodarsko integracijo Evro- vjetska zveza pokazala nezadovolj-pe in za vključitev Anglije v stvo do francosko-nemške pogod-evropsko gospodarsko skupnost be. tudi kljub nasprotovanju gsnera- V zvezi s to pogodbo je Pom-la de Gaulla. pidou izjavil, da je izključena re- Ko socialistično glasilo »Avan- vizija sedanjih zavezništev, in je ti!» komentira obisk Mac Milla- dodal, da upa, da bo moč z Vena v Rimu pravi med drugim, da liko Britanijo najti modus viven-je »perspektiva zaskrbljujoča in di za uskladitev britanskih in ev-ne dopušča predolgega zastoja in ropskih gospodarskih interesov, pomanjkanja dejavnosti. Rezulta- Načelnik glavnega štaba fran-ti razgovorov med Mac Millanom coske vojske general Ailleret je in Fanfaniiem morajo dokazati danes nadaljeval svoje razgovore svojo koristnost in pozitivnost v Madridu s španskimi vojaškimi preden bo prepozno*. voditelji. Pozneje je odpotoval v V zvezi z volilno kampanjo, »to- Toledo na obisk tamkajšnjih voja-mitati civici* pritiskajo na KD. ških akademij. Istočasno sta se da ne bi Ignorirala njihovih kan- španska in francoska delegacija didatov pri sestavljanju svojih tajno razgovarjali eno uro. tiska, da bodo še drugi francoski ministri obiskali Madrid, piše go-listično glasilo »La Nation*, da ni govora o obisku zunanjega ministra de Murvilla in finančnega ministra. List dodaja, da je mogoče, da sta oba ministra do-,bila vabilo, naj prideta v Španijo, toda »francosko - španski problemi sedaj ne upravičujejo teh potovanj*. Glede pogajanj generala Aillereta pravi list, da se ne pogaja o španskih oporiščih za Francijo, ter da se bo sporazumel samo o postopku »za olajšanje pristajanja francoskih ladij in letal na Kanarskih otokih*. Socialistično glasilo »Le Popu-laire* pravi v odgovoru na ta članek, da zanikanja ne menjajo ničesar v kakovosti vprašanja, tudi če lahko menjajo količino*. List dodaja, da ostane dejstvo o francosko - španskem sodelovanju oziroma točneje o sodelovanju med frankizmom in golizmom. List pra-vi dalje, da so pogajanja o usodi španskih republikancev propadla samo zaradi tega, ker ni špansko notranje ministrstvo hotelo izročiti elanov OAS, ki so pribežali v Španijo. Preti v Varšavi VARŠAVA, 5. — Minister za zu. nanjo trgovino Preti je prispel danes popoldne v Varšavo da bi se udeležil zasedanja italijansko-polj. ske mešane komisije, ki mora proučiti možnosti za razširitev trgovinskih odnosov med Italijo in Poljsko. Ministra spremljajo člani delegacije, ki jo sestavljajo funkcionarji ministrstva za zunanje za. deve, ministrstva za zunanjo trgovino, ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za industrijo in trgovino. Med svojim obiskom bo Preti i-mel razgovore s poljskim ministrom za zunanjo trgovino, s predsednikom komisije za gospodarsko načrtovanje, z zunanjim ministrom Rapackim in verjetno tudi s prvim tajnikom poljske združene delavske stranke Gomulko. Kcnncdy jc oštei bonskega poslanika VVASHINGTON, 5. - Ameriški tednik «Newswček» piše, da je Kennedy «hudo oštei« nemškega poslanika Knappsteina zaradi francoskega nasprotovanja vključitvi Velike Britanije v skupno tržišče. List dodaja, da skušajo ameriški funkcionarji podcenjevati posledice de Gaullovih pobud, toda dejansko je ameriška vlada izredno ((razdražena in jezna«. Kennedy se je še posebno razjezil na nemškega poslanika v zvezi z nemŠKO-frari* cosko pogodbo, glede katere je poslanik zaprosil sprejem pri predsedniku. da mu izročj Adenauer-jevo pismo s pojasnili, išadnje Kennedyjeve besede pri razgovoru so bile; »Obračate hrbet po vsem tem, kar smo storili Za vas v zadnjih petnajstih letih?« Medtem je nemški podtajnik Carstens začel v VVashingtonu razgovore, da obrazloži Adenauerje-vo stališče. Nocoj se je Carstens razgovar-jal eno uro z Deanom Ruskom. Po razgovoru je izjavil, da Zahodna Nemčija »želi, da Velika Britanija vstopi v skupno tržišče«. Dodal je, da je Dal Rusku pojasnila o fran. cosko-nemški pogodbi. 81 kandidatov za Nobelovo nagrado za literaturo STOCKHOLM, 5. — Danes so sporočili, da je odbor za Nobelovo nagrado odobril seznam 81 kandidatov za Nobelovo nagrado za književnost za leto 1963. Seznam kandidatov je tajen in odobrili so ga na včerajšnji seji odbora. Lani je bilo 70 kandidatov Ravnatelj državne biblioteke Willers je izjavil, da je bilo ipred 1. februarjem predlaganih nad 81 imen, toda nekateri od teh »so bili samo posebnost«. 81 kandidatov, ki so jih sprejeli, so predlagala pristojna druš. tva ali osebe, to je literarna združenja, penklubi, akademije in prejšnji Nobelovi nagrajenci. «Ne ubijajh med najboljšimi filmi BEOGRAD, 5. — Med trinajsti, mi najboljšimi filmi, predloženimi za nagrado britanske filmske akademije je tudi film «Ne ubijaj», ki je bil sneman v koprodukciji «Lov-čen filma« leta 1961 v režiji znanega francoskega režiserja Autan-ta Lare, Film je predložen za nagrado skupno s filmi drugih držav, med katerimi so: japonski film »O. tok«, sovjetski film «Dama s psičkom«, filma francosko-italijanske koprodukcije «Dolgi otok« in »Lola«, grški film «Fedra» in švedski «Temno gteklo« ter drugi. ELISABETHVILLE, 5. — Minister osrednje kongoške vlade Ileo je danes uradno prevzel poveljstvo nad policijskimi silami v Ka-tangi v imenu osrednje vlade I-leo je izjavil, da bo katanška policija delovala pod nadzorstvom ravnatelja kongoške varnostne službe Ngome. Državnemu tajniku za zunanje zadeve Koči Popdvičii so dodatno izrazila so- BEOGRAD, 'nik' pdf žalje ob smrti veleposlanika Franca Primožiča še veleposlaništva Belgije, Madžarske, Romunije, Italije, Libanona, CSSR in Tunizije. SINGAPUR, 5. - Glavni tajnik OZN U Tant je poslal podtajnika Narasimhana v Indonezijo, Malajo in Singapur, da se osebno prepriča o razvoju tamkajšnjega položa-Ja sliži mnenje angleških, malajskih, indonezijskih in singapurskih osebnosti. Danes je orlpo-toval v Džakarto po številnih razgovorih, ki jih je imel v Malaji in vi m rtn „11 - TmI m..: 1 1 _ * ki je bila nad 24 ur do polovic« telesa v ledu. Prepeljali so Jo v bolnišnico. V nedeljo je njena mati prala ob reki in je ugotovila, da je deklica zmanjkala. Vse iskanje je bilo zaman. Medtem se j« znočilo in je začelo snežiti. Deklico so našli šele v ponedeljek zvečer. V Belfastu na severni Irski so zaradi velikih zametov zaprli vs« šole, urade ln trgovine. Promet j« popolnoma ustavljen. Norveška trgovska ladja «Johan Collett« je klicala na pomoč v Rokavskem prelivu. Norveška ladja «Bonnard» ja rešila iz rešilnega čolna enajst članov posadke, drugih 14 mornarjev pa je še na ladji «Johan Collett«, ki je močno nagnjena. Ob danski oba,- je nasedla na čeri vzhodnonemška trgovska ladja «Gera», kateri so poslali na pomoč rešilne čolne. Veliki bloki ledu o-virajo plovbo v nizozemskih in danskih pristaniščih. Na Madžarskem je po kratkem premoru začelo spot snežiti. Mednarodni vlaki vozijo z velikimi zamudami. Nad dvanajst tisoč ljudi čisti ceste, pri čemer sodelujejo tudi vojaki, zlasti v prestolnici, kjer je bil sneg visok en meter. Na Poljskem je danes prenehalo snežiti. Včeraj je snežna odeja dosegla višino poldrugega metra, in pihal je močan veter. Ves železniški, cestni, letalski in pomorski promet je bil ukinjen. V vsej Vzhodni Evropi se posledice šesttedenskega mraza čutijo na številnih sektorjih. Vzhodnonemški tisk poroča o velikem zastoju v industriji, o škodi v kmetijstvu ter o velikih težavah pri dobavljanju goriva in vode. Tudi iz Sofije poročajo o zelo kritičnem položaju, ki je nastal zaradi mraza, in bojijo se, da bi nagla odjuga povzročila poplave. V Švici je mraz še bolj pritisnil. V Bazlu je bilo danes minus 20, v Bernu in ZUrtchu minus 17, v Ženevi in Lucerni minus 16. Severni Grčiji grozijo velike poplave zaradi nagle odjuge. V Makedoniji in Trakiji so evakuirali številne vasi. Oblasti so pripravljene, da razstrelijo r dinamitom bloke ledu na rekah. Na ve; krajih so se utrgali plazovi, ki pa niso terjali človeških žrtev, ker se je prebivalstvo pravočasno umaknilo. Iz Albanije poročajo, da je v zadnjih štiriindvajsetih urah padlo v Argirocastru 175 mm dežja. Reke so močno narastle in so že poplavile obsežna področja. Več vasi je poplavljenih, številne druge na so ogrožene. Hud mraz še traja tudi v ZDA in v vsej Vzhodni Kanadi, kjer divjajo tudi snežni viharji. V tjue-becu je bilo 30 pod ničlo. Na Japonskem je število žrtev zaradi mraza, ki traja več ko en mesec, naraslo na sto z novimi žrtvami popla • ln plazov. V vsej Italiji se je na splošno vreme izboljšalo in mraz je znatno popustil. Znova je snežilo v Irpl-nii in tudi ob jušni obali Sicilije še vedno divja slabo vreme. Gasilci in karabinjerji iz Florence so po velikih naporih danes rešili Singapuru. Izjavil je, da je s temi enajst ljudi, ki so preteklo noč razgovori zelo zadovoljen. | ostali v snegu na gori Vallombrosa. Med včerajšnjimi novicami v svetu je še vedno najbolj zanimivo listo, o čemer razpravljajo v Ženevi na konferenci za uporabo znanosti in tehnike v korist nerazvitih dežel. Naj navedemo samo nekaj skopih jjodatkov. Račune se, da bo na Zemlji okrog leta 2000 šest milijard ljudi, kar pomeni, da bo zaradi tako naglega naraščanja prebivalstva eno najbolj perečih vprašanj — vprašanje prehrane. Hkrati se bo površina obdelovalne zemlje na prebivalca zmanjšala od 50 arov v letu 1955 kar na komaj 20 arov v letu 2000. Včerajšnji govorniki so bili soglasni, da je ključ gospodarskega napredka nezadostno razvitih področij v sistematičnem, učinkovitem in urejenem uporabljanju naravnih virov: zraka, rude, obdelovalne zemlje, oceanov, jezer, rek, rastlinstva in živalstva, kajti tehnika bo v kratkem omogočila, da bodo ljudje živeli prav s pomočjo teh najbolj običajnih elementov, ki jih je na svetu v največji količini; zaradi tega je že sedaj potrebno začeti priprave in izvajanje skladnih načrtov za razvoj izkoriščanja teh virov, pri čemer pa morajo v ne razvitih deželah vprav državne oblasti Igrati najbolj aktivno vlogo ... ....................................................nuni,i,min........11nm1111111nn11111111nn1111n.il vlogo ■iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimm Val stavk in protestov je ta teden zajel Italijo Bcriinclli je sklical za danes sestanek predstavnikov kovinarjev in delodajalcev RIM, 5. — Ta teden se je začel z novim valom stavk in sindikalnih protestov. V Milanu se je davi začela nova faza sindikalne akcije kovinarjev. Na trgu pred stolno cerkvijo je bilo veliko zborovanje delavcev številnih tovarn. Zborovanja se bodo nadaljevala'jutri in v četrtek. Minister za delo Berti-nelli je sklical za jutri na razgovor predstavnike sindikalnih organizacij kovinarjev in delodajalcev. Tudi zdravniki nadaljujejo sindikalno akcijo. Sindikat zdravnikov, v katerem je 14 kategorij, je razglasil stavko za četrtek. Zdravniki zahtevajo številne spremembe v zvezi s svojim poklicem. Med. sindikalni odbor zdravnikov in a-sistentov v bolnišnicah pa je napovedal stavko za nedoločen čas od V zvezi s irjali eno uro. |9, februarja dalje, če ne bo senat pisanjem španskega | izglasoval zakonodajnih ukrepov, ki jih je predlagala vlada in ki jih je poslanska zbornica že odobrila. Tudi asistenti na univerzah so začeli sindikalno akcijo. Asistenti na turinski univerzi so napovedali enodnevno stavko za 8. t.m. Zivinozdravniki bodo v prihodnjih dneh napovedali stavko, da protestirajo proti počasnosti razpravljanja o načrtu zakona, s katerim so povezane številne zahteve te kategorije. Nameščenci državnega monopola nadaljujejo stavko že šest dni. Danes so sklenili akcijo zaostriti, s tem da so preklicali sklep, s katerim so bili nekateri nameščenci razrešeni stavke. Nameščenci pri «Italcable» so začeli davi štiridnevno stavko zaradi prekinitve pogajanj za skrčenje de- lovnega urnika. Tudi rudarji so danes stavkali. Za 8. t. m. je napovedana stavka v °kyiru splošne stavke v industriji iz solidarnosti s kovinarji. Določene so tudi poznejše stavke, ker so se prekinila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Jutri in pojutrišnjem bodo stavkali inženirji in arhitekti