Izhaja vsak 60 trte k UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. lin 30.. NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizlone In abb. postale I. gr. ŠT. 193 TRST, ČETRTEK 27. FEBRUARJA 1958, GORICA LET. VII. V tem so pa Francozi danes še skrajno nepopustljivi in popolnoma nedostopni. USODNI NACIONALIZEM Vprašanje Alžerije, trde nacionalisti, je povsem notranja zadeva Francije, v katero nima inozemstvo nobene pravice se vtikovati. Takega mišljenja je danes na žalost ogromna večina Francozov. Vlada, ki hi dovolila tujim državam, da sodelujejo pri reševanju oboroženega spora z narodnoosvobodilnim gibanjem v Alžeriji, ali celo priznala Alžeriji državno samostojnost, bi bila obdolžena »narodnega izdajstva« ter takoj strmoglavljen a. Tako' silno obvladuje še nacionalizem miselnost Francozov! Najbolj Iragično pri tem pa je, da najboljši francoski državniki danes uvidevajo, da se spor z Alžerijo’ ne da rešiti z orožjem, temveč le s pogajanji, pri katerih lahko pomagata Parizu samo Tunizija in Maroko. Burgiba in maroški kralj Mohamed V. sla še edina državnika, na katerih nasvet in besedo alžirski upornikitše -nekaj dajo. Če la dva prijatelja Francije padeta, bodo prišli na oblast arabski skrajneži, se pravi pristaši Ahdel Naserja in njegove protizapad-njaške ter prolifraneoske politike. Žagajo vejo, na kateri sede ODNOSI MED TUNIZIJO IN FRANCIJO SO SE SPET POSLABSALI Nacionalisti - naihuiši sovražniki domovine Boj za nafto v Sahari - „Vsako obotavljanje, vsako odlašanje je nevarno!" Zadnjič smo napisali, da napetost med Parizom in Burgibo hvala Bogu poipušča, ker sta Tunizija in Francija Sprejeli predlog, naj bi v njunem sporu zaradi letalslkega napada na Sakiet prijateljsko posredovali Amerikan-oi in Angleži. Toda ravno ko se je Robert Murphy, eden najsposobnejših diplomatov, s katerimi razpolaga Amerika, odpravljal po1 nalogu svoje vlade na pol v Evropo, je prišlo do novega zapletljaja v Tuniziji. V kraju Kemada, ležečem na jugu države, kjer imajo Francozi še svojo posadko, je francoski vojaški avtomobil kljub splošni prepovedi tunizijske vlade zapustil taborišče ter pri tem naletel na mino, ki je ranila enega častnika. Ondotni francoski poveljnik je na-• o dal prijeli 11 tunizijskih državljanov, med njimi enega predstavnika vlade in dva orožnika. ter jih ukazal prignati v taborišče na zasliševanje. Jetnike so sicer naslednji dan na višje po-velje izpustili, toda vse Tunizije se je navzlic leiniu polastilo ogorčenje. ki se ni še poleglo. »Taka je torej.« vpijejo Burgibovi nasprotniki, »v dejanskem življenju neodvisnost Tu-nizije!« Vsak tuj častnik sme po mili volji vtakniti v ječo celo naše državne uradnike in orožnike naše »svobodne domovine!« SPORAZUM POSTAJA ŠE TEŽJI Pr ipetljaj v Remadi kajpak močno škoduje Burgibi in njegovi zapadnjaški, Francozom naklonjeni politiki ter iznova le krepi njegove nasprotnike v arabskem svetu in zlasti Naserja. Obenem postaja pa tudi prijateljski sporazum s Parizom, za katerega se ravnokar trudijo Amerikanci in Angleži, znatno težavnejši. Razmere same silijo namreč Burgibo, da sedaj veča svoje zahteve do Francije. Prvo, v čemer ne bo mogel popustili, če se noče politično ugonobiti, je zahteva, da mora francosko vojaštvo do poslednjega moža zapustiti Tunizijo. Med drugim bo zahteval, naj izpraiznijo tudi vojno luko Bizerto, kar je za Francijo zelo trd oreh. Bizerta je namreč najmogočnejša pomorska trdnjava v Sredozemlju, v katere izgradnjo so Francozi vlo-žili silne milijarde. Te velevažne postojanke'nočejo za nobeno ceno pustiti iz rok. Burgiba pa trdi, da vse dotlej, dokler je v deželi tuje vojaštvo, Tunizija ne more trditi, da je neodvisna in res svobodna država. Najboljši dokaz za to je zadnji pripetljaj v Remadi! Druga, trenutno še nepremostljiva ovira za prijateljski sporazum je pa /lasti Burgibova zahteva, naj sc sedanje aineriško-angleško po. srodovanje izkoristi tudi za pametno in trajno rešitev vprašanja Alžerije. Posledice bi bile nedogledne. Naser se je že z zedinjenjem Egipta in Sirije v Združeno arabsko republiko dokopal do izredno važnih gospodarskih in vojaških postojank. Skozi Sueški prekop in naftovode Sirije gre velika večina petroleja, nujno potrebnega za industrijo vse Evrope. V slučaju oboroženega spopada z zapadom bi Naser lahko čez noč odrezal Evropo od le ga goriva ter jo pognal v največje težave. Zadnji čas so Francozi odkrili v puščavi Sahari bogata ležišča nafte, ki jo že izkori ščajo in dovažajo čez Sredozemsko morje svoji industriji. Ležišča so tako neizmerna, da bi se po mnenju strokovnjakov 7. njimi Francija in obenem Evropa lahko trajno osvobodili vsake odvisnosti od petroleja s Srednjega vzhoda. Toda prvi pogoj, da se veliki načrt izvede, je, da ostane Sahara Franciji in Evropi dostopna. Poti. ki vodijo do nafte, gredo skozi Tunizijo, Alžerijo in Maroko. To je vzrok zakaj so- Franco-zi y vprašanju Alžerije tako nepopustljivi. »Če smo že bili primorani,« pravijo nacionalisti, »priznali državno samostojnost Maroku in Tuniziji, obdržimo čvrsto v rokah vsaj Alžerijo! Saj gre za edini še svobodni dohod do Sahare.« Tako modrovanje je na videz logično, toda politično silno kratkovidno. Najprej bi morali danes Francozi že uvideti, da z orožjem ne bo.do zlomili narodnoosvobodilnega gibanja Alžerije. Če vztrajajo na dosedanji poti lahko dosežejo h' to. da odtržejo od zapada še Tunizijo in Maroko, kjer hi zavladal vpliv Naserja in njegovih zaveznikov. FRANCIJA IN OSTALI SVET Namesto’ da hi prišla do toliko zaželene in potrebne nafte, bi Francija izgubila vso Severno Afriko. Doživela bi morda najhujši po. raz v svoji politični zgodovini. Toda usoda Severne Afrike se ne tiče samo Francozov, marveč tudi življenjskih ko- risti vsega zapada. Z oblastjo Ahdel Naserja bi se namreč skoro gotovo širil globoko proti zapadu tudi politični vpliv Sovjetske Rusije. Od Sueza do Gibraltarja, se pravi na obalah, ležečih naravnost nasproti Italije, Francije in Španije, bi utegnila nastati velika fronta arabskih držav, katerih politika bi bila ob podpori Moskve uperjena zoper Evropo. Gre, kol vidimo, za nevarnost, spričo katere zapadni svet ne more biti brezbrižen. Od tod zahteva predsednika Burgibe, naj se ob priliki sedanjega ameriško-angleškega posredovanja obravnava tudi vprašanje Alžerije: krvavim bojem v deželi je treba čimprej narediti konec ter najti mirno poravnavo, ki bo upoštevala ravno lako koristi Francije, kot zadovoljila upravičene in netigonob-Ijive težnje alžirskega ljudstva po svobodi in samostojnosti na lastni zemlji. Rešitev Francije ni torej v nadaljevanju brezupne vojne proti Alžirccm, temveč v širokosrčnem sporazumu: Alžerija, Tunizija, Maroko in Francija naj ustanove zvezo enakovrednih in enakopravnih narodov in držav, ki bi v skupno (korist in blaginjo družno izrabljale velika bogastva črne zemljine. OKROŽNICA PIJA XII. Da v Parizu teh resnic in predlogov, ki jih Burgiba že leta ponavlja, nočejo resno upoštevati, utegne postati za Francijo in obe. nem za zapad usodno. Afrika je namreč kontinent, ki se. izredno hitro razvija. Pij XII. je že v svoji okrožnici Fidei donuin z dne 2. aprila 1957 imel za potrebno opozoriti na to vse škofe in vernike na svetu. Vsa Afrika, ki šteje še 85 milijonov poga« nov, pravi papež, se nahaja v neverjetnem razmahu. Pridobitve civilizacije, do katerih so se narodi zapadne Evrope dokopali v po- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA POLITIČNI PREOKRET V ARGENTINI Po padcu in izgonu Perona jeseni 1955 so bile preteklo nedeljo prvič spel volitve v Argentini. Zmagala je z veliko večino stranka lako imenovanih »intranzigenlnih ali nespravljivih radikalov«, ki jo vodi 49-letni odvetnik Arluiro Frondizi. Ta je dobil v poslanski zbornici dvotretjinsko večino, senat je ipa sestavljen izključno iz njegovih pristašev. Novi predsednik republike Frondizi bo s1 tako večino' lahko vrsto let mirno vladal. Zanimivo je, da so zanj glasovali tudi vsi peronovci in komunisti, čeprav je spadal Frondizi med najodličnejše Peronove nasprotnike in se tudi danes z njim ne strinja. Stalno je odklanjal njegovo- diktaturo ter se zavzemal za demokracijo. Za »nespravljive radikale« so peronovci glasovali zalo, da bi pomagali poraziti generala Araimburu j a in