POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10, —12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.

M Ljubljani, v ponedeljek, 4. januarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu fi. uri popoldne. — y.£ljjRlprt2 pošti prejeman: za celo leto 20 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta (i-50 K, za 1 mcscc* 2 K 20 n.*'V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vsprejenu naročnino, inserate in rcklnmacijc —
I 11 s c r a t i se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat U h, za dvakrat U It, za trikrat
9 li, za več krft trikrat S h. V reklamnih noticah stane cnostopna gartnondvrsta 26 h. — i'ri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravutškega telefona štev. iSti.
Ljudski shod v Ljubljani.
Okolu 3000 oseb na shodu.
Novo leto so katoliško narodni poslanci pričeli z javnim ljudskim shodom v Ljubljani. Ta nastop, o katerem so še nedavno trdili nasprotniki, da je nemogoč, mora mogočno vplivati tudi na gibanje v deželi. Zasluga za ta vspeh gre krščansko - socialnemu delavstvu ljubljanskemu, ki je sklicalo shod in prišlo na shod v tolikih množicah, da so se protipoizkusi nasprotnikov jalovo razbili. KrščanBko-soci-jalno delavstvo je na tem shodu združeno nastopilo za svoje trpeče brate in sestre v tobačni tovarni, obenem pa viharno manifestiralo za najvital nejšo svojo zahtevo: za splošno in enako direktnovolivno pravico.
Z včerajšnjim shodom se je že bavilo prej delavsko avstrijsko časopisje in oči tudi ostalih avstrijskih kršč. socialoev, ki se bore za pravice ljudstva, so bile vprte včeraj na Ljubljano.
Pogled na zborovalce je pričal, da Be zavedajo, da stoje v boju za svoje pravice in da hočejo ta boj voditi z vso odločnostjo ir (Vztrajnostjo. Velika dvorana Starega stre-liiča je bila s prostorno preddvorano, z galerijo in stranskimi prostori natlačeno polna, (kolu 30C0 oseb je došlo na shod, mnogi si morali oditi, ker niso dobili prostora. Ta-bga ljudskega Bhoda v Ljubljani še ni bilo. N čuda, da bo začudeni gledali nasprotniki, k so prišli z namenom — shod razbiti. V pivih vrstah so stale vrle delavke tobačne tcvarne, za njimi pa je stal mož za možem, in gromovito pozdravljanje naših poslancev uprav ni hotelo večkrat potihniti.
Shod otvorjen
Shod je otvoril imenom sklicateljev g. Moškerc, ki je povdarjal važnost shoda in radost na veliki udeležbi s posebnim ozi-rom na to, ker z letom 1904 nastopamo d e-setletnico krščansko - socialne delavske organizacije v Ljubljani. Misli, ki so se v teh desetih ietih širile mej ljudstvo, so zašle v kri in meso krščanskega delavstva ljubljanskega, kar kaže sijajna današnja udeležba.
Predsedstvo shoda % velikim navdušenjem sprejeto.
Z navdušenjem, pod katerim se je tresla dvorana in s katerim bo se dvigale stotine in stotine rok, je bilo sprejeto sledeče predsedstvo : g. dr. K r e k , predsednik ; gosp. Č a t a r iz tobačne tovarne, podpredsednik; gospa L u k n a r , podpredsednica ; tajnikoma gdč. Erženova iz tobačne tovarne in Bklicatelj Bhoda g. Moškerc.
Nasprotniki si tu niti žugniti niso upali, ker so vedeli, da bi bili pri vsakem proti-glaaovanju žalostno blamirani.
Pozdravi.
Dr. Krek naznanja mnogoštevilne pozdrave pomembnemu shodu :
Jesenice. Neustrašeno v boj za našo pravice ! Ven s spjošno in enako volivno pravico ! Živel dr. Šusteršič ! — Jeseniški delavci.
Tržič. Naprej zn pravice naroda in brezpravnih slojev ! „ — Delavci v Tržiču.
P o d n a r t. Živela delavska vzajemnost ! — Delavci v Kamnigorici.
Dunaj. Pozdravljamo iskreno današnji shod in želimo najboljšega vspeha. — Niijeavstrijska dež. zveza.
Novo mesto. Soglašamo ! — Rokodelci v Novem mestu.
Polhov Gradec. Le neustrašeno naprej v boju za pravice vernega slovenskega ljudstva! — Več volivcev.
Mengeš. Naprej za pravice našega ljudstva! živeli zborovaloi ! — Katoliško-narodni volivci.
Vevče. Krščanski delavci in delavke iz Vevč, ki so zadržani udeležiti se vašega shoda, kličejo : Obilo vspeha vam želimo —
naj se da delavcem v tobačni tovarni dostojno plačilo —".da, naj se pa tudi ljudstvu, kar je njegovega : Splošna in enafea volilna pravica! Živeli vrli delavci in delavke to bačne tovarne ! — Živeli kat.-narodni poslanci, ki se bore za ljudstvo, živela krščanska demokracija!
Ljubno. Živela edinost krščanskih delavce«! Želim najboljši vspeh. — Delavski tajnik F i s c h e r.
Kamnik. Zeleči vašemu zborovanju najboljšega vspeha vam kličemo: B:g živi združeno delavstvo! — Katoliško narodni Kamničani.
Celovec. Edini smo za vaše zahteve. Trdno zahtevaite pravico tudi delavcem. — Krščanski delavci koroški. Pavlič, tajnik.
Dunaj. Pozdrav ! Dober vspeh [Pravila zveze društev tobačnih delavcev so odobrena. — Bittner.
II a 1 1 e i n. Krščansko organizirano de lavstvo v Halleinu pozdravlja radostno shod in želi mnogo vspeha tudi prizadevanjem delavk in delavcev c. kr. tobačne tovarne. Tudi tukajšnje organizirano delavstvo tobačne tovarne je poleti pričelo akcijo za zboljšanje položaja tobačnih delavcev in za zboljšanje penzijskih razmer ter upanje na uspeh ni neugodno.
O 1 b e r s d o r f (Slezija). Z velikimi protestnimi zborovanji imponirajte onim, ki nam ne dajo naših pravic! — Zveza šlezij-Bkih kršč. soc. društev.
Ti pozdravi so pričali, da tudi drugod stoji delavstvo za ljubljanskim kršč. soc. delavstvom, in tudi delavstvo tobačne tovarne naj bo prepričano, da se bode združeno pošteno delavstvo vse Avstrije vedno borilo tudi za njihove zahteve.
Dr. Šusteršič nastopi.
Vsi prijatelji in sovražniki dr. Š u -s t e r š i fi a , tega nevstrašenega borilca za ljudske pravice, so imeli včeraj priliko zbrati se na javnem ljudskem shodu. Odprli smo široko vrata vsem, naš shod je bil ljudski shod pri odprtih vratih, dočim so liberalci poleti imeli svoj „protestniu shod pri zaprtih vratih „Narodnega doma" in pod senco bajonetov in policijskih mescev.
Tudi na včerajšnjem i m p 0-zantnem shodu v središču Ljubljane se je pokazalo, da ogromna večina ljudstva s t 0-ji za dr. Šusteršičem in njegovimi zahtevami in da nizke psovke, ki lete od nasprotnikov ljudstva nanj, ne morejo omajati zaupanja v njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje. Včerajšnji shod mu je dal zopet sijajno zaupnico njegovih volivcev in vseh onih, ki resno čutijo za ljudstvo.
»Živio dr. Šusteršič!«, ta klic je včeraj donel tako mogočno, da je ob jednem bil prič« neizprosnosti, s katero oni, ki stoje za dr. Susteršičem, hočejo izvojevati ljudstvu pravico.
Dr. Susteršii ln delavstvo tobačne tovarne.
Dr. Šusteršič se je uvodom svojega govora najprej ozrl na razmere v tobačni tovarni ter dejal, da tudi zadnje takozvano »zboljšanje plač« je le nov dokaz, kako dala birokracija, ki tlači deželo in državo. (Tako je !) Način povišanja mezde je nečuven. Le nekaterim se je dalo — drugi pa bo šli s prazno roko domov. Bolje nobenega povišanja, kot tako povišanje. Kruh naj sj pravično deli! Pravico zahtevamo za vse delavstvo. (Burno odobravanje) bedaj Be je pa naredilo ravno tako, kakor bi imeli nekateri namen, razdvojiti delavstvo, kakor bi hoteli nalašč vzbujati zavist. D e lavstvopanebošlona lim! (Ne' Nikdar !) Dala\ stvo ostane edino, solidarno za svoje pravice. (Urnebesno pritrjevanje.) Pri tem krivičnem nastopu merodajnih faktorjev ni bila toliko kriva morda huda volja, kakor neumnost. Naša naloga, nalega poslancev bo, nastopati na merodajnem mestu, da se zve za resnico in da se ta nerodnost popravi. Jaz za svojo osebo oblju-bujem storiti, kar bo v moji moči. V sporazumu z zaupniki delavstva tobačne tovarne bom napravil prošnjo na cesarja, zahteval bom od ministrstva pravičnost in po sporazumu z dj-ž. poslancem g. K o b i č e m, (Navdušeni »Zivic!«-klici) ki je poročevalec o tobačnih zadevah, bova stopila k merodajnitn osebam, da se d;i delavstvu pravica. Mi poslanci ne bomo samo prosili, mi bomo tudi
LISTEK.
Pisma s pota.
Poljski napisal H. Sienkiewicz.
Posl. Podravski.
Šolstvo v Ameriki.
Ne v promeni sistema, ne v prevratu Sadnih naprav tiči salus reipubli-ca e , marveč v radikalni preobrazbi odgoje bidočih pokolenj prebivalcev in v delovanju p-oti v Ameriki sp\ošno razširjenemu mnenju, d» tvori samo denar veljavo človeka, in da so gmotne koristi in uživanje edini smoter, p) katerem se splača koprneti. Američani bo to spoznali in treba jim je priznati, da imajo prav, ker so odgojo mladine zaupali večinoma ženskam, ki so po naravi zelo idealne in delujejo v tem duhu tudi pri mladini.
To je oni osir, zaradi katerega ne sma-trim za primerno, zaupati pri nas odgojo mladine ženskim rokam; kajti naše društvo tvori ravno nasprotje amerikanskemu. Slepo prenašanje tujih naprav v naše društvo, ker so po drugod rešilne in dobre, more biti za nas zelo škodljivo, in kdor bi tako delal, bi bil podoben onemu amerikanskemu zdravniku, ki je vse bolezni zdravil z lopatiko, čoS, naj bolnik ozdravi ali umre, on kot zdravnik samo pomaga naturi.
Na to naj mislijo pri nas zlasti oni, kateri imajo v prvi vrsti skrbeti za narodovo izobrazbo.
V Ameriki pa je temu drugače. Tu ima odgoja otrok v ženskih rokah še to neskončno dobro stran, da zelo vpliva tudi na naraščaj običajne omike, katera Btoji tukaj tako nizko. Učitelj nima in ne more imeti takšnega vpliva na svoje gojence kakor nežna in dobro vzgojena ženBka, katere navzočnost sama zapoveduje tem na pol divjim duševnim revežem, kakor tudi njih očetom, zatirati svoje robate strasti. To še lože razumemo, ako pomislimo, kako spoštovanje uživajo tukaj ženske. V resnici bo, kar se tiče vpliva na običaje, učiteljice v ljudskih šolah Zedinjenih driav prava dobrota. Sam poznam neko šolo nad reko Cosumnes, ali Po indijansko Makosine v Kaliforniji. Krajina je tu še skoro divja; Indijanci, ki so se Pred nedavnim umaknili iz nje, se še tuin-tam klatijo, naselniki pa so revni .farmeri", ovčji pastirji, rudokopi, ali izpiralci zlata ter Kitajci, katerih je povsod polno. Lahko je razumeti, kako neuglajeno in polno divjih nagonov je to šele pred kratkim naseljeno
mličnih življev sestavljeno
in iz tako
društvo.
Mislite Bi, da 80 nahtja 8redi teh m brzdanih ž.vljev šola, , katero morijo pre.
bivalci pošiljati svoje otroke; v šoli pa je učiteljica mlada mis, nežna, drobna in lahka kakor srna, privajena na drugo življenje in druge razmere. Vsak sirovež se čuti v njeni navzočnosti zvezanega, vrti klobuk v roki, ne ve kaj delati, kam sesti, ne ve, kaj naj misli o tej prikazni, katere njegove oči niso privajeno gledati. V njeni navzočnosti se nihče ne drzne zbijati sirovih šal, si ne upa izblekniti kletvic, kajti vsakdo čuti že po nagonu nespodobnost takšnega ravnanja; kdor pa bi tega ne čutil, tega bi kmalu naučile razuma pesti in samokresi sosedov. Iz tega je lahko posneti, da postane ne le bodoči rod, marveč že tudi sedanji, pod podobnim vplivom mehak ter se uči nežnejših običajev.