iz protesta proti načrtu zakona, ki je sedaj preč. senatom in ki daje geometrom možnost nekaterih del, ki spadajo v pristojnost inženirjev in arhitektov. Geometri in industrijski izvedenci pa podpirajo omenjeni načrt zakona in so sklenili, da bodo takoj stopili v stavko skupno z vsemi študenti tehničnih zavodov, Če bodo inženirji in arhitekti vztrajali pri svojih protestih. in poskrbeti v prvi vrsti za kvalificirano delovno silo In za trdno politično podlago ter ugodno socialno in finančno ozračje. Druga, nekoliko manj politična novica, pa Je statistika o smrtnih žrtvah, ki jih je terjala letošnja huda zima. Samo v Evropi je bilo zaradi zadnjega hladnega vala, ki se vedno traja, nad 1400 mrtvih! Od političnih novic pa naj omenimo najprej vest, ki je prišla is Konga: da je namreč minister o-srednje kongoške vlade Ileo dokončno prevzel včeraj uradno poveljstvo nad policijskimi silami v Katangi in povedal, da bo katan-ska policija odslej delovala pod nadzorstvom ravnatelja osrednje kongoške varnostne službe. Hkrati so bili včeraj prvič v glavnem mestu Katange v obtoku bankovci, ki jih je izdala osrednja vlada. Tudi iz Džakarte je prišla spodbudna novica. Indonezijski zuna-nji minister je namreč izjavil, da so njegovi razgovori z Nehrujem dali zadovoljive rezultate in da se kitajsko-indijska pogajanja v zvezi s predlogi konference v Co-lonihu približujejo «ravni brezpogojnega sprejema, tako da je upati, da bo spor zaradi meje mirno rešen«. Medtem pa se nadaljuje povezava med frankizmom in gollz-mom, kot je najnovejše stike med Francom in de Gaullovo vlado označil francoski socialistični tisk. De (»aullov načelnik glavnega štaba je tudi včeraj nadaljeval ras-govore s španskimi vojaškimi voditelji v Madridu. Ti stiki so na* leteli na tako zaskrbljenost v svetu, da so s francoske poluradne strani ponovno zanikali vest o bližnjem obisku francoskega zunanjega in finančnega ministra v Madridu. De Gaulla samega pa je vznejevoljil sklep francoskega senata včeraj, ki je zavrnil prora-čun ministrstva za oborožene sile, v katerem so tudi izdatki za francosko jedrsko silo. Sam de Gaulle je včeraj govoril skupini poslancev ln v prvi vrsti poudaril, da je trenutno «največji problem mednarodni in evropski položaj«, ker da se »Amerika poslužuje Anglije in skuša s tem dejansko ustvariti sistem svobodne izmenjave z Irci, Islandci itd.«, kajti »Američani ne morejo več prodajati — ali pa prodajajo za nič — Afričanom. Južnim Američanom in celo Arabcem, in je zaradi tega nujno, da iščejo kupce v Evropi, ki lahko plača«. Sicer pa je za de Gaulla «skupno tržišče potrebno v bistvu zaradi kmetijstva«, medtem ko sta ji »skupno tržišče in področje svobodne izmenjave za industrijske proizvode manj važni«. , Vreme včeraj: najvišja temperatura 4.4, najnižja —0.4, cb 19. uri 3.5; zračni tlak 1007 narašča, veter 7 ton vahodnik, vlage 60 odst., nebo pokrito, morje skoraj mirno, temperatura morja 5 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 6. februar!) Dora Sonce vzide ob c.x3 in zaton 9.53. 17.16. Dolžina d :eva vzide ob 15.09 m zatone o° 17 Jutri, ČETRTEK. 7. tebruan« Ksenija SE S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA ( Umesten predlog za nov ciklus predavanj o fašizmu in antifašizmu sr Županje odgovori! na misovsko vprašanje v zvezi z reorganizacijo koprskega okraja ■ Opozorilo svetovalca KP na solidarnost s stavkajočimi kovinarji ■ Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta, je župan dr M. Franzil, takoj po svečanem delu seje v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, odgovoril na vprašanje, ki ga je na prejšnji seji postavil misovski svetovalec Morelli glede reorganizacije koprskega o-kraja, ki je bila izvedena v okviru reorganizacije okrajev v Jugoslaviji. Zupan je dejal: • Odgovarjam na vprašanje, ki ga je predložil 24. januarja svetovalec Morelli o morebitnih pobudah župana pri predsedniku vlade proti ustanovitvi novega slovenskega koprskega okraja, ki žali čut julijskega prebivalstva in predstavlja še eno odkrito kršitev pravic naše države do cone B. čina zgradi v Bazovici javno kopališče, ki bi moralo služiti tudi potrebam Padrič, Trebč in Gro-pade. Tudi glede tega vprašanja, občina do sedaj ni še ničesar naredila. Zato je svetovalec zahteval, naj se župan in pristojni odbornik zavzameta, da bodo upravičene zahteve Bazovcev in prebivalstva bližnjih vasi uslišane. Poleg tega je tudi predlagal, naj bi razsvetlili pot, ki pelje od Bazovice do obmejnega bloka pri Lipici, Iz informacij, ki sem jih dobil po najkrajši poti na pristojnem mestu sledi, da je bil koprski o-kraj v slovenski republiki ustanovljen že z zakonom od 22. junija 1955, z vključitvijo občin Koper, Herpelje-Kozina, Divača, Sežana, Sv. Peter na Krasu in Ilirska Bistrica. Z istim zakonom so bile občine Buje, Umag in Novi-grad priključene puljskemu okraju hrvatske republike. Ze od leta 1955 torej, je bila cona B razdeljena na dva dela in Pomanjkanje soli in tobaka zaradi stavke Uslužbenci državnega tobačnega monopola in solarn stavkajo že od konca januarja, ker jim finančno ministrstvo ni izplačalo obljubljene doklade 70 lir na vsako točko koeficienta službenega staleža. Za-radi te stavke, ki bo trajala do 9. t.m., je že začelo primanjkovati soli in nekaterih vrst tobaka. Ce se ne bo stavka nehala, bo imela država vsak dan skoraj 1 milijar. do lir izgube, medtem ko bi z dve-ma milijardama ugodila zahtevam uslužbencev za vse leto. Interpelacija poslanca Vidalija Zakaj ni bil proglas pokrajinskih uprav tudi v slovenščini? Poslanec Vidali je vložil v poslanski zbornici interpelacijo na predsednika ministrskega sveta, ker so predsedniki tržaške, videmske in goriške pokrajine objavili pozdravni proglas v zvezi z ustanovitvijo dežele Furlanija-Julijska krajina in ga razdelili v 218 občinah te dežele, pri čemer pa niso upoštevali nujnosti, da se tak proglas natisne tudi v slovenščini. Priprave na kongres PSI Do sedaj je sedem sekcij PSI od osmih že imelo predkongresne skupščine in izvolilo delegate, katerih bo skupno okoli petdeset. Kongres bo v soboto in v nedeljo. 7. t.m. izredna seja pokrajinskega sveta To dejstvo je povzročilo upravičen protest državljanov slovenske narodnosti, kar je prišlo do izraza tudi, ko župani narodnostno mešanih področij niso hoteli proglasa nalepiti. Vse demokratično preb:, valstvo vidi v novi deželi s poseb-nim statutom ne samo sredstvo za gospodarsko obnovo, temveč tudi za demokratični razvoj in priznanje pravic slovenskega prebivalstva. Zato predstavlja opustitev tiskanja proglasa v slovenščini resnično težko dejanje in upravičuje sume o diskriminaciji v odnosu do slovenskega prebivalstva s strani pokrajinskih uprav, kar namerava, jo izvajati tudi v novi deželi. Pokrajinska uprava sporoča, da se bo pokrajinski svet sestal v četrtek, 7. t. m. na izredni seji, ki bo ob 18.30 na kateri bodo počastili ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina. Zato Je poslanec pozval predsednika vlade, naj se izda progias treh pokrajin tudi v slovenskem prevodu, s čimer se bo zadostilo demokratičnim zahtevam in kar velja zlasti za plakate, ki imajo u-radni značaj in ki jih izdajajo javne uprave. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST so bile njene občine priključene , katerim so pripadale tu- okrajem di občine, ki so prišle pod Jugoslavijo z mirovno pogodbo. Ukrep, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1963, in raztegnitev koprskega okraja na občine Ajdovščina, Tolmin, Idrija in Nova Gorica, spada v sklop širše reorganizacije okrajev v Jugoslaviji. V Sloveniji so izginili štirje okra- Sloveniji so izginili štirje 1 in sicer Kranj, Novo mest lurska Sobota in Nova Gorica. Glede reorganizacije koprskega okraja, sta poslanca Bologna in Gefter Wondrich predložila 22. januarja vsak svoje vprašanje ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru. Zaradi tega menim, da so bili s tem seznanjeni najbolj primerni državni krogi, ker samo njim pripada pristojnost obravnavati vprašanja mednarodnih odnosov*. Misovski svetovalec je izjavil, da ga odgovor ne zadovoljuje in dejal, da obstaja velika razlika med italijansko upravo v coni A in jugoslovansko v coni B. Po njegovem mnenju - upravlja Italija cono A pravno in dejansko, medtem ko Jugoslavija upravlja cono B samo dejansko. Izjavil Je tudi, da to svoje vprašanje spreminja v interpelacijo. Zupan je ponovno poudaril, da ne obstaja nobena razlika med jugoslovanskim ukrepom od leta 1955 in u-krepom od 1963. Nato je poudaril, da je italijanska vlada že leta 1955 ugovarjala omenjenemu jugoslovanskemu ukrepu ter je dejal, da upa, da bo to storila tudi sedaj. Poleg tega je župan še dejal, da ga veseli, da je bilo vprašanje spremenjeno v interpelacijo, ker bo to omogočilo širšo razpravo o tem vprašanju, med katero bodo lahko še drugi spregovorili. ' Nato so nekateri svetovalci postavili nekaj važnih vprašanj županu in pristojnim odbornikom. Svetovalec dr. Pincherle (PSI) Je Stavka zasebnih kovinarjev in delavcev ladjedelnic CRDA VPRAŠANJA AVSTRIJSKEGA TRANZITNEGA PROMETA Trst pričakuje rezultate današnjih pogajanj v Hamburgu Gre za ukinitev posebnih privilegijev za železniški prevoz avstrijskega blaga proti Hamburgu in za uveljavljenje geografskih razdalj Gospodarska agencija ASTRA spo-'iodo da: roča, da se bodo danes in jutri sestali v Hamburgu predstavniki senata, ki upravlja omenjeno pristanišče in predstavniki zvezne avstrijske gospodarske zbornice. Govorih bodo o nadaljnjem razvoju tranzitnega prometa Avstrije skozi hamburško pristanišče, zlasti v zvezi z razvojem Skupnega evropskega tržišča. V bistvu gre za težnje, ki so že prišle do izraza med raznimi članicami SET, da se preuredi dosedanji sistem železniških tarif in da se dosledno ukinejo vsi privilegiji in uveljavijo stroge geografske razdalje tud. glede tarif za tranzitni promet proti Hamburgu. Kot je znano, je Zapadna Nemčija vklju-v rimsko pogodbo posebno do- čila ločilo, ki omogoča uveljavitev posebnih izredno nizkih tarif za prevoz blaga po nemškem ozemlju do Hamburga. Avstrijski gospodarski krogi pa se kakršni koli preureditvi tarifnega sistema odločno upirajo in pravijo, da bi na tak način Trst rad «privezal» Avstrijo na sebe in da je treba gledati celotni problem že ......... it: ■ lezniških zve/, za tranzitni promet kompleksno, kjer je treba upoštevati tudi pristaniške stroške, stroške pomorskega prevoza itd. V bistvu gre torej za zelo staro avstrijsko gospodarsko politiko, ko skušajo izigrati različna konkurenčna pristanišča med seboj in ko tu- i Janško že naredili prve korake, da se omenjena določila pogodbe o SET spremenijo in so tokrat do-' bili odločnejšo podporo italijanske Včeraj so stavkali triiški delavci, ki so jih za stalno premestili v tukajšnje ladjedelnice - Danes sestanek aktiva Nove DZ tianes bodo zopet ves dan stav- , Črtu poslanca Longonija, ki ga je kali kovinarji v vseh zasebnih j odobrila pristojna parlamentarna podjetjih, ki še niso podpisala i komisija. Ta zakon razširja ob- vprašal župana, ali namerava občinska uprava tudi letos poobla- v činska stiti Kulturno-umetniški krožek, da pripravi načrt za predavanja o zgodovini fašizma, o antifašizmu in o osvobodilni borbi, kot je to storila lansko leto. Hkrati je predlagal naj bi v letošnja predavanja vključili tudi republiško ustavo in njeno postopno uveljavitev. Svetovalec dr. Pincherle je pripomnil, da so lanska predavanja zelo lepo uspela in da so zanimala zlasti mladino. Kulturno-umetniški krožek, je dejal dr. Pincherle, je dobro organiziral ta predavanja. Rezultati so bili zelo pozitivni, ker so pomagali odpreti oči mnogim mladim ljudem. Zaradi tega danes — je nadaljeval svetovalec — neofašistične organizacije nimajo več tistega vpliva nad mladino, kot so ga imele prej; hkrati pa so se začele ustanavljati skupine demokratičnih di- začasnih sporazumov. Včeraj so stavkali po nekaj ur po posameznih podjetjih. Včeraj je stavkalo tudi 329 delavcev iz Tržiča, ki delajo v Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Marka