njegovo vojaško vladavino’, kar se jim je v polni meri posrečilo. Frondizi velja za levičarskega razumnika, ki bo med drugim podružabil vsa petrolejska ležišča ter branil tujim kapitalistom, da bi imeli besedo in vpliv v gospodarstvu dežele. Mnogi upajo, da se bo pod njegovo vlado začela Argentina postopno resnično demokratizirati. ZAKAJ MOLČITE? Namera vlade, da na Tržaškem vsaj deloma dopusti v uradih in javnosti rabo slovenščine, še zmerom razburja duhove. V nedeljo je sklical v Trstu protestno zborovanje zoper dvojezičnost celo sam poglavar fašistov poslanec De Marsanich. Gre za važno načelno’ vprašanje, ali naj se Slovencem prizna v lastni domačiji jezikovna in s lem človeška enakopravnost. Proti nacionalističnim nestrpnežem, zanikajočim našemu narodu lo pravico, je protest irala tukajšnja Splošna italijanska delavska zveza (CGIL), ki io vodijo komunisti in socialisti, medlem ko italijanske delavske in druge katoliške organizacije še vedno molče kot grob. Globok molk obdaja Kršč. demokracijo, Italijansko Kat. Akcijo in delavsko ACLI in tudi tiste duhovnike, ki so člani Lege Nazionale in v katerih imenu je to nacionalistično združenje javno protestiralo celo zoper rabo našega jezika na lepakih. Zakaj molčite? Ali ste tudi vi, čeprav kristjani, mnenja nacionalistov, da smo Slovenci manjvredno in neenakopravno ljudstvo? Povejte vendar tnoško in pogumno, kaj mislite! DVOJEZIČNOST NA TIROLSKEM Ministrstvo za pošto je razpisalo 8 službenih mest pri poštnem ravnateljstvu v Hornu, za katera se lahko’ potegujejo osebe s srednješolsko’ izobrazbo, ki pa morajo pri sprejemnem izpitu dokazati, da obvladajo ludi nemščino. Sposobni morajo biti prevajati brez besednjaka iz italijanščine v nemščino in narobe. Pri ustni skušnji je treba, da govore nemški tako gladko, da se iz razgovora vidi, kako ta jezik ne le »popolnoma razumejo, ampak lu- di pravilno izgovarjajo«. V Uradnem listu je rečeno, da poteče rok za vlaganje prošenj 26. marca. Kdaj bo rimska vlada razpisala v naših krajih enake izpite za slovenščino’ ter nam s tem priznala enakopravnost z Nemci? HOČEJO NOVO VOJNO Fašislovski poslanec De Marsanich je na shodu, ki ga je imel v nedeljo v Trstu, zahteval od rimske vlade, naj enostavno odpove londonski sporazum. »Namesto lega« — je izkliknil — »naj Italija zahteva zase Istro, |{eko in — Dalmacijo«. Fašisti torej še zmerom sanjajo, da hi se Dalmacija ali tako rekoč vsa morska obala Jugoslavije, kjer živi poleg 700 tisoč Slovanov kvečjemu 3000 drugorodcev, morala priključiti Italiji. Vsak človek čiste pameti ve, da se to ne da izpeljati brez sile, De Marsanich hoče potemtakem — novo vojno. Fašisti so’ pač nepoboljšljivi im peri al isti. ZDRUŽENA ARARSKA REPUBLIKA, Dne 21. februarja je bilo v Siriji in Egip? tu ljudsko glasovanje, ki je odobrilo zedinjenje obeh dežel v enotno državo z imenom Združena arabska republika. Nova država šteje približno 27 in pol milijona prebivalcev. Ker jih živi nad 20 milijonov v Egiplu, je bil za predsednika republike izvoljen Egipčan iNaser in Kairo je postal glavno ineslo’. ZAČETEK RAZGOVOROV V soboto so se pričeli na Dunaju uvodni diplomatski razgovori med Italijo in Avstrijo', v katerih bodo obravnavali tudi položaj nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Osnovna zahteva manjšine se danes glasi: »Proč od Tridenta!«, kar pomeni, da sc hočejo Južni Tirolci upravno odtrgali od italijanske večine ter imeli lastno pokrajinsko avtonomijo, čemur pa Rim odločno nasprotuje. Izjava, ki jo je dal avstrijski zunanji pod-minister socialist Kreiskv, dokazuje, da se ho Dunaj postavil uradno na stran manjšine: »Če avstrijska narodnostna skupina v Italiji zahteva avtonomijo«, je dejal, »menimo, da hi ne bilo modro odgovoriti Ne! Ne! Nikdar!«, temveč hi bilo potrebno o vsebini zahteve razpravljati. Mnogi sodijo, da se bodo pogajanja razbila ravno ob vprašanju posebne avtonomije in tujega priseljevanja na Južno Tirolsko. NOVO UPANJE Italijanski zdravnik Mario Stefanini, ki živi v Ameriki, je iznašel zdravilo’ proti srčni in možganski kapi: odkril je posebno plesen na kruhu, s katero je mogoče preprečiti ali vsaj omiliti Strjevanje krvi. Znanstveniki sodijo, da utegne novo zdravilo postati tako rešilno za človeštvo, kakor je penicilin. Saj umrje samo v Ameriki za kapjo 200 tisoč ljudi na leto. MATERINA ŽRTEV Na železniškem prehodu blizu poslaje Masa v Toskani je uslužbenec Peter Del Freo cepil onkraj proge drva, medtem ko je njegova žena pred hišo prala in varovala dvolet- nega sinčka. V hipu se je otrok zmuznil in je hotel steči čez progo k očetu, ko je istočasno privozil hrzovlak. Mati je Skočila, da bi sinka potegnila nazaj, a bilo je prepozno. Vpričo prepadenega očeta je vlak »mečkal mater in otroka. SPET SE JE PONESREČILO V soboto so v Združenih državah Amerike naredili nov poskus z medcelinskim izstrelkom Atlasom, ki hi se bil moral pognali v silne daljave čez morje. Toda po- 2 minutah in 20 sekundah je iz Atlasa puhnila bela para, izstrelek se je razklal na dva kosa in treščil na zemljo. Zakaj se je Atlas razpočil, ni bilo objavljeno. KONEC ŠOLSKEGA LETA Pouk na višjih srednjih šolali se letos zaključi 18. junija, na nižjih pa 26. junija. Zrelostni izpili se začno ■!. julija, sprejemni pa 26. junija. Kot znano, sc je letošnje šolsko leto zaradi azijske mrzlice začelo’ nekoliko kasneje, vrh lega bodo šole spomladi zaradi državnozborskih volitev nekaj dni zaprle. Kdaj se bodo’ zaprle ljudske šole, o tem bodo odločala posamezna šolska skrbništva. Zdi se pa, da se bo pouk na teh šolali zaključil konec junija. Popravni izpiti na srednjih šolali se bodo pričeli 1. septembra. LEP DENAR Zapadna Nemčija bo za organizacijo svoje nove vojske izdala do konca leta 1961 nič manj ko 60 milijard mark ali 9 tisoč milijard lir. Ker se ji niudii, je dala izgotovil i del orožja tudi v Italiji. SMUIT KJE SO IZSTRELILI SPUTNIKA? Po vesteh iz ZDA so tri ameriške radarske postaje, ki se nahajajo v Turčiji in Perziji, ugotovile kraj, s katerega so Rusi izstrelili in poslali v vsemi rje oba sputnika. Oporišče ni, kot so vsi doslej trdili, v vzhodni Sibiriji, temveč v južni Rusiji. Kraj se imenuje K »pust in J ar in leži 90 km vzhodno od Stalingrada ter 350 se-verozapadno od Ka-sp iškega morja. Ta kraj so izbrali zato, fc^l W'||i||P-_5V k°r razprostira vz-r\, hodno od njega, ka-^ mor spuščajo izstrel- ke, skoraj sama puščava, na zapadu pa stoji Stalingrad s svojo sodobno letalsko in kemično industrijo, ki omogoča znanstvenikom, da delajo poizkuse. Američani so, krt'1 smo dejali, odkrili kraj s pomočjo svojih radarskih postaj, od katerih je ena v Samsonu, turškem pristanišču oh Črnem morju, druga na nekem gorovju severno od Teherana, tretja pa blizu perzijskega mesta Melseda, oddaljenega le 150 km od ruske meje. 100-tonska raketa, ki jej ponesla z Zemlje umet-l ni satelit. NOVICE ZEMLJA SE USTAVLJA Že fcdavnaj so' znanstveniki ugotovili, da se zemlja vedno počasneje vrli okoli svoje osi, a niso megli izračunati, za koliko zaostaja dnevno, ker gre za silno malenkoslen drobec časa. To se jim je posrečilo šele sedaj, ko so izumili atomsko uro. Profesor Louis Essen je izračunal, da se bo’ zemlja popolnoma ustavila čez 16 tisoč 78 milijonov let. Tedaj ne bo več na. njej dnevov in noči, zakaj ena stran 1)0 neprenehoma obrnjena proti soncu, druga pa bo v večni temi. BOTER RASTLIN Človeštvo je dolžno zalivalo za urejeni pregled in imena rastlin prehladu švedske kraljice Ulrike. Ko je .leta 1738 obolela in ni hilo dvornega zdravnika pri rokah, so poklicali h kraljici mladega zdravnika Karla Li-naeusa. Ta ji jc predpisal za zdravilo neke Tehnični napredek v poljedelstvu Združenih držav je lako nagel, da je proizvodnja ameriških pridelkov v preteklem letu spel /.rasla za 20 odstotkov. Skladišča so prepolna hrane in surovin, ki jih 'poljedelci nimajo kam prodati. Kupiti jih je morala iznova država, da prepreči krizo, in v la namen je potrošila nad eno milijardo dolarjev. Od leta do leta množeče se presežke pošilja wa-shingtonska vlada čez morje v obliki pomoči ali posojil zaostalim deželam v Evropi in Aziji. Proti preobilici kmečkih pridelkov se Amerika bori Uidi na ta način, da spreminja velike površine njiv v pašnike in gozdove. Okrog 5 milijonov hektarov je