Predirjal sem nekolikokrat s puško v roki obrežje Cosumne in bližnje gore ter pokukal, enkrat iz radovednosti in — ali naj priznam to ? — tudi vsled mičnosti učiteljice, v eno na samoti stoječo šolo. Bila je majhna hišica s samo eno sobo. V sobi stojč klopi, prirejene na najnovejši higije-nični način, na steni visč zemljevidi Zedinjenih držav, Evrope in drugih delov sveta; med zemljevidi pa visi napis, ki so ga spletli otroci iz večnih rožic: „knovledge is pomer" (naulcdž is paucr); znanost je moč. Klopem nasproti stoji katedra, na ka-
tero pa učiteljica le redko kdaj stoji, marveč se rajše izprehaja med klopmi in razlaga pri tem razne predmete na peripatetični način.
Ker pa so zmožnosti otrok zelo različne, treba je skoro vsako dete učiti po-sebe. Znanje čitanja, pisanja, računstva zavzema seveda poglavitno mesto, a poleg tega obsega predavanje tudi zoologijo, botaniko, zemljepisje itd. Sistem učenja je iskušen in zares neizmerno praktičen, ki pa je sicer že splošno znan. Zemljepisje jame učiteljica učiti z opisom hiše, v kateri se nahaja šola, pri čemer se otroci seznanjajo z zelo poučnimi stvarmi, kakor: kako se stavijo hiše, čemu so potrebne sobe itd. Spoznavši šolo, poznavajo country (krajino), v kateri se nahaja šola, trge, reke, končno vso pokrajino, potem Zjedinjene države. Tako učiteljica čimdalje bolj širi njih obzorje, dokler ga ne razširi po vsej zemlji.
To je izboren sistem, kateremu se imajo Zedinjene države zahvaliti, da zlasti v mladem pokolenju ni človeka, ki bi ne znal čitati, pisati in računiti; ki bi ne imel pojma o politiki, z besedo: bi ne bil več ali manj pripravljen na borbo za življenje. Nikakor ni prazna tudi s fakti podprta nadeja, da bodo takšne šole z učiteljicami kaj dobro vplivale, da se zbudi poštenje prebivalcev
zahtevali vaše pravice s tisto odločnostjo, ki je naša dolžnost in bali se ne bomo stopati z vašimi upravičenimi zabavami tudi pred Njeg. Veličanstvo. (Živio! Živio!)
Ven s splošno in enako volilno pravico!
Dr. Susteršič: Te krivica, ki se gode delavstvu tobačne tovarne, pa zopet pričajo, kako opravičene so ielje po splošni in enaki volilni pravici. (Pri teh besedah so je dvignila roka pri roki. »Ven s splošno in enako volilno pravico!« je bobnelo v dvorani, in ti klici so se glasno in močno ponavljali ves čas dr. Susteršičevega govora.) Dr. Susteršič nadaljuje : Nikdar bi se kaj takega ne moglo zgoditi, če bi ljudstvo imelo tiste pravice, ki mu gredo. Splošna in enaka volilna pravica je edino sredstvo, da neha birokratski sistem, da nehajo razmere, v katerih plačani liberalni uradniki igrajo gospodarje v deželi, namestu da bi bili služabniki ljudstva, ki jih plačuje. (Tako je!) Ministrstvo in uradništvo mora postati izvrševalni organ ljudske volje. (Nepopisno navdušenje.)
Najprej volilno pravico!
Dr. Susteršič: Mi smo zapostavili vsa druga vprašanja, vse druge težnje za re formo volivne pravice. L udstvu naj se pred vsem da pravica. V tej dvorani, kjer zboruje današnji volivni shod, se je pričel naš boj, tu je bil razbit deželni zbor in razbit bo toliko časa, dokler naše ljudstvo pravic ne dobi! (Burno odobravanje.)
„Narod" in soc demokratje
„Siovenski Narod* je našel čuden argument proti naši obstrukciji. »Narod" pravi: Soc. dem. tudi zahtevajo sploSno in enako volivno pravico, vendar so lepo pridni in nikjer za to ne obstruirajo. „Narod" ne pomisli tega, da v dežel, zboru ni nobenega soc. demokrata in če bi bil in bi bil pošten, stal bi za volivno pravico na naši strani, ker bi Bicer izdal interese svojih volivcev. Soo. demokratje v dri. zboru so za obstrukcijo premalo močni, ker 10 poslancev mej 400 poslanci pač ne more obstruirati. Mi se liberalnim prvakom ne bomo klanjali, ko zahtevamo pravice ljudstva.
Schweglova izjava o volilni reformi.
Liberalce boli naša obstrukcija in zato vpijejo proti njej. Kako mislijo liberalci o volivni reformi priča nam izjava barona Schwegla, ki je rekel, da za tako volivno preosnovo treba cele generacije. (Smeh) Ali jo kdo tu, ki bi bil takega mnenja in bi bil zadovoljen, da volivna reforma čaka še cele generacije? (Nobenega!)
Liberalci in ljudstvo.
Liberalci se ljudstva boie, kakor vrag blagoslovljene vode. Niti v L,ubljani, kjer imaio obč. gospodarstvo v rokah, ne sklicujejo javnega liudsbega shoda, kamor bi vsi prišli. (Vsi! Vsi!) Ni solnce naj pridejo, ne pa skrivati sa pod senco žandarjev v »Narodnem lomu«. Ven na solnce, na beli dan, kakor ga je B:g ustvaril! (Viharno odobravanje.) Ker če ima človek mirno vest, se ne skriva za policsje v »Narodni dom« ali „Mestni dom". (Klici: Na svojem protestnem shodu so liberalci izključili javnost! Za policaje bo se skrili!) Ti gospodje imajo slabo vest, da se liudstva boje.
Liberalci in volilna reforma.
Vtčinh ljudstva, večina davkoplačevalcev je izključena od poštene volilne reforme.
in javna vest, s katerima se žal! tu vkvar-jajo mucike.
Sol, više opisani podobnih, je obilno. Brž, ko nastane v puščavi nekoliko „t' rm", še sredi Indijancev, bivolov, medvedov, ja-guvarjev, pajkov in kač postavijo takoj tudi šolo, v katero zahajajo otroci vsak dan časih po več milj daleč. Nobena država ne potroši za odgojo mladine toliko kakor Zedinjene države, pa tudi nobena brezdvomno ne doseže v bližnji bodočnosti v odgoji tako lepih uspehov.
Z odgojo mladine se vkvarjajo, zlasti v ljudskih šolah, skoro izključno le ženske. O dobri strani tega sistema sem že govoril, sedaj pa se dotaknem še slabe, kajti vsaka svetinja na svetu ima svoji dve strani.
Večinoma vsaka učiteljica je „intere-sting yong lady", v kateri samota razvije romantično mišljenje do visoke stopinje, mlada kri pa se tudi ne čuti srečno v puščavi. Zaradi tega se dogaja zelo pogosto, da priteče mlad vitez pustinje, lovec ali „farmer", katerega spremeni dekličja domišljija v pravega junaka, v to domišljijo kakor dež na zemljo in potem slede shajanja pod zelenim javorom.
Vsled tega trpi seveda morala in učiteljski poklic.
Liberalci sedaj vpijejo, da mora oni imeti največ političnih pravic, ki največ davka plača, poiabljajo pa, če kdo več davka plača, da ima tudi več dehodkov in da mu za to ne gre še en koš pravic na vrh. Na čegave stroške pa ima te dohodke ? Na stroške iuljavih rok! Glavni davkoplačevalec je torej ljudstvo. Ko bi Slovence na Kranjskem pričela enkrat vse trkati luna in bi vsak dr. Tavčarju za njegove zasluge za slovenstvo daroval eno krono na mesec, imel bi torej dr. Tavčar dohodka na leto okoli 6 milijo nov kron; tako bi Tavčar imel na Kranjskem na|več dohodka, plačal bi več davka, kot drugi. Po liberalnem pojmovanju bi bil dr. Tavčar torej potem opravičen reči: »Se* daj bom pa jaz sam imel volilno pravico.« (Smeh.) Tako si liberalci razlagajo volilno pravioo. Mi pa pravimo: Vsak plača davek, vsakemu volilno pravico, in moško besedo smo zastavili, da no bo miru, dokler ljudstvo ne dobi pravico. (Biti ga ne smel)
Krepak odgovor liberalnim obreko-valoem.
Liberalci — nadaljeval je dr. Susteršič — me obrekujejo, da je meni za gospod-stvo v deželi, da delam iz sebičnih namenov. Na tem mestu izjavljam, da sem pripravljen, umakniti se v tistem hipu iz političnega življenja in odložiti vse javno časti, kakor hitro oride ljudstvo do zmage na Kranjskem. (Glasni ugovori: »Ne, mi Vas ne pustimo!«) Meni se gre za pravice ljudstva in prav nič nimam proti temu, ča drugi uživajo sadove truda, katerega sem jaz imel.
Kako si baron Hein preskrbuje zaupnice.
Naš boj boli liberalce in dež. predsad nika barona Haina. V znamenju te bolesti je bilo v zadnji seji kranjskega dei. š)l skega sveta predlagano, naj deželni šolski svet izrazi ogorčenje radi naših napadov na barona Heina v dež zboru (Smeh) Ktr sklep ni bil enoglasen, se ga gospodje niti v javnost ne upajo dati. Tako si preskrbuje baron Hain zaupnice od svojih uradnikov, ko javno glasujejo. Se nekaj naj si preskrbi. Skliče naj skupaj vladne svetnike, okrajna glavarje cele dežele. Če bi ti javno glasovali o zaupnici Hainu, bi gotovo večino dobil — če bi pa glasovali tajno, pa ne bi dobil večine, saj vemo, kako je ekscelenca priljubljen celo pri svojih uradnikih. Take izjave morejo torej le po množiti naš humor. Mi smo se v dež. zboru radi poslanca Jakliča (Zivio: »Jaklič!«) borili za slučaj individuelne svobode, in za to se bomo borili za vsakega brez izjeme. (Prav tako!)
Pri cesarju.
Znano je, da sem nedavno Njega Veličanstvu cesarju povedal resnico, kdo je glavni krivec neznosnih razmer v naši deželi. »Narod« se je varoval prinesti natančno poročilo o besedilu dotčnega pogovora, dasi so to storili celo dunajski židovski 1 st, svojim bralcem pa je pravil, da me je cesar kregal in da se je nejevoljen obrnil od mene. Presvetli cesar mi ni rekel ne ene žal besede, poslušal me je do konca, za kar sem mu jaz hvaležen in še marsikdo drugi. (Tako je. Zivio cesar!)
Napoved liberalnega bankerota.
Zidnja izjava obeh liberalnih strank je napoved bankerota teh dveh strank, napoved je popolnega fi lancijelnega bankerota dež. gospodarstva, katerega so liberalci imeli nad 8 let v rokah. Kriva, da ne iporejo nobenih podpor izplačevati, ni obstrukcija, ampak krivo je to, ker nimajo več denarja v blagajnah. Denarja manjka v dež. blagajni nad en milijon kron. Nekaj časa so si pomagali s tem, da so jemali iz raznih dež zakladov in namestu denarja dajali notri papirnate zadolžnice. (Ž vahna veselost.) Tako so izpraznili dež. premoženje in sedaj so napovedali bankerot. »Rabelj •
»Slovanski Narod« pravi, da sem rabelj reveže v. (N.ki liberalec v ozadju zakriči: »Pravico je govoril!« Nastane nemir, a samo par trenutkov. Množica potisne liberalca proč.) Dr. Susteršič: »Narod« pravi, dajo deželnim dacarjem obstrukcija snedla novoletne remuneracije. Tako? Liberalni deželni odborniki pa spravljajo v lep svojo plačo vsak po 4000 kron, ako jim tega tudi dei. zb ^r ni dovolil. (Silno ogorčenje. Klici »Taki so!«) Jaz nimam tudi nič proti temu, da me liberalci psujejo z rabljem. Ponosen sem, da s°m rabelj liberalnega s 1 e -p a r s t v a v naši deželi. (Velikansko odobravanje.)
Izjalovljeni poizkus
Navzoči nasprotniki so sedaj poizkusili svojo srečo. Zbrali so se na enem kraja in pričeli delati nemir. Predsednik je prekinil shod za pet minut. Takoj se je videlo, da so ti lakaji za liberalstvo — socijalni demokratje. (Klioi: »Ali so vas liberalci plačali ?« so doneli pijanim možicem na uho. Vseh nasprotnikov je bilo na velikanskem shodu kakih 80 Nasprotniki so očividno hoteli [ naše zvabiti do prepira in krega ter tako
povzročiti, da bi bil shod razpuščan. Nasprotnike je ljudstvo kmalu potisnilo mej vrata. Eden, ki je imel nož (prosimo za ime tega junaka !), jo frčal po stopnjicah Navdušeni klici: »Z<vio dr. Susteršič!« so doneli po dvorani. To, kar so pravili liberalci ie dan prej, da bodo socialni demokratje shod razbili, je bilo preprečeno. CjIo pametnejši soc alni demokrati so se zgražali nad početjem svojih voditeljev, ki pri taki priliki gredo za liberalce po koBtanj v ogenj, in doživeli smo zanimivi prizor, da bo se socijalni demokrati spopadli sami mej sebo). Ko je dr. Šusteršič še ne po preteku pet h minut zopet pričel govoriti, pozdrav Ijala ga je množica, nasprotniki pa so mrko gledali, ker so jim je tako temeljita ponesrečil naklep, onemogočiti dr. Susteršiču, govoriti do konca.
Učiteljstvo in razne naše zahteve.
Dr. Šusteršič: Mi ne odnehamo prej, dokler ne bo izvojevana volilna pravica. (Ne smete odnehati! Naprej!) Od tega nas ne odpravi tudi nobeu protestni shod liberalnega učiteljstvs. Imenom cele katol. narodne stranke jemljem na znanje, da so se liberalni učitelji na zadnjem svojem protestnem shodu izjavili, da ne daio zadoščenja za psovke in da so edini z »Učiteljskim Tovarišem«, ki je nagromadil cele kupe takih psovk. Ljudskim zahtevam se mora naj prej zadostiti! na tem Btališču stojimo neomajno, in ljudstvo mora priti do veljave tudi v tistih za-s t o p i h , ki imajo govoriti o šoli. Dokler tej potrebi ne bo zadoščeno, toliko časa se ne bo razpravljalo o zboljša nju učiteljskih plač. Ljudstvo plačuje za šolstvo, a koliko ima ljudstvo pravice do šole? (»Nič!«) Birokrati odločujejo. Tisti, ki plačuje, mora tudi v toh znstopih imeti bre menu primerno pravico. Odslej bomo tudi zahtevali, da se tudi zastopniki v dei. šolski svet in v druge šolske zastope volijo po splošni in enaki volilni pravici. (Gromovito odobravanje.)
Ljudstvo mora tudi pri šoli dobiti besedo. To je moj odgovor na liberalni učiteljski shod. (Odobravanje.) In sedaj naj liberalni učitelji protestirajo vsak mesec! Drugi meseo naj se zopet na trebuh vležejo pred baronom Hainom (Smeh), tretji mesec naj gredo Bline lizat dr. Tavčarju (Živahna veselost), četrti mesec naj se pa zmislijo kaj novih psovk, ker dosedanje so ie predolgo-časne. Vedno pa se bomo borili za poštene učitelje in proti protekciji; vedno bomo za htevali, da se da, prednost onim učiteljem, ki se v prvi vrsti brigajo za šolo.
Dr. Šusteršič konča mej velikimi ovacijami.
Koncem svojega govora je dr. Susteršič omenjal, da je obstrukcija že radi tega koristna, da večina dež. zbora no more povišali davkov, katere bi rabila, da zamaši praznoto v blagajnah. Dr. Susteršič je povdar-jal, da bi bilo proti jasnemu besedilu postave, ako bi dež. odbor dobil na kak drug način razun potom dež. zbora dovoljenje za pobiranje doi. naklad, dež. zbor pa tega ne bo dovolil, dokler ne bo vol. reforme. (Odobravanje. Prav je tako!) Z» nami je eno leto boja za vol. pravico, pred nami pa je zopet bojno leto.
Mi poslanci ne bomo odnehali, ako bo ljudstvo za nami. (Bravo! Bravo!)
Na javnem ljudskem shodu Bredi takozvane »liberalne" Ljubljane vas vprašam: Ali hočete vstrajati? (Gromovito navdušenje. Dvigajo se roke in dvorana odmeva klicev : „Bomo ! Ne smete se vdati!") A 1 i nam zaupate? (Da! Da!) Mi bomo dalje bili boj za velike človeške in driavne ideale. Pri tem ni treba, da bi se ljudske stranke oepile. Ta boj gre za svobodo in za pravico, za svobodo od birokratičnega sistema, za svobodo od liberalne klike, za svobodo od surovosti, ki se pojavlja pri inteligenci, za pravico ljudstva, za pravico človeka. V novem letu še bolj naprej v tem svetem boju!
Od ovacij dr. Susteršiču je odmevala dvorana. Tu so šele videli nasprotniki, kako ničevi so bili njihovi^ poskusi količkaj napraviti zmedo. Klio »Živio dr. Susteršič" je glasno odmeval in pričal, da praznuje ljudstvo zmago na javnem ljudskem shodu v Ljubljani.
Zopet odbiti nasprotniki.
Za dr. Susteršičem sklene shod na predsednikov predlog, naj se najprei zvršt dnevni red in potem otvori debata. Vmns sn prične vsajati Linhart, ki je bil nalašč iz Trsta naročen, da bi pomagal socialnim demokratom pri shodu. Iz vsega, kar se je vršilo, sklepamo to-le: Socialni demokratje so brez-dvojbe v službi liberalcev, skoraj gotovo z njihovimi groši plačani in vpijanjeni, hoteli shod razbiti. To pričajo piščalke, ki so jih prinesli seboj. Piščalk se ne noBi na shode brez obBtrukoijskega namena. Lagal t bo »Rdeči prapor«, da piskači niso bili ao-» oialni demokratje. A zato mu že danes pri-! bijemo, da mu jih z imenom lahko našte
jemo celo vrsto, ia da so ravno tisti, ki so piskali, tudi kričali: Zivio Lnhart! Rizbiti bo torej hoteli shod, a vendar ga niso. Bali so so ogromne množice krščansko-sncial-nega delavstva. Sempatja so malo poizkusili delati Sum, a prejeli so odgovor, da jim je zvenel v u5esih in nsstil je iznova mir. Tako je mogel dr. Krek — drugi govornik — govoriti do konca.
Naši so nasprotnike popolnoma potisnili mej vrati, ondi so stali, časih začivkali »Zivio L'nhart«. a vedno so dobili gromo-viti odgovor »Zivio dr. Krek !« Ko so videli, da se kršč socialci nočejo več prepirati ž njimi in da jim nočejo iti na lim, se je zahrbtno začula kaka piščalka, časih so z ropotanjem hoteli motiti govornika, a vedno jih je sila velike množice eijajno premagala in — osramotila. Le skrajni pjtr-pežljivosti naših se imajo zahvaliti, da se ni dogod'lo, kar so hoteli naročeni izzivači. Linharta ae je opozorilo, naj gre mej svoje sodruge in naj jih spravi v dostojne meje, a to je odklonil, dočim so naSi reditelji mirili svojo ljudi. To postopanje soc. demokratov na shodu, ki se je potegnil za delavske pravice, je množico do skrajnosti razdražilo proti socialnim demokratom in to tembolj, ko so vinjeni soo. dem. hoteli delati šum pri onih odstavkih govora, v katerem se je dr. Krek potegnil za svobodo delavstva.
Govor dr. Kreka.
Več sarkarstiških opazk je dr. Krek vpletel v avoj govor in ž njimi razorožil socijalnodemokraško bandico. Tako so n. pr. ti junaki jeli sikati, ko je ravno izgovoril stavek, da mora niije liudstvo priti do po-litiške veljave. Nato jim je dejal: »Ker vidim, da ste slabo podučeni, vas jaz opozorim, kdaj porečem kaj tacaga, da z vašega stališča, če ga kaj imate, zaslužim piskanje.* Grozen krohot je za nekoliko časa streznil najete junnke. Ko so med govorom socijalni demokratje jeli kričati »Zivio L nhart!«, jim zasoli dr. Krek sledečo : »Ker čutite potrebo pozdraviti Linharta, prekinem shod za dve minuti, da se narj jvete temu moiu na čast. Pozivljem tudi ves drugi shod, da jim pomaga.« Sam zakliče tudi pirkrat: »Ztivio Linhart!« To dete je stalo popolnoma po trto ob strani in si ni upalo dvigniti glavice. Tisočero grl ie pa klicalo : »Zivio dr. Krek!« in pozdravljalo govornika.
Ko je Linhart silil za besedo, mu govornik odvrne: »Linhart bi gotovo rad besede, da bi preklical tolik?at ponavljano so-cijalnodemokratiško laž, da je dr' Susteršič glasoval za kanone v delegacijah.«
B.lo je res veselo; govornik in mnoiiea se je igrala s socijalnimi demokrati kakor spretna mačioa z nevkretno podgano. Vtis je bil impozanten, globok. Ljudstvu je igralo navdušenje z lic in nesli so ga gorko domov.
Glavne misli dr. Krekovega govora so
bile:
Nasprotniki nas hočejo pobiti v boju za volivno preosnovo, češ, da deželni odbor ne bo dajal več podpor. — Živel je revež. Hodil je delat k bogatemu vlastelinu. S skromnim zaslužkom ni mouel iiveti. Treba je bilo časih bogatina prositi. Ta se je sempatja res povspel tako daleč, da je revežu kaj dal: ostanek soka, krompirjevih olupkov in takih reči. Ravei pa najde ataro listino, iz katere zve, da je pravzaprav on gospodar vlastelinovega posestva. Praša pravnike. Vsi mu priznavajo, da je res tako. Vlastelin se seveda brani. Prične se pravda, o kateri je revež prepričan, da jo dobi. In med pravdo hoče vlastelin vstrašiti reveža. Kriči mu: Ce ne odnehaš od pravde, se dobiš nikoli več ne soka, ne krompirjevih olupkov. Ali je mogoče, da se revež te grozovite groinje prestaši ? — 11 naše ljudstvo, ki bojuje pravdo za svojo politiško moč, naj bi se dalo vjeti liberalcem?
Očitajo nam, da s krščanskega stališča ne moremo biti demokratje. Temu nasproti izrekamo trditev: Ni je nobene stranke na svetu, ki bi imela zmisel za politiško svobodo tako globoko utemeljen, kakor krščanska. Ni načela, ki bi tako branilo demokratsko gibanje, kakor so načela katoliške cerkve. Dokaz: Demokratsko gibanje in mišljenje sloni na načelu, da je človeška oseba kot oseba v vseh ljudeh enake vrednosti.
MaterialiBti in sploh vsi, ki nečejo pri-poznati osebnega Boga in ki trdijo, da je človek le skupina slučajno nastalih atomov, ne poznajo osebnosti in tudi ne osebne enakosti. Po materialističnem načelu mora biti tisti človek, ki je v njem več atomov, ki so tesneje in bolje spojeni, močnejši in vsled tega več vreden od drugih. To je odločno aristokratiško načelo. Samo tam se spoštuje osebnost in osebna enakost, kjer se pripo-znava duša, ki je pri vseh enaka. Duša se pa priznava le tam, kjer se priznava Bg, ki jo je ustvaril. Krščanstvo pa še mnogo globlje poveličuje človeško osebnost. Po njegovih načelih smo vsi poklicani za nadnaravno življenje, odrešeni po božjem Sinu in ž njim zvezani posebno ozko, nepojmljivo vzvišeno dvignjeni v božje otroke. Tu tiči
Priloga 2. štev. ..Slovenca" dn6 4=. januarja 1904.
jedro za svetost osebno svobode, ki je pod '»ga polifciški svobodi. Od nasprotnikov sme mo Vrtaj toliko zahtevat1, da nas sodijo resnično in da pripoznavajo resen umski razlog za naše demokratitvo v naši religiji.
Drug dokaz. Od prvega pričetka cerkve do danes so vsa cerkvena dostojanstva odprta vsem. Danes sedi na prvem vladarskem prestolu mož, ki se je rodil v kmečki koči in izkusil na sebi vse težave gorenje - italijanskega kmetiča. Reveži so njegovi sorod niki in znanci. (Viharno navdušenje je zavr šalo pri teh besedah po dvorani.) V srednjem veku je dobival boj za osebno in politško svobodo ravno v tem svojo hrano, ker je tudi tlaČ3nov sin lahko prišel do stanu, ki so g» takrat spoštovali kot najvišji stan.
Ugovarjajo nam : Samo zato poudarjate dcmokratstvo, ker hočete vladati. Poglejmo, kaj je na tem. Poslanci so pooblaščenci volivcev. Kjer je pooblastitelj neumen, ali nevreden, tam dela pooblaščenec, kar hoče. Mi pa ravno politiško vzbujamo pooblaščevalce. Veliko se sedaj več bere, koliko več zanimanja se kaže za javno življenje kakoi pred leti! Do zadnje gorske koče zanašamo zmisel za politiške pravice. To se ne bo dalo iztrgati. Stranka, ki pride do vlade med politiško vzbujenim ljudstvom, bo imela sedaj nepopisno več kontrole, kakor so jo imele dosedaj vladajoče stranke. Nasprotniki bodo pazili na vsako kretnjo; a pazilo bo tudi vse ljudstvo. Jasno je, da stranka, ki bi ne delala ljudstvu v blagor, mora odleteti pri prvih volitvah.
Govornik preide nato na potrebo tesne delavsko organizacije. Višjim stanovom se zvišujejo plače ; življenje je vedno dražje ; v par suhih besedah so je naznanilo ravi o-kar Ljubljančanom, da se meso odslej znatno podraži ; stanovanja, zlasti manjša, so silno poskočila. Delavsko ljudstvo mora torej v tesnem združenju iskati si boljših razmer. Prav bi bilo, ko bi bili v tem vsi delavci edini. Socialnih demokratov je mnogo, ki to ielč, a njihovi plačani voditelji mečejo iz sebičnih namenov bakljo prepira mbd delavstvo. Ti so delavcem najnevarnejši sovražniki.
Pojasnivši posamne točke delavskih zahtev, sklene govornik: Mi smo pripravljeni sodelovati. A pred vsem mora prešiniti delavce zavest, da jim ne mora pomagati vzklik »Zivio Linhart« in tudi ne »Zivio Krek«, marveč le zavest, ki jo izražam v besedah: Živeli združeni delavsk' stanovi in njihove pravica! (Od vseh strani pozdravlja množica govornika.)
Resolucije.
I.
Dr. Krek je predlagal naslednje resolucije : »Današnji shod ljubljanskega delavstva izjavlja se solidarnim z vsemi zahtevami delavstva tukajšnje ces. kr. tobačne tovarne Z veseljem in navdušenjem pozdravlja sklep tega delavstva, da se sestavi o potrebi zvišanja plač in spremembe penzijskih predpisov spomenica na njegovo Veličanstvo presvetlega cesarja in finančno ministrstvo. Poživlja se delavstvo, da se vstrajno še nadalje bori za svoje pravice.
II.
DanaSnji shod izjavlja da se strinja z dosedanjim nastopom zastopnika V. kurije zlasti zaradi moškega in odločnega nastopa ta splošno enako in direktno volivno pravico, za katero se shod izreka.
III.
Zahteva uvedbo obrtnih sodišč za Kranjsko.
IV.
Pretestira proti temu, da bi se deželnemu odboru za 1. 1904 pobiranje deželnih doklad dovolilo, ker bi tako dovoljenje bilo očitno kršenje UBtave.
V.
Shod pozivlje obč. svet. da določi cer.e živilom, izreči se proti vednemu podraževanju živil in zahteva, da sa onemogočijo karteli ki draže živila.
Pri glasovanju so se dvignile skoro vse roke, le par socialnih demokratov je žalostno gledalo, kako je bil ves njihov napor zaman in da niso dosegli druzega, nego pokazali, da imamo na Kranjskem poleg najbolj neumnih liberalcev tudi najbolj zabite socialne demokrate, ki tudi v takih trenotkih ne morejo svojega strankarstva postaviti nad splošne delavske koristi.
Linhart nastopi. — Kar so soc. demo kratje sejali, to so želi.
Dr. Krek dd besedo Linhartu. Tedaj se pa dvigne orkan ogorčenja. Delavci so dvigali pesti, delavke so na najkrepkejši način kazale svojo neizprosnost. Množica je klicala: Nočemo ga poslušati! Poslušali smo ga že, sedaj ga pa ne bomo, ker so socialni demokratje hoteli preprečiti govor dr. Kreka. l)r. Šusteršič, ki je tudi v tem trenotku pokazal, kolika je razlika med katoliško-na-rodnim prvakom in liberalnimi prvaki, ki v „Narodnem Domu" sami niso pustili govoriti Linhartu, je apeliral na shod, naj Lin harta pusti govoriti, ker se vendar ne bo
mogel postaviti proti volivni reformi. Zaman, ljudstvo je bilo preogorčeno nad prejšnjim, surovim postopanjem soc. demokratov. „Ne bo govoril!" „To bodi naše plačilo soci-jalnim demokratom za njihov današnji nastop!" tako je klicala množica. Da se ljudstvo pomiri, zapeli so nekateri cesarsko pesem. Naenkrat je pela vsa množica. Iz vrst soc. demokratov se je čulo nekaj žvižgov.
Končno je dr. Šusteršič preprosil zborovalca, da je nastopil Linhart.
Linhart: Jaz dobro poznam raz more v tobačni tovarni. (Smeh.) Za koga ste se potegovali ? Vi ste nas psovali in lagali o nas ! Jaz sem že marsikaj storil. (Smeh. Klici: Zastonj nič !)
Konec shoda.
Nekateri sodrugi se niso streznili tudi tedaj ne, ko je pričel govoriti Linhart. Se vedno so se prepirali, celo zažvižgali po par-krat, kar je končno privedlo do tega, da Linhart ni mogel dalje govoriti. Socialni demokratje so naposled mislili, da se bedo naši tepli. Tako uslugo so naredili socialni demokratje svojemu govorniku. Naposled je dr. Krek na poziv svetnika g. V r a č k a zaključil shod.
Nasprotniki so se jezili nad svojo bla-mažo, množica pa je pozdravljala naše poslance in izrekala socialnim demokratom tako britke resnice, katere bodo čuli vedno, kadar bodo poskušali tako nastopati, kakor včeraj. Ko so naši odhajali, je par soc. demokratov prišlo na oder, a morali so se v J par trenotkih odstraniti. Našega javnega ljudskega shoda niso mogli preprečiti, shod se je izvršil, ljudstvo jih je na shodu udu-šilo in brez vspeha je bil njihov napor, da bi onemogočili naše govornike. Onemogočili so na shodu sebe.
Pred leti bi dr. Šusteršič ne mogel go voriti na javnem ljudskem shodu v Ljubljani Včeraj je govoril ob velikanskem odobravanju. In to je znamenje, da gremo povsod naprej. Socialnim demokratom priporočamo, naj ne zagazijo preveč v liberalno močvirje, da se v njem ne pogreznejo. Li beralci p», ki so vedno zabavljali, da v dvorano »Katoliškega doma« ne gre dovolj ljudi, so včeraj videli, da so tudi prostori ne Starem strelišču še veliko premajhni za našo l]u Jske shode. Vladal je po shodu mej našimi vrstami vzoren red, zato naj nam bodo liberalci hvaležni in naj ne izzivajo s psovkami našega delavstva, kakor so ga doslej še pri vsakem njegovem nastopu.
Koroške novice.
»Slovenec" — v resnici narodni dnevnik. Neki cenjeni dopisnik s Štajar-skega je z navdušenjem pozdravil ondi njegov vrli napredek. Bog daj, da bi napredoval in se razširjeval tudi pri nas na Koroškem. Vsa hvala požrtvovalnemu in obenem žal le premalo upoštevanemu trudu, s katerim se vzdržuje naš „Mir" na površju, prisrčni „bog plati" prikupljivemu listu, „Naš dom", toda napadov, sil, krivic, zmot in sovragov, ki se vsak dan povzdigujejo ter nas tlačijo pod nož — temu se moremo zoperstavljati. Le z dnevnikom, ki je v resnici le naroden in katoliški, ki je vzrastel in se utrdil v sličnem boju, ki je izvrstno urejevan, ki neustrašeno in neodvisno postopa, ki nam dohaja iz središča, se strinjamo. Hvala mu, da je tudi nam odprl svoje predale, svoje srce. Vsi voditelji in boritelji, posebno vsi duhovniki naj mu podele prvo in častno mesto med vsemi časniki na mizi, vsi naj mu podarijo svoj določeni letni duševni in gmotni oboi.
V znamenju torb je bilo ravno preteklo leto. Skoro ni sejmišča pred cerkvami, kjer bi občinski sluga ne proglaševal kon-tumaca psom. Če bi kdo zbral vse „pasje" akte, katere so skovali orožniki, župani, glavarji itd. v preteklem letu, bi jih bila cela biblioteka. Nagobčnik je sedaj stalni inventar v vsaki kmečki bajti. Pa kakšni so! Prave spake domače umetnosti. Ta si ga je naredil iz trt, oni iz starega pleha, drugi zopet iz obrabljenega jermena, iz starih cunj in trakov .. . Stari možaki pa pravijo: Nekdaj so stikali za tatovi, potem so lovili postopače in berače, sedaj pa letajo za psi. Res čudno, je pridjal še eden, če en sam pes znori ter razširja strup, ga hitro ubijejo in vsem drugim psom nataknejo železne nagobčnike, če pa na tisoče „frakljev" razširja norost in strup ...
Letošnja »ima do zdaj še ni prinesla stanovitnega sanenca. Snega je padlo po celi srednji in zgornji Koroški do pasa, a mraza Pa ni. Vrelci so še vsi odprti, ter snedo po gorskih potih ves sneg. Koliko hlodov in UnHb- ,a P° g°rah odvozujočih sani, " '„° lesotržcev se praska za ušesi! No mraz	dni Pa ie Potegnil občutljiv
Skoli Celovca Pa so ptice, katerih še
neznanke 'prlfr^ai- ^V*
Borovll d sem od norvešklh obal-dihnila po mučni r^t^°SinCa je tukaj — bolezni
Velikanska množica, ki jo spremljala k večnemu počitku, je pač pričala, kako priljubljena je bila rajnica povsod. Bog daj tolažbe nesrečni materi, ki je zgubila v njej edinega svojega otroka. Pokojnica je bila stara 26 let. N. v. m. p.!
Šfajarske novice.
Novice iz Slovenskih goric.
Lenarška »Vorschusskasse« sedaj izplačuje hranilne vloge tudi tistim, ki niso hoteli ničesar odstopiti. Ti dobivajo ves vloženi denar, [le obresti izgubč. Vsak, ki ni nič odstopil/ je storil pametno. Kdorkoli pa je popustil 25%, je dal lepo podporo lenarškim nemčurjem. In te podpore so ti prejeli veliko od Slovencev. Zanimivo bi bilo poizvedeti koliko tisočakov so dobrohotni Slovenci popustili in darovali, da se sedaj lahko smejijo udje te propale nem-čurske posojilnice, ker so srečno rešili svoje premoženje. O, ko bi Slovence vendar enkrat srečala pamet, da bi se držali gesla: „Svoji k svojim!"
Slovenska posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah kaj čvrsto napreduje. Lansko leto je imela blizu 100.000K prometa. Vsekakor je to zasluga modrega načelnika posojilnice, veleposestnika Fr. Zupe-ja.
Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah bode v nedeljo, 10. jan., po večernicah še enkrat priredilo predstavo sveto-pisemske igre „Egiptovski Jožef", katera je pri prvi predstavi jako ugajala vsem. Domačini in sosedi, ki še niste videli zanimive igre, pridite ta dan k predstavi!
Slov. Gradec, 1. januar. V ponedeljek ponoči je prišel nekdo pred Foknetov svinjak v Podgorju in ga je odprl. Iskal si je mesa in slanine za novo leto. V prvem svinjaku so mu bile pretežke svinje; zato je odprl še drugega, kjer so bile manjše, da bi vsaj enega mogel sam odnesti. Pripravljal se je, da bi klal, pa motil ga je sosedov pes tako dolgo, da je le prišel gospodar bliže pogledat. Nato je tat zbežal, pa zgubil na begu velik, lep nož, s katerim je hotel klati. Nož pa ni bil njegov, ampak Lampretov, ki jim je bil na sveti večer ukraden. Zatorej pazite na nože, da ne bo hodil tat klat! Dobro bi bilo tudi, če. bi se že kmalu nehala v Št. Miklavžu pasja kontumacija, ker je tat blizo. Novo leto nam je dalo precej novega snega. Dekanijski sel, ki je pred Božičem padel, še zdaj ni popolnoma zdrav.
Zupanom v Mariboru je izvoljen dr. S c h m i d e r e r s 27 od 29 oddanih glasov. Njegov namestnik je K. Pfrimer.
V Konjicah je bile včeraj politično zborovanje. Govorila sta gg. Korošec in Goričan.
Državni položaj.
Kdaj se bo zopet sešel državni zbor? Morda meseca februarija, morda pa tudi ne. Zdaj bosta zborovali delegaciji, kar bo trpelo gotovo do srede februarja. Pri tem nastane vprašanje: Zakaj no zboruje parlament za jedno z delegacijama, ki sta vendar zdaj zbrani na Dunaju, a ogrski parlament zboruje vkljubtemu, da se delegacijsko zasedanje vrši na Dunaju. To bo gotovo povzročilo precej nejevolje, da mora avstrijski državni zbor praznovati, a medtem na Ogrskem zborujejo ! Na to vprašanje pa se lahko odgovori z drugim vprašanjem: Čemu naj zboruje avstrijski parlament, saj itak nič ne dela! Rts je, ali če ima dnevne seje, a vkljub temu nič ne dela, je on kriv; če ga pa država ne skliče k sejam, je kriva ona, ker bo ne more vedeti, če bi ne delal v resnici. Vladi se očita, da je ona kriva parlamentarni nedelavnosti. Dejstvo je, da vlada zadnji čas ni podpirala dela v parlamentu, bodisi slučajno, bodisi iz metode, kdo ve? Govori se, da vlada hoče vladati le s § 14, in da ostane na krmilu, to je ves njen namen.
Ogrsko.
Novoletno vizite pri ministrskemu predsedniku so izpadle ša hladnejša, kakor je bilo pričakovati.
Ni bilo slišati bpsedc ziupanja, nobene grožnje ali obl;ube. Tisza je le nekaj nami-gaval na spremembo opravil nika. Zdi se, da bo se zadnji čas zopet zaliela pogajanja s KoBsuthom, kar pa še ne jamči nikakega vspeha. Dejstvo je tudi, da niti liberalna stranka noče pomagati Tiszi do vsemogočnosti; da bi se torej zgodila z opravilnikom kaka bistvena izprememba, ni ve.rjetno. Sicer pa, kdo je kriv, da je na Ogrskem obstrukcija dobila takšne dimenzije ? — Da so je vladna Btranka pred letom dni postavila opoziciji po robu, bi bilo kaj takšnega nemogoče.
Trgovska pogodba z Italijo.
Promorična trgovska pogodba med Italijo in Avstro Ogrsko je sicer sklenjena, a ne zadovoljuje nikogar. Nima drugega na-
mena, kakor da hoče za nekaj časa preprečiti carinsko vojno. Pokazalo je dejstvo, ko se tekom enega meseoa trajajočih pogajanj ni moglo ničesar druzega doseči, da je vla dama nemogoče, obstoječo trgovinsko pogodbo zboljšati. Pogajanja se začno zopet še ta meseo, a je Bedaj že gotovo, da bodo brezvspešna, ako avstrijski poslaniki ne dobč drugačnih navodil.
Neki madjarski poslanik je izrazil mnenje, da bi v slučaju carinske vojske imela Italija neprimerno večjo škodo od Avstro • Ogrske. Isto je rekel tudi neki italijanski trgovec. Letos pridelanih 700.000 meterakih stotov oranž in citron bi ne mogli prodati. Ša slabše bi bilo z ribiči.
Turčija.
Pariški »Temps« prinaša pogovor z vodjem makedonskih vstašev Sarafovom, ki je izjavil: V komisiji, ki naj napravi red v Makedoniji, ne smejo biti samo zastopniki onih držav, ki so pri tem najbolj interesi-rane. »Mi bomo«, dejal je Sarafov, »oddali svoje puške kakemu laškemu ali francos kemu polkovniku, ne pa ruskemu ali avstrijskemu. Makedonija naj be razdeli v sekcije, katere poaamezne naj okupira šest držav. Naj so napravi federalistiški sistem, okolu katerega naj, kakor okolu jedra, sega velika balkanska zveza. Srbija, Rumunska, Grška in Črnagora naj s priklopljenjem Makedonije tvorijo državo, ki bo imela 12 do 15 milijonov prebivalcev in bi razpolagala z pol milijoni vojaki. Do te ideje seve nimate simpatije ne Avstrija in ne Rusija. Sarafov je izjavil, da se makedonski v s t a -nek spomladi zopet prične, istočasno pa se bo zopet pričel armenski vstane k. Tako bo turška vojska morala biti razdeljena. Poleg tega bo-deta skoro gotovo stopili na bojno polje tudi Srbija in Bolgarija, avstrijske čete pa že čakajo v Novem Bazarju, da prikorakajo v Staro Srbijo. Sarafov je končal z besedami: »Lepi dnevi nas čakajo, ko skopni sneg«.
Iz brzojavk.
Budimpešta. Mag. Nemzet poro2a, da pride cesar 28. t. m. v Budimpešto, kjer meni ostati delj časa.
Belgrad. Turški poslanik je dobil od svoje vlade ukaz, naj zapusti mesto.
Belgrad. Skupština je sprejela novelo tiskovnega zakona pri prvem branju. Tekom seje je prišlo do ostre debate med eks ministrom GančiSem in več radikalci radi dogodkov od 11. junija.
Petrograd. Pogajaja med Ru bij o in Japano m ubpešno napredujejo.
London. ,DiiIy Manil' poroča iz Malte, da je 1 jan. 5 ruskih torpedovk, ki so bile tam v reperaturi, dobilo nepričakovan ukaz, naj odplujejo v morje. Popravila so ostala ne dogotovljena.
London. Poročila iz Japonske a d izostala; to se smatra kot dokaz, da Japonska v najkrajšem čaBU odrine pred Korejo.
Bruselj. Dosedanji nuntius v Bruslju, msgr. J. Granito Pignatelli B e 1 -monte je imenovan papaškim poslanikom na Dunaju.
Dunaj. Proračunski odsek avstrijske delegacije bo 11. januarja zopet nadaljeval svoje delo; najprej pride v razgovor proračun zunanjega ministrstva.
Dunaj. Na svojem posestvu na Češkem je umrl 2 t. m. knez Ferd. Kinsky, član gosposke zbornice. Na lovu je padel iti si zlomil več reber. Bil je star 70 let.
Budimpešta. Grof Tisia namerava sklicati k posvetovanju vse načelnike parlamentarnih strank. Nasvetovati meni, da so v prihodnje vrše seje le v torek, Bredo in četrtek.
Budimpešta. Mag. Orszag napoveduje nadaljevanje obstrukcije za prihodnje seje drž. zbornice.
Carigrad. Porta je naročila italijanski vladi, naj imenujo enega svojih generalov za oroiniškega poveljnika v Makedoniji.
Carigrad. V Skoplju se je zopet pojavila vstaška četa, broječa trideset mož. Makedonski odbor je začel zopet uvažati dinamit.
Tokio. Odplulo je baje šeBt oklopnih križaric iz Sacho v Masampho (Korejo) da to luko zasedejo. — Poučeni krogi dvomijo o tem.
London. Japonska ni stavila nobenih pogojev Rusiji, kdaj naj odgovori na njeno zadnjo noto.
Pariz. General 7. vojnega kora je prepovedal vsem častnikom in vojakom obisk katoliških društev. Škof pl. Angers je izrekel vsled tega svoje najglobočje obžalovanje.
Praga. Nemški oesar v kratkem vsprejme v avdienci praškega nadškofa kar-
dinala Skrbenskega. Del praške nadškofije leži namreč na Nemškem, in vsak praški nadškof, preden začne vizitirati svoje nemške župnije, je prej pri oesariu v avdienci.
Novice iz K o h in j a.
Is bolnišnice Črnogorcu, o katerem smo pred kratkim poročali, da mu je v predoru železnica zmečkala levo nogo, sta te dni odreza'a nogo dr. Marotti in dr. Vacek. Prestal je operacijo junaški Črnogorec brez nerkoze. Tudi njtgov oče, ki še živi, ima samo eno nogo. Drugo je zgubil v vojski s Turki, vendar jo starec še sedaj trden, da na te| sami nogi stoječ vzdigne najtežjega človeka.
Koze. OJkar so so na Hrušici pojavilo koze, se tudi na Bistrici strogo pazi na to, da se bolezen sem ne zanese Vsi Makedonci si morajo dati koze staviti. Tudi Pcdbrdom so v strahu pred to nalezljivo boleznijo, kjer so že štirji oboleli. Enega so prepeljali v Tolmin v bolnišnico.
Statistika. Na Bohinjski Bistrici je bilo pretočeno leto 46 parov poročenih, rojenih 102, ravno toliko jih je umrlo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. januvarija.
100 letnica, odkar ima Avstrija cesarje bo letos. Cesar Franc tedaj še cesar Franc II. nemški je 11. avg. 1. 1804 si nadel ime Franc I. cesar avstrijski.
Osebne vesti. Gosp. dr. Pavel Tur-n e r biva sedaj v Egiptu, kjer ostane preko zime. — Župnijo v Mirni je dobil č. gosp. župnik Anton Kocijančič v Gozdu.
—	Provizorično učiteljsko mesto v Posto-jini je dobila gdč. Katarina Sušelj.
—	Notarjem v SenožeSah je imenoven notarski substitut g. J a k o b K o g e j v Mariboru.
Imenovanje Od papeža Leona XIII. tajnim komomikom imenovani veleč. gosp. Anton J a k 1 i č , c. in kr. vojaški župnik v Zadru, je bil 19. grudna od papeža Pija X. potrjen v dostcjanatvu.
Umrla je v soboto zvečer v Železnikih, kakor nam od tam poročajo, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, c. kr. pošta-rica gospa Luiza Demšarjeva po daljši bolezni v 71. letu svoje dobe Po smrti svojega soproga gospoda Jos. Demšarja je skozi 30 let kot vdova vodila in oskrbovala z jako spretno roko opravila c. kr. pošte v Železnikih in zadnja leta tudi brzojav, kar da prav veliko dela, truda, skrbi in napora. Vsled svoje prijaznosti in uljudnosti je bila vobče visoko spoštovana in priljubljena. Bila je pa tudi jako usmiljenega srca; veliko dobrega je storila na tihem doma in tudi na zunaj, ter bila zlasti revežem in bolnikom zelo rada na pomoč. Marsikdo bo bridko pogrešal njenih dobrodelnih rok. Zagotovila si je trajen časten spomin; Bog pa naj blagi ranjci povrne njene dobrote z večnim plačilom in siadkim mirom v večncBti! Pogreb je jutri v torek, ob 10. uri dopoldne.
Silvin Sardenkove pesmi se do sedaj dobivajo simo broširane a 1 K 75 v. Vezane bodo v kratkem na razpolago, kar p. n. občinstvu takoj naznanimo.
—	Na Šmarno goro je včeraj popol dne prilezlo 27 izletn kov. Pač lepo število ob tem vremenu.
—	Tatvina. Brezposelna Olga Hu;lžec je dne 26 grudna popoldne, ko ji je na potu proti Ljubljani pošel drobiž, pobrala v župni cerkvi v Mirni peči nabiralno pušico in šo dva porcelanasta angeljčka, katera je pa podarila na Ponikvah, kjer ;e prenočila. A komaj je prišla drugo jutro do Vel. Loko, jo je že prijeto orožništvo. Pri sebi je imela še 58 vinarjev. Prisodilo ji je novomeško sodišče 14 dni zapor«.
—	Promocija. Pretekli teden je pro-moviral na Dunaju doktorjem vsega zdravilstva gosp. Izidor Reja.
—	Okrajni šolski svet v Kranju še vedno razpisuje učiteljske službe v „Učit. Tovarišu" samo v nemščini, „Učit. Tovariš" pa take razpise sprejema v svoje predale.
—	G g. duhovniki šmarijske deka nije se uljudno vabijo h konferenci sodali-tatis C. J. v bt. Vid pri Zatičini na ponedeljek po sv. Treh kraljih, 11. prosinca.
—	Hrvatske novice. Zavod sv. J e r o n i m a. Sodna obravnava vsled pri živa nazovi • Dalmatincev glede zavoda sv. Jeronima v Rimu se vrši 10. jan — Ljudski shodi se više še vedno. D.ie 7. bode v sv. Križu Začretiu, kasneje enkrat v Peterancu, B.šnjakih, Črni in Klopanici.
—	»II rvatsko pravo« izhaja po novem letu v povečani obliki. — Nezaupnico dr. Kisu, novomarefskemu zastopniku so pod-
pisale tri četrtine njegovih voliloev. — Grof K h u e n je opustil namero, da obišče Zagreb, ker je zavladala mej njim in novim banom ter nekaterimi prvaki narodne stranke velika napetost.
—	Izžrebane obveznioe 4 % posojila kranjskega, katenb glavinaki zneski se bodo dno 1. julija leta 1904 izplačali, so bile 2. prosinca tekočega leta: & 20.000 kron, št: 6, 18; A 10000 K št. 17. 41; & 2000 K št-v : 3 76 171 288 304 516 545 603 666 687 7d6 780 952 959 1161 1164 1173 1214 1329 1411 1469 1484 1512 1538 1556 1564 1604 1626 1654 1688 1698 1746 1765 1775 1861 1925 1976 2133 2135 2149 2168 2190; a 200 K, štev: 14 121 168 198 408 433 486 539 587 754 759 981 1014 1118 1133 1250 1283 1324 1408 1445 1500 1505 1600 1601 1632 1835 1867 1893 2120 2192 2257 2283 2401 2409 2627 2643 2758 2919. Zaključek: Glavinska imenska vrednost: 84 komadov skupaj 151.600 K. Navedene obvez mce, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagaj-niča v Ljubljani izplačevala zgoraj navedenega dne, ravnajo se po dotičnih veljavnih predpisih. Omenja se, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4% es-kemptni pristojbini.
—	Nesreča. V Dolenji vasi pri Cerknici so je Pavlinova mati za trenutek odda ljila od svojih otročičev. Triletna deklica je po nesreči prišla v dotiko z bližnjim ognjiščem. Vneli so se lasje in obleka. Ze preje bolehni otrok je drugi dari vsled opeklin umrl. — Otroci pač nikoli niso dovolj zavarovani.
—	Vozni listki na državnih železnicah so se doslej dobivali le za polne koledarske mesece. Odslej se bodo dobivali tudi od 16. do 15. nastopnega meseca. To velja tudi za lokalne železnice.
—	Črne koze se širijo med delavstvom na Hrušici na Gorenjskem. Tja se je odpeljal iz Ljubljane vladni svetnik gospod dr. Zupane. Zanesla sta tja črne koze dva delavca, ki sta ondi umrla. Ker ne vedri v katerem železniškem vozu sta se vozila na Gorenjsko, bodo morali vse želez, vozove gorenjske železnice razkužiti.
—	S Kuma Zadnji dež in sneg o božičnih praznikih sta napravila pri nas jako znatno škodo. Cijavica, ki je vsled dežja nastopila, polomila je veliko sadnega drevja po vrtih, a v gozdu je vse polomljrfno, kakor po viharju. Ker sneg še vedno zapada, poka v gozdu vse od kraja. Tudi tla so tako le dena, da le čudno, da se v praznikih ni zgodila kaka večja nesreča.
Ljubljanske novice.
Vabilo k božičnici v deškem sirotišču Vincjncijeve družbe L, o 11 e g i u m M a r i • a n u m (Poljanska cesta št. 34) v sredo, dne 6. januvarja 1904, ob 5. uri zvečer. Vspored: 1. Mcyerbeer: ^Kronungsmarsch", na glasoviru in harmoniju gg. dr. A. Karlin in dr. Evg. Lampe. 2. Pozdrav gostov. De-klamacija. 3. Nagovor. 4. Farkaš: Vienao hrvatsiih pjesama. Tamburica. 5 s) Bauer: Die Christbesoherung. Dekiamscija. b) Sar-denko : Nove jaslice. Deklamacija. c) Diepen-brock: Der Hirtenknabe von Betlehem. Da klamacija. 6. Petz: Der Wmter. Pesem. 7. oardenko: „Na betlehemskih pašnikih.« Igra. a) Pastirci, b) Petje, c) Živa podoba. 8. Pastirci pri jasiicsh. Pesem. 9. Farkaš: Svibanjska ružica. Tamburica. 10 Beg v Egipet. Živa podoba. 11. Schulz: Weihnacht Pesem. 12. Glasbeni Potpourri raznih skladateljev (Bach, Mozart, Mendelssohn). Za harmonij in glasovir. 13. Sid. Heimel Purschke: Die drei Kronen. Deklamacija. 14. Cesarska pesem z živo podobo: Av strijske dežele se klanjajo cesarju. Vstop je dovoljen samo povabljenim.
Predstojništvo.
G. Matej Hubad, koncertni vodja »Glasbene Matice« se je jako okrepčan na svojem zdravju povrnil v Ljubljano ter prevzame že jutri poučevanje. Danes zvečer mu pevci »Glasbene Matice« prirede podoknico.
Tukajšnja fllijalka avstro-ogrske banke si zgradi prirtoduju pumlad v Kaafljvih ulicah — poleg »Narodne tiskarne" lastno tn-nadstropno poslopje.
Za Valvazorjev spomenik je darovala kranjska hranilnica bOuO kron.
Trgovsko društvo „Mercur" je imelo včeraj občni zb r, ki je s&iemi zopet izdajati »Slovenski trgovski vestni k«.
Žrebanje ljubljanskih srečk. V prosto rih mestne Diaga,ne vršilo se je v soboto ob navzočnosti Zupana Hribarja, občinskih svetnikov dr. Krona in Lenčeta ter c. kr. notarja Plantana 39, žrebanje srečk ljubljanskega posojila Izžrebanih je bilo 315 številk. Glavni dobitek pr, 50 000 kron zadela je srečka št. 40 047. Nadalje j« zadela sre?ka št 35 515 3000 aron, srečne št 3678, 7279, 30.527 60 563 in 61.384 pa po 1000 kron. Za vse ostale izžrebano srečke odpa dejo dobitki po 60 kron.
Tatvina Brezposelni pekovski pomočnik Kazimir Govašovski ja danes zjutraj ukradel
. mizarju Ivanu Balohu v Kolodvorskih uli ' cab št. 32, pri katerem je prenočeval. 4 K . 68 h denarja, dežnik in dve klobasi. Baloh j je tatvino naznanil policiji, ki je Govašov-l skega še dopoldne izsledila in aretirala. Tet je imel ukradene reči še vse pri sebi.
Konj splašil. Včeraj popoludne se je na Marije Terezije cesti splašil konj Seidlovemu | hlapcu Antonu Bezlaju iz Spod. Šiške in je i zdirjal z mesarskim vozom po Bleivveisovi , cesti do jahalnice, kjer ga je neki delavec ! prijel. Nesreča se ni nobena pripetila, samo j pri vozu se je zlomilo oje.
Na klavnici sta se v soboto popoldne mesarski vajeneo Frano Leben in hlapec Karol Oltza skušala, kateri je močnejši. Ker Leben ni mogel Oitza spraviti na tla, a ji odbil mu je obe nogi, da je z vso silo padel na tla in se na glavi tako udaril, da je ne zavesten obležal na mestu.
Katoliško društvo rokodelskih pomočni kov v Ljubljani je priredilo 1. Jan. svojo obi čajno novoletno veselico, ki se je v vsakem oziru dobro obnesla. Obisk je bil prav po-voljen; društvo je odlikoval s svojo navzočnostjo tudi presvetli knezoškof dr. Anton B. J e g 1 i č. Ko je društveni predsednik prof. J. Gnjezda v iskrenih besedah pozdravil navzoče goste, je nastopil novi tam-buraški zbor pod vodstvom g. Stjepana Lehpamerja. Zvedeli smo, da se tam buraši šele malo časa vežbajo, zato nas je njih izurjenost toliko bolj razveselila, ker smo prepričani, da bo rokodelsko društvo imelo, ako sodimo po prvem nastopu, prav izvrsten tamburaški zbor. Posamezne tambu-raške točke so se morale na zahtevanje ob činstva ponavljati. — Kakor pri vseh veselicah, so se tudi včeraj odlikovali društveni pevci pod vešSim vodstvom g. Al. Sachs a. Zlasti sta nam ugajala velika zbora: B. Ipav čev „Kdo jo mar« in Hr. Volaričev »Domovini«. Pevski zbor, ki je s pravim umeva-njem prednašal težke Bkladbe, kakor tudi solisti (gg. Grobelnik, Ložar, Bajde) so pokazali veliko izvežbanost. Zborom je pripo moglo do lepega vspeba zlasti tudi vrlo spretno spremljevanje na glasoviru Po petju je g. L. Tomaži« dobro deklamoval ljubko Silvin Sardenkovo pesem »Beračica Bajda«. Na prošnjo društvenega predsednika je pre svetli knezoškof v veliki prijaznosti nagovoril navzočne geste in društvenike in v lepih besedah opozarjal, kako organizacija rokodelskih društev vodi do onega miru, ki ga je prinesel Zveličar na svet. Ta mir, ki se doseže po premaganju strasti, je podlaga časne in večne sreče. Tak mir je hotel nakloniti rokodelcem ustanovitelj rokodelskih društev A, K o 1 p i n g. Sam je jako sveto živel, da je upanje, da bo še prištet b 1 a -ž e n i k o m. To bi bil posebno vesel do ' godek za rokodelska društva. Po govoru in | višjepastirskem blagoslovu presvetlega knezo škofa je sledila zadnji točka, igra: »Novi j zvon na Krtini«, ali »srečna sprava«. Igra je ■ znana, zato omenjamo le, da se je igralo dobro : uloge so bile spretno porazdeljene in | dobro naučene. Berač Cotelj (g. R Vrančič), pa je poskrbel, da smo se pri igri smejali j in zabavali. Tako nam je rokodelsko društvo ! napravilo lep večer.
Ženo napadel. Vincenz Jeraj, delavec • stan. v Cerkvenih ulicah št. 21 prišel je danes ob 12 uri ponoči pijan domov. Žena ga je vsled tega oštela, na kar je šel še enkrat v gostilno. Ko se je okoli ene ure vrnil, zaklenil je sobo in začel ženo prete-pavati. Udaril jo je najpopred z roko po nosu, da se ji je vlila kri, nato pa je še zagrabil stol in je s stolom bfl po njej, da je bila vsa črna. Osemnajstletni sin je hotel mater braniti, nakar ga je pijani oče vrgel po tleh.
\ V Ameriko. Včeraj ponoči odpeljalo se . je v Ameriko 14 oseb. i Cesarjev spomenik Sed^j so razstavljeni v „Mestiiem domu" osnutki za cesirjev spo-; menik Vseh osnutkov je dvanajst. Kot prvo darilo (800 kron) priznalo je razsodišče gr s p. Svitoslavu Peruzziju; drugo darilo (600 kron) gosp. Frančišku Bernakerju, tretje daril« (400 kron) pa gosp. Ivanu Meštrovič u Vsi trije gospodje so akad. kiparji ni Dunaju. Pohvala pa se je izrekla osnutkom z motto: »Moč«, »Viribus unitis« in »Ljubljana«. Med vsemi osnutki je najbolj realistično napravljen Barnekerjev Dramat č 10 predstavlja obup j družine, pred katero st >ji cesar. Ptruzzijev osnutek ne ugaja popolnoma, tudi prostor za tak spominek ni prikladen. Osnutek nima pravega podstavka Še manj pa ugaja Meštrovičev osnutek v secesijonistiškem slogu. Velikanska krogla, katera prestavlja zemljo; ta pritiska ob steno ljudi, ki se oprijemljejo zemlje. Cesar stoji na vrhu stene ognjen. Omutek z motto „Moč" ni ni nič posebnega. Na velikanskem podstavku stoji cela podoba cesarjeva. V Trstu v pc št nem poslopju je tak kip Ugaja nam pa osnutek z motto „Viribus unitis". Spodaj vodnjak, iz katerega se dviga visoka piramida. Vrhu piramide je figuralno naprav Ijena „Pravica", pod piramido pa „Ljube - zen" in „Mir«. Vendar bi bil to cesarjev spomenik brez cesarjeve podobe. Sicer pa bi bil monumentalni spomenik gotovo primeren prostoru pred justično palačo. Na-
ravnost čudno se pa nam zdi, da ocenjevalci niti omenili niso dveh osnutkov z motto »Dolenjec« in »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane". Oba osnutka sta momentalna. Prvi, delo g. Kosa, akad kiparja na Dunaju — predstavlja velik, bo gato okrašen slavolok, v sredi slavoloka stoji sredi cesarjeva podoba. Drugi osnutek — delo akad. kiparja g. Progarja v Celovcu velika piramida, na kateri stoji podoba cesarjeva, ob v znožju piramide stoji Ljubljana in prisega cesarju zvestobo. Na zadnji strani pa je „Ljubljana" ob straneh dva leva. Cesar na konju ni nič novega. Nekateri umetniki so napravili osnutke, ki niso primerni prostoru pred justično palačo. — Občinskemu odboru pa priporočamo, da se odloči za res monumentalen spomenik; ki bo spominjal še pozne radove na plemenitega vladarja — trpina.
Izpred sodišča.
l*pred deželnega sodišča.
Za mestnega detektiva se j e i z d a I. Peter Č e b i n, delavec v Ljubljani, je prišel v noči na 4 oktobra h kavar narju Ivanu Pua v Prečnih ulicah ter se mu je predstavil kot policijski detektiv, kateri ima nalog po naročilu policijskega svetnika g. Podgoršeka, kavarno nadzorovati. Kavar nar mu je postregel s pijačo, h koncu ga je še Čebin naprosil naj mu 2 K posodi, češ, da bo že na njega gledal. Kavarnar Pua je šele drugi dan zvedel, da je Čebin le mestni delavec in da ga je osleparil. Obsojen je bil na pol leta ječe.
Književnost in umetnost.
* Repertoir slovenskega gledališča. V s r e d o sta dve predstavi: popoludne klasična žaloigra „M a r i j a S t u-a r t o v a", — zvečer senzačna velika igra b sijajno opremo »Pot okoli zemlje« V č e t r t e k pa je opera Čajkovskega »O n j e g i n«, ki se potem za dalje časa odloži. Cankarjeva drama »Kralj n a B e-t a j n o v i« se uprizori v soboto. Naslovno ulogo igra g. Lier. Prihodnja operna noviteta je Mandicov „Peter Svačič" v dveh dejanjih s prologom in epilogom po besedilu dr. Trnoplesarja. Se tekom januar^ se uprizorita dramski noviteti ,P o d k r i • ž e v a 1 c i" in „V s t a j e n j e".
Strašen požar v Čikagi.
Ker je v Čikagi tudi mn go Slovencev, gotovo marsikoga pomiri in potolaži poro čilo, da so ponesrečene osebe razun dveh vsi Američani; izmej inozemcev je zgorela ena Angležinja, ki je sodelovala v baletu, in neki nemški Avstrijec.
Preiskovalna komisija je dognala, da je varnostno zagrinjalo bilo gorljivo, zato jo hitro pričelo goreti.
Posestnika zgorelega gledališča, Davesa in Covvesa, so zaprli.
Število mrtvecev znaša skoro že 8 0 0.
Par korakov od zgorelega gledališča stoji Girrikovo gledališče, v katerem so v usodnem trenotku tudi igrali. Da ni nastala tudi tu zmešnjava, ravnateljstvo moj posameznimi dejanji ni pustilo nikogar v gledališče in iz gledal šSa, tako, da so obiskovalci tega gledališka zvedeli za katastrof i še le po končani predstavi.
Pe Čikigi vlada strašna zmešnjava. Dan po požaru je bil v nekem hotelu neznaten ogenj. Med gesti je zavladala tolika zmešnjava, da jih je mnogo poskakslo skozi okna.
Najnovejša poročila zopet prinašajo vesti o novem požaru v Čikagi: V noči na dan 2. t. mes. je pogorel v Čikagi hotel Louvre. Tri osebe so zgorele, tri so bilo težko ra njene.
Razne stvari. Najnovejše od raznih strani.
Waldeck Rousseau se boljša zdravje. — Glavni dobitek loterije avstrijskega »Rudečega križa« 60000 K je zadela srečka št. 21, serija 9771. — Glavni dobitek krakovske loterij« v znesku 50 000 K je zadela srečka št. 21.280 —Umrla ie v Parizu sestričina cesarja Napoleona III. princezinja Matilda, stara 83 let, ki je bila v svoji mladosti poročena z ruskim milijonarjem grofom Demidovem, a bila od njega na povelje ruskega carja ločena, ker jo je mož s palico pretepal. — Panika v cerkvi. Iz Prage poročajo, da je na Silvestrov večer med mašo vzbruh-nila panika, ker je padel neki deček raz kora. Ljudstvo je bilo namreč mnenja, da se je podrl kor. — Ren je zamrznjen in Renska plovna družba je morala promet popolnoma ustaviti.
Nagrade dramatikom. Dramatika ima zlata tla. Nek angleški list poroča: Gluma »Charlejeva tetka" je prinesla njenemu pisatelju 320.000 K nagrade. „Madame Sans-Gene" je donesla gospodu Sardou samo v treh amerikanskih sezonah 140.000 K. Še večje svote je dobil Sardou iz Londona: en sam podjetnik mu je plačal 1,420.000 K. pet dram, za „Fedora" samega je dobil v štirih sezonah 600.000 K nagrade. Podjetnik pa je zaslužil s temi deli 14 milijon kron.
Zarubljen vlak. Amerikanska železniška družba „Canadian Pacific Railroad Co" je dolžila svojega uslužbcnca Barry-ja, da si je prilastil na nepošten način 1500 dolarjev. Radi tega ga je policija prijela ter ga odposlala sodišču v Halifaks, kjer je bil oproščen. Barry je nato vložil tožbo proti železniški družbi ter zahteval 20.000 dolarjev odškodnine. Sodišče je res obsodilo družbo, da mora plačati to odškodnino, toda to pa nikakor ni prijalo družbi. Radi tega je nameraval tožiteljev zagovornik zarubiti lokomotivo, kar se mu pa ni dovolilo. Pre-ostajalo ni torej drugega, kakor da zarubi na postaji Halifaks stoječi tovorni vlak.
25.000 K so nabrali acmr iStu Čehi in poslali v domovino kanoniku dr. Buriann, da jih razdeli med prebivalsivo, ki je pr.zadeto po uimah.
Na znanje!
Ali ste že blagovolili ponoviti svojo cenjeno naročbo na
»SLOVENCA"?
Ponovite naročnino takoj, da se Vam list redno dopošilja.
Cena je razvidna na glavi lista.
Meteorologidno porodilo.
¥iSmu nad mor>*ra 306.2 m, »rerinji sr*«ni tlak 78^0m«
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 4. jan. Avstroogrski dele-gatje za trg. pogodbo z Italijo se podajo zopet v Rim. Rešiti je še nekaj vprašanj. Kedaj se bodo pričela pogajanja za definitivno pogodbo, še ni gotovo.
Dunaj, 4. januarja. Listi priob-čujejo neki pogovor s Pijem X. Poročevalec je, po poročilu teh listov, vprašal sv. očeta, ali se bo obrnil na velevlasti v korist Makedonije. Sveti oče je odgovoril: „Jaz se ne utikam v politiko, razven če morem storiti kaj dobrega. Jaz sem več storil za Makedonijo, kakor moreš storiti ti, moj sin. jaz delujem, kjer morem za mir. V zadevi spora v Kolumbiji pisal sem predsedniku Rooseveltu in dobil od njega prijazno zagotovilo. Te dni sem dobil pismo od turškega sultana, ki se mi zahvaljuje za moj nastop glede Balkana." Poročevalec dostavlja, da sultanovo pismo svetemu očetu ni vzbudilo posebne zaupljivosti, ker je menda jako sumljivo.
Praga, 4. januarija. V Kutni gori se je vršil shod mladočeške stranke. Predsednik mladočeškaga kluba, dr. Pa-cak, je povdarjal, da Cehi niso nič bližje svojim ciliem. Ondi so, kakor njihovi očetje. Cehi niso sami pričeli obstrukcije. Podpirali in branili so dve vladi, za zahvalo so jih potisnili v sedanji položaj. Govoril je tudi poslanec Herold. V smislu izvajanj govornikov so bile sprejete jako ostre resolucije.
Petrograd, 4. jan. Ruska vlada je naročila novih vojnih ladij in vojnih potrebščin za Indije v kitajskih vodah ter je določila dotični tvrdki natančno dan, kedaj mora bili vse gotovo.
ČikagO, 4. januarija. Požar hotela „Louvre", ki je pogorel 2. t. m., je bil strašen. Ljudje so bežali tudi iz vseh sosednjih hiš, ker so se bali, da se ogenj vsled vetra ne razširi. Ranjenih je težko več oseb.
Ciril-Metodšive biškote
zantevajte slovenski rodoljubi v j vsaki prodajalni in pekarni. Ti i piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trsta.
i	Um epu- j UITUjk 1	Stanj« barometra, v um	Tempa-ratnra po Caliijo	VettOTl.	! Nebo	X M S5s U" «• »
	9. zveC. |	/40 « | -6-1		sl. SVZfj	| me^U	
3	7. zjutr. I 2. poDol.l	741-0 I 7409 1	—4-a | -2 91	> ar. sever	obl.	0-0
	9. zveč. i	740 5 |	-32	sl. s/,ah.	„obl.	
4	7. z',utr. j 2. pojjol.l	737 7 737-0	-6 2 — 1-2	sl. ju* sl. jvzli.	: 1	00
Srednja temperatura četrtka —4 2", norm. — 2 7* Srednja temperatura petkw —3 0°, uormale — 2-7°
13
R?
1- 1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena in nepozabna mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
Alojzija Demscher,
roj. Klaus
c. kr. poštarica in posestnica, imejiteljica jubilejne kolajne
v Železnikih, dne 2. t. m., ob 9. uri zvečer po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 71. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v Železnikih, dne 5. t. m., ob 10. uri dopoludne na pokopališče v Železnikih.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Po želji predrage rajnicc se venci hvaležno odklanjajo. Priporoča se pa v molitev in prijazen spomin.
V Železnikih, dne 2. jan. 1904.
Josip Demscher trgovec in zemljiški posestnik. Franc Demscher, c. kr. okrajni tajnik, sinova. Matilda Demscher, rojena Vavken, Mici Demscher, roj. Orel sinahi. Anton Hafner, zemljiški posestnik. Ivo Naglic blagajmčni kontrolor, zeta. Alojzija Hafner, Evgenija Vavken, Ana Naglič, hčere. Vsi vnuki in vnukinje.
14 1—II
Podpisani naznanjamo pretužno vest, da je Vsemogočni
j Matijo Mrak-a
| po dolgi bolezni, večkrat previdenega s svetimi zakramenti, v nedeljo zvečer dnč 3. januarija 1904 ob 8. uri na Boh. Beli poklical k Sebi v bolje življenje.
Za pokojnikom se bode v torek, dnu 5. januarija, ob polu 9. uri zjutraj v farni cerkvi na Boh. Beli opravilo mrtvaško opravilo. Nato se bode pa truplo prepeljalo v Radovljico ter pokopalo na ondotnem pokopališču.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem bodi pokojnik priporočen v pobožni spomin in molitev.
Boh. Bela, Radovljica, 4. jan. 1904.
Marija Mrak, soproga. Matija Mrak, župnik, Franc Mrak, posestnik, sinova.
Ernest Ilammerschinidt-a nasledniki /fc J
Hladile, Wufscher & C™*' f
H

Mesarski pomočnik,
katerega veseli na svoje začeti, ali na račun, ima na ponudbo lepo bodočnost, z le majhno kavcijo. Vešč naj bi bil slovenskega in če mogoče tudi nemškega jezika.
9 Oženj en ali neoženjen. 8~1
Kje, povč iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".
1.367 83
Anton Presker
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleke
posebno na haveloke v na|-
veiji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva iolezniširih uradalko?
i
trgovina železnin in kovin .Ljubljana, Valvazorjev trg št. G.
Največja zaloga železnih peči vseh sistemov
Velika izbera posod za premog, pečnih ; okrilj, pečnih predstav z galerijo in brez galerije, kovinastih	)
stojal	-
kovinastega orodja / v različnih izpeljavah.	--
1537 12—6	^S^	__
1 šospodična \
izvežbana v trgovini,
v računstvu, slovenskemu in nemškemu jeziku se takoj sprejme.
Več se poizve v upravništvu „Slovenca". 5 1—l
Zahvala.
9 1—1
Velečastiti gospod ekspozit v Barki pri Divači Zdravko Klinar je daroval 200 K za tlak pri „kapelicia v Kropi. Cerkveno predstojništvo tem potom kliče: Bog povrni!
ŠJO?" favno^ar je itfla ^g
©ružinsRa pratika
za leto igo4.
,,2)ruJinsKa pratika" jer leto 190U
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitkui je najlepša izmed vseh slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobe jo mnogo
ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer - Korenčan, J. Kordik, H. Ničman in V. Petrieič.
Dobiva se in_ zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Varstvena znamka.
Poskusih
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja telo, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
[Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 2

■ •
Stara renomirana in dobro obiskovana
knjigarna
in trgovina s papirjem Tandler v Novem mestu (Kranjsko) 6 ^
sc proda ~9ff
iz proste roke takoj
z vsemi postranskimi panogami, ker se nje lastnik umakne v zasebno življenje. Proda se tudi hiša (na Glavnem trgu), posestvo na deželi in, lepo ležeča stavbišča. Resne ponudbe naj se pošiljajo naravnost tvrdki sami.
i
1
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 18 j
se priporoča preč. duhovščini ] v izdelovanje vsakovrstne i
duhovnike oblek« i
KantZ, Ljubljana
1728 8—3	priporoča
pristni rženi krub> me|an in črn.
Ta izdelek si je zbok prijetnega okusa in sočnosti pridobil priznanje vseh slojev prebivalstva. Dosegel je z ostalimi izdelki te tovarne najvišjo odliko:
častni kri/ z zlato svetinjo in diplomo
na mejnarodni razstavi živi) v Bjrdeau.\-u.
Prodajajo se hlebci in štruce J Naročila z dežele se izvršujejo po 40 in 20 vin.	najtočnejše.
Največja izbera najfinejšega luksus-peciva biškotov in prepečenca.
«i>

Vsak dan zadnje sveže pecivo ob pol 6. uri ivečer.
Dvanajst filijalk in
prodajaln.
Hipijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo.
gostilničarji in zasebniki,
ki si želite nabavili oziroma piti dobro kap-llico, izvolite se obrniti na tvrdko Paolo Sponza v Rovlgnu (Istrija), ki je zncn kot puilel.ievalec najbol š li vin. Cene so pihnemo: Beli mušliat it 3<> 40 K, belo vino <1 30 K in rudeče .1 32-3(5 K. hekloiiti-r
1624 lr>-U
IPlUititi /ifcf/>/•/•; ?a Sl"žf'r,.,> paTkftBihtft Jrllflull vati ril dob6 se pri tvrdki
BRATA EBEHL v Ljubljani, Frančiškansko nli. e
Vnanjii naroČila proti povzetju. 524 24 11—;;.
1 J som narodnim trgovcem ^ in društvom priporoča umetniško društvo ,,Vesna" ravnokar izšlo serijo umetniško izvršenih narodnih razglednic.
Cena jim je:	1'
60 razglednic (6 različnih) ){ U 20 600 razglednic (6 različnih) Jf 36'-—
Vsa p. n. naročila naj je izvolijo poslati na naslov: umetniško društvo t,Vesna", Dunaj lil, s?ennweg l
Zavod za mebliranje in dekoracije
FRANC DOBERLBT,
pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega.
Zaloga tapet rolet, karnis za okna, zagrinjal*
preprog.
1108 S
Največja izbera
blaga za pohištvo
Enostavne in luksnriozne
ženitbene oprave,
solidno in poceni izvršene.
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj, in i
0 KatoL Obzornik S
Ravnokar je izšel:
K5- I. zvezek VIII. letnika!
^Katoliški Obzornik" je krščanska revija [J]
za verska, filozofična, socijalna in literarna vpra- rti šanja. Izhaja štirikrat na leto. — Cena 5 K. — W Urejuje ilr. Aleš Všeničnik, profesor bogoslovja. Naročnino sprejema upravništvo »Katoliškega Obzornika" v Ljubljani.
Izobraženi Slovenci, naročajte to revijo, da se bolj in bolj zbudi med nami krščanska zavest in navdušenje za krščanske ideale! V zalogi sta še VI. in VII. letnik, prejšnji s o že pošli.
. aaaam -^JIT«
V prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2,
_dobi vsakdo po najnižji ceni : _
Slovenski učitelj.
Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev.
V. letnik.
Izhaja 15. vsakega meseca na poldrugi poli.
Urejuje in izdaja Fr. Jaklič, učitelj.
Naročnino prejemu upravništvo v Ljubljani in znaša celoletno le 4 K.

as ss n s s ss
£S SS
ss
K
ss
IS
»s
<S iS nI »«*	Uji.
Molitven i ke:
Presveto Srce Jezusovo. — 1'snje K i'8o, zlata obreza K 2*40.
Spomin na Jezusa, xi s 11 j o 70 h, zlata obreza 96 h.
Rafael, za odraslo mladino; platno K 1-50, usnje rfio, zlata obreza K 2'—.
Jezus dobri pastir, usnju 72 h, zlata obreza K 1'—
Odpustki (Sajovic), usnje K 1S0, zlata obreza K 2'20.
Sveti križev pot (I.eon. a 1'. Mau-ricio) 80 h.
Srce ali spoznanje in zboljšanje človeškega srca. Usnje K r8o, zlata obreza 2*40.
Filotcja. Usnje K rSo. zl. obr. K 2-40.
Jezus na križu, moja ljubezen. Večja in manjša ter finejša oblika, od K i'2o do I\ 2-20.
Zvonček nebeški. Usnje K Tio, zlata obreza K 1 '60.
Marija naša pomočnica. Usnje K 1-70, zlata obreza 2*20.
Sveta nebesa s precej debelimi črkami. Usnje K 1-40, zlata obreza K 2-—.
dalje:
Vedno češčenje, v usnji K 2 40, z zlato obrezo K 3*20.
Kruh nebeški, v usnji K rSo, z zlato obrezo K 2"40,
Pot v nebesa, za ude III. reda, v usnji K rSo,
z zlato obrezo K 2-40. Dušni vodnik, z velikimi črkami, usnje K 2-—,
z zlato obrezo K 2'tjo. Večna molitev, v polusnji K 2'—, usnje K 2 40, z zlato obrezo K 3"—
in mnogo drugih v poljubni obliki in vezavi.
Devoeijonalije:
Barvani in beli kipi v poljubni velikosti: Srce Jezusovo, Srce Marijino, Brezni. Spočetje, Sv. Anton, Sv. Frančišek Asiški in razni drugi do 1 m višine.
Enotno prirejene svetinje za moške in ženske Marijine družbe s trakovi, lepo in solidno delo.
Rožni venci v največji izbiri, od najfinejše do najcenejše vrste; leseni, koščeni, biserni, kokus in drugi; križci v poljubni izdelavi!
Jezušček praški, v razni velikosti, iz kovine in terra cotta, v lični iziielavi.
''l^ukaj so tudi vedno v zalogi najraznovrst-I nejše podobice s slovenskimi podpisi in molitvicami, 100 kom. od K —"70 do K 6. Podobice Vija X. 100 kom. K 3'—.
nako se dobe v največji izbiri podobe za okvir, oljnate barve, raznovrstne velikosti in cene.
V zalogi so tudi:
E
Križi s stojalom in brez stojala, leseni in kovinski, razne velikosti in cene.
Srebrne svetinje, raznovrstne po K —'90, 1*30, 1-70, 2'ijo in višje.
Navadne svetinjice iz aluminija: Srca Jezusovega in Marijinega, Naše ljube Gospe, čistega Spočetja itd. 144 kom. K 1-44 in višje.
Vsprejemne podobice ža razne bratovščine itd.
Druge knjige in pisalne potrebščine :
A
N O
japir, pisalni, pisemski vsakovrstne kakovosti in poljubnega formata, od najfinejšega do navadnega.
lbumi; razne knjige kot oznanilna knjiga, knjiga za oklice, in mnoge druge; raznovrstne tinte, tuši in drugo rlzbeno orodje.
avitki za pisma in vizitke, šolski zvezk in druge šolske potrebščine, kot ravnila, merila, krede, barve, razna peresa itd.
avadni in fini peresniki, svinčniki, gumi arabicum, preparacije, šestila od navadne do najfinejše izdelave itd.
kviri za risbe, podobice in fotografije, razni drugi okraski in nastavki iz kovine, lesa itd., sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti.
V zalogi so tudi:
Stoletna pratika dvajsetega stoletja. (Dr. Gregorij Pečjak.) Mehko vezana K i-3o, pol platno K 1 -8o, pol usnje K 2-—.
Slovenska kuharica. (Magdal. Bleiueis.) Mehko vezana K 3' — , platno K 3'6o.
Roža Jelodvorska. (Spisi Krištof Smida.) Mehko vezana 60 h, pol platno 80 h.
Lurški čudeži. (Francoski spisal Henrik l.aser. Poslovenil Frančišek Marešič. — Vezano v pol platno K 2"—.
Odgovori na ugovore proti sveti veri; iz francoskega prevel A. M. Uroš. 60 h, kart. 80 h.
Kratek poduk o sv. zakonu. (Janez Zabukovec.) Stane 70 h.
sar Katoliška Bukvama v Ljubljani
ppipopoča:
Kos, dr. Franc, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1. 501—800). Izdala „Leo-nova družba". K 8-—.
Manzoni, Zaročenca. Milanska povest iz sedemnajstega stoletja. K 2"—.
Sienkie\vicz-Podravski, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe, K 3*—, vezano K 4'8o.
Sienkie\vicz-Podravski, Križarji. Zgodov. roman v štirih delih. 2 zvezka K 5'2o.
Wolf-Pleteršn i k, Slovensko - nemški slovar. Dva zrezka vezana K 29'—.
Najnovejše (1904J :
A n d r e e s Neuer allgemeiner und osterreichisch-ungariseher Handatlas in 126 Haupt- u. 131 Neben-karten nebst vollstiindigem alphabetischem Namen-verzeichnis (Scobel) vezano K 45'—.
Kdor pozna novejše izdaje Andree-jevega atlanta, se pač ne more načuditi krasnim, razločno tiskanim zemljevidom, njih skrajni preciznosti in vestni sigurnosti. Popolno alfabetično kazalo vseh v zeljevidih nahajajočih se imen pokaže iskalcu prvi hip določeni predmet. Nova izdaja nam toliko bolj ustreza, ker avstrijsko monarhijo in nje pokrajine prav nadrobno precizira in upošteva vsa najnovejša geografična dejstva.
De Wa a 1, Mgr. Dr. Anton, Papst Pius X. Ein Lebens-bild des heiligen Vaters. Mit einem Riickblick auf die letzten Tage Leo XIII. (Titelbild Pius X. und 137 Abbildungen im Text.) vezano K 4 80. Fah, dr. Anton, Geschichte der bildenden Kiinste. Zweite Auflage. Mit einem Titelbilde, 36 Tafeln und 940 Abbildungen im Texte. XX -f- 785 strani vezano K 30-—.
H e rde rs Konversations-Lexikon. Dritte Auflage Reich illustriert durch Textabbildungen, Tafeln und Karten. II. zvezek sega do besede Eldorado, vezan K 15.—.
—	Edini večji leksik, pisan s katoliškega stališča, bo obsegal osem vezanih zvezkov po K t 5'—.
Kirsch-Luksch, Geschichte d. katholisehen Kirche. Herausgegeben von der „Oesterreichischen Leo - Ge-sellschaft" in Wien. Mit circa 50 Tafelbildern und tiber 800 Abbildungen im Text. Izšlo bo 20—25 sc-šitkor z nekako tritedenskim presledkom. Sešitek obsega dve do tri pole in 2 prilogi ter stane i K 1-20.
—	H koncu dela se izdajo izvirne platnice.
Izbrana in Jako bogata zaloga knjig vsake vrste slovstva, jm-sehno pa liturgičnili, kakor so: Missale Komamim, Missae pro
def., llreviarium Komanum, Ilorae Diurnac, liitnale e te. nogoslovnil književnost: Pridige, legende, knjige za premišlje-varije in spodbudno življenje.. — Molitvenikov največja izbera.
Spisi za mladino.
Cerkvene skladbe.
Tu se izvršujejo najtočnejc vsa naročila na časopise, avstrijske in inozemske.
gor Katoliška Bukvama v Lijubljani.
l^tiiuirii odgovorni ,urednik: Dr. lgacol| Žitalk.
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.