in ki so jih sedaj za stalno premestili na delo v Trst, tako da izgubijo dnevnice. Ti delavci so se predpoldne zbrali na Trgu U-nitš, nakar je odšla delegacija, ki sta jo spremljala tajnik pokrajin- močje delovanja geometrov v grad- beni stroki, čemur inženirji arhitekti močno nasprotujejo. ta namen so ustanovili celo vsedržavni odbor za borbo proti temu zakonskemu načrtu, pri nas pa so ustanovili enak pokrajinski odbor, ki je skiical tudi včerajšnjo skupščino. V protest proti zakonskemu načrtu so tudi odstopili člani svetov zbornic inženirjev in arhitektov. Ta stavka je ske FIOM Burlo in predstavnik,, vsekakor nggaj neobičajnega v sindikata kovinarjev Delavske1 kroniki sindikalnih borb. zborpice, na vladni, komisariat, sodelovanje med trgovinsko zbornico in konzorcijem za tehnično vzgojo, da bodo programi in načrti odgovarjali potrebam gospodarstva. Konzorcij bo okrepil svoje urade in se bo pri tem poslužil tudi funkcionarjev zbornice. Konzorcij bo izvedel anketo, da ugotovi dejavnost in organizacijsko strukturo raznih ustanov, ki vzdržujejo strokovne tečaje ,tako da bo usmeril delo tečajev za vzgojo tistih strokovnjakov, ki jih v proizvodnji še vedno primanjkuje kjer jo je sprejel pddprefekt dr Capon. Predstavniki delavcev so mu natančno obrazložili spor, nakar jim je zagotovil, da bo podrobno seznanil vladnega komisarja dr. Mazzo s tem vprašanjem. Včeraj ob 10. uri so na podlagi sklepa obeh sindikatov kovinarjev zapustili delo delavci livar-niškega oddelka Tovarne strojev, S tem so protestirali proti ravnateljstvu, ker ne zaposli v tem oddelku dovolj delavcev, tako da morajo specializirani delavci o-pravljati težaško delo, ali pa brezdelno čakati, da pripravijo maloštevilni težaki svoje delo z zamudo, zaradi česar pa zgubijo a-kordni dodatek. Po sklepu petih sindikatov iz Trsta in Tržiča bodo danes vsi delavci v CRA zapustili delo eno uro pred koncem delovnega urnika v protest proti ravnateljstvu, ki noče pristati na predloge sindikatov, da bi se izboljšala menza. O tem vprašanju bodo razpravljali tudi na osrednjem sedežu Inter-sinda v Rimu. Danes ob 18.30 bo v prostorih Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares sestanek sindikalnega aktiva, ki se ga bodn udeležili člani vodstva Nove delavske zbornice, člani vodstev vseh sindikatov in notranjih komisij po podjetjih ter vsi ostali aktivisti. Na sestanku bodo obravnavali važna pereča vprašanja. Odpust 16 delavcev v centrali za mleko Stavka inženirjev in arhitektov V centrali za mleko so odpustili 16 delavcev. Sindikalni organizaciji odločno nasprotujeta odpustom in sta zahtevali sklicanje obeh strank na sedežu Zveze industrij, cev, da bi o tem razpravljali. Obvestilo finančne intendance Finančna intendanca obvešča vse ustanove in podjetja, ki morajo vplačati na poštni tekoči račun predjemne odtegljaje od plačil, ki so podvržena dohodninskemu davku kat. C/l po zakonu št. 226 od 21.4.1962, da morajo na zadnji strani položnice navesti posamezne odbitke dohodninskega davka, dopolnilnega davka, občinskega davka na industrijo, trgovino, obrti in poklice, dodatnega pokrajinskega davka in dodatka za ECA. Za izpopolnitev tehnične vzgoje jakov. V primeru, da občinski odbor ne bi sprejel tega njegovega predloga, je dr. Pincherle ga predloga, je predložil odboru resolucijo, ki naj bi bila dana v razpravo in odobritev občinskemu svetu. Zupan mu je odgovoril, da bodo vprašanje in resolucijo proučili na seji odbora. Komunistični svetovalec Burlo je opozoril župana, da so tri italijanske vsedržavne sindikalne federacije kovinarskih delavcev, v zvezi s hudim sporom, ki je nastal med kovinarskimi delavci in Confindustrio zaradi obnovitve vsedržavne delovne pogodbe, naslovile na vse prebivalstvo poziv k solidarnosti s kovinarji; hkrati pa so razpisale nabiralno akcijo, ki je že naletela na velik odziv pri številnih občinah, zasebnikih, u-stanovah in združenjih. Zato je svetovalec Burlo vprašal župana, ali ne bi bilo primerno, da bi tudi tržaška občina odgovorila na ta solidarnostni poziv. Svetovalec Muslin (KPI) pa je obvestil odbornika za javna dela, da se prebivalci pri Piščancih u-pravičeno pritožujejo zaradi slabe ceste, ki pelje od Boleta do Ul. Molini. V tej zvezi je svetovalec predložil tudi resolucijo, ki jo je podpisalo 58 prizadetih o-seb, v kateri zahtevajo, da se čimprej popravi omenjena cesta. Svetovalec Skupne slovenske liste dr. Simčič pa je opozoril župana in odbornika za javna dela, da je že aprila leta .1961 zahteval, da se asfaltirajo nekatere poti v Bazovici in da se v tej vasi zgradi kanalizacija. Poudaril je, da so mu že pred 2 letoma zagotovili, da so vsi načrti že odobreni in da bodo kmalu začeli z deli. V resnici pa do sedaj ni bilo še ničesar storjenega. Isti svetovalec j« obnovil svojo zahtevo, naj ob- Arhitekti in inženirji so proglasili za danes in jutri stavko. V ta namen so se sinoči sestali v prostorih trgovinske zbornice na skupščini in izglasovali resolucijo, katero je nato odnesla delegacija na vladni komisariat. Gre za protestno gibanje po vsej državi proti zakonskemu na- V ponedeljek je bil na sedežu trgovinske zbornice sestanek, na katerem so podrobneje razpravljali o strokovni vzgoji. Na sestanku so bili prisotni: šolski skrbnik prof. Vigneri, predsednik konzorcija za tehnično vzgojo inž. Crovetti in ravnatelj tega konzorcija prof. Delta Rossa, član Izvršnega odbora zbornice Frandoli in tajnik zbornice dr. Steinbach. Na sestanku so ugotovili, da je treba tehnično usposabljanje izpopol- niti in ga prilagoditi lzpremenje-nim pogojem zaposlitve, istočasno pa je treba tudi koordinirati pobude različnih ustanov. Zato so se strinjali, da je potrebno tesnejše iiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiHMiiiiintfUiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiutmmiiittiiii Zaskrbljenost med kolegi in obiskovalci gledališča Član SG Josip Fišer se je hudo ponesrečil Pri padcu po stopnicah si je verjetno prebil lobanjo in njegovo stanje je resno Naš znani in priljubljeni član SG v Trstu Josip Fišer, ki je pred kratkim praznoval svojo 60-letnico se je te dni hudo ponesrečil in so ga sinoči sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek. Ko se je 30. januarja vračal na svoj dom na Trgu Tommaseo 2, mu je na stopnicah spodrsnilo in je padel vznak. Pri tem si je verjetno prebil lobanjo, pobil se je po čelu in je dobil pretres možganov Nekdo, ki je kmalu zatem prišel mimo, mu je priskočil na pomoč, da si je opomogel; Fišer pa se je hotel vrniti na delo pri gledališču, toda od tam so ga spremili v bolnišnico. Zdelo se mu je, da ne bo hudega, pa ni hotel ostati v bolnišnici. Vrnil se je domov, toda posledice padca je vedno bolj občutil in včeraj o-rog 19. ure so ga z zasebnim avtomobilom nujno odpeljali v bolnišnico. Dragemu tovarišu Fišerju želi- mo, da bi čimprej okreval, ker smo prepričani, da izražamo s tem tudi prisrčno željo vseh obiskovalcev predstav Slovenskega gledališča v Trstu. Avto v pešca Ko je včeraj dopoldne 52-letni Mario Deponte iz Ul. Lorenzetti 26 šel čez Ul. Italo Svevo, je z avtom privozil 39-letni Gabriele Di Luca iz Ul. Flavia 36 in ga podrl. Pri padcu si je Deponte verjetno zlomil levo nogo in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se moral 40 dni. vlade, o čimer je zadnjič pred par-......................podt: lamer.tom govoril tudi podtajnik za trgovinsko mornarico. Odločno podpirajo tržaško stališče tudi predstavniki Holandske, deloma so podobnega mnenja tudi določeni francoski in drugi gospodarski krogi ter končno niti vsi gospodarski krogi Zapadne Nemčije glede izred- je po modernih delih, ki se ukvarjajo s podzavestjo, odtujenostjo ljudi in z običajnim «zakonskim trikotom», radi tu pa tam privoščijo tudi kaj preprosteoa in veselega. Zato sla obe dosedanji deli, ki so ju vsi člani skupine, seveda pa najbolj sam Baseggio, mojstrsko zaigrali, zelo segreli gledalce, ki jih je bilo žal le bolj malo, kar je treba najbrž pripisati vremenu. Sedaj, ko je nastala odjuga, bo lahko izkoristilo priliko več ljudi, ki jim gotovo ne bo žal, saj bodn preživeli lep. zabaven večer ter se obilo nasmejali zlasti raznim prebrisanim in hkrati dobrosrčnim služabnikom, ki i-majo v teh Goldonijevih komedijah kar važno vloao. Tatovi v bencinskem kiosku SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v soboto, 9. februarja ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 Nastopajo: moški pevski zbor Prosek • Kontovel p. d. člani Slovenskega gledališča in orkester Glasbene Matice v Trstu. Prodaja vstopnic en uro pred pričetkom pri blagajni dvorane Slovensko gledališče v Trstu Danes 6. t. m. ob 20. uri premiera v četrtek, 7. t. m. ob 20. uri ponovitev V GLEDALIŠČU V KOPRU K 1 a b u n d Neznanci so s ponarejenimi Ključi ponoči odprli kiosk pri bencinski črpalki na Trgu Sansovino in so odnesli aktovko, v kateri je bilo 85 tisoč lir v gotovini .pobrali pa so tudi 15 zavojev avtomobilskih svečk znamke «Champion». «KR0G S KREDO kitajska pravljična igra v štirih dejanjih Scena; Vladimir Rijavec Kostumi: Mija Jarčeva Režija: Adrijan Rustja iiiiiiFimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiijiiuiiiiimim 9. II. V TRSTU, DAN KASNEJE V GORICI Prešernova proslava v znamenju akademije Izvajana bodo izključno Prešernova dela - Sodelujejo Slov. prosvetna zveza, Slovensko gledališče in Glasbena Matica nih umetnih tarif za Hamburg niso povsem enotnega mnenla Cesco Baseggio v kinu Moderno Skupina beneškega dialektalne-ga gledališča Cesca Baseggia gostuje že od preteklega petka v kino «Moderno» pri Sv. Jakobu z Goldonijevimi komedijami. Do sedaj je igrala komediji «Le ba-rufje chiozzotte» in »La serva a-morosa», na sporedu pa ima še komedije: «Mirandolina* («La lo-candiera»), «Sior Todoro bronto-!on» in «11 bugiardo*. Čeprav so Goldonijeve komedije stare že 200 let, še vedno privabljajo občinstvo, saj so polne vedrine, igrivosti in humorja, pri se bo I čemer ne moti občinstva niti precejšnja mera naivnosti, saj si Ijud- Približuje se čas Prešernove proslave, ki jo vsako leto prirejamo v prvi polovici februarja in čim bliže 8. februarju, dnevu Prešernove smrti. Vse doslej so te proslave bile naša največja letna ljudsko-pro-svetna manifestacija, ki je zajela domala vsa delujoča prosvetna društva oz, njihove pevske zbore, folklorne skupine in ostalo dejavnost. Tako se nam je nudil nekak pregled tega, kar na področju ljudske prosvete imamo in premoremo. Letos pa bo Prešernova proslava imela nekoliko drugačen značaj. Njeni organizatorji: Slovenska prosvetna zveza, Glasbena Matica in Slovensko gledališče so se namreč odločili, da ji dajo bolj značaj akademije kot pa ljudsko-prosvetne revije, ker je prevladalo mišljenje, naj se kvalitetni nivo teh proslav dvigne, revijo pevskih zborov pa naj se pripravi ločeno ob drugi priložnosti, ko bodo zbori imeli tudi možnosti izvajati obsežnejši repertoar kot pa je to mogoče v okviru Prešernovih proslav. ..........................................................................................n ■ i II i n II i .... i Ml IM m m III ■■ m I ,| mm n ti............... ■ ■ ■ 11 ■ i ■ ■ ■ m 111...m,............ n ■ ■ i ■■ 11 ■, u i n i ■ ■ ■ ■ ■■ ■ 11 ■ ■ im IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Dve leti zapora in globo tatu z akrobatskimi sposobnostmi Zaradi amnestije pa bo sedel le eno leto in tudi globe ne bo plačal - Iz istega razloga ukinjen kazenski postopek proti tihotapcu žganja in cigaret Pred kazenskim sodiščem (pred-1 ni kazni so mu pomilostili eno le-sednik Boschini, tožilec Ballarini, i to in prav tako celotno globo. zapisnikar Chiarelli, obramba Bologna) se je moral zagovarjati včeraj SO-letni pleskar Aurelio Schaffer iz Ul. G. Gozzi 5, ki je bil obtožen tatvine. Obtožnica je trdila, da je Schaffer ukradel 21.9.1962 neki Palmi Ferra por. Barno več kot 30.000 lir v gotovini, zlat poročni prstan ter dve zlati narokvici. Palma Farra, ki je stara 56 let, je imela to smolo, da je stanovala v bližini človeka, ki jo je pozneje okradel. Gre za dve podstrešni stanovanji v poslopju št. 19 v Ul. del Bosco. Schaffer je stanoval pri družini Krastič, ki razpolaga z enim stanovanjem v podstrešju, v drugem stanovanju pa živi Farrova. Na večer omenjenega dne se je Schaffer splazil skozi strešno lino Krastičevega stanovanja na streho in se po nekaj metrih spustil skozi lino v Farrino stanovanje. Kako je policija ugotovila, kdo je Krivec? Policijski agenti so seveda zaslišali vse stanovallce in tudi znance in prijatelje ljudi, ki so živeli v bližnji okolici. Tako_ se |e zgodilo, da je neka Leopolda R> ker izjavila, da ji je Schaffer 22 septembra pokazal dve zlati na-ikvici jo vprašal, če ji ugaja- ter jo v. . tomnil je še, da bo narokvici podaril nek: v Florenci. Tako je policija začela sumiti, da Je v Farrinem stanovanju kradel Schaffer. Pripomniti je treba, da je ženska prijavila tatvino policiji 23. septembra. Stanovanje in sploh vse podstrešne prostore so pregledali policijski agenti pod vodstvom Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 42-letni Loris Pincherle iz Ul. Giuliani 13, ki je bil obtožen, da je vtihotapil v Italijo 15 litrov žganja, nekaj čez 5 kg mes-3rv, 3/4 ki nih konzerv, 3/4 kg ribjih konzerv, 2 kg salame ter 45 škatlic cigaret. Flnancarji so že več časa sumili, da se Pincherle ukvarja s tihotapstvom. Zato so ga neprestano zasledovali. 4. maja lani so ga opazili v nekem baru na Borznem trgu ter ga prijeli, ko je stopil iz lokala. V roki je imel aktovko, Ki so jo financarji seveda takoj zasegli V njej so našli 45 škatlic cigaret. To je seveda zadostovalo, da so ga spravili za zapahe. Poleg tega pa so še istega popoldne preiskali njegovo stanovanje, kjer so našli zgoraj omenjeno blago in še 9 praznih steklenic, ki so bile po mnenju financarjev še malo prej napolnjene z žganjem jugoslovanskega izvora. Javni tožilec je zahteval, naj se ponudi obtožencu možnost, da v treh mesecih poravna zadevo po pravni poti. Zelo verjetno je, da je tožilec postavil to zahtevo zato, da bi spravil v državno blagajno vsaj nekaj tisočakov. To pa zato, ker bi sicer amnestija zbrisala obtožence vo krivdo. V resnici se je uresničila prav ta zadnja domneva. Sodniki so ukinili kazenski postopek zaradi amnestije. Samo v pogledu 9 praznih steklenic so oprostili ob-toženca zaradi pomanjkanja dokazov. marešala Caropresija. Tile so pi klicali na pomoč tudi gasilce, k« V Trstu aretiran po nalogu iz Genove Agenti letečega oddelka kvesture so predsinočnjim aretirali 33-letne-ga Pietra Michelija iz_ Genove, za katerim je sodišče v Genovi izdalo zaporni nalog zaradi stečaja. Morda bi bil še na svobodi, če predsinočnjim ne bi posredoval, da bi pomiril dva klienta, ki sta se v nočnem lokalu spoprijela zaradi žensk. Tepla sta se in razbila stolico ter električno pečico, tako da je Sel šale poklical policijo. Med- lem je Mlcheli posegel vmes, da bi ju ločil. Ko so prišli agenti le- tečega oddelka, so vprašali prete pače in pomirjevalce za osebne po datke in tako so ugotovili, da ho- čejo Michelija v Genovo. so smatrali za potrebno, da se proučijo vse možnosti prehoda iz Kra-stičevega stanovanja v stanovanje žrtve neznanega tatu. Pri tem je bilo treba seveda zlesti skozi lino na streho in nato spet v notranjost poslopja. To delo so pa lahko opravili samo gasilci. Medtem, kot smo že omenili, je ‘ ‘ Sch&f- RUkerjeva izjavila, da Ji Je Si fer pokazal dve narokvici. To se je zgodilo 22. septembra. Preiska va je trajala več kot dva tedna, to da 10. oktobra se je Schaffer po- Novo vodstvo ustanove za zaščito živali Pred kratkim so člani tržaškega odseka vsedržavne ustanove za zaščito živali izvolili nov vodstveni svet, ki je sedaj sestavljen takole: prof. Lucio Lonza, predsednik; dr. Mario Divari, podpredsednik; člani: prof. Aurelio Peterlin, prof. Benita Ukmar, Renato Cravateri, Giulietta de Verneda, odv. Giulio Sandrini; preglednika računov: prof. Fe- derico Ukmar, Giovanni Galfoldi. Novi svet vabi vse tržaške ljubitelje živali, naj podprejo ustanovo moralno in gmotno. javil na komisariatu, kjer je izjavil agentom, da je zvedel, da ga iščejo v zvezi z omenjeno tatvino. Takoj je priznal svojo krivdo ter je povedal, da je narokvici prodal na železniški postaji v Milanu nekemu neznancu. Tako denar kot izkupiček za ukradene predmete je | potrošil na potovanjih in za svoje , življenjske potrebe. i 'r>a.,;u v.jt-.'-.'. sporoča, da so Sodniki so ga spoznali za Krive -jUt januarj.t iv.jdeni na ulicah na- Najdeni predmeti ba 108 občinske palače: valuta, zlata verižica z obeskom, denarnice s denarjem, kolesa, preproge za avtomobile, aktovka s prti, dežniki, rokavice, dežni plašč, ženski pulover, aktovka z orodjem in električnim materialom, posoda z nafto, sončna očala, ovratnik in verižica za psa. Vodstvo letošnje proslave je z režiserske strani poverjeno režiserju SG Adrijanu Rustji, ki je s svojimi sodelavci in z vsemi sodelujočimi že pridno na delu. Točna sestava programa seveda še ne mo. re biti znana, pač pa je že znano, kdo bo vri proslavi sodeloval. Od pevskih zborov bo nastopil samo zbor s Proseka-Kontovela, ki bo skupno z orkestrom Glasbene Matice pod vodstvom Oskarja Kju-dra izvajal «Zdravico» v Vrabčevi orkestralno-zborovski priredbi. Tu. di vsa ostala izvajana dela bodo izključno Prešernova v raznih obdelavah in interpretacijah. Tako bosta solista Berce-Košutova in član ljubljanske Opere, škedenjski vojak basist Danilo Merlak, zapela <(Nezakonsko mater» oz. «iWor-narja», člani Slovenskega gledali, šča pa bodo recitirali razne pesmi. «Povodnega moža» in «Sonete ne. srečen bodo skupinsko podali Mira Sardočeva, Stane Starešinič in Stane Raztresen, medtem ko bodo ločeno recitirali še: Starešinič U-vod h krstu pri Savici, Raztresen Slovo od mladosti in Sardočeva Ribi ča. Seveda bo ves program usklajen z režisersko in scensko zasnovo (za sceno bo poskrbel scenarist SCr Jože Cesar) tako, da bo tudi po tej plati nudila proslava nekaj novega in izvirnega. Isti program, ki bo v Trstu izvajan v dvorani na stadionu nPrvi maj» u soboto 9. februarja, bo dan kasneje, to je v nedeljo 10. februarja ponovljen tudi v Prosvetni dvorani v Gorici, Seveda pa bodo tudi letos počastili Prešernov spomin na vseh slovenskih šolah in še prav sloves, no v Slovenskem dijaškem domu v Ul. Ginnastica 72, kjer bodo ime. li. proslavo 8. februarja ob 20. uri. Posebnost te proslave bo, da bo posvečena prispevku tržaških Slovencev k rasti slovenske književnosti. Pri sporedu bo sodelovala Glasbena Matica, obenem pa bodo priredili tudi razstavo slovenske tržaške povojne književnosti. Tri sodne razprave zaradi sramotenja države Včeraj zjutraj je indipendentist Pellegrino Zacchigna, ki ga je predvčerajšnjim porotno sodišče obsodilo na dve leti zapora zaradi hudih telesnih poškodb (medtem ko je ukinilo kazenski postopek glede obtožbe sramotenja italijanske države zaradi amnestije), vložil priziv proti tej razsodbi. Prizivno porotno sodišče bo verjetno razsojalo v tej zadevi šele jeseni. Danes pa se pred porotnim sodiščem nadaljujejo razprave, ki zadevajo prekršek sramotenja i-talijanske države. Danes bo sedel na zatožno klop 44-letni Antonio Capone iz Sarna, jutri bo na vrsti 44-letni Giuseppe Seppi iz Ul. del Pane 3, 8. t.m. pa bo prišel na vrsto 40-letni Mario Pla-zer iz Ul. G. Gozzi 5. Zaužil je preveč uspavalnih praškov Na 3. medicinski oddelek so včeraj sprejeli 45-letnega Karla Mi-zgura iz Ul. Pire Dell Francesca 9, ki je zaužil preveliko količino uspavalnih sredstev, da bi lahko zaspal. Njegova žena je pravočasno zapazila, da je v nevarnosti, in Je nemudoma "oklicala rešilni avto, da so ea ’ l;i!i v bolnišnico. Smrtne posledice padca Na 2 medic n kem oddelku je včeraj umrla 77-letna Carla Debe-ni vd. Covacci iz Ul. Orlandini 50. ki je 23. decembra nerodno padla s stola v 'kuhinji in se pri tem močno udarila v glavo. Nezgoda železničarja Na delu se Je včeraj popoldne ponesrečil 43-letni Ljubomir Slavic od Sp. Magdalene 916, ki si Je spahnil levo ključnico, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Ko je namreč hotel stopiti iz železniškega vagona na postaji pri ________________ , . . Sv. Andreju, kjer je zaposlen ga ter so ga obsodili na 2 leti za •l-do.ii prediv.-.'t katere lahko last-] železničar, se mu je spodrsnilo in pora ter G0.000 lir globe Pri zapor- > ai -'vigr-ej.. v 1x1. nadstropju, so-1 je nerodno padel Gledališča GLEDALIŠČE VEKO' Danes ob 20.30 se z gata Pr za abonente reda A v .parter)11 ^ žah ter za abonente redia B us nith trt galerijah začenja 2°-' «London’s festival BaMettan. Program obsega: »Šeherezada«. Balet v ejieiU nju po pripovedki iz »Tisoč noči«. Glasba: Rimsk.v-Korss«"j reografija: Mlchel Foton; r” $ ral Jo Je Nikolaj Berjozov. <*• kostumi: Leon Beket. j »Esmeralda«. Veliki passo ^ v variacijami lin codo. Glasb*- g(- «ti Fuigni. Koreografija: Niko1" TOV -i af Bailet v dveh dejanjih In Juri P trne nov in Genadv Dirigent orkestra: Audreyo M-ailtre de b atlet: Vasilij Tr D ttj ? deluje Tržaški filharmonični ,, >, Predstave si bodo sledite xjj tv lje 10. t.m. Pri blagajni nadaljuje prodaja vstopnin- V soboto, 23. t. m. na stadionu «Prvi maj* VII GLEDALIŠKI^ Igral bo »Ljubljanski jazz s sodelovanjem Marjane D®*1 KINO ROSANDRA . bolj!! 8y predvaja danes 6. t. *■ * četkom ob 19. uri: b:::;to musscliM Anatomija diktatorja mentarni film, ki bi g® '.u drl*™* videti vsi italijanski .Nar fe1 S fadri ,.;'ri V|i«z Nsi oauei v oven uvjaiiji.n **■ - ,«1 W < kah Vlad im ir a Doumne iste rja ^ l sni Aleksandra Ostrovskega)- p & t: P.I. Čajkovski. Koreografi)*'^ mir Dourmeister. Scene tn.«,« Hi «pri s »iti t % Hi . v; Ni.i b * Je ie n s c j p k ^ i! iru * »od Hoi Nazionale 16.00 «La congi,ora0()( ci». Technicolor. Stevvad h. P Sylva Koscina. g.ej EJMti Arcobaleno 16.00 «1 fuorll" p $1, j vatle solitari-a«. Metrocolof' \ Technicolor. Prepovedano djj) -[if ^){j Penice 16.00 »ti paradlso J . Prepovedano ® m Ajj) P' Basehart, Pacqutta Rlc0' »nir« IG (U) ExceIsior 15.00 «11 coltello ® p([l ga» Sophia Loren, Anthon/ ________________________, a L toni«. Nagrada Jean vlg0 v “bil* J ■K Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 »La gueri* ,$ Supercinema 16.00 «Hatan»' it*,." color. John Wayne. . A l a bar d a 16 00 J, tromboni ^ volo». Technicolor. Ugo g(|č Raimondo Vianello, Moir* *etn( Zadnji dan. mA Filodrammatico 16.00 »La nott.e«. Colorscope. mladini. - f’reP“' Hth*11 st Aurora 16.30 «L’urlo deltaJJ« L rvictoiisv 1 a m «r niAml oOD*' , k Cristallo 16.30 «1 giorni c01* ( i* *uh povedano mladini. Capitoi 16.00 »I due coionv |, VValter Pidgeon, Seidla L* % Garibaldi 16.30 »Risate dl * « v tb, Anina M-a-gn-ani. __ ^ ^ _______urfS®* Zadnji dan. Impero 16.30 »La monaca % ta ite °v, scope. Prepovedano ron*''-' tbi« < u Massimo 16.00 «Toto di no«'*' z-aonji aan. j r n. Moderno Danes ob 21. U »Sl: iuuciuo .ii;r.i C" , g nje diailektalne skupin« \ ni seggia: «11 bu-giardo«; *• itf S 5f «La locandiera«; 9. tn 1 ' ✓ »o nv '-* V*to «Sior Todero brontolon*. jv- ^ f^1 >s nh 14 30 W. hiše 7®1 . I^t, nes ob 14.30 iz hiše mače pokopališče. n nstalo S '* - ter ostal® Bazovica, 6.II.1963. S potrtim srcem na-4 lostno vest, da nas j® vedno zapustila naša mati in nona *°$r< s NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al CammeMo. Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Spornza Ul. Montorslno 9 (Rojan); Vemarl, Trg Valmaura 10; Vielmettl. Borzni trg 13. Pogreb nepozabne P ^ ^ danes ob 15. uri iz 111 , ( domače pokopališče. ^ vflvbJ1 - ?! Žalujoči: fLi i^1 “JEŠ*' vnuki in osi Sv. Križ, 6.11.1963. MALO SIMPATIČNA IN SUMLJIVA DRUŠČINA Os Pariz-Madrid-Bonn nevarnost za mir Skupnost interesov - Francija želi proti ZDA uveljaviti svojo vodilno vlogo v Evropi ■ Franco potrebuje gospodarsko pomoč Bonn pa zeli onkraj Pirenejev imeti svoje vojaške poligone kjj mesto dvojne se danes v Za-Itiie ®vroPi ustvarja trojna os: ip>n francoski ministri in en jUlll llpj*"* general pripravljajo v & kitfri“u teren za sodelovanje* ' zunanji reprezentativni dtffrtihJi* *mel predstavljati obisk f jp Jeanika de Gaulla diktator-t(/Ianru, notranji pa vključi-?rJn ?an*ie v evropske načrte ..to Clje in Zahodne Nemčije, in tr kot Sv°'° Politiko ter uranom Jtortt SUr°vino atomske vojaške t ™ *e takšne politike. if Ki '* oeenjevanju naših možno-Ht tvezi z atomskim sodelo-'Vo, 'V poudarja madridski Jit[ ','i® Predvsem potrebno vo- % a^Una o dejstvu, da Spa-Hj **Polaga z zelo pomembni-t^l?”tališči urana in drugih njenih surovin.... Zdaj, ko so lip. .f**5* stiki med Španijo, 4» :1)0 in ZR Nemčijo takšni, tiv^ ®°č upati na zelo pozi-Bonu rezuitate, morata Pariz in 4 v ,?d svoje strani oceniti tu-„ Pomen vključitve Spa "Jo ''Osebno v zvezi s stališčem *>nerike...» š s: t« rian° skozi prizmo ©postavil j ®?r°sti: «povej mi s kom H Pa ti povem, kdo si«, 'e^0vanje med Parizom in " -*10 na eni in Madridom na strani kaže v zelo nega-k0|j Podobi. Samo zadevo pa še IfSn^Pietajo razlogi, ki so Jo pripeljali v to nena-C/4ru«ino. ‘»vanje z Bonnom in Maro? 'ht . le posledica de Gaul-J \ Zelie, da bi Francija po- O vodih Si, v°d"na sila v Zahodni Ev-I,,P«,_ čemer diktator Franco itkg %j. vi3a za francoskega pred- nujno zlo, ki bo zaradi H0 a' v kakršnem se nahaja, t>oral poiskati vrata v Ev-a 4!I? labk t'sti strani, kjer se mu Gt d odpro- V tej zvezi vsi Mt la,, rtnerii mislijo predvsem !n'm' nameni njegovih (e® morda žrtvovani šte- . Sbski republikanci, ki že 'točil t *et uživajo politič-'sče v Franciji. In prav ■rctaP drugi strani nekateri “ tj, ' oasovci, ki so se zad- sal «Paris Jour«. Številni ugledni zahodnonemški politiki so tudi člani ustanove »Abendlaendische Akademie« (Akademija zahodnih dežel), ki se, kot središče najbolj reakcionarnih struj vsega Zahoda, nahaja v Madridu. Sam Franco pa je primoran iskati pomoč za ureditev svojega notranjega položaja, ki ni najbolj trden celo v vrstah njegovih lastnih pristašev. Glasilo Falange «Es Asis», se je nedavno v svoji prvi številki postavilo proti temu, da bi Španija pristopila k Skupnemu tržišču, pa naj bi do tega prišlo v kakšnikoli obliki, pač pa za ureditev diplomatskih odnosov s SZ. «Spanija,» poudarja časopis, «ni potrebno, da bi se spremenila v dobavljača cenene delovne sile in poljedelskih proizvodov ter uvoznika tujega industrijskega blaga...« V tem primeru gre morda tudi za demagogijo, vendar je moč iz tega sklepati, da se pojavlja- jo nove struje, o Katerih mora Franco voditi računa. V takšni situaciji je Francija zelo dobrodošel zaveznik. Vso to druščino pa idealno izpopolnjuje Bonn. ((Francija, Zahodna Nemčija in Španija,« pojasnjuje madridski (tArriba«, ((težijo za tem, da ustvarijo ideološko skupnost, ki bi mogla dati neko vsebino zahodnemu družbenemu redu«. «Sodeč po preteklem ravnanju,« piše «New York Times« v svoji številki z dne 31. januarja, «si bo general Franco pridobil najvišjo ceno, ki jo je v Washingtonu moč doseči v zvezi s podaljšanjem pogodbe o ameriških oporiščih«. Pri tem na določen način sodelujeta zdaj tudi Pariz (ki ima svoje račune z ZDA) in Bonn. Vprašanje je, kdo bo tisti, ki bo poravnal končni račun, ali ZDA ali nekdo drug. V tej igri pa so najreakcionarnejše sile zahodnoevropske politike trenutno na boljšem. __ ., . Slovensko gledališče gostuje danes v Kopru L.__ Danes in jutri bo tržaško Slovensko gledališče gostovalo v Kopru s Klabudovo kitajsko pravljično igro v štirih dejanjih «Krog s kredo« .............................................. ZARES NEVSAKDANJI ŠPORT VEČJE SKUPINE MOSKOVČANOV Klub «mrožer», ki se po dvakrat na teden kopajo v ledeno mrzli reki fcSoHatekli v sPan'i°-Ife^lj e Upa’ da k° SPan')a> "|r>|ibet'a 1 zahtevo po reviziji % K d«1 5St«f' I OC«»- 0 ameriških »leno oporiščih, v - avtomatično podalj-. . SePtembru 1963 Madrid lij Cd latil da bo> torei. Spa- ra^e nien°’ na *ast‘ i*'i sili grajeno in ostro j naperjeno politiko. Pa upa na gospodarsko ~atere je nenavadno po-.j,.4ahodna Nemčija želi o-kj^ejev imeti poligone za Mkn,1eswe ^\ (^lv^Vo'^eswebr. kakor tudi, ra-s" /ill i11 Podporo za morebitno mfi |\ amostojno jedrsko po- \‘)a in Zahodna Nemčija \ e".a nadalje od Španije delovno silo; Zahodna 5^ *n Španija, da bo Fran-'■ Pr'a njuno reakcionarno Hjj^eološko borbo proti ,trdnFrancija in Španija , A tahodnonemške devize: mea bi mogla graditi svoje ,) .bombe, druga za potre-*(»7fen °Vania svojega urana. JStii 1)262 Britanije,« piše d* i1», ((Frankfurter Rund-ve**> J l.®Par,i<-Se m°ra nujno opreti jSolP 7Vir !]n-» List do neke mere ded’ da Gaulla ko pra- (v'lvs Pač mora poskrbeti, da tnt ^ltdBnne pregazi.« Neka- Jdl j’ da je zbližanje med Pa- h Madridom pravzaprav J Si;i 0nn*- t \ aaie med Parizom in Ma-L\t0J.e bilo omogočeno zaradi JJ S^Čo^jb pristnih zvez med čl nnK '.Podi jb Bonnom, in to na vy wK}f.,°^ih, med drugim tudi 1 ^ 1 ' Ju sodelovanja med o- Perai§tai)0maj)) je zapi- Začel je s tem stari plavalec - Med člani tudi 81-letni starec, ki ne pozna bolezni - Nekaterim je ta šport pomagal k zdravju Ko gledamo ta led In ob njem vodo, nas zmrazi samo ob misli, da bi se vrgli vanjo in po njej zaplavali. In vendar so nekoliko pogumnejši ljudje, ki «zganjajo» tudi tak šport umnim..........i.........................................mi..im Znak de Gaullovega prijateljstva do Adenauerja? Bivša poveljnika SS na svobodo sodelavce alžirske AFL v zapor Ruska zima je nekaj hujšega, kot je naša. In čeprav so imeli v Moskvi letos, do pred nekaj dnevi, zedo blago zimo, je to bolj izjema, kajti po pravilu je naša *ostra» zima z nekaj stopinjami pod ničlo za njih skrajno blaga, tako da z njo niti zadovoljni niso. Njihova prava zima je le tedaj, ko gre živo srebro krepko pod 10 stop. pod ničlo. Zamislimo se v tak mraz in nato preberimo naslednji sestavek, ki ga je objavil nemški list «Wochenpost»„ Bila je nedelja in mnogi Moskovčani so se zbrali na obali v parku Gorki. Ob vodi je stala skupina ljudi v kopalnih hlačkah in x gumastimi kapami na glavi, Vreme je bilo zelo hladno. Z reke je vel oster veter, ki je prodiral skozi kožo. Ti ljudje pa so kljub mrazu gazili po snegu in zabredli v vodo pred očmi opazovalcev, katerim so zobje šklepetali od mraza. Neka- Med kaznjenkami zapora ePetite Roquette« v Parizu je trenutno tudi neka ženska, ki čepi v tem zaporu že nad tri leta. Njeno ime je France Binard, Njen zločin? Sodelovala je v neki organizaciji, ki je podpirala alžirsko osvobodilno fronto. Je torej Alžirka? Ne, Francozinja, ki pa ni prenesla francoskega rasizma. Kot mnogi Francozi, ki so se odločili proti rasizmu, tudi ona ni niti prenašala orožja, niti sodelovala pri atentatih, celo pri nobeni taki akciji, ki bi jo mogli smatrati za nasilno. Njena dejavnost se je omejevala le na to, da je dajala streho moškim in ženskam, ki jih je francoska policija preganjala. Včasih je poslala tudi kako podporo kaki družini preganjancev. Kot vse politične kaznjenke bi tudi France Binard mogla imeti po dva obiska na teden, seveda po dva obiska najožjih sorodnikov. Toda France Binard ni v treh obilnih letih zapora imela niti enega obiska. In to iz enostavnega razloga, ker so bili vsi člani njene družine pokončani v nacističnih taboriščih, kamor so jih odgnali po ukazu dveh proslulih nacističnih zločincev Ober-ga in Knochena, Med kaznjenci v francoskih zaporih je trenutno veliko mladeničev, ki niso hoteli v času alžirske vojne ali tudi sicer prijeti za orožje. Gre za mnoge mladeniče antimilitariste, kakršnega je na primer znani film t Zagotovl-boste prejeli, vam bodo V tijbSDešno finančno opera-bon nem Pogledu dobri Iz-(on ,0{nost. Zdravje izvrstno. d0 22-8-) s Pomočjo Poslovnega partnerja, se boste otresli nevarnega nasprotnika. Popolno razumevanje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Odlični odnosi z vsemi sodelavci in dru žabnlki. Upoštevajte nasvete nekega družinskega člana. Zdravje zelo do bro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) U-spehl nekega dela bodo še boljši kot ste Jih predvideli. Zagotovili si boste spoštovanje novih prijateljev. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Zaskrbljeni boste zaradi riepredvlde nih stroškov. Prenehal bo spor med služijo vse spoštovanje. Toda ti trije evsega spoštovanja vredni državljanih so zagrešili velik «zločin»: skrivali so v svojem' domu alžirske borce, ki jih je preganjala francoska policija... Ustavimo se tu, kajti sicer bi bil seznam tovrstnih »zločincev« dolg, neskočno dolg, kajti našteti bi morali na desetine, na stotine «zločincev» ki so «za rešetkami», dočim sta zločinca brez na-vedmc Oberg in Knochen na svobodi. Kdo pa sta Oberg in Knochen? Ljudem, ki druge svetovne vojne niso preživljali v Franciji ali ki so se rodili pozneje, ti dve imeni ne povesta veliko. Gre enostavno za šefa SS-ovskih enot v Franciji v času nacistične okupacije ter za njegovega pomočnika. Ljudje francoskega odpora in ljudje, ki se sicer niso vključili v odporniško gibanje, ki pa niti niso bili za naciste, ti ljudje vedo, da ti dve imeni pomenita deset-tisoče odpeljanih patriotov in nedolžnih ljudi in na tisoče smrti. Ti dve imeni sta se pogosto ponavljali, in sicer, ko so tu postrelili 50, tam 100 in tam spet 200 francoskih ljudi. V Rue des Deux Ponts v Parizu je neka hiša, na kateri je vgrajena marmornata plošča, ki spominja, da so tu po ukazu Oberga in Knochena pobrali kakih 100 judovskih otrok in jih pobili. Ti dve imeni se povezujeta tudi z deportacijo 120.000 francoskih Judov. Ti dve imeni sta povezani z zadevo mladih francoskih srednješolcev — patriotov, ki so jih nacisti postrelili. Ti dve imeni sta povezani z umorom ministra Georgesa Mandela, z umorom generalov Frera in Delestrainta, tudi z imenom Jeana Moulina. Tudi s tem naštevanjem imen, številk in primerov, bi mogli nadaljevati v neskončnost, zato ju je sodišče po vojni obsodilo kot vojna zločinca na smrt. Iz neznanih razlogov sta si Knochen in Oberg rešila življenje tako, da so njuno smrtno obsodbo spremenili v dosmrtno ječo. Sedaj pa so ju celo pomilostili ter ju pustili na svobodo. Vtem ko se zločinca sprehajata na svobodi je v francoskih zaporih na stotine in stotine antinacistov, antirasistov, katerih edini zločin je bil, da so vnaprej čutili in zahtevali to, kar je pozneje morala uvideti tudi francoska vlada. Toda tudi če bi po tako imenovanem pozitivnem zakonu bili ti ljudje nečesa krivi, je njihova krivda neznatna, posebno če jo primerjamo s krivdo dveh nacističnih zveri, ki sta danes na svobodi. Toda prijateljstvo med Adenauerjeuo Nemčijo in de Gaullovo Francijo terja tudi takšne absurde, ki pa mejijo že z neodgovornostjo. Veliko je namreč nacistov na svobodi in ni redek nekdanji nacistični zločinec, ki danes aktivno deluje za to, da bi se mračna doba Hitlerja ponovno vrnila. S. V. teri izmed občinstva so se ob tem pogledu šet bolj zavijali v svoje kožuhe. V- vrsti, drmg za drugim, so ti nenavadni kopalci stopali v ledeno vodo Moskve in kmalu so se mogle v daljavi videti le njihove pisane kape. Plavali so po 15 do 20 minut. Nato so pritekli iz vode, se odrgnili s snegom ter se nato začeli veselo igrati — kot bi bili sredi toplega julijskega dne. Moskovčani pravijo tem navdušenim kopalcem — «mroži». «Sekcijo mrožev« je ustanovil pred nekaj leti slavni veteran plavalnega športa Osman KumukoV, človek, ki se že 25 let kopa v ledeno mrzli vodi. Danes se kakih 60 članov tega kluba po dvakrat na teden kopa v ledeni vodi. Tega jim ne more preprečiti nobeno še niti najslabše vreme. Kopajo se celo pri temperaturi minus 40 stopinj Celzija. Sistematični medicinski pregledi in dolgoletna opazovanja potrjujejo, da to utrjevanje telesa dobro vpliva na zdravje, energijo in razpoloženje «mrožev». Trideset let stari zobni tehnik Jurij Kapustin se je začel ukvarjati s tem «mrožovskim» športom pred tremi leti. «Od tedaj — pravi — sem pozabil, kaj pomeni prehlad. Kolikokrat me je do kože premočil dež, kolikokrat sem bos ali lahko oblečen tekel po snegu in ledu, toda nikoli nisem pokašljal, nikoli se nisem prehladil«. Razumljivo je, da Jurij ni postal tako trden kar čez. noč. Začelo se je z utiranjem v hladni vodi in postopoma je privadil svoje telo na kopanje v ledeno mrzli vodi. ((Počutim se čilega, — pravi športnik. — Sedaj sem vedno dobro razpoložen, bolje delam in se mnogo manj utrujam«. Med kopalci mi je še posebej padel v oči visok sivolas moški. Ko sem ga videl, kako mirno stopa po snegu in kako plava v ledeni vodi, ne da bi zaostajal za mlajšimi, sem začel proučevati njegov izraz, njegov obraz, da bi mu prisodil starost. Po kopanju se mi je predstavil: «Peter Cerkasov, star sem 81 let. Sem upokojen, rodil pa sem se v Astrahanu. Sedaj sem na obisku pri svojih sorodnikih v Moskvi. V ledeni vodi se kopan že iz otroških nog«. Nato se je nasmehnil; »Kako se to odraža na moje zdravje, vprašujete? Niti ne tako slabo. Ce pomislim, da se moji vrstniki, ki so še živi, ne morejo ločiti od zdravil in zdravnikov in da se počutijo stare in slabe, moj položaj ni prav nič slab. Nikoli nisem bolehal in ne boleham za nobeno boleznijo in se sploh ne morem spomniti, kdaj sem bil zadnjič pri zdravniku. Zdi se mi, da je to bilo nekje tam pred prvo svetovno vojno«. Po tem kratkem pojasnilu mi je dr. Peter Cerkasov pokazal brazgotine od ran, ki jih je zadobil leta 1944. «Vi si lahko mislite, kar hočete — je nadaljeval dr. Cerkasov. — Takšno kopanje deluje dobro na zdravje vseh «mrožev», kar jih poznam. Kopanje v ledeni vodi je na pr. pomagalo Moskovčanu Aleksandru Makarovu, da se je ozdravil od svoje pljuč-rte tuberkuloze. Vladimir Margo-lin pa se je otresel svojega kroničnega ishiasa.