tako poslalo neobdelana zemlja. Lastnikom, je država plačala odškodnino s tem, da jim je nakazala toliko denarja, kolikor bi bil znašal dobiček, če bi bili zemljo obdelali. Propadanje kmetij Vse le velike državne podpore gredo pa zvečine v korist veleposestnikov in ne malih ali srednjih kmetov.' Moderno obdelovanje zemlje s stroji je namreč močno dobičkonosno samo na zelo razsežnih, ogromnih ravninah. Tu so nastale nekalke kmetijske veleto-varne, na katerih opravljajo skoro vse delo stroji in kjer potrebujejo prav malo ljudi. S lakirni velelovarnami srednji in mali kmet ne more več tekmovati. Navedemo naj le en primer: sodobni stroj požanje na enem hektaru žito v manj ko 2 urah in istočasno preorje vso zemljo. Še pred nekaj desetletji je ameriški poljedelec potreboval več ko 12 ur, da je požel na isti površini žito, in okrog 8 ur, da jo je preoral; pridelek pa je bil pri tem. polovico manjši kol 'dandanašnji. Take konkurence srednji in mali kmet ne. moreta vzdržati. Posledica je. da njuna posestva propadajo. Nakupujejo jih agrarni mogočneži ter priključujejo svojim kmetijskim tovarnam. Beg z dežele Nastane vprašanje, kje naj najde zaslužka m kruha prebivalstvo, ki opušča poljedelstvo. Ne preostaja mu drugo, kot da se seli v mesta. rastlinske sokove, ki so brž pomagali. V zahvalo je bil imenovan .za profesorja na univerzi v Upsali in povzdignjen v plemiški stan s priimkom Linne. Rešen skrbi za vsakdanji kruli, je začel raziskovati življenje in razmnoževanje rastlin. Čeprav so znanstveniku očitali neuravnovešenost, ko je trdil, da se rastline dvosipolno razmnožujejo, je veliki rastlinoslovec nadaljeval proučevanje. Vsem rastlinam je dal po dvoje latinskih imen (za vrsto in družino) ter je tako utemeljil v knjigi Systema natu-rae svoj Linnejev rastlinski sestav, ki je še danes v veljavi. PREMALO ŽENSK Brž po vojni je bilo v Evropi zelo malo moških: na enega so prišle kar 3 ženske. Zdaj se pa razmerje obrača v prid ženskam, zato je tudi njih vrednost večja. Značilna je pri tem ugotovitev biologov, da se spl oh rodi zadnji čas več dečkov kot deklic, in to ne le v Evropi, ampak tudi drugod. Tako se je samo v preteklem letu nad en milijon ameriških kmetov in ipoljskih delavcev moralo preseliti v industrijska središča države, kjer so prisiljeni, ker so neizšolani, oipravljati najnižja dela. Tako je 'bilo lani; toda propadanje kmečkega stanu, ki se vidi že po tem, da v Ameriki vasi čedalje bolj zginjajo, traja že dolgo časa. Od 1. 1950 do danes se je prebivalstvo Združenih držav silno namnožilo, zraslo, je od 150 na več ko 170 milijonov. Število kme-lov je pa kljub temu padlo v istem času za 20 odstotkov in predstavlja danes le še nekaj nad 20 milijonov duš, se pravi približno eno osmino prebivalstva. In propadanje kmečkega stanu se ob vsem napredku poljedelstva z veliko silo nadaljuje. Priče smo pravemu zgo. d o vinskemu prevratu v družbenem življenju Amerike. (Nadaljevanje s 1. strani) časnem »razvoju stoletij«, si Afrikanci dandanašnji laliko prilaste v nekaj desetletjih. Nova spoznanja, katera jim posreduje za-pad, so globoko pretresla in zmedla njih duševnost, njihova stara poganska vera, polna vraž, nujno razpada. Če se moralne vredno-le, ki so navzlic vsemu bile v njihovi veri ter jim dajale oporo y življenju, ne ohranijo, s tem da se vključijo v napredno krščansko verstvo, grozi nevarnost, da doraščajoča pokolenja zavržejo sploh vsaiko religijo ter zapadejo brezbožnemu materializmu, ki ga zagovarja in širi komunizem. Dolžnost katoličanov je torej, da posvetijo vso skrb in ljubezen Afriki. »Tu je vsako obotavljati je, vsako odlaganje nevarno!« POSLEDNJA PRILOŽNOST Ravno tako kol papež bi se morali zlasti Francozi zavedati, da se nudi Evropi morda poslednja zgodovinska priložnost, ko se lah-I ko še reši Afrika zapadni omiki. JAPONSKO ČASOPISJE Na Japonskem izhaja 92 dnevnikov. Njih naklada znaša 15 milijonov izvodov, to se pravi, da pride na vsakih 6 prebivalcev po en primerek. Najbolj razširjena sla lista Mai-niclii in Asahi, ki se tiskata v 4 in pol milijona izvodih dnevno. Številke dokazujejo, da spadajo Japonci med najbolj izobražene narode na svetu. REDKA DVOJČKA Amerikanka Ana Gilibert je ipovila dvojčka. Dekletce je prišlo na svet tik pred Novim letom, deček pa četrt ure kasneje. O fantku so v matično knjigo zapisali, da se je rodil I. 1958, uradno je torej leto dni starejši od sestre. JEZIKI PO SVETU Znana jezikovna založba Langenscheidt v Berlinu je ob svoji stoletnici izdala zanimivo spominsko knjigo. Iz nje izhaja, da je najbolj razširjena govorica na zemlji kitajščina, ker jo uporablja 150 milijonov ljudi. Sledi angleščina z 250 milijoni, na tretjem mestu je ruščina, ki jo govori 170 milijonov oseb, na četrtem, japonščina s 125 milijoni. Nato šele sledijo španski, nemški in drugi jeziki. REKORDEN OBISK Kremelj, ki je že dve leti in pol odprt občinstvu, je do danes obiskalo nič manj ko 18 milijonov*ljudi. Domači in tuji gostje se zlasti zanimajo za zgodovinske znamenitosti, kot je »palača orožjia«, in za dragocene cerkvene slike. V kratkem bodo odprli tudi Patriarhijski dvorec, nekdanji sedež poglavarjev ruske pravoslavne Cerkve. HITREJŠI KOT ZVOK Hitrost letal je zadnja leta tako napredovala, da so zrakoplovi drveli konec 1947 že z hrzino 1120 km na uro ter s tem postali hitrejši od zvoka. Toda to je bil le začetek. Junija 1954 so lelala dosegla že hitrost 2650 km na uro, preteklega septembra pa 3i200 km ter se dvignila 38.460 m visoko. Če narodi severne in z njo ostale Afrike preidejo v nasprotni tabor, ne bo nikoli več mogoče zamujenega popraviti. Afrika zavzema eno petino zemeljske površine in razpolaga z neizmernimi, še neizkoriščenimi iprirodnimi bogastvi. Na njenem ozemlju je 40 odstotkov vseh vodnih sil na svetu, medtem ko jih imajo Združene države Je 15 odstotkov, vsa Evropa pa nekaj več kot 12. Poleg tega odkrivajo strokovnjaki zadnji čas v njenem podzemlju skoro. neizčrpna ležišča nafte, premoga in najrazličnejših rud. Če hi afriški narodi bili zastran kratikovid. ne in sebične politike zapadnjakov, in zlasti Francozov, prisiljeni iskati za načrtno izkoriščanje teh bogastev pomoči v Moskvi, bi si Sovjetska Rusija in z njo svetovni komuni-zenii izgradila v Afriki tako mogočne gospodarske in s teni politične postojanke, da bi jim nobena sila na svetu ne mogla, več do živega. To je zgodovinsko ozadje in globlji pomen razgovorov, ki jih sedaj vodijo o Severni Afriki Amerikanci in Angleži z Burgi-bom in pariškimi državniki. Revolucija v ameriškem kmetijstvu Nacionalisti - najhujši sovražniki domovine Zl (•[>!,'ti frT'i2ri-'i/{f'f/ri TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET V ponedeljek je bila seja pokrajinskega svela, ki je nadaljeval razpravo o proračunu za tekoče leto. Demokristjanski svetovalec Degano je kol predsednik Tržaške zveze lovcev predlagal, naj pokrajina tej ustanovi podvoji letni prispevek, in sicer od 600 tisoč na 1 milijon 200 tisoč, češ da se zveza nahaja v slabih vodah. Zatem je predlagal, naj vlada zaradi posebnega položaja tržaške pokrajine izda takšen zakon, kakršnega je parlament že pred leti izglasoval za ostale pasivne kraje v državi, kot sta n. pr. Neapelj in Rim. Dotlej pa naj vsakoletne primanjkljaje pokrajine krije prefektura). Za njim jo govoril slovenski svetovalec Marij Grbec, ki je obravnaval predvsem naše kmetijstvo. Najprej je globoko obžaloval, da so nadzorna oblastva kmetom, ki So bili lansko pomlad tako hudo oškodovani zaradi zmrzali, sedaj še podvojila davke na zemljišča. Nato je od upravnega odbora zahteval, naj posreduje, da generalni komisar Palama-ra čimprej raztegne na naše ozemlje zakon o kmečkih bolniških blagajnah. G. Grbec je postavil obenem zahtevo, naj uprava poskrbi za kmetijske tečaje v slovenskem jeziku ter vključi v razne komisije za kmetijstvo tudi Slovence. Doslej se namreč dogaja, da zastopajo tržaške kmetovalce, ki so v ogromni večini Slovenci, povsod samo predstavniki Društva neposrednih kmetovalcev, ki je pri nas čisto italijanska organizacija. Govorniku se zdi tudi krivično, da ni v proračunu nobenega prispevka za Slovensko narodno gledališče, čeprav je to že večkrat zahteval. Obrnil se je na predsednika prof. Gregorellija s prošnjo, naj se za stvar zavzame, kot je pred kratkimi podprl gradnjo novega poslopja za slovensko gimnazijo. Zadnji je v razpravo posegel predstavnik misovcev, ki je izjavil, da bo glasoval proti proračunu ravno zaradi tega, ker je upravni odbor odobril gradnjo te stavbe. NABREŽINA Na petkovi seji občinskega sveta se je nadaljevala razprava o proračunu za tekoče leto. Odbornik za finance Drago Legiša je podrobno razčlenil drugi del proračuna, to je izdatke. Da sc občinsko gospodarstvo postavi na bolj zdrave temelje, je uprava letos sestavila osnutek proračuna, ki izkazuje nad 14 milijonov manjši primanjkljaj kot lani. Omejila se je le na stroške, ki jih zahteva redno poslovanje uprave. Iz poročila Izhaja, da ima občina 49 uslužbencev, za katere 'bo letos potrošila 22 milijonov 252 tisoč lir. Stroški za ljudske šole, industrijska tečaja in šolski patronat znašajo 11 milijonov in 251 tisoč, za otroške vrtce pa bodo izdali 11 in pol milijona lir. Za šolstvo bo torej občina letos potrošila skupno KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV — TRST vabi na sestanek, ki bo v petek, 28. febr., ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje tržaškega glasbenika prof. Pavia Merkuja: MARIJ KOGOJ IN NJEGOVE ČRNE MASKE Po predavanju pomenek o nedeljskem izletu. Vstop z vabilom! skoraj 23 milijonov, se pravi več kot 1/4 vseli izdatkov. Zdravstvu in socialnemu skrbstvu je namenjenih 10 milijonov 834 tisoč, za javna dela pa je določenih 6 milijonov 203 tisoč. Osem milijonov 786 tisoč znaša nadalje prispevek Konzorciju za pobiranje trošarine, Kraškemu vodovodu in Tehničnemu uradu. Rednim stroškom, ki jih je za okrog 74 milijonov, je treba dodati približno 9 milijonov izrednih izdatkov, od katerih pojdejo 3 milijoni za opremo nove ljudske šole v Sesljanu in otroškega vrtca v Nabrežini, 3 milijoni za plačilo bolniških stroškov revežem . 500 tisoč za državnozborske volitve ter poldrugi milijon za popravila občinskih poslopij. Proračun, ki ga je sestavil upravni odbor, izkazuje torej 46 milijonov 552 tisoč dohodkov in 83 milijonov 64-7 tisoč izdatkov, tako da znaša primanjkljaj 37 milijonov in 95 tisoč lir. Med razpravo je svetovalec dr. Janko Jež poudaril, da se je občinsko gospodarstvo letos sicer nekoliko zboljšalo, vendar ne v tolikšni meri, kakor bi bilo želeli. Sklicujoč se na županovo poročilo je govornik predlagal, naj svet izvoli komisijo, ki naj temeljito- prouči vprašanje kamnolomov in tujskega prometa ter druge gospodarske dejavnosti, od katerih občina lahko pričakuje znatnejše dohodke kot doslej. V imenu šolskega patronata pa je predlagal, naj se letni prispevek občino tej ustanovi dvigne od današnjih 40 ha 80 -tisoč. Ker je dr. Jež omenil možnost, da prefektura v bližnji bodočnosti odtegne vsakoletni prispevek za kritje občinskega primanjkljaja, sla odbornika Markovič in Škrk v svojih izvajanjih dokazovala, da bo morala država zaradi posebnega položaja naše občine še dolgo kriti primanjkljaje. Pripomnila sta obenem. da ne gre za miloščino, temveč za dolžnost. ki jo ima vlada do državljanov. Odbornik Drago Legiša je v zaključnem govoru sprejel predlog dr. Ježa, naj se ustanovi posebna komisija za preučevanje občinskega gospodarstva, kakor tudi predlog, naj se prispevek šolskemu patronatu podvoji. Nato je župan postavil osnutek proračuna na glasovanje. Bil je soglasno sprejet. ROJAN Pogrebno društvo v Rojanu sporoča članom, da bo mraka kot večina naših žena, ki se vedno tresejo v skrbi in strahu za usodo svojih mož v tujini. Slavljencema želijo vsi vaščani še dolgo let življenja in mnogo božjega blagoslova. IZ SV. PETRA SLOVENOV Že lani smo v (Novem listu poročali, da nameravajo urediti hudournik Aborno, ki teče ob Ažli, a še do danes niso pričeli z deli. Da bodo hudournik zajezili z nasipi, govorijo že več let. Ob vsakem večjem dežju presto-pa voda bregove in povzroča tamkajšnjim prebivalcem iz leta v leto veliko škodo. Tako so ubogi kmečki gospodarji večkrat ob velik del pridelkov, ki so že tako zelo skromni. Zajezitev Aborne je ono izmed naj nujne j. šili javnih del v naši dolini in prava sram**-la je, da oblastva to’ prepotrebno stvar vedno odlagajo. Osnovnošolski otroci naše občine so letos prispevali v sklad za zitus’ko pomoč kar 94 tiso-č 610 lir, na učiteljišču pa so profesorji zbrali le 12 lisoč 170 lir. Pohvalili moramo domačo tujskoprometno ustanovo »Pro loeo«, ker je na več mestih naše vasi postavila deske, na katere bodo lepili volilne oglase. Bližajo se namreč državnozborske volitve in agitatorji raznih političnih strank bi nam sicer z lepljenjem lepakov povzročili precejšnjo škodo po zidovih naših hiš. Prav bi bilo, da se deske postavijo tudi v drugih krajih naše doline. Pred nekaj dnevi sta slovesno obhajala zlato pfiroko 84-1 dni Ivan Blazutič in njejova 75-letna soproga Ana Tuša. Vsi vaščani želimo slavljencema še mnogo srečnih dni v skupnem življenju. V 0 E £ ^3 IH S © Eli C 1 (Usoda Habsburžanov) R. II. Konec septembra je svakinja res Francu Jožefu pokazala pravo sliko njegovega napačnega zakonskega, življenja. Tudi cesar sam je slišal, kako sfe svet čudi, da je žena že vdru-gič šla v svet brez otrok in njega. Občutil je, da res nima niti sam družine, ki je trhla kot avstrijska vladavina sama. Družina in država! V pretirani in domišljavi skrbi, da država sloni samo na njegovi cesarski samovolji, je na družino poipolnoma pozabil. Po dolgih mesecih se je odločil, da pojde jeseni na jug. Našel je ženo, ki je otožna povpraševala po otrocih. Cesarja je ganilo Elizabetino neutešeno materinstvo. Obljubil je, da se bo za ženo, kar se tiče otrok, odločno zavzel tudi proti materi. Prebiral je mali Gizeli in Rudolfu njena pisma, ki so se vsa končaivala z milo prošnjo: »Ne pozabita na svojo’ mamo, mislita včasih nanjo!« Ne še domov! Cesarski par se je dogovoril, da se bo cesarica vrnila iz tujine v monarhijo; domov na Dunaj se pa nikakor še ni hotela vrniti. Določila sta, da bodi njeno tTetje zatočišče ! v Benetkah, kamor bodo prišli preko zime tudi otroci. Tudi politični nagibi so bili odločilni, da so izbrali Benetke za cesaričino bivališče. Po izgubi Lombardije je cesar Upal, da bo Iju-domili nastop Elizabete spet pridobil v Benečiji srca italijanskih podanikov, ki So bili naveličani oholega avstrijskega jarma. Dne 26. oktobra se je ladja Lucia zasidrala nasproti doževe palače. Markov trg je bil sijajno razsvetljen, ker se je cesarica izkrcala, toda meščanov ni bilo nikjer. Elizabeta ee je zaprla v svoje sobane in cele dneve eitala knjige. S sprehodi kot na Madeiri aili na Krfu ni bilo nič, pa tudi noge so ji otekale. Edini Svetli žarek je posvetil v njeno temo’, ko so prišli v novembru otroci in cesar na obisk. Franc Jožef se je začudil, da mora prva gospa cesarstva živeti v doževem mestu v taki osamelosti. Plemiške družine so1 se izogibale namenoma cesarskemu dvoru kljub guvernerjevemu vabilu, Narava in ljudje so odbijali cesarsko begunko-. V začetku spomladi se je odločila, da zapusti Benetke. Zdravniki so ji priporočali, naj si gre zdravit živce v kako zdravilišče. Mimo Dunaja se je peljala v Reichenau, na- to> še v druga kopališča. Res si je 25-letna cesarica popravila zdravje ter je zopet zablestela v prejšnji krasoti. Tudi skrajna občutljivost, podobna tisti pri mimozah, je popustila. Zato se je vsa Avstrija začudila, ko je prišla z dvora novica, da se bo cesarica sredi avgusta vrnila domov. Po dveh letih romanja je Dunaj prav bajno’ sprejel lepo in po splošnem ljudskem mnenju tako nesrečno vladarico. Nekaj dni so se njej na čast vrstile slovesnosti. Prve tedne se je tudi sama počutila vesela, zlasti ker ni bilo tašče na Dunaju. Ljudstvo je upalo, da se bo vse še obrnilo na dobro. Upi in sanje o novih časih, ko se bo v cesarski hiši in v monarhiji vse še na bolje obrnilo, so bili za devetimi gorami. Cesar je kot družinski oče in vladar vedno nihal med svojim absolutizmom in trenutki, ko je iskreno hotel in iskal koristi države. Ni se mogel odkrižati zavesti svojega »božjega poslanstva« in da 'kot maziljenec on sam in kvečjemu še mati vesla, kaj je za podanike in družino prav. Pozabil je, da so bajoneti in topovi že v bitki pri SoMerinu pokopali avstrijski absolutizem. Cesarjev patent Franc Jožef se ni zavedal zgodovinskih trenutkov, če mu niso’ bili