« Drugi športnik iz vrste ((mrožev« Nikolaj Vinogradov je komaj tri leta mlajši od dr. Petra Cerkasova. Ta nekdanji tekstilni delavec se v ledeno mrzli vodi počuti odlično in mnogi mladi ljudje bi mu mogli zavidati na njegovem zdravju. Toda v primerjavi z gornjima dvema se «mladenič» 64-let-ni Pantelej Satalov počuti zares povsem mladega, kot bi ne imel niti 40 let. • Pred približno desetimi leti, ko sem se po takšnem kopanju prvič vrnil domov sem imel divji spor z ženo. Bila je proti mojemu hobbyju. Sedaj pa so se tako ona, kot vsi ostali moji sorodniki sprijaznili s tem, ker so pač uvideli, da ne bom popustil in se ne čudijo več, ko odhajam na ,vaje'.» Najmlajša iz «sekcije mrožev« sta neki 15-letni dijak in neki 17-letni ključavničar, V klubu so tudi dekleta. Dvajset let stara Nataša Sinelnikova mi je na vprašanje «Kaj vas je spodbudilo, da ste se vključili v sekcijo?« odgovorila: «Zelo rada plavam.« »Kopanje v ledeni vodi ni niti malo napačno, kot bi kdo mogel misliti« — je dodala Ljudmila Kosjukova. «Sedaj mi celo močno, močno ugaja«. Slednja se kopa redno že tri leta v Moskvi in nad svojim zdravjem se zares nima kaj pritoževati. Kar se tiče že omenjenih dveh mladeničev, sta to vrsto športa vzljubila bolj kot kakorkoli drugega. Sicer pa je 15-letni dijak Jurij že v otroških letih gledal, kako se njegov oče Aleksader Tokarov kopa v ledeno mtzli vo- F=a di. Danes mladi Jurij noče zaostajati za svojim očetom. Vprašal sem trenerja Osmana Kumukova, če »mroži« pijejo alkoholne pijače. «V vsej svoji dolgi praksi se ne bi mogel spomniti niti enega primera, da bi bil kdo prišel na »trening« «v rož’cah«. To bi ne bil več šport«, — je rekel Osman Ku-mukov. Nato mi je predložil, naj bi se tildi' jaz vpisal V »sekcijo mrožev«. Ponudbo sem takoj odklonil. Kljub temu pa sem, menda nehote, pri sebi pomislil: »Cernu pa ne bi poizkusil tudi sam?« Ko pa sem pogledal v hladno sivo vodo Moskve in na ljudi ob sebi, kako drhte od mraza, sem si rekel: «Prijavil se bom — drugič«. Bunnuel portretist resničnosti Ime Louisa Bunnuela, španskega režiserja, je v fimskem svetu zelo znano. Pri nas manj, toda zadnji čas, ko so oblasti prepovedale predvajanje njegovega filma »Viridiana«, so o njem pisali malone vsi časopisi. Predvsem, seveda, v zvezi z omenjenim prepovedanim filmom, toda tudi o njem osebno, Bunnuel je nenavadno zanimiva osebnost, tako umetniško kot človeško. Zase pravi, da je prišel v dobo, ko mu je najvažnejše, da bi Španijo podoživel v luči svojih otroških spominov. «Ne poznam Španije že iz otroških let,* pravi, »zato sem se odločil, da jo spoznam in proučim od vrha do dna. Govoriti hočem s kmeti in pastirji in duhovniki, zakaj od teh je Španija sestavljena. Ugledati si hočem ožgano pokrajino Kastilije, zeleno Arago nio. Na-var o, vse...« Ko je snemal »Viridiano«, se je Bunnuel, polep drugega, seznanil še z neko značilnostjo svoje domovine. Ekipa se je na svoji poti ustavila v neki vasi blizu Guadalajare. Nikjer žive duše. Samo od nekje se je pripadita skupina kokoši, ki so članom ekipe začela kljuvati čevlje. »Kako lačne so bile te živali in kako lačni so šele morali biti prebivalci te vasi,« se spominja Bunnuel, Bunnuel živi v Mehiki, v Me-xico Citj/ju. Njegova hiša leži sredi prekrasnega vrta, polnega izbranega cvetja in palm. Tu režiser živi s svojo ženo, Francozinjo, in dvama sinovoma. Najstarejši je stopil po očetovi poti. Sam Bunnuel ne govori rad o svojih delih, pa tudi o drugih ne. Zeli si edino, pravi, da bi od novejših filmov videl Jacopetti-jevo »Pasje življenje*, kar je razumljivo, saj je v njem v najbolj drastični obliki prikazana človeška beda, Zdaj bo najprej preživel dva meseca v Španiji, da bt spoznal, kot rečeno, svojo domovino. Potem pride v Italijo, kjer bo snemal nov film. O njem pa noče govoriti. Rekel je samo, da se zgodba odvija v Pompejih in Neaplju. Bunnuel ne pozna dobro Italije, čeprav zelo spoštuje njeno umetnost, v kateri opaža precej španskih vplivov, posebno na Sardiniji, ki ga spominja na Ara-gonio. Bunnuel je nasploh čustveno zelo navezan na svojo sta. ro domovino. V zvezi s pisanjem nekega francoskega tednika, ko so o Parizu prikazovali »Viridiano«, ki je trdil, da je Bunnuel katoličan in da na svoj način išče boga, je Bunnuel izjavil, da so to neumnosti: »Jaz sem globoko prepričan ateist in me ne mučijo nobena verska vprašanja. Podtikati mi nekakšen nemir verskega značaja pomeni ne razumet i mojega stališča. Mene nikakor ne zanima bog, marveč ljudje.« nmiiinnmiinwniiiiimmnnmtiimnnr1 i.m—m—m—mm Z UMETNIMI SATELITI PO SLEDI PTIC SELIVK Prof. Dwain Wamer s prirodoslovnega inštituta v Minnesoti je objavil v zadnji številki ameriškega »Journala« članek, kako bi si z umetnim satelitom pomagali pri proučevanju selitve ptičev. Znanstvenik najprej navaja izkušnje, do katerih so prišli z baloni, s katerih so lovili znake, ki so jih oddajali drobceni radijski oddajniki, ki so ji bili privezali na ptice-selivke. Ker pa balon ne more visoko, morejo z njega slediti le ptičem na ožjem pasu. Ce pa bi izstrelili umetni satelit osemkrat višje in bi ta krožil z brzino 30.000 kilometrov na uro, bi mogel sprejemati signale tudi na 1.300 km daleč in jih oddajati centru do 2.000 km daleč. Drobcenj radijski oddajniki, ki niso večji kot členek prsta, se obesijo ptici na vrat in z njimi se dajo proučevati temperatura, krvni pritisk, ritem srca in pljuč ter celo metabolizem ptic med selitvijo. Vsi ti elementi so namreč važni pri proučevanju vzrokov in načina selitve, še posebej njihove orientacije na velikih razdaljah. Po mnenju prof. Warnerja bi to še posebej moglo služiti pri proučevanju nekaterih posebno zagonetnih ptic, kot so albatros, antarktični pingvin ter evropska štorklja. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske SREDA. 6. FEBRUARJA 1963 siki lahke glasbe; 9.50: Operna antologija; 10.30: Radijska Sola; 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 13.25: Mi- krofon za dva; 14,55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske ln gle-zanimivosti; 12,30: Za vsakogar ne- daliike novosti; 15,45: Orkester L. Holmes; 16,00: Program za naj- mlajše; 16.30: Simfonični koncert; 17.25: Operna glasba; 18.25: Me sto in dežela 'včeraj in danes; 19,10: Kmetijska oddaja; 21.05. Cankarjev: «Zgodba o Simonu st-rotniku«; 22.15: Kitarist Andres Segovia. kaj; 13.30: Z glasbenih festivalov; 17.00: Klavirski duo Russo-Safred; 17.20: Pesem In ples; 18,00: Z zborovskih natečajev; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: I-talijanskl sodobni skladatelji; 19.00: Higiena In zdravje; 19.15: Glasbeni kaleldoskop; 20.00: Šport; 20.30: »Nagelj s pesnikovega groba«, napisal Avgust Senoa; nato Prijetni spomini; 22.00: Iz ital. glas- benega ustvarjanja; 22.30: Južnoameriški ritmi. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Drage popevke; 13.40: A. Smareglia: »Nozze istriane«. II. program Koper 5.00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8,00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.50: Iz slavnih oper; 13.40: Plošče; 14.00: S pesmijo po domovini; 14.30: Za oddih In razvedrilo; 15.30: Koroški akademski zbor; 16.00: O-troškl kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Pojo Stafford, Gojkovič Itd.; 18,00: Prenos RL; 19.00: Kvintet G. Sheartng; 193.0: Prenos RL; 22.15: Orkester Armando Trovajoll; 22.40: Skladbe D. Škerla; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Glasba za dobro Jutro; 9.00: Kla- 8,00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Sergio Endrlgo; 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Ital. pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Za vas izbrani motivi; 16.50: Diskoteka A. Cifa-rlella; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Glasba iz Holly-vvooda; 18.35: Enotni razred; 19.50; Simfonična . glasba; 20,35: Filmske novosti; 21,00: Album pesmi; 21.45: Večerna glasba. ///. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Knjižne novosti; 19.00: Skladbe Orlanda dl Lassa; 19.15: Italijansko slovstvo; 19.30: Vsakovečemi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: VI-valdijeve skladbe; 21.30: Chopinove skladbe; 22.15: Bontempelll; 22.45: Glasba danes. Slovenija 8.00: Dobro Jutro; 8.05: Pisana orkestralna galerija; 8.55: Pisani svet pravljic; 9.25: Ljubljanski Jazz ansambel; 9.40: Flavta in trobenta; 10.15: Operetne melodije; 10.30: Pesmi Iz Vojvodine. 10.45. Človek in zdravje; 10.55: Nova popevka; 11,00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15. Ansambel Milana Vitka; 12.30: Operne melodije; 13.15 Obvestila; 13,30. Glasbena medigra; 13.35: Papando-pulo. Slmfonletta: 14.05: Radijska šola; 1450: Zabavna glasba; 15.15: Hamniond orgle; 15.29 Violončelist Plerre Fournier; 16.00. Vsak dan za vas; 17.05: Govorica glasbenih Instrumentov; 18 00: Aktualnosti. 18.10. Nat »King« Cole. 18.25 Pol ke in valčki; 18.45: Ljudski parlament; 19.00: Obvestila; 19.05: Glas bene razglednice; 20.00: Zabavna glasba; 22.50: Literarni nokturno: 23.05: Zadnji ples Ital. televizija 8.30, 12.15 m 15 00. Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18 33: Niko 1! ni prepozno; 19.00: Dnevnik. 19.15: TV pošta; 19.35. Simfonlčn koncert; 20.15 Šport; 20.30: TV dnevnik; 2105: De Marrhi «Zakon ca Spazzolettl«; 21.55: Kino danes: 22.35: Šestdnevna kolesarska dirka. 23,15: Dnevnik UHUGI KANAL 21.05; Dnevnik; 21.15 Film: R Clalra; »Poročil sem čarovnico«; 22.35: Koncert komorne glasbe. 23,05: Zadnje športne vesti. Jug. televizija 19.00: «V mestecu veseljaku« — lutkovna oddaja; 19.30: TV obzor nlk; 20.00: TV dnevnik; 20.30: »Mia di mladim«; 21.15; Portreti in sre Čanja. iV4 PODLAGI VIDEMSKEGA SPORAZUMA Prebivalci obmejnega pasa opravili 82.292 prehodov Promet s potnimi listi ni upadel • Igralka B. B. vpliva na število prehodov ? Obmejni promet na podlagi videmskega sporazuma je v januarju upadel za 40.000 prehodov v primerjavi z ostalimi, vremensko normalnimi meseci v letu. S pro-pustnicami je namreč v obeh smereh prešlo mejo 82.292 italijanskih in jugoslovanskih državljanov. Vreme pa ni vplivalo na lastnike potnih listov, ki so zaradi poslovnih stikov prisiljeni opraviti določeno število potovanj. S potnimi listi je namreč izstopilo 2.259 italijanskih in 1.258 tujih, v glavnem jugoslovanskih državljanov, vstopilo pa je 2.628 italijanskih in 1.394 tujih državljanov. Z raznimi vrstami propustnic je bil zabeležen naslednji promet: dvolastniške izkaznice: 1.134 prehodov italijanskih in 1.762 prehodov jugoslovanskih dvolastnikov; navadne propustnice: 22.586 italijanskih in 53.552 jugoslovanskih državljanov; posebne propustnice: 877 italijanskih in 54 jugoslovanskih državljanov; tranzitne propustnice: 2.300 jugoslovanskih državljanov iz Brd. Skupno so italijanski državljani opravili 24.603 prehode, jugoslovanski pa 57.689. Zadnje dni januarja in v začetku februarja naj bi se po pisanju nekega tukajšnjega lista promet na prehodih vidno zvišal. O-pazili so, da so k povečanju števila prehodov pripomogli predvsem meščani moškega spola. Tisti, ki so pojav analizirali, so prišli do zaključkov, da jih čez mejo ni gnala potreba po bencinu, cigaretah, mesu ali drugih prehrambenih artiklih, ampak da je bilo v Novi Gorici tokrat nekaj posebnega: vrteli naj bi (ker se nismo utegnili prepričati o resničnosti pisanja, postavljamo pogojno obliko) francoski film «A briglia sciolta* z Brigitte Bardot. Privlačnost filma, ki smo ga videli tudi v Gorici, naj bi bila v tem, da ga je bilo mogoče videti v izvirniku, brez cenzurnega posega, ki je tako v modi ravno pri nas. Izgubljcno-najdeno Na uradu mestne policije v Gorici, Ul. Mazzini št. 7, hranijo naslednje najdene predmete: dva ženska prstana iz dragocene kovine; eno žensko in eno moško zapestno uro; deset parov ženskih rokavic; iva para moških rokavic; eno žensko kolo; pet ženskih dežnikov in enega moškega; tri avtomobilske sveče; zavoj z raznimi potrdili; navaden vžigalnik; zavoj z moškim perilom; usnjeno denarnico; nepremočljivo čepico; žensko majico; ene naočnike; nekaj šopov ključev. Kdor lahko dokaže, da je last- IIIHI......it..... lil mnllililllilililltlimiimmlllli VERDI. 17.00: «L’amante di cinque giorni«, I. Seeberg in M. Prešle. Italijansko-francoski črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSjO. 17.00: «F.B.I. contro il dott. Mabuse». G. Frobe in L. Solari. črnobeli angleški film. VirrORIA. 17.00: «La vita di Adol-fo Hitler«. Črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «La grande sfi-da«, R. Ryan in V. Mayo. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. nik katerega izmed navedenih predmetov, ga lahko dvigne med uradnimi urami v omenjenem u-radu. Prepovedan lov na prehodno divjačino Predsednik pokrajinske uprave je včeraj izdal odlok, s katerim se od danes dalje prepoveduje lov na divjačino, ki je na prehodu. Prepoved velja za vso goriško pokrajino ter ostane v veljavi za nedoločen čas V nekaterih lovskih revirjih so lovci in lovski čuvaj poskrbeli v zadnjih dneh za prehrano divjačine, ki ji je grozil pogin zaradi snega. Na določenih mestih so raztrosili nekaj stotov koruze in drugega zrnja, da bi ohranili živali pri življenju. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 10. februarja ob 16. uri v prosvetni dvorani ~ .............. 13 v Gorici, Verdijev korzo Nastopajo: moški pevski zbor Prosek • Kontovel p. d. člani Slovenskega gledališča in orkester Glasbene Matice v Trstu. Vstop prost l DELOVAL BO BIFE’ Povračilo vstopnine za predstavo SG v Gorici Slovensko gledališče sporoča vsem tistim, ki so si nabavili vstopnice za igro «Kadar se štorklja zabava«, da jim bo denar povrnjen na SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1. ZARADI STAVKE VETERINARJEV 7. in 8. februarja bomo brez mesa Veterinarji zahtevajo izboljšanje svojih prejemkov V četrtek, 7. in v petek, 8. februarja bodo tudi goriški veterinarji, Včlanjeni v vsedržavni sindikat veterinarjev krajevnih ustanov, stopili r 48-urno vsedržavno stavko. Z njo hočejo protestirati proti zavrnitvi zakonskega osnutka, ki predvideva ekonomske izboljšave in napredovanje. Nadalje hočejo z njo poudariti svoje nezadovoljstvo, ker jim številne krajevne ustanove niso izplačale dopolnilne doklade in posebne dopolnilne doklade, Ki Je bila priznana številnim uslužbencem krajevnih ustanov. Poleg tega nekatere krajevne uprave, se pravi občine, niso izplačevale veterinarjem z zakonom priznanih prejemkov. V teh dveh stavkovnih dneh veterinarji ne bodo pregledovali mesa in živil živalskega Izvora, iiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODISCA Med galanterijskim blagom v trgovini je skrival 707 paketov cigaret Potujoči trgovec s cvetjem in tihotapskim blagom Vsem obtožencem so oprostili kazen zaradi amnestije Včeraj so imeli pred okrožnim | je njihov sum še povečalo in za- sodiščem vrsto razprav o tihotapstvu z jugoslovanskimi cigaretami, pri katerih pa so bili po zaslugi amnestije vsi obtoženci oproščeni. Med njimi je imel največ masla na glavi 45-letni Bruno Terpin iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 136. Obtožnica namreč pravi, da so dobili pri njem 707 zavojev jugoslovanskih cigaret raznih vrst, ki so bile tihotapskega izvora in torej zanje ni plačal niti carine ne davka na poslovni promet. Davčna policija, ki vedno oprezuje za sumljivimi osebami, je dne 29. marca 1962 opazila nenavadno živahen promet pred ma-nufakturno in galanterijsko trgovino Rosenbaum v Raštelu št. 13. To se jim je zdelo sumljivo. Zato so stopili v trgovino in vprašali gospodarja Rosenbauma, da li ne prodaja morda kakšno prepovedano blago. Ta je odločno zanikal kaj takega in povabil po-llicište naj kar sami pogledajo. Ti so res odprli nekaj škatel, kjer bi moralo biti galanterijsko blago in našli med drugim tudi več zavojev jugoslovanskih cigaret. To to so poklicali na pomoč druge policiste ter uvedli temeljito preiskavo, pri kateri so v resnici našli 14,165 kg cigaret ali 707 zavojčkov. Ker je trgovec odločno zanikal, da bi on kaj vedel o tem blagu, je padel sum na Bruna Terpina, ki je Rosenbaumu pomagal v trgovini, čeprav ni bil pri njem •stalno nameščen. Ta je v resnici tudi priznal, da je sam in brez vednosti gospodarja kupoval tihotapljene cigarete, da bi jih imel za svojo rabo. Pri včerajšnji razpravi je Terpin še dodal, da je jemal cigarete od klientov v zameno za drugo blago, ki so ga kupili v trgovini. Državni tožilec je zahteval za obtoženca globo v znesku 682.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Sodišče pa je v tem primeru apliciralo amnestijo ter Terpina oprostilo plačila kazni. Obtoženca je branil odv. Devetag. Potujoči trgovec, 26-letni Asca-nio Salvatore iz Portogruara, je prišel dne 4. decembra 1961 v Gorico, kjer je na Andrejevem IIMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItllllllllllllllllimillllllllilllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllll SNEG SE VEDNO POVZROČA NEPRILIKE Občina bi morala poskrbeti da se ceste hitreje čistijo Vsaj v glavnih ulicah bi morali sneg naložiti na kamione in ga odpeljati DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. -Jarducci 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 5 stopinj nad ničlo ob 15.10, najnižjo 4 stopinje pod ničlo v ponedeljek zvečer ob 22. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odstotkov. Stanje snega ob 16. uri včeraj: 12 cm. Včeraj je potekel tretji dan, odkar je snežna odeja prekrila Gorico, pa je še vedno večina ulic natrpana s snegom. Nekatere sploh niso splužene, kjer pa je buldožer, ostrgal sneg s cestišča, ga je odložil ob krajeh ceste, da se je njena širina zožila na polovico. Če bi hoteli podati obračun boja med snegom in človekom, odnosno občinsko upravo, tedaj bi morali prisoditi zmago prvemu. Po sodbi meščanov bi morala uprava poskrbeti, da bi sneg odpeljali vsaj iz najbolj prometnih ulic. Najeti bi morala nekaj desetin delavcev, ki bi z občinskimi vred naložili sneg na kamione in ga odpeljali iz mesta. Na takšen način bi očistili vsaj Verdi- jev korzo in njegove stranske ulice. To bi občino sicer stalo nekaj denarja, vendar pa bi na takšen način napravila dobro delo. Hvaležni bi ji bili najprej vsi avtomobilisti, da ne omenimo v prvi vrsti tiste nesrečneže, ki se bodo letošnjega snega spominjali zaradi trčenj, pa tudi pešci, ker ne bi bilo toliko posledic padcev in skrbi zlasti med priletnimi o-sebami. To, kar smo zapisali, je sicer zvonjenje po toči, toda nekaj besed je bilo vendarle treba napisati, da bi se v bodoče kaj takega ne ponovilo. Ostalo bo po vsej verjetnosti opravila odjuga, ki čez dan na vso moč tali snežno plast, da bo v nekaj dneh povsem skopnela. sejmu prodajal umetno cvetje. Svojo stojnico je imel v Ul. Ober-dan, kjer pa si je dal toliko o-pravka z nekaterimi kartonastimi škatlami, da je vzbudil pozornost policije. Bilo je okrog 15. ure, ko je pristopil k njemu stražnik in ga vprašal, naj mu pokaže škatlo, v kateri je v resnici našel nekaj zavojčkov jugoslovanskih cigaret. Po tej najdbi je policija pregledala tudi njegov Fiat 1100, ki je stal malo naprej v Ul. Boc-caccio ter skupno zaplenila 100 zavojčkov jugoslovanskih cigaret raznih vrst. Napravili so zapisnik in Salvatora prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi je branilec odv. Devetag poudaril, da je obtoženec prejemal cigarete v zameno za umetno cvetje, ki ga je prodajal ter jih obračunaval po 70 do 100 lir za zavojček 20 cigaret. Dejal je tudi, da jih je nameraval porabiti sam. Tudi v tem primeru je sodišče apliciralo amnestijo in oprostilo obtoženca. Za enak prestopek se je moral zagovarjati tudi 41-letni Aldo O-metto iz Gorice, Ul. Morelli 18, po poklicu mehanik. Tudi njega je policija presenetila dne 7. aprila lani blizu pokritega trga, ko jb imel pri sebi 15 zavojčkov jugoslovanskih cigaret. Ometto je povedal, da je kupil cigarete od neznanih ljudi ter za lastno potrošnjo. Tudi v njegovem primeru so aplicirali amnestijo. Branil ga je odv. Devetag. Drž. tož.: dr. Placentino; preds. sod.: dr. Storto; zap.: Daidone. Še en padec na ledu Včeraj ob 18.30 so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Baiamonti v Gorici, kjer je padel na zaledeneli cesti 62-letni Pietro Castellan iz Ul. Baiamonti 22. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico kjer so ugotovili, da si je starček zlomil levo nogo. Pridržali so ga za 60 dni na zdravljenju. Otrok se je porezal s steklom Včeraj ob 1. uri so poklicali avto Zelenega križa tudi v novo naselje pri štandrežu, kjer se je na domačem dvorišču porezal s steklom na levi roki 11-letni Dario Furlan iz Ul. Pasubio št. 6. V bolnišnici so mu zdravniki nudili prvo pomoč. prekinjeno pa bo delo v uradu, zagotovljena bo samo dobava mesa za bolnišnice, medtem ko bodo ostali meščani brez njega. Sindikalne vesti Na zvezi industrijcev v Gorici so se začela pogajanja med ravnateljstvom podgorske in ronške tekstilne tovarne in sindikalnima organizacijama CGIL in CISL, da bi uredili položaj polnilcev statev, katerim delodajalec ne priznava akordnega dela. Ravnateljstvo je na sestanku nasprotovalo pravici, ki jo zahteva kategorija, in je predlagalo izplačilo 70 odstotkov povprečnega zaslužka ostalih kategorij, ki delajo na akord. Sindikati pa so predlagali izplačilo 10 odst. kot odškodnino za nevpeljano akordno delo. Na prihodnjem sestanku bo ravnateljstvo zastopal tudi generalni direktor personala. 