všeč. V decembru leta 1860 je odpustil ministra Gohichows'kega, s čigar imenom je bila povezana oktobrska diploma, katera je jamčila Avstriji federalistično ustavo. (Nadaljevanje prihodnjič) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Slikar Lojze Špacapan Revialni tisk na Tržaškem Te dni je izšla februarska številka Mladike. Na uvodnem mestu najdemo članek Vinka Beličiča o Prcšer.nu, ki je napisan zelo plemenito in aktualno. V njem beremo med drugim: »Pravi umetnik živi vedno v sporu z družbo. Zakaj on gleda daleč in v globino, družba pa samo za ped okoli sebe. Pravi umetnik je videc, prerok: hodi pred drugimi, njegov duhovni pogled sega v obzorja, ki jih drugi še niti ne slutijo. Umetnik se ne veže na gmotne dobrine, zakaj on služi duhu ... Čim manj je umetnik vezan na gmotne dobrine, tem svobodnejši je njegov duh, tem više se vzpenja. Toda umetnik je tudi človek. Zato pa, ker je umetnik, mora trpeti kot človek. Da ne trpi, ali bi bil sploh umetnik? Kot si školjka bisernica s svojim posebnim sokom ozdravlja rane in se ta sok potem strjuje v bisere, tako si tudi umetnik - trpin z umetninami teši bolečine. Tak umetnik je bil tudi Prešeren. Po njem smo tudi Slovenci postali živobarven, četudi droben kamenček v mozaiku evropske kulture.« »Kaj nam pomeni Prešeren danes?« nadaljuje Beličič. »On nam je vzor človeka, ki neomajno veruje v pravico in svobodo in človeško bratstvo. On nam je vzor človeka, ki se nikomur ne uklanja zaradi kakih osebnih koristi. On nam je vzor človeka, ki se zaveda, da je moč koristiti svojemu narodu tudi v najtežjih okoliščinah. Koristiti s čim? S tvornim kulturnim delom, ki mu morda ni videti plačila, a bo nekoč prišlo, ker je zgodovina nadvse pravična...«. Lepe in tolažilne besede. Leposlovje zastopajo v tej številki Marija Mislej, Bruna Pertot, Slavko, Jože Pirjevec, Julio Pertot, in Franc Jeza. Mislejeva je tudi v tej svoji črtici, ki ima naslov Sence, razodela tenek posluh za bolečino slovenskega človeka na tem koščku sveta, kot je že v črtici Jutrišnji dan, katero je objavila v prejšnji številki. Priznati ji je treba resničen talent, želeli bi le, da bi se v pisanju znebila začetniške ob-teženosti s tragičnim občutjem in da bi se naučila prikazovati življenje bolj sproščeno, široko in objektivno, kratko rečeno: bolj pripovedniško. Bruna Pertot se vedno bolj razvija v dobro pesnico, kar dokazuje tudi njena Moja pesem v tej številki. Vendar pa ji manjka miselne poglobljenosti in filozofske osti. Prav tam, kjer bi to pričakovali, se vtis pesmi pogosto razblini, kot se je tudi tokrat v zadnjih dveh verzih. Pesmi so prispevali še Slavko (Moj dan), Julio Pertot (Z dela) in Jože Pirjevec (Spomin). Pirjevec je novo ime in njegova pesem kaže, da je porojena iz razočaranja prve ljubezni. To pomeni, da je še mlad. Na razočaranja prve ljubezni je že marsikdo odgovoril s pesmijo. Ce bo čutil že- ljo, da tudi na mnoga druga razočaranja, ki ga še čakajo — kot vsakogar — v življenju, odgovarja s pesmijo in čc bo znal izbrusiti in poglobiti svoj pesniški izraz, bomo lahko nekoč zapisali tudi o njem, da je pesnik. Nekaj podobnega bi lahko rekli o pesmici Marija Mavra Kot v vihri. Franc Jeza .nadaljuje svojo zgodovinsko povest Moč ljubezni iz časa naselitve Slovencev. Martin Jev nikar pa je napisal zanimiv članek: Današnja slovenska književnost. Zdi se nam pa, da je odpravil vse tiste, ki pišejo in objavljajo izven Slovenije, preveč na kratko in preveč površno. Njegova sodba, izražena v enem stavku: »Delo zamejskih Slovencev v celoti je razgibano, sodobno in na dostojni umetniški višini« je preveč splošna in nekoliko neobjektivna, če upoštevamo vse tisto, kar je nedvomno upravičeno trdil o današnji literaturi v Sloveniji. Predvsem se nam zdi nesmiselno, da kritik deli slovensko literaturo na »ono v Sloveniji« in »na ono v zamejstvu«, ker slovenska književnost je samo ena in noben literarni zgodovinar je kot celote doslej še ni delil po geografskih vidikih. Delo Simčiča, Rebule, Pahorja, Beličiča, Debeljaka, Turnška, Vodeba in Tavčarja bi zahtevalo, da bi mu posvetil vsaj en odstavek v članku, vsaj toliko, kot ga je posvetil Modru, liki Vaštetovi, Cajnkarju, Malen-škovi in Potrču. Jevnikar kot literarni kritik nas včasih preseneti s točnostjo, včasih pa tudi s površnostjo svojih sodb. Ostali glavni sodelavci te številke Mladike so Jože Peterlin, ki piše o Lukežičevi razstavi, Bojan Pavletič, ki je prispeval članek o razvoju smuči (ali ne omenja bloških smuči že Herberstein v svojem potopisu iz Rusije?), Dušan Jakomin in Saša Martelanc. V splošnem se je revija dobro znašla in vedno bolj odgovarja duhovnim potrebam našega tukajšnjega človeka, dasi še vedno pogrešamo v njej več odmevov na sodobno dogajanje v svetu. »JADRO« ŠT. 2 že pred nekaj tedni je izšla druga številka mladinske revije Jadro. Filibert Benedetič je objavil na prvem mestu novelo »Tistih 100 lir«, v kateri skuša menda poudariti, da je bilo le to, da eden njegovih dveh junakov, slovenskih študentov, ki sta vpisana na beneški univerzi, ni imel v žepu 100 lir, krivo, da se je zaletel .na slabši cesti v drug avto ter se ubil. Novela je mešanica zastarelega naturalizma in slabega jezika (»Tvoja lica, tvoje oči, tvoja usta, prsi, tvoje vse«). Zdi se, da postaja gradnja stavka (Nadaljevanje na 10. strani) Z Umetnostne Akademije v Turinu, kjer je poučeval, so 22. 1'ebr. spremili k večnemu počitku vrednega sina naše Goriške, akademskega slikarja Lojzeta Špacapana. Ironičnega, toda kot kruh dobrega »Špaca« ni več. V podstrešnem ateljeju je 68-letni mojster iznenada podlegel srčni kapi, sam samcat, do konca zvest svoji bohemski naravi, ki mu ni dopuščala, da bi se vključil v udobno družinsko skupnost. Saj zapušča v Sloveniji hčerko, ki ji je mati pevka Leni Lapajnetova iz bogate idrijske rodbine. Ko je ravno doštudiral na Dunaju in v Monako-vern, je moral v vojno; po tej pa je prišel poučevat na idrijsko realko. Njegov vpliv je bil odločilen za risarja - kiparja Nikolaja Pirnata, isto tako kot zame. Bil pa je nama bolj prijatelj kot profesor. Naj omenim, da je nekoč celo sežgal kulise kipov za neko opereto, ki mi jih je on sam naročil, samo zato, da sem ponovno .nekaj zaslužil. Četudi Bambič: L. Špacapan (linorez po risbi iz leta 1922) naju je učil risati akte sošolcev, zlasti atletskega J. Silo, nam nikakor ni prikrival novih umetnostnih stremljenj v likovnem svetu. Bil je v mladosti vnet futurist. Pozneje pa je razvil svojstveno slikarsko izraznost, s katero je obogatil naš povojni tisk. V tem so mojstrske zlasti .njegove naslovne strani in karikature ter plakati. Ko pa je fašizem začel neizprosno dušiti naše kulturno življenje, se je preselil 1928. leta iz Gorice v Turin,- kjer je kmalu zaslovel po izvirnosti svojega slikanja, tako da ga je zaposlila celo znana filmska družba Pitaluga. V teku let je dobil več mednarodnih priznanj, a razstavljal je le v velikih umetnostno-kulturnih središčih; tu, v Trstu, pa samo po tej vojni v galeriji Scorpione in 1953. leta na veliki razstavi italijanske sodobne umetnosti. MILKO BAMBIČ V DACHAUSKIH BLOKIH | K* 'M** | 5 »Imaš kakšno- cigareto?« se je oglasil nekdo iz kola na kou-eu pograda ob notranji steni. »Morda imam kakšno«, sem rekel. »Sam ne kadim. Če bi bil vedel...«. Poiskal sem po žepih in našel nekaj razdrobljenih cigaret, ki sem jih bil mimogrede vtaknil v žep, ko mi jih je kdo ponudil, da bi se izognil razlagii, da ne kadim. Takoj so se dvignili še drugi s pograda. Le eden, najbližji, je obležal, z glavo, zavito v plašč, in včasih glasno zastokal. »Volere fumare?« ga je dregnil eden v hnbel in miu ponudil, da bi potegnil iz cika. Oni je iztegnil roko in začel željno vleči, da se je drugi ustra-šil za oik in zagrabil zanj. Oni ga je brez odpora izpustil izmed ustnic in stokaje legel nazaj, iščoč si primerno držo. »Kaj je Italijan?« sem se začudil. »Da, iz Trsta. Ondan so' ga nekje dobili in ga pripeljali sem dol. Pravijo, da ga poznajo od prej, da je bil kvesturin. Snoči so ga pošteno premlatili. Malo pa najbrž tudi hlini«, je rekel oni. »A zakaj so ga?« »Kdo ve.« »Človek bi mislil, da so bili prijatelji.« »Pravijo tudi, da se je vozil nazaj v Ljubljano zaradi črne borze.« Zadeva je bila res malo čudna, a kot se je zdelo, ni nikogar posebno zanimala. »Izberi si, kje hočeš ležati«, mi je dejal eden. »Prostora je zadosti«, sem rekel. »l)a, zdajle že, ker so jih danes odpeljali celo kopico v umobolnico. A bodo kmalu pripeljali druge.« Izbral sem si mesto med stokajočim Tržačanom in njegovim sosedom), ker je bilo vmes največ prostora, in legel na trdi pograd ler se naslonil na komolce. Tako sem si ogledoval novo okolje. Obokan strop in eno samo nizko okence v levem kotu, ki je vedno bolj temnelo. Mikalo me je, da bi se vzpel do njega in pogledal ven, a je že čepel eden tatu gori, držeč se za križe. Kadar je zunaj kaj zaropotalo, ga je tovariš pod njim potrepljal po hrbtu in oni se je naglo spustil na pograd. »Zaročenko čaka«, mi je dejal sosed na levi in se pomaknil bliže. »Vsak dan ob tem času pride pred okno. Simpatično dekle. A zakaj so tebe?« »Ne vem«, sem dejal. To je bil stereotipen odgovor vsakega »novega« v tistih časih, pa naj je kaj »napravil« alii ne. Drugačnega odgovora sobesednik tudi ni pričakoval. Bil je živahen, zgovoren možiček okrog petdesetih let. »Od kod pa si? Ljubljančan?« »Talko napol.« »So te že kaj tepli?« »Ne še«, sem rekel. »Alii res pretepajo?« »Boš že videl«, je dejal pomenljivo. »Po večerji se začne. Ti-slile jih je že nekaj večerov pošteno fasal.« (Dalje) GOSPODARSTVO Sveža jajca vse leto! »Presnele ko1 koši, nič ne nesejo!« se pritožuje marsikatera gospodinja, ko mora vso dolgo žitno’ brez vsake koristi krmili morda celo jato kokoši. Le redke so gospodinje, ki tako ne govorijo’, ker so z zimsko nesnostjo svojih kokoši zadovoljne. Kaj bi ne bile, saj se zimska sveža jajca lahko prav dobro prodajo! Kaka pa pridejo do tako dobre nesno-sti: tajnosti lu ni nobene. One ravnajo takole: 1. Predvsem redijo samo enoletno kokoši. Največ jajc znese namreč kokoš v prvem letu. 2. Za kokoši imajo- primeren kokošnjak. Pozimi je v njem sorazmerno toplo. Na vsakem kvadratnem metru redijo največ do 5 kokoši. Kokošnjak je svetel in tla so nastlana s slamo, listjem, z žagovino’ ali podobnim. Živali prenočujejo na posebnih gredah. Predvsem pa pazijo gospodinje na čistočo. Ob slabem vremenu ostanejo kokoši v kokošnjaku, kajti mraz, vlaga in veter slabo vplivajo na nesnost. 3. Santo oib domači krmi, to je ob koruzi in otrobih niti najboljše kokoši ne dajejo zimskih jajc. To naj si dobro zapomni vsaka gospodinja, ki boče imeti od kokošereje dobiček. Mešanice, sestavljene iz različnih imok, med teinni tudi iz ribje in mesne, so naprodaj tudi v našem mestu in j ib poznamo pod imeni: Super Globo, Sole, Encia, Provimi itd. Vse te mešanice so dobre. Čeprav je cena nekaterih nekoliko pretirana, se še vedno bolj izplačajo nego enostranska domača piča. Vsebujejo vse potrebne redilne in rudninske snovi, vitamine in druge primesi, ki so neobhodno potrebne za tvorbo jajca. Me«, sanico zjutraj labko ovlažimo s kuhinjskimi odpadki, drugače naj bo pa suha kokošim vedno na razpolago. Brez vsake škode lahko opustimo krmljenje z zrnjem. Zelo važno je, da ima kokoš na razpolago vedno čislo vodo. 4. Vsako leto zgodaj spomladi le gospodinje skrbijo predvsem za to, da si za zimo nabavijo mlade nesniee. Stare kokoši naj gredo vse k mesarju, brž ko prestanejo nositi. Za nabavo naraščaja so meseci marec, april in maj najprimernejši. Do naraščaja pridemo na več načinov: Če imamo koklje, si nabavimo valilna jajca, ako pa teh ni, kupimo enodnevna piščeta ali še bolje enomesečne jarkice. Ne kupujmo kjer si bodi. ampak le pri zanesljivih re jcih, ki vodi jo točno kontro- lo nad nesnostjo. Pri tem se zavedaj, da je kvalitetno blago vedno najcenejše. Odločil- na ne sme biti cena, temveč odbrano blago*, ki se kasneje najbolje obrestuje. To so vogelni kamni donosne reje. Gospodinje, ki žele rediti kokoši za dobiček in ne za šport, naj to upoštevajo! Na Holandskem, kjer podnebje ni ravno najugodnejše za rejo kokoši, ima vsaka kmetija na stotine kokoši, kar se jim zelo dobro izplača. Seveda ni.pri tein nihče tako nespameten, da bi redil slabe kokoši, ampak si vsako leto nabavlja le najboljše pasme. Zakaj bi jih tudi mi ne posnemali, k o’ je podnebje pri nas kot ustvarjeno za rejo kokoši in je na našem trgu vedno veliko povpraševanje po svežih jajcih? Iz vseli mogočih krajev sveta pošiljajo jajca v naše mesto, naše podeželje pa ni sposobno dobaviti mestu niti najmanjše količine, in to predvsem v zimskem času. Lotimo se vendar enkrat umne kokošereje in opustimo stari nedonosni način reje. Imeli bomo* skozi vse leto sveža jajca za dom in za naprodaj! J, G. VPRAŠANJA I« ODGOVORI Vprašanje št. 433: Pripravljam nov vinograd. Zasaditi mislim sorto tokajec. Kje bi dobil zanesljivo pravo trto, cepljeno na Kober? Odgovor: Morate oprostiti, a brezplačne reklame ne smemo in ne moremo delati za nobeno podjetje. V videmski pokrajini ‘je več trtnic, ki so pod nadzorstvom tamkajšnjega Kmetijskega nadzorništva, Rastlinozdravstvenega opazovališča v Gorici in Vinarske šole v Coneglianu. Ti vam torej lahko doba vijo zaželeno -sorto. Ker so trtnice v različnih legah in zemljah — od ilovnate do peščene — se morate obrniti na takšno, kjer je zemlja podobna vaši. Za podrobnejša pojasnila in nasvete obrnite se na strokovnjaka za vinogradništvo pri Kmetijskem nadzor-ništvu. Vprašanje št. 434: Ali je res mogoče uničiti plevel, ki se nahaja med pšenico, z nekim kemičnim sredstvom? Kdaj in kako naj to naredim? Rad hi VALUTA — TUJ DENAR Dne 26. februarja 1958 ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napolcon si dobil oz. dal za: 624—627 lir 23,50—24,25 lir 78—83 lir 129—132 lir 1620-1690 lir 146—148 lir 13—15 lir 144—146 lir 712—715 lir 4850-5050 lir namreč vsejal dcteljo-lucerno med pšenico. Odgovor: Plevel med pšenico lahko uničite z različnimi kemičnimi sredstvi, kot so: kislina (acido) 2,4 D, izgotovki iz .navedene kisline: Erbitox S. 40, Weedone 40, in z drugimi. Za 1000 kv. metrov zemlje je potrebno približno 14 do Vi kg ene navedenih soli, katero raztopimo v 50-60 litrih vode in s tem škropilom škropimo med vrstami vsejane pšenice. Za škropljenje uporabljamo lahko tudi navadno na-hrbtno škropilnico, katero pa moramo takoj po uporabi dobro oprati; bolje je, če imamo za ta opravila posebno škropilnico. Škropimo, brž ko se pšenica začne stebliti in je plevel še majhen, če bi isti dan deževalo, moramo škropljenje ponoviti. Če hočete vsejati med pšenico deteljo, morate po razplevelje-nju (škropljenju) zrahljati zemljo med vrstami pšenice (z železnimi grabljami ali z brano) in šele potem sejati deteljo, če bi rastla pšenica blizu trt, je ne smemo tam razpleveliti s kemičnimi sredstvi, ker bi lahko s tem poškodovali trte. ŽENSKI KOTIČEK NEDELJSKI POČITEK GOSPODINJE Vsak človek ob nedeljah počiva. Edina, ki se mora ta dan pošteno sukati po hiši, je gospodinja. Osta- li člani družine si čas tako. urede, da imajo od praznika čimveč počitka in zabave. Otroci nekoliko po-lenarijo v postelji in zato zajtrkujejo kasneje, mož pa često povabi prijatelje .na kratek pogovor, ki sc zavleče do kosila. Goste večkrat tudi zadrži pri kosilu, ki mora zato bili obilnejše kot navadno. Ko je gospodinja po kosilu pospravila hišo, je seveda dovolj izmučena, da ji ni do popoldanskega sprehoda. Tako se pogosto dogaja, da je nedelja za gospodinje navaden delovni dan. še težja pa je nedelja za žene, ki so v službah, ker morajo ta dan prati, likati, krpati in čistili stanovanje. In vendar imajo tudi gospodinje pravico do nedeljskega počitka! Zakonski pari brez otrok lahko ob nedeljah kosijo zunaj; kjer pa so otroci, naj gospodinja zahteva od vseh članov družine, da ji pomagajo pri delu, in sicer vsaj pri tistem, ki je v korist njim samim, če bo vsakdo opravil svojo dolžnost, bo tudi gospodinja prijetneje preživela praznik. DROBNI NASVETI — Vodene barve bodo bolj držale, če jih mešamo z milnico. — Kuhane jedi naj ne bodo bolj vroče od 50 stop. C, niti hladnejše od 15 stop. C. — Blazinice, s katerimi smo imeli podložena ramena, nam lahko služijo, kadar ribamo pod, če jih pritrdimo z vrvico na kolena. Q)portni pregled JESENIČANI — JUNAKI LEDENE PLOŠČE Z marljivo in vztrajno vajo so hokejisti z Jesenic letos že drugič zaporedoma osvojili naslov državnega prvaka Jugoslavije. Z dobro tehniko in s hitro igro so Jeseničani odločno premagali vse nasprotnike. Porazili so Ljubljano s 5:2 in z 11:1, Partizana z 8:0 in s 5:0, Crvc-no zvezdo z 11:0 in s 7:0 ter Zagreb z 10:0. Število golov, ki so jih zabili v sedmih tekmah, jasno kaže, da Jeseničani nimajo v Jugoslaviji resnih tekmecev. Na lestvici strelcev sta prva Vaientar, ki je brez dvoma najboljši igralec v Jugoslaviji, in Klinar, oba z Jesenic. Prvi je zabil II golov, drugi pa 10. Uspeh Jeseničanov ni prišel čez .noč. Ogromno časa so zgubili, preden so iz vajencev postali mojstri črnega »pucka«. Vidnih izidov ne bi pa bili dosegli, če bi ne imeli dobre umetne ledene ploskve in če bi jih ne vodila vešča roka Zdenka Blaha. Češki trener jih je prvo leto dobro izpilil, v drugem pa jih je seznanil s podrobnostmi hokejske igre. Blaha ho te dni zapustil Slovenijo in se vrnil domov; pravijo, da ga na Jesenice ne bo več. Škoda! Jeseničani navadno nastopajo v tej postaji: Novak, Gregorčič, Brun, Kristan, Turnšek, Trebušak, Vaientar, Klinar, Dolinar, Čebulj B., Čebulj N. in Tišler. Moštvo si je priborilo precejšen sloves tudi v tujini (premagalo je italijansko moštvo Scoiattoli iz CortLne). Če bo tako nadaljevalo, se jugoslovanskemu hokeju obetajo zlati časi. V tej panogi Jugoslavija danes zaostaja za Rusijo, Kanado, ZDA, Češko, švedsko. Poljsko, Finsko in Norveško, ki jutri nastopijo v tekmah za prvenstvo v Oslu. Za naslov prvaka se potegujejo zlasti Rusi, ki so pred kratkim zmagali v Pragi, Kanadčani in Švedi. Ti so lani osvojili svetovno prvenstvo. Jugoslovansko zastopništvo bi moralo pogosteje nastopati v tujini. Doslej pa je odigralo le kakšno slučajno tekmo s šibkimi ekipami. (Jugoslovani bodo po tekmi z Madžarsko gostovali v Italiji). Potrebno je nadalje, da v Jugoslaviji zgrade več umetnih drsališč, kajti tisli v Beogradu in na Jesenicah ne zadostujeta. Drsališče bi morali dobiti vsaj še Ljubljana, Zagreb in Celje, kjer je največ zanimanja za to športno panogo. Če se vrnemo k državnemu prvenstvu Jugoslavije, moramo omeniti, da se je tudi slovenska ekipa Ljubljana častno izkazala in se tako uvrstila na drugo mesto. Na ostalih mestih so Partizan, Crve-na zvezda in Zagreb. NOVO POGLAVJE V ZGODOVINI PLAVANJA Dne 9. februarja je vse ljubitelje plavanja presenetila nepričakovana vest, da sta v Avstraliji komaj 13-letna lisa Konrads in njen 15-lctni brat John kot za šalo porušila kar osem svetovnih rekordov. Vsi športniki se od tedaj osuplo sprašujejo, kaj sc dogaja v tisti daljni celini. Rušenje svetovnih viškov se sedaj nadaljuje. V nekaj več kot 40 dneh so avstralski plavalci postavili nič manj kot 32 svetovnih rekordov. Največ so jih dosegli prejšnji teden, ko so bile v olimpijskem bazenu v Melbournu tekme za državno prvenstvo Avstralije. Odlikovali so se predvsem John Konrads, ki je najboljši plavalec vseh časov na razdaljah 200, 400, 800 in 1500 metrov ter na 220, 440, 880 in 1650 yardov, Davvn Fraser in Monckton. John Konrads in njegova sestra Usa sta ruskega porekla. TRDONJA GE JE TEMELJITO OZNO UL. RO 3E DVIGAL BREME IZ ČE ŽEL1&.TE APOCTIM V GLOBINO. MORDA BO REG NAJBOLJE, tE. POGLEDA* ZA NJIM ‘ MORDA AR MO JE EAJ ZGO= RAJ BI GE NAJPREJ NEUAUA MIZA,NATO ATOL, ZDA3 GPET KAMNITA GEKIRA IN JE NEKAJ, CESAR Sl NE ZNAM RAZLO ŽITI-JAZ NE BOM DAN DVIGAL ROPOTIJE BERAČIJO, NE ZAKLAD! ZDRAVO, TRDONJA KAKAEN ZAULAD NAMESTO DA BI PRIVEZAL LAkOTNIUA, Ml ZVITOREPEC PO= ŠILJA VSAUOVRf AT NO SARO. NAJ RAZE BI SEL DOL POGLEDAT PA DVIGAŠ PREPADA? KAT PA J£ TO? 3£ ZVITOREPEC ZNOREL? MO ZGODILO? ZNOREL ZEL... NO, CE Sl RES TA RO PRIJAZEN, ME SPUSTI V m PREPAD.. RO TRIkRAT POTE GNEM,ME DVIGNI nnae ti rcovr-o POCOkAL JE ZA VRV IN BRUNDO 3£ POTEGNIL. UONOUONO, NA SVIDENJE,LJUBCUA'. MORDA VAMA SPUSTIM VRV TODA SAMO Z ENIM POGOJEM.. — LAkOTNIk JE SNEL ZANkO S PRE PADENEGA TRDONJE RES JE BRUNDO SPUSTIL TRDO NJO IN TA JE kMALU PRISPEL NA DNO ROBOTl-JO’.! MOJE POHIŠTVO IMENUJEŠ ROPOTIJO?’. NlkAR NE ZIJAJ VAME UOT V STRA SILO. SAJ TE NE BOM POŽRL! POTIJO IN CEMO POŠILJAŠ V. m ZDELO SE JIMA SE,DA JE PRETE WLA CELA VEČNOSV, PREDEN STA ZAGLEDALA REŠILNO VRV OBL30BA DELA DOLG. POGRABITA TO,.ROPOT JO" IN JO ODNESITA V MOJO bajto: OTOJ, NE ZAPUSTI NAJU!’VSE STORIVA, k AR BOS UOTEL, SAMO DVIGNI NAJU IZ PREPADA. PRISEGAVA Tl! O JOJ OBC.UTER IMAM,DA NAJU JE STARI LAkOTNIk/ TEMELJITO POTEGNIL. KAJ NEkl HOČE? NE BOS VERJE I BRUNDO, TODA KAR ZAL Ml JE, DA TE kONEC ZIME. TOLIKO PRIJETNEGA SEM DOŽIVEL Hntnoiiu linču - hvvtu E. Wallacc . R. B. Joe je vzdihnil in se spet pogreznil v naslanjač. Pa je spet švignil pokonci: »Zlomka, Gliff, dober okus imaš. Vsa je podobna moji sesiri Iilizi. Ne, čakaj, nosek ima pa po mojem bratu Juriju.« »Nehaj že vendar s tvojimi primerami, nergač!« »Nergač si.ti! Na kolenih bi se mi moral zahvaliti, ta mladič, pa dela tako z mano. Veš, draga Ivanka — zdaj te bom tikal, ne? Saj si moja nečakinja, vedeli namreč moraš...« pa se je spet prekinil in boječe pogledal Glifforda. Ker ni ta nič zinili, se je spet opogumil ; »Moje življenje je vrsta nesreč. Tisti Fing-IIo na primer! Kaj sem zanj storil, vem samo jaz. Ko mi je naš (.liff pojasnil, kakšen lopov je, oh, moje ubogo sree... kača. Za sina sem ga imel, poslal sem ga študirat.« Medtem ko- se je zgubljal v svoji razlagi, je Ivanka premišlje- vala. Ker je torej stric Bnay še živ, so vsi Nartbovi načrti splavali po vodi. Kaj bo zdaj s poroko? Ni več potrebna! Kakor da bi jo presunil z nožem. »Čemu si toliko ženem k srcu? Končno, kaj me vse skupaj briga?« Njene oči so se srečale s Cliffordovimi. Brž jih je povesila, da hi ne razbral njenih misli. »...in ko sem uvidel, kako slabo sem ukrenil,« je nadaljeval nosljajoči glas starca, sem mu rekel: Clifif, odpusti mi! Je tako Gliff? Ah, če hi prej vedel, prav gotovo mu ne bi daroval tistih delnic. Ti pasji sin. tl! Kaj mu je šinilo v možgane?« Ivanka se je počasi znašla. »Stari norec« ga je vedno imenoval Glifford; zdaj je doumela, v čem obstaja norost strica Joa. Ubogi mož je bil prisiljen se proglasiti za mrtvega, če naj se njegov Cliff poroči s kakšno njegovo sorodnice. Sicer pa je sorodnike poznal le, ko jim je pošiljal denar. Vedel je, da ima Štefan dve hčerki — o Ivanki pa ni niti vedel, da živi. Njegova želja, da se rod nadaljuje, se bo izjalovila. »Iti. stric Narlli,« je potiho Vprašala, »ali ve, da ste vi živi« — pa se je hitro popravila, »se pravi, da sle v Angliji?« »Ne, ne,« je odgovoril Glifford namesto njega, »Tudi ne sme vedeti! Joe bo tu nekaj dni skrit, dokler se zadeva ne uredi. Nihče ne sme vedeti, najmanj pa Fing-IIo. Tepec verjame; z;daj ima drugo po glavi, ne pa smrt svojega dobrotnika. Gre mu za listo delni- Revialni tisk na Tržaškem (Nadaljevanje s 7. strani) pretežka (da o slovnici ne govorimo!) za mlade slovenske literate, zato se zadovoljujejo z nedoločniki in kopičenjem samostalnikov kot zamorci ... v ameriških romanih. Prepričani smo, da je pri Benede-tiču (in nc samo pri njem!) ta ogabni .naturalizem, pa tudi umetni pesimizem, ki preveva to in druge njegove črtice, samo modni pojav in da se bo tega prej ali slej rešil in začel pisati naravno in z zdravim, realnim pogledom na svet. Vsekakor je Saga-nove knjiga »Dober dan, žalost« sprožila čudno modo erotičnega naturalizma in krvoločnosti v reševanju problemov pri mladih slovenskih literatih, ki pa postaja že nekoliko zastarela. To pačenje s »sagan-stvom« nas spominja na tiste stare dame, ki še nosijo klobuke s pajčolanom in črn trak okrog vratu ter so pri tem sveto prepričane, da so še vedno zelo elegantne in po največji modi oblečene. Luis Abram je v tej številki dokončal svojo prav tako tragično kot začetniško novelico Njegova matura, Humbert Kalc pa je objavil prvo dejanje »vesele drame v štirih dejanjih« Svet ob bergli ali dvodnevna kronika Kalanovih. Spet erotični naturalizem in slaba slovenščina (»Plesal sem v Narodnem domu. V počitku (odmoru?) sem šel na stopnice pokadit cigareto . . . Ko si je popravljala bluzo, so se njene prsi z vso zapeljivostjo napele pod tanko tkanino, da me je prijelo blazno poželenje...«). Drugače je zaplet, ki ga nakazuje Kalc, kar zanimiv in njegov prispevek je še najbolj zrelo pisanje v reviji. Omembe vredni in dobro napisani sta razpravici Italijanski neorealizem Alojza Miliča in poročilo Miroslava Košute o pesniški zbirki Cirila Zlobca: V ranah človeka se črv zaredi. Pesmi so prispevali Branko Šomen (Prekmurec), Filibert Benedetič (škoda, da jo kazi tiskovna napaka) in Vislava. V pesmi poslednje najdemo isti pesimizem in isto nekam prisiljeno in recitatorsko tragično vizijo življenja, kot jo razodeva proza obeh dosedanjih številk Jadra. Tudi v drugi številki še nismo mogli zaslediti za vsemi temi pozami pravega obraza generacije, ki piše vanjo. NOVI DELI P. MERKUJA Naš tržaški rojak, glasbenik prof. Pavle Merku, je pred kratkim izdal dve novi deli, in sicer Preludij in fuga za klavir št. 1 ter Preludij in fuga za klavir št. 2. Prvo skladbo je posvetil svoji ženi, drugo pa prijatelju Janežiču Matičiču. Kakor znano, je prof. Merku napisal že več skladb za klavir in druga glasbila. Nekatere so doživele lepo priznanje tudi v tujini. »TOKOVI« Kot smo zvedeli, bo začela z nekoliko izpreme-njenim uredništvom v kratkem spet izhajati revija Tokovi. Izhajala naj bi dvomesečno ler ostala čislo neodvisna od političnih taborov. Postati bi morala svobodni forum obravnavanja slovenskih in svetovnih problemov, dvignjenih iznad običajne svetovnonazorske in politične polemike. REBULA PIŠE NOV ROMAN Pisatelj Lojze Rebula, čigar delo Klic v Sredozemlje je izšlo nedavno pri Mohorjevi družbi v Celju v nakladi 80.000 izvodov (v Franciji je v letu 1957 le kakih četvero ali petero del doživelo večjo naklado, v Italiji pa menda nobeno), piše zdaj nov roman, v katerem bo prikazal položaj slovenskega izobraženca v povojnem času. Dejanje se dogaja delno v Sloveniji, delno v Trstu. GLASBENA MATICA — TRST V soboto, 1. marca, ob 20.30 v Avditoriju »KONCERT« Sodelujejo solisti: Elvira Piščanc - sopran, Renato Kodermac - tenor, Miro čuk - bariton, Tatjana Uršič - klavir, Andro Vuga - oboa, Žarko Hrvatič - violina. Orkester Glasbene matice in pevski zbor društva »Slavko Škamperle«. Dirigent Oskar Kjuder Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter v soboto od 19. ure do pričetka koncerta v Ul. Roma 15/11. RADIO TRSTA Nedelja, 2. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaj?: 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 John B. Priestlej: »Inšpektor na obisku«, igra v 3 dej. Igrajo člani SNG v Trstu, nato glasba Irvinga Berlina; 18.55 Kmečka godba Silvo Tamše; 20.30 Sek-stet Borut Lesjak; 22.00 Nedelja v športu; 22.35 Melodije iz revij. Ponedeljek, 3, marca, ob: 18.00 Koncert violinista Alfonsa Musestija, pri klavirju Alessandro Con-stantinides; 18.55 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Radijska univerza: Zemlja kot planet: 4. »Razvoj vesoljstva — Uvod«; 20.00 Športni komentar; 20.30 Richard VVagner: »Nurimberški pevci«, opera v 3 dej., I. in II. dej.; 21.55 V odmoru opere: Sodobna književnost in umetnost: Michelc Prisco: »Ognji ob morju«. Po II. dej. opere: Orkester Ray Martin in Nor-rie Paramor. Torek, 4. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bernonija; 18.00 Prokofieff: Koncert za violino in orkester v D-duru; 18.30 Pisani balončki, rad. tedn. za najmaljše; 19.00 Koncert sopranistke Ondine Otte; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Postno predavanje: dr. J. Ukmar: »Pravica in dolžnost do vere in verskega udejstvovanja«; 21.15 Richard VVagner: »Nurimberški pevci«, opera v 3 dej., III. dejanje. Sreda, 5. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Stravinsky: Petroushka, komični prizori v 4 slikah.; 18.55 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Šola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: »Evropska misel v mladini«; 21.00 Miguel de Cervantes-Mirko Javornik: »Ljubosumnik iz Estremadure«, rad. igra. Igrajo člani RO. Četrtek, 6.- marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Predavanje: »Polž, ki ogroža svet«; 18.00 Škerjanc: Simfonija št. 2 — Orkester slovenske fihlarmonije, dirigira Jakob Cipči; 18.30 Širimo obzorja: Znamke govore: prof. Tone Penko: »Gozdne živali na madžarskih znamkah«; 18.50 Slo venski samospevi; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah: Občina in pokrajina: 5. »Posameznik i.n občina«; 21.00 Postno predavanje: Anton Iskra: »Pravice in dolžnosti v družinskem življenju«; 22.00 Ilustrirano predavanje: Zgodbe o pomorskih nesrečah: 4. »Žalostni konec galeje San-tiago«. Petek, 7. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Življenja in usode: »Gustav Adoll VI.«; 19.00 Zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine; 21.0C Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighit-ri: Božanska komedija — Pekel. 7. oddaja, 5. spev. (dr. A. Gradnik - dr. J. Jež). Sobota, 8. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Predavanje: »Piratsko zlato na Madagaskarju«; 16.00 Radijska univerza: Kako so živeli slari Grki: 5. »Grška hiša«; 17.00 Slovenske instrumentalne zasedbe; 18.00 Oddaja za najmlajše: Antonija Curk: »Grofica beračica«. 2. in zadnji del. Igrajo člani RO.; 21.00 Dramatizirana zgodba: Nikolaj Ljeskov: »Skrivnost moskovske družine«. Igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 2. marca, nedelja: 2. postna, kvatma 3. marca, ponedeljek: Kunigunda 4. marca, torek: Kazimir 5. marca, sreda: Bogoljub 6. marca, četrtek: Perpetua in Felieita 7. marca, petek: Tomaž Akvinski 8. ma^ca, sobota: Janez Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29AV co in ne misli na milijarde podjetja.« »Ali je res, da hi mu samo lisla zadostovala?« je vprašala Ivanka. »Se zdi kol pravljica, kaj? I’a vendar je lako. S tistim koščkom papirja bi imel večino glasov in bi labko' izrinil mene in vse, ki um niso pogodu, ter vtaknil v žep deset ali dvanajst milijonov šterlingov.« Ivanka je začudeno poslušala. »Toda dosegel ne bo nič, kaj ne, (Hill?« se je oglasil stari. »Eli,« je skomignil Lynne, »eno samo možnost ima, a upam, da. mu ih; bo uspelo... Zdaj vama pa grem »'kuhal malo čaja.« Ko je odšel, je debelušni Joe počasi vstal in zaprl vrata. Pristopil je k dekletu in jo resno vprašal: »Kaj se li zdi o našem fantu?« Ona jc kar pordela. »Simpatičen,« je kratko odrezala. »To pa,« se je stari gladil po bradi. »Dober tudi... malo surovo olesan... Eli, eh, pa tudi li. moja nečakinja, si prav srčkana. Kaj pa oni dve drugi nečakinji?« Ni čakal odgovora in je začel nergali: »Prav neotesan je Gliff... Kdaj je še škodil poštenemu kristjanu kozarček žganega?... Za jetra je koristen, pa tudi za srce... Toda on? Kak kozarček ga srkne, a gorje, če vidi steklenico!« Ona je že razumela, kaj mu je všeč. Stari pa je nadaljeval: »Da, da, zadovoljen sem z njegovo izbiro.« Ko jo je od bliže pogledoval, se mu je zasmejala: »Toda, dragi slric, izbrala sem ga prav za prav jaz...« Joe jo kar debelo pogledal. »Ti? Prav zares? Oh, pridna! No, saj ni tako slab poba... Kar vedno ima kako pištolo v rokah; laka je la mladina. He, lie, imela bosla celo' vrsto ol rok...« Prav v trenutku je rešil Ivanko iz zadrege Clifford, ki je na velikem podstavku prinesel v novih kitajskih skodelicah čaj in pecivo. Zažvenkljale so srebrne žličke. Tedaj je Gl iti! šinil pokonci k_ot vzmet in se obrnil k oknu. »Kaj je, kaj je?« je plaho šepetal Joe. Clifford je počasi odmaknil zastor. Ivanka je opazila, da so na oknih jeklena polkna z lino na sredi. »Pssst,« je spet šepnil mladenič in ugasnil luč. Odprl je lino na polknih. Pramen luninega sija je medlo posvetil v soho. Cliff je previdno opazoval skozi odprtino. Nič! Vse liho. Še je počakal. Čez nekaj sekund je opazil temno senco med drevesi, ki je previdno skušala priti za lnišo. Potem druga, tretja. Zidaj se je tik okna prihulila ostrižena glava z vzhočenimi ličnimi kostmi. Kitajec! Na levi roki mu je visel zavoj, v »lesni je nosil velik železen kavelj. S tem čudnim orodjem si ji- spretno pomagal kot opica z repom in je zlezel na streho. Clifford mu je sledil z očmi, dokler ni Kitajec zginil. Nato je šel Clifford skozi kuhinjo na dvorišče. Drevje okoli vile je bilo sicer posekano, a petdeset metrov onkraj delavci še niso utegnili podreti vseli dreves. Tam so se premikale sence. Ni bilo dvoma, da je vila obkoljena. Clifford se ni obotavljal. Previdno je splezal na streho garaže, kjer je oparil Kitajca, ki si je dal pri dimniku vrhu vile nekaj opraviti. Hrž je privil na cev pištole ghišilee in ustrelil. Oni na strehi liišc se je zamajal in se zvalil dol skoraj pred noge Cliffa, (Dalja)