13. m 14. februarja se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe za pekovske delavce. Pogodba je bila podpisana leta 1955. Pogajanja so se svoj čas prekinila, ker so delodajalci hoteli, da bi pri pogajanjih sodelovala tudi delegacija fašističnega sindikata CISNAL. Prepoved uvoza prašičev iz Poljske Ministrstvo za zdravstvo je prepovedalo uvoz poljskih prašičev čez carinsko postajo Pontebba, ker so ugotovili bolezen na živalih. Pred kakšnim mesecem so bolezen ugotovili tudi na govejih živalih, ki so jih morali zaklati v videmski klavnici. C Prefekt s soprogo je včeraj obiskal v družbi pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija zavod za gluhoneme in pa zavod za defektno mladino v Ul. Vittorio Veneto. Na ledu mu je spodrsnilo Zaledenele ceste so bile v Gorici tudi včeraj nevarne zlasti za pešce. To je izkusil tudi 45-letni Eugenio Lorenzon, iz Stražic, Ul. Venezia št. 15, ki je tako nesrečno padel na zamrzli cesti, da ni mogel več vstati. Sosedje so poklicali avto Zelenega križa, ki je Lorenzona ob 11. uri dopoldne odpeljal v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil desno nogo. Zato so ga pridržali na zdravljenju. Nezgoda pri sankanju v Sovodnjah Prejšnji dan okrog 15. ure popol- dne se je več otrok in odraslih sankalo na cesti blizu pokopališča v Sovodnjah; med njimi je bil tudi Metni Ladi Uršič, ki pa je svojo zabavo žalostno zaključil. Pri sankanju je namreč padel in sanke so ga udarile na glavo. Z avtom so ga takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zašili in obvezali rano na glavi. V banki je gorelo Sinoči ob 17.5U so poklicali go riške gasilce na Korzo Italia 16, kjer so se vnele saje v dimniku v prostorih Banca del Lavoro. V 40 minutah so gasilci pogasili ogenj in očistili dimnik. Skoda je neznatna. Ob 20. uri pa so morali gasilci še v Ul. Campagnuzza 96, kjer je v stanovanju Jožefa Nemca počila zaradi mraza vodovodna cev. ZA POKAL POKALNIH PRVAKOV Danes popoldne (kljub mrazu in ledu) Beograd-Napoll BEOGRAD, 5. — Danes so prispeli v jugoslovansko glavno mesto igralci Napolija, ki bodo jutri nastopili na stadionu Partizana z Beogradom v tekmi četrtfinala za pokal pokalnih prvakov. Neapeljčani so prispeli v Beograd s precejšnjo zamudo. Letalo, s ka- terim so odpotovali iz Rima, se je moralo zaradi slabih vremenskih razmer ustaviti v Zagrebu, dokler se ni vreme umirilo. Takoj po prihodu v Beograd je trener Napolija Monzeglio odšel na ogled stadiona, ki je pokrit z 10 cm debelo zaledenelo plastjo snega. Monzeglio je zato pripomnil, da Beograd ne bo edini nasprotnik Nasprotnika Neapeljčanov bosta prevsem sneg oziroma led in mraz, ki Je dosegel 10 pod ničlo. Vseeno pa bodo srečanje odigrali in sicer z začetkom ob 14.45. Na-poli bi moral nastopiti v naslednji postavi: Cumin; Molino, Mistone; Corelli, Rivellini, Montefusco; Mariani, Ron-zon, Tomeazzi, Fraschini in Juliano. EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU Francoz Calmat začasno v vodstvu BUDIMPEŠTA, 5. — Danes se je na odprtem zimskem stadionu začelo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju in plesu na ledu. Po treh obveznih likih za moške je v vodstvu Francoz Alain Calmat. Zaradi snega, ki je ves čas naletaval. so morali prekiniti tekmovanje. Ob prekinitvi je stanje naslednje: 1. Alain Calmat (Fr.) 529,4 točke 2. Manfred Schnelldorfer (Z. Nemčija) 521,8 3. Peter Jonas (Av.) 490,3 4. Emmerich Danzer (Av.) 478,4 5. Jenoe Ebert (Madž.) 400 V HITROSTNEM DRSANJU Svetovni rekord na 1000 m l. Skoblikovc MOSKVA, 5. — Sovjetska tekmovalka, olimpijska pravinja Lidija Skoblikova je z 1’32”2 izboljšala svetovni rekord v hitrostnem drsanju na ledu na 1000 m. Prejšnji rekord, 1’33”4, je pripadal njeni jakinji Tamari Rylovi. ro- KOLESARSTVO MILAN, 5. — Tehnična komisija italijanske zveze je na predlog tehničnega komisarja Rimedia prijavila za svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu, ki bo v Calaisu (Francija) 17. t. m., Renata Longa, America Severinija, Romana Ferri-ja, VValterja Martina VČERAJ NA OPČINAH 0. De Ebner in B. di Bcaccova zmagovalca tekmovanj v smučarskih tekih te0> Včeraj je bila na Opčinah - III- n smučarskih tekih za — sv. Justa, ki ga je organiziral XXX ottobre. Med moškimi J«, 8 km dolgi progi zmagal zmagovalec tega tekmovanja . De Ebner pred Oscarjem chem, medtem ko je v ženski ^ kurenci Bianca di Beacco Pre la v teku na 4 km večkratno pijsko reprezentantko Italija gardo Taffro - Di Ragogna, NOGOMET ZAGREB, 5. — HrvatskaJ metna zveza je včeraj diskv^ rala 67 igralcev, ki so os: «lažiranja» tekem. Igralci so 1 svoje nešportno delo sprejel* raj dva milijona lir. fiiiailiiiiiiiviiMi>iiiiiiiiMiiiiiiiiiaiiiiiiiiiMiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiili«tiiviiiMiiiiiia>tiiiMiiiiliiiMil*l>l1tial CLAY ZAUPA V SILOVITO LEVIC Listona namerah «zmleti vprah» več«1 Trdi tudi, da bi v istem premagal Fatlersona in Johanss^ J p«ii Ab Z (# l ,,*El 'ajvit •S? tiac & ■ve Po St] si L* »ap m igorii^ ALBANY, 5. — Zelo zgovorni temnopolti boksar težke kategK^ ki si je zadal cilj, da pride do naslova svetovnega prvaka, CIay je včeraj izjavil, da je v najboljši kondiciji in zato upa, —^ v petih rundah premagal Šveda Ingemarja Johanssona in takoj ** v istem večeru spravil k. o. tudi Floyda Pattersona Clay, ki ima 21 let, ima hobby v predvidevanju koliko rund bo zdržal njegov nasprotnik. Treba pa je tudi priznati, da je večkrat uganil. Včeraj je ponovno pozval na dvoboj svetovnega prvaka težke kategorije Sonnyja Listona in niti se daj ni opustil ,stare navade predvidevanja. «Liston je moj« je izjavil Clay. «Premagal ga bom v devetih rundah. Ce bi pa sprejel takoj borbo, ki ga premagal v šestih. Zmlel ga bom v prah: premagal bom tega velikega in počasnega moža na tako jasen način, da me bodo športniki zmagosjjj nesli z ringa«. Clay je spil • lico kave in je še pripon'1'' silo moje levice bom tudi 10 segel«. Claya so nato zaprosili nr •mAki 0> kakšne možnosti ima za zmS<*( ti Pattersonu in Johanssonu- Lj ju srečal« je odgovoril te Popolnoma pokrit s snežno belo odejo stadion pri Sv. Soboti ni bil niti najmanj podoben nogometnem igrišču Zato je tudi odpadla tekma B lige med Trie-stino in Simmenthalom iz Monze. Včeraj pa so stadion skoraj popolnoma očistili snega, kar so igralci domačega kluba izkoristili za trening. Sicer je ta potekal z razgibalnimi in drugimi vajami, ki nogometašem zelo koristijo. Ze včeraj smo pisali, da bo odložena tekma verjetno na 13. t.m. Triestina s tem datumom ne soglaša, zaradi česar je pismeno zaprosila vodstvo nogometne zveze, da bi srečanje z Monzo o Jt 31. marca, ki je zaradi iPe. * ne tekme prost dan. Men* da bo Triestina to težko c ker pravilnik predvideva, 1 rajo odigrati odloženo s' ^ najkasneje v 15 dneh. Sicer že danes videli, kaj bo ^ pristojni odbor nogometne strahu ga je vrglo n® ‘ (f \io j Ves je bil zmeden ih j $ Vij [ pal z vsemi štirimi. (V»vjt ga dne ga ni več zanihal sta cev, še pogledal 3e \ t , vc“ je moral mimo je pa se je proč obrnil- ) (f PROF. TONE PENKO ) fViečcutfe z medvedom 15. Prišel je gost v hišo. Gospodar mu je odstopil svojo postelj, pozabil pa je povedati gostu o medvedovih navadah. Proti jutru jo primaha medvedek k dobro znani postelji, spleza na postelj in začne u-bogemu gostu sesati uhelj, še isti dan je gost odšel. Ko je prišla na obisk sitna stara teta, kam jo je dal spat medvedov gospodar .1 seveda na svojo postelj, da jo je pregnal medvedek in, da je ni bilo več v goste. Prinesli so domov medvedka, ki so ga našli v gozdu. Delali so V gozdu drva, pravzaprav so malicali, pa se je kar sam od sebe pri njih znašel medvedek. Dali so mu malico in mali ni hotel od njih, kar okoli njih se je motal. Vzeli so ga domov s seboj. Doma so ga zaprli v svinjak, čez noč je zapadlo samo toliko snega, da so se sledile stopinje. Okoli svinjaka so videli stopinje medvedke, ki je iskala mladiča. Mali se je napokal mle ka, je sladko spal, se ni oglašal in žalostna mati ga ni našla. šli so za njeno slednjo. Natančno tja je peljala sled v snegu, kjer so prejšnji dan malega ujeli. Mali se je pri hiši in ljudem zelo pri/adil, Najraje je imel koruzne žgance in kuhan krompir. Kar nekam najbolj mu je šla kuhana hrana, za to se je pa rad smukal okoli štedilnika. Nekoč je že moral biti lačen pa je iskal okoli štedilnika in ker ni bilo nič, je še splezal na vroč štedilnik. Opekel si je tačke in gobček. No od vseh izkušenj si je to še najbolj zapomnil. Niti če je bil lačen, zelo lačen, in na štedilniku najbolj okusne jedi, ga niti s silo nisi mogel več spraviti tja, kjer se je enkrat tako opekel. Z domačim psom sta bila kot prijatelja in sta se metala za šalo. Pes je bil večji, močnejši, in vedno je imel medveda pod seboj. Dokler je kuža medveda samo ščegetal po trebuhu in po rebrih, ga je medvedek božal in se dal valjati po mili volji, če pa se je kužetu zgodila nesreča, da je malega malo stiskal in gri zel okoli grla, pa je bilo igre konec. Mali ga je s šapo usekal po gobcu, da je oni kar popustil, zacvilil in zbežal. Konj se ga je bal. Konj je šel iz hleva. Na pragu hleva je slučajno motovilil mali. Kakor bi pred konjem udarila strela. Tesnobno je zarezge-tal, rep se mu je naježil kot perjanica, na kopitih se je divje zasukal in zdivjal nazaj. Mleka je popil da si niso mogli misliti kam ga stavi. Rastel je kot plevel. Vedno bolj muhast je postajal. Žele mu je bilo všeč zapoditi se za ženskami, ki so hodile mimo. Nad vse mu je prijalo obešati se jim na krilo in poslušati njih kričanje in cviljenje. Zelo mu je tudi prijalo, da se ga je domač konj tako zelo bal. Včasih se je skrivaj prikradel h konju, postavil se na zadnje noge, ko ga je konj zagledal, je hotel ponoreti od groze, mali pa je od veselja brundal. Pa jo je končno skupil. Prišel je mesar iz bližnjega trga po tele. Prišel je z vozičkom seveda. Privezal je konja na dvorišču, sam pa stopil v hišo na požirek žganja. Nesnaga kosmata se je priplazila v bližino in sedla tiho na voz. Mesarjev konj, ki ni videl, niti še nikoli vohal medveda, se splaši, potegne vezi ter zdirja z vozom po cesti. Tudi medvedku se je malo čudna in navadna zdela ta nagla vožnja, pa je začel tuliti od strahu. Bolj ko je mali tulil, bolj se je plašil konj, bolj je tekel ,ne tekel, divjal in skakal. Sledilo je, kar je slediti moralo. Zadel je voz ob cestni kamen, voz se prevrne in medvedek je zletel z vso silo v jarek, kot bi ga izstrelil iz kanona. Žalostno je molel vse štiri od sebe in žalostno jadikoval. Kaj je hotel, pobral se je končno in se boječ in potrt podal domov. Vozu in konju pa se ni več bližal, okoli njih je napravil čim večji ovinek. Sem v neki vasi, prav v gozdu, ko je zalezel mlad medvedek prav pred vas. Splezal je na jesen. Naenkrat se je nabralo vse kar je bilo v vasi okoli jesena in si ogledovalo z veseljem šegavo živalico. Poredni fantiči so jo1 začeli obmetavati s kamenjem, katerega se je branil medvedek jako spretno s svojimi šapicami. No nazadnje je prišel gospodar jesena, splezal na drevo in odnesel kosmotevša domov. Tudi ta je bil kar domač. Rad je plezal po sadnem drevju. Splezal je prav v vrhove dreves. Bil pa je pri plezanju od sile previden. Vejo je vse- lej preizkušal če ga drži, nato je šele splezal nanjo. Zelo rad se je kopal v bližnjem potočku. šel je previdno preko cest, kot boječ otrok, ki so ga doma naučili, kako mora biti previden na cesti. Ko je bii preko ceste ,se je spustil v potok, se skopal in se previdno vračal. Zelo mu je bilo na tem, da se ne bi zopet pomazal. Preko prašne ceste je šel samo po zadnjih tačkah. Potem je stekel na vrt, legel na skalo in se na soncu sušil. Pozimi seveda ni mogel v zamrzli potok. Snaga in kopanje pa mu je bilo v krvi. Preden so ženske prale perilo, so pripravile veliko kad vode. Prijel se je s prednjima šapicama trdno roba, spustil zadnji del telesa v posodo in se pomakal v vodo, da je pljuskalo preko roba. Tako mu je prijalo, da je puhal in kru-ljil od slasti in zadovoljstva. Ko se je nakopal je tekel ves moker v sobo, se stresal in otresal, se grel pri peči in končno se raztegnil po preprogi ali pa skočil gospodarju na kolena. Gospodarjeva kolena so mu bila kaj všeč. Nekoč je zalezel v hram. Najprej se je dobro okopal v mleku in koj nato zlezel v vrečo moke. Bii je ves nesrečen, ves se je lepil od moke in tekel naravnost v varno zavetje gospodarju na kolena. Tudi ko je nekoč po nesreči padel v pomije je takoj nato tekel po pomoč, na gospodarjeva kolena. Sploh je bil zelo navezan na gospodarja in na njegovega sina. če le je mogel je spremljal gospodarja. Bil je radoveden kot otroci. Vse je prevohal in pregledal. Najbolj ga je mamila in mučila cev, po kateri se je odtekala voda iz žleba. Cev se je nehala malo pred zemljo, tako, da se je deževnica odtekala v cestni jarek. Tja v tisto odprtino je kaj rad vtikal smrček in puhal vanjo. Nekega dne je domači sin namazal odprtino z medom. Sladkosnedo je bil kaj kmalu tam in lizal in vtikal glavo v odprtino. Sin je šel na streho in ko je mali vneto tiščal glavo v cev, je on zgoraj zatrobil s trobento v cev. Odskočil je nazaj, od Ko je še malo odra* ^ * ukradel čebelarju v vaf h čebel, čebelar je PrišeLvf( spodarju in zahteval P / (: