Ml <кМ
КдшшапкпБо^с
Uprava Klagenlurt, Poetlacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) теаебпо г dostavo aa dom KM 1,— (vključno KJU 0,20 za donadalce) / Odjavo oaročb# . .	tega liflta za prihodnji meseo aprejme uprava eamo piameno In le do 25. tekočega meseca / Oglaal RM 0,06 ta milimeter atolpee
it«v. 22.
Krainburg, 20. marca 1943.
Zakaj je zaigrala Jugoslavija шјо asodo
,_______Razpior z belyrajskioi politikom - Hculcmelieni sirali pred IVeniiiio je bil polilitni nagib
t— Belgrad, 19. marca. V daljšem razgo-i ! voru, ki ga je imel nedavno-nemški časni-;; I kar z nekim srbskim politikom bivše Jugo-i j el&vije, je bilo razmotrivano med drugim tudi vprašanje psiholoških momentov, ka-j terih pojasnilo naj vodi do razumevanja nekoliko čudne ugotovitve, zakaj sc opa-■ žate od obstoja Srbije v politično interesi-: r^nih krogih srbskega naroda napram po-' litiki Reicha naravnost na nezaupanje meječa opreznost in zadržanost, ki še sedaj ' nista popolnoma zginile; Srbski politik je \ sicer priznal, da je bil srbski narod po za-pednih silah tekom zgodovine več kot enkrat razočaran in izigran za tuje koristi, izjavil je pa, da ima kljub temu več simpatij do drugih narodov kot do nemškega in sicer ne oziraje se na stare tradicije do Rusije -n s tem zvezanimi političnimi razvoji, ne glede tudi na na zahodu šolano srbsko vodilno plast in s tem, olajšano nasprotnikovo agitacijo, predvsem iz razloga, ker je Nemčija kot neposredna mejaSica ali vsaj neposredna velesila veliko bolj nevarna politični koncepciji srbstva kot pa tolj daleč bivajoči veliki narodi. Celo če se ne dvomi o poštenosti od nemške strani podanih obljub ali ponudcnih garancij, se skriva vendar v kakem srčnem kotu vsakega srbskega politika skrb, da bi lahko izrabila Nemčija tekom poznejšega razvoja svoje politične dlje, v ЦоИког ji je to koristno in potrebno, na račun državne ne-
odvisnosti ali gospodarske in siceršnje svobode gibanja srbskega naroda.
To izjavo belgrajskega politika je treba ~ravno v tem trenutku globlje osvetliti, namreč v trenutku, ko Anglija in njeni vojni zavezniki, v prvi vrsti Sovjetska unija, z naravnost neprekosljivo lahkomiselnostjo ne glfedajo več na dane obljube in načelne izjave in s tem brez pomisleka zgubljajo zaupanje, ki so ga doslej zahtevali za sebe in svoje obljube. Zadosti dolg je seznam izdajstva Anglije drugih narodov, še večje pa je število besedolomstev. Da se samo ! dotaknemo angleških grehov iz najbližje preteklosti, naj navedemo od prve svetovne vojne dalje Arabce, caristično Rusijo in Italijo, v povojni dobi Egipet in Indijo, neposredno pred sedanjo vojno in tekom voj-ne Grfeko, Romunijo, Finsko in Poljsko: sa-; mo primeri, pri katerih se je pokazala v j največji luči politična brezvestnost Angli-; je. Najbolj groteskno je pa vsekakor rav-1 nanje s Poljsko, katero je naščuvala Angli-t ja v vojno zoper Nemčijo in, ko je to dosegla, jo hladnokrvno pustila na cedilu, sedaj jo je pa bije v vsakem slučaju tudi po vojni prodala skupnemu zavezniku in »prijatelju«, Sovjetski uniji kot okrnjeno žrtev.
Kakšna pa so na drugi strani temeljne zadržanje in dejanja Nemčije napram malim narodom? Ni nam treba posegati nazaj v dobo, ko je nemška romantika sploh še le zbudila narodno zavest številnih na-
rodov. Ali se niso tiskali prvi litvanski časopisi in knjige v Konigabergu, prve knjige v bolgarskem jeziku pa v Leipzigu? Ali ni bila Nemčija tista, ki je obnovila Poljsko novembra 1916. зкцрпо s svojim av-stro-ogrskim zaveznikom? Nihče drug kot Felix Dahn je bil, ki se je leta 1883. v polemičnem spisu »Kopje za Romunijo« zavzel za to, da se prepusti neomajna oblast Romuniji nad izlivom Donave, ravnotako kot so bili nemški knezi, ki so zagotovili v Grčiji, Bolgariji in Romuniji narodni obstoj in državno svobodo in samostojnost. Ravnotako je bila tudi Nemčija, ki je dva-inpolmilijonskemu slovaškemu narodu šele •dala državno samostojnost in s tem jasno izrazila načelo narodne osebnosti. Ravnotako so bile dane razvojne možnosti Hrvatom in v zadnjem času tudi baltskim narodom kljub vojni in posebno neugodnim razmeram, kot jih v prejšnjih državnih zvezah, katerim so pripadali, nikdar niso imeli. To vse so končno vendarle neovrgljivi dokazi odločne volje Nemčije, da zagotovi najmanjšemu narodu naše celine, v okviru novega evropskega reda, svobodo in razvojno možnost, ki ju sme upravičeno zahtevati. Na eni strani so torej obljube in fraze, kot one garancijske izjave Anglije ali že naravnost pravljična atlantska kar-^ ta od strani ^zaveznikov, na drugi strani pa i vJfcdav uresničitev načela svobodne pravice fNfldaljevanJe na 2, etrani.i
Sdiwerter za Seppa Dletridia
Berlin, 19. maica. FUhr^ je podelil -Obergruppenfiihrerju in Generalu Wa£-fen-ff Seppu Dietrich u, poveljniku -Panzer-Grenadier-Division »Leibstan-darte Iflj Adolf Hitler«, das Eichenlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Krauzes in mu je poslal sledečo brzojavko; »Z ozirom na Vaše vedno izkazano junaštvo Vam podelim kot 26. vojaku nemške oborožene sile das Eichenlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreu-zes«.
Uspešni nočni letalec
Major Philipp je izvojeval svojo 200. do 203. zračno zmago Berlin, 19. marca. Major Hans Philipp, imetnik odlikovanja Eichenlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa) je izvojeval v sredo v silnih zračnih bojih južno od Ilmenskega jezera s štirimi zaporednimi odstreli svojo 200. do 203. zračno zmago in stoji s tem na čelu uspešnih nemških lovskih letalcev.
Majorju Philippu je bilo usojeno, da je javil ta ponosni uspeh na svoj 26. rojstni dan, kakor je že pred enim letoni na svoj 25. rojstni dan dosegel 100. zračno zmago. Današnje štiri zračne zmage je izvojeval Major Philipp pri enem samem poletu, kakor je tudi prejšnji dan odstrelili pet let-" tekom 13 minut.
Angllla irlvnje de GauHa
' Stockholm, 19. marca. Eden izmed naj bolj gorečih zagovornikov de Gaulla, londonski list »Observer«, zavzema stališče do memoranduma de Gaulla, kakršnega je po siki tudi angleški vladi. List označuje ta memorandum za politični manever v boju za oblast, katerega je napravil de Gaullr samo za to, da se postavi pred ameriškim ini^angleSkim narodom v ugodnejšo luč. De Gaulle se rad ponaša demokratično, v svojem pokrfttu pa vlada izrazito npdemokra-
Dnei/no dosežemo določene сИје
116 soi,eiskili oklopn^akov v enem dnem nnlienlli
Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. marca objavilo;
Na celokupnem bojnem odseku med Harkovom in severozapadno od Kurska napadajo divizije vojske in Waffen-^f proti vzhodu. Dasi se nasprotnik srdito brani in dasi so terenske prilike težavne, dosežejo naše čete dnevno cilje, ki so si jih postavile, vržejo Sovjete iz njihovih vedno novih položajev in jim skupno z zračnim orožjem prizadenejo najtežje zgube.
Sovražne sile, ki so obkoljene jugovzhodno od Harkova, so do majhnih ostan-kof uničene. Rešilni poskusi Sovjetov so se krvavo izjalovili.
Južno od Orla so Sovjeti včeraj znova napadli na široki fronti z močnimi silami pehote in oklopnjakov. V več Valih posku-šeni napadi so se zrušili z visokimi zgubami ob neomajnem odporu naših čet, ki jih je
zračno orožje odlično podpiralo. V teh bojih je bilo uničenih 116 sovjetskih oklopnjakov.
Tudi južno od Ilmenskega jezera se je sovražnik zopet zaman zaganjal v naše položaje.
Pri krajevnih bojih na tunezijski fronti so nemške in italjjanske čete pripeljale ujetnike. Močni napadi sovražne pehote proti'južnotunezijski fronti so bili odbiti ob visokih sovražnikovih zgubah. Zračno orožje je z močnimi silami poseglo v obrambne boje.
Nemški lovci so nad Sredozemljem sestrelili pet sovražnih letal, med njimi štiri torpedna letala.
Major Philipp, Gruppenkommandeur v nekem oddelku lovcev, je včeraj po štirih odstrelih izvojeval svojo 203. zračno zmago.


ШШШ
Protiletalsko topništvov T u n e 7 i j i
^VK.'Avinaiam: Krieesteriohtur Sel team, Sch., M J;
3.
Jasna fronla na Gorenjskem
Boj na Vzhodu se prikazuje zopet tako* kakor ga nemški narod in svet sploh ni poznal v drugačni obliki in kakršen se mu je zdel umeven sam ob sebi: iniciativa je zopet popolnoma v rokah nemškega vodstva, in nemške čete so fronto bistveno utrdila. Na nekaterih mestih, pred vsem v pomembnejših odsekih med Harkovom in Kurskom cel6 že zopet gibčno napadajo« To se pove, kakor da bi bilo nekaj sama ob sebi razumljivega, besede pa ne morejo \ izraziti storitev, ki so zapopadene v teh stavkih.
Nemško politično in vojaško vodstvo se ni plašilo, ko je nastopila reakcija na Vzhodu, povedati resnico o položaju. V tem se pač sploh razlikuje nemško poročanje od onega naših sovražnikov, da prizna naravnost resnico o zmagah in porazih. Da pa pri nas le redko govorimo o reakcijah, ni morda znak, da moramo vendar kaj prikrivati, ampak le dokaz, da'izvojuje nemška oborožena sila one zmage, ki bi si jih drugi le preradi pripisali samim sebi.
V ostalem pa Fiihrerju tudi niti treba ni# da bi utajil resnico in slepil nemški narod. Vsak izmed nas ve natanko, da boj, ki se vodi na obeh straneh z žilavostjo, ki so jo doslej komaj poznali, ni sprehod, in da so reakcije neizogibne. Je pa velikanska razlika v tem. ali sc ta umik odvija še daleč na sovražnikovi zemlji, še veliko sto kilometrov oddaljeno od nemške vzhodne meje, kakor je to slučaj pri boljševikih, ki vzlic skrajšanju nemške fronte pozimi še da-IckO niso v posesti onih di-agocenih pokrajin, katerih pridobitev je bila pravi vzrok napada, zlasti na jugu. Kdor si pogleda zemljevid in preudari daljave glede njihove pomembnosti za vojaka na pohodu, se ne bo več dal slepiti in ne bo več smatral, da je dosega državnega glavnega mesta le še delo nekaj dni. Kdor misli drugače, seveda ne more zahtevati, da se ga vzame zaree.
Na Gorenjskem je gotovo veliko ljudi, ki promatrajo položaj na Vzhodu tako, kakor smo ga mi prestavljali; kot resnega, a vendar pozitivnega za Nemčijo in naše zaveznike. Kako je nemški narod odgovoril na reakcije zime, je med tem postalo znano, in Gorenjska se ne bo odtegnila zapovedi časa. Prepričani smo o tem, da se noben pametno misleč človek ne udaja utvaram glede dolžnosti, ki jih mora prevzeti. 2e večkrat smo poudarili, da je podelitev preklicljivega državljanstva zveza-nk ne le s pravicami, ampak v isti meri tudi z dolžnostmi. To je nekaj samo ob sebi razumljivega, in odveč je, zgubljati o tem še besede. Delovno dolžnost na primer prevzamejo danes Gorenjci kot d r ž a v 1 j a-n i. Uživajo torej s tem polne pravice, ki jih dajemo tudi nemškim državljanom, in niso izvzeti iz socialnih olajšav in zaščite, ki jih imajo oni. če bi mi bili boljševiki, bi drugače postopali. Stalin navadno ne izdaja nobenih zakonov. V obljubljenem »ra-'u kmetov, delavcev in vojakov« zganjajo ' 'udi iz določenega okrožja kot divjo čre-lo, delo se mora opraviti, in kdor se zgrudi od lakote ali mraza, lahko samo še pri-Sakuje kot edino milost, da ga komisar ustreli v tilnik. Dela pri prekopih in cestah, ki so jih izvršili že dolgo pred vojno iz strategičnih ozirov. so stala življenji mi-Mjonov ljudi. Nihče naj si ne domišlja, da Je to danes postalo drugače.
Ce bi se Gorenjska le nekaj tednov, taco nekako »za informacijo«, seznanila z Tietodami boljševizma, bi prebivalstvo do aznih stvari zavzelo gotovo drugačno stališče kot stori včasih še danes.
Jasno nam je, da nasprotnik, ki je ne-oč smatral Balkan za najvažnejši most 'ojne proti Reichu, svoje igre še ni opustil. Vojaških sil, kakor znano, v to nima na razpolago, kajti navsezadnje se tolpe v gorah ne morejo označiti kot vojaška sila. Zato poekufta ж vsemi aredstvi, vasvneti м
stran 2. — Stev. 23.
K A B AWANKEN BOTE
Sobota, 20. marca 1943.
hrbtom nemške fronte četniSko vojno, za katero so pripravljeni oni elementi, ki se niso hoteli рШоИ podre^ti trdnemu redu. Komunistični drugovi'torej, ki,store vse za denar In svobodno ropanje ter moren je. Delajo se vodnike iti na svoj način poneumnijo ljudstvo. Motijo delo podviga, ki pač končno pride prav v prvi vrsti Gorenjcem sa-mini, če poteka po načrtu. Tega si seveda ne sme nihče domišljati, da se bo Nemčija kedaj zopet odrekla tej pranemški deželi, ker mali, po inozemstvu plačani kliki ni po godu, da mi stojimo tukaj. G o r e n j -ska je nemška in bo za vse čase ostala nemška. Besed »Hitler« ali »Stalin* ni razumeti morda tako, da bi si prebivalstvo poljubno lahko izvolilo svojega gospodarja. Kdor hoče imeti drugega FUhrerja kot Adolfa Hitlerja, ta pač nima na Gorenjskem nič več iskati, kajti tukaj bodo vso bodočnost prebivali le ljudje, ki se tudi nedvoumno priznavajo za Nemčijo! V ostalem pa v Evropi sploh ne bo izbire, ali bo vladal boljševizem ali nacionalsocia-lizem. Narodi celine stoje danes enodušno za FUhrerjem Adolfom Hitlerjem. Najboljši od skoraj vseh narodov se bojujejo na Vzhodu za boljšo Evropo. Ona peščica, ki se je zapisala anarhiji, se samo osmeši in postaja gnusna ter bo, v kolikor bi nam poskušala postati nevarna, iztrebljena.
Da zahteva vojna vso našo moč, je pri izmeri te gigantične borbe samo ob sebi razumljivo. Zmotno je pa, če kdo misli, da bo za našim hrbtom lahko neopaženo uganjal svojo izdajalsko igro. Od nikogar nismo zahtevali, naj postane v kratkem času goreč nacionalsocialist. To pač ne gre tako naglo, in kdor od danes na jutri menja svoj svetovni nazor, ni vedno najboljši, in če v resnici pošteno misli, potrebuje še dolgo časa, da bo postal pravi nacionalsocialist. Zgolj dar za NSV ali zimsko pomoč v to še ne zadostuje. Kar pa lahko že danes zahtevamo, je izpoved za Velikonemški Reich. Dve leti je imel Gorenjec priložnost, da se seznani z voljo Nemčije. Kaj je bilo storjeno vzlic ogromnim naporom vojne, se ne da primerjati z pridobitvami v 20 letih po svetovni vojni. Razume se, da bo tudi po vojni začelo delo podviga, kakršnega Gorenjska v teku svoje zgodovine še ni poznala. Takrat je pa odločitev že padla tako v velikem kakor v malem! Kdor v vojni noče sodelovati in misli, zapeljan po goljufivi sovražni agitaciji, da lahko čaka na to, kar bi po njegovem mnenju še utegnilo priti, se v miru ne . bo sončil v svitu zmage. Naj nihče ne računa na našo pozabljivost, da ne bo hudo razočaran.
Izbira pa Gorenjcu v ostalem ne more biti težka. Kdo bo zmagovalec v tej vojni, je izven vsakega dvoma. Stalin bi rad po zgodovinskem zgledu svetu prikazal Fotem-kinove vasi. To je njegova zasebna zabava in verjamejo mu to njegovi še bolj neumni komplici. Nemec si je tako svest zmage, da moskovske pravljice ne morejo nanj vplivati. In vendar ne smatra vojne za lahko stvar, ravno tako pa tudine ravnanja onih, ki mu hočejo preprečiti pridobitev zmage.
Vemo, da je le del prebivalstva na Gorenjskem, ki mu je potrebno to pojasnilo. Nočemo pa predvajati dvoumne igre. Kdor danes poskuša ubirati srednjo pot, je v nevarnosti, da ga bodo slej ali prej šteli med naše nasprotnike. In to doslej za nikogar ni bilo dobro. V interesu vsakega posameznika govorimo popolnoma odkrito. Naj se nihče nikoli ne izgovarja, da ne bi bil vedel, kako mu je ravnati.
Tisti pa — in teh ni malo — ki se danes s poštenim srcem priznavajo k nam in ki na svoji strani izpolnjujejo svojo dolžnost, bodo nekoč z nami deležni sadov te zmage.	Fnedtich Hoistmaaa.
Zakal je zaigrala Jngoslavita SVOJO usodo
(Nadaljevanje s 1 etranl.) do življenja vsakega naroda v okviru celokupne celinske ureditve po Nemčiji.
Da se povrnemo zopet k izjavi uvodoma omenjena srbskega politika: Srbija se nima zahvaliti za svojo tragično usodo nemški, temveč poleg angleško-ameriške, svoji lastni krivdi. Ta Srb ne more in ni mogel navesti nobenega primera, da ne bi bila popolnoma izpolnila Nemčija belgrajaki vladi danih obljub. Če je Reich leta 1941. garantiral princu Pavlu In njegovi zadnji vladi Dragiše Cvetkoviča povečanje državnega ozemlja In povečanje politične moči, je bilo to ugodnost za srbsko, odnosno jugoslovansko državo, kot se ne bo gotovo« nikdar več nudila belgrajskim politikom.
Pridobitev prostora pri Bielgorodn
Obkoljena skupina sovjetskih sli jugovzhodno od Harkova pred uničenjem
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. marca objavilo:
Jugovzhodno od Harkova obkoljene sovražne sile smo po zavrnitvi večkrat po-ekušenih izpadov stisnDi na najožji prostor, in bodo kmalu ugonobljene.
V	prostoru pri Bjelgorodu je prodrl naš napad dalje proti vzhodu. Močne sovražnikove nasprotne napade smo odbili in pri tem sestrelili 66 oklopnjakov. Odredi bojnih letal so z uničujočim učinkom napadli umikajoče se sovjetske kolone in sovražnikova ojačenja, ki so hitela na fronto.
V	težkih bojih ob Ilmenskem jezeru so dosegle naše čete včeraj zopet nov uepeh v obrambi. Sovjeti so se ves dan zaman zaletavali v nemško fronto. Utrpeli so težke krvave zgube in pred našimi položaji zgubili številne oklopnjake.
Na ostalih odsekih vzhodne fronte je prišlo le do bojev krajevnega pomena.
Od južnega odseka timezijske fronte javljajo živahno obojestransko delovanje topništva.
Zračno orožje je na Sredozemskem morju potopilo neko trgovsko ladjo z 10.000
brt. Pri napadu na nek sovražni konvoj je zažgalo tri prevozne ladje.
Nekaj lahkih britanskih bombnikov je v včerajšnjih večernih urah ob slabi vidnosti napadlo nek kraj v Zahodni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo zgube. Eno sovražno letalo smo sestrelili.
Baltski mltropollt poziva na križarsko vojsko
»Vse sile proti boljševizmu«
Riga, 19. marca. V stolni cerkvi v Rigi Bta v nedeljo obhajala metropolit Litve, Letonske in Estonske ter škof v Rigi slovesno službo božjo. Na koncu je pozval metropolit pobožne, naj v tem boju proti boljševizmu brez pridržka služijo temu boju.
Tudi v mestu Kauen je centralni svet duhovništva izdal oklic na vse v General-bezirku Litauen živeče vernike mod Rusi in jih pozval, da vstopijo v vrste nenUiko oborožene sile ter se z orožjem v roki bojujejo proti boljševizmu.
¥ neomajni zi/estolii do Fiihrerja
Vlada protektorata je obhajala 15. marec - Hadia In Daluege sta govorila
Praga, 19. marca. O priliki četrte obletnice ustanovitve protektorata je državni predsednik dr. Emil Hacha sprejel v ponedeljek na Hradžanih v Pragi člane vlade avtonomnega protektorata.
Predsednik protektoratne vlade minister za pravosodje dr. Krejči jel ob tej priliki imel na državnega predsednika nagovor, v katerem je izrekel državnemu predsedniku zahvalo vlade protektorata in češkega naroda. Državni predsednik Hacha je т svojem odgovoru izjavil med drugim; »Pogled na razvoj evropskih dogodkov nas mora ravno danes, ko se spomnimo 15. marca 1939. leta, podkrepiti v tem, da Se dalje hodimo pot, po kateri smo takrat krenili. Naše misli veljajo na prvem mestu FUhrcrju , VelikonemSkoBa „ Reifha, Adolfu Hitlerju, ki ga znova zagotavljamo naše brezpogojne vdanosti in neomajne zvestobe.«
Nato je sprejel člane vlade Staatseeikre-t&r ^^-Gruppenfiihrer K. H. Frank.
Opoldne je sprejel der Stellvertretende Reichsprotektor ^f-Obergruppenfiihrer in Generaloberst der Polizei Daluege v prisotnosti Staatsekretarja ^^-Gruppenfiih-rerja K. H. Franka državnega predsednika dra. Hacho. Državni predsednik je imel pri tem nagovor na Stellvertretenden Reichsprotektor. V svojem odgovoru se je ObergruppenfUhrer zahvalil državnemu
predsedniku za izpoved brezpogojne vdanosti in neomajne zvestobe do FUhrerja.
»Inozemstvo«, je rekel Daluege dalje, »je moralo vzeti v vednost, da je češko prebivalstvo Češke in Moravske pod vašim vodstvom voljno, ko ogroža zločineki boljševizem celokupno evropsko kulturo, in s tem tudi ono Češke in Moravske, končnoveljav-no in v resnici spoznati resnost položaje in tudi voljno prevzeti nase začasne omejitve in žrtve. Češka in Moravska spadata na osnovi svoje tisočletne zgodovine k nemškemu Reichu in k Evropi. Nemška oroija so doslej odvračala od dežel češka In Moravske vsako neposredno učinkovanje vojne in tako v največji meri opravičila vašo, % bistrim pogledom v bodočnost storjeno politično odločitev z dne 15. marca 1030. тТај bo ravno današnji spominski dan za vsfiJcega Čeha ponovni opomin, da služi brez pridržka in z zadnjo žrtvijo Vaši politiki in politiki vaše vlade, češka narod ne bo 8 tem služil samo nemškemu Reichu in novemu boljšemu redu v Evropi, ampak tudi blaginji svoje lastne domovine.«
Der Stellvertretende Reichsprotektor je zaključil svoja izvajanja z zahvalo državnemu predsedniku in njegovi vladi za neumorno delo v službi za FUhrerja in Velikonemški Reich. H koncu je imel Stell-vertretender Reichsprotektor državnega predsednika in člana protektoratske vlade v gosteh.
\ prostoru Harkov-B jelgorod naprej
Sovražna skupina obkoljena - Ob Ilmenskem jezeru spodleteli poskušenl prodori
ške fronte, je poskušalo nedavno priti ш hitet fronte na Miusu. Ko so se bližal nekemu odseku reke, kjer bo gradili pod nadzorstvom posameznih nemških pionirjev postojanke, so poslaji boljševiki na saneh naprej v nemške častniške uniforme preoblečene rdeče armiste. Ko so nemški pionirji pozdravili dozdevne nemške častnike, jih je voznik sani zahrbtno postrelili e strojno pištolo.
Tekom dvodnevnega boja zoper po Številu In orožju močnejš^a sovražnika so opazovali nemški branilci neke dalje južno ob reki ležeče vasi na sosednji višini 30 vojakov, ki so bili oblečaA v nemške pri-kriValne obleke. Odposlana je bila močnejša poizvedovalna četa, da pride v stik s temi močmi In ugotovi njihovo identiteto. Ko se je bližala poizvedovahm četa, je pomig-Dil eden izmed mož v nemških prikrivalnih oblekah, najbrže častnik, našim vojakom, da pridejo bliže in so jim klicali. »Ne streljajte tovariši!« V razdalji 30 metrov se je pa hipoma obrnil in sovjetsko poveljeval. Nemška poizvedovalna četa je bila na mah obstreljevana Iz zavarovanih postojank ш strojničnim ognjem. Naši vojaki, ki so bili oboroženi samo s karabinkami, so se takoj vrgli na tla in ao n& srečo prišli v mrtvi kot. Pri tem so ustrelili dozdevnega nemškega častnika.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. marca objavilo:
V	prostoru Harkov-Bjelgorod in sever-nozahodno od Kurska je naš napad pridobil še dalje prostora. Jugovzhodno od Harkova je bila obkoljena neka skupina sovražnih sil. Močni nasprotnf napadi Sov-jetov zahodno od Bjelgoroda so spodleteli
V	bojnem odseku ob Ilmenskem jezeru je včeraj sovražnik z uporabo močnih sil poskušal prodreti skozi nemške položaje. Napade smo razbili z učinkovitim ognjem vseh obrambnih orožij, deloma v srditih bojih od moža do moža.
Sovjeti so včeraj zgubili 56 letal. Od teh so štiri sestrelili slovaški lovci. Štiri lastna letala se niso vrnila.
Na severnoafriški fronti Je potekel dan mimo.
Posamezna sovražna letala so včeraj preletela zapadnonemško ozemlje, ne da bi odvrgla bombe.
V	pretekli noči so težka nemška bojna letala uspešno napadla znamenito britansko oskrbovalno luko In pomorsko oporišče Grimsby.
Zahrbten sovjetski natlii vojskovanja
Berlin, 19. marca. Okoli 400 razpršenih pripadnikov med tem uničenega 7. sovjetskega gardnega konjiškega zbora, ki so vdrli na jugu vzhodne fronte v ozadje nem-
FUhrer Je podelil odlikovanje Elchenlaub zum Rltterkreuz dea Elsernen Kreuzes (hrastov Ust k vitežkemu krlicu železnega križa) Generalfeldmarechallu Erichu pL Man ste l-nu, vrhovnemu poveljniku neke skupine vojske, ki je morala vzdržati glavni naval sovjetske zimske ofenzive 1942/43, kot 209., In poveljniku pehotne divizije »GroBdeutschland« Generalleutnantu Walterju HOrnleinu kot 213. vojaku nemške oborožene sile.
FUhrer je podelil Majorju Karlu Lang«' see ju In Oberleutnantu Theodorju Nor d-mannu, skupinskemu poveljniku v nskem odredu strmoglavnlh letal, d as Elchenlaub zum Rltterkreuz des Elsemea Kreuzes.
FUhrerJe podelil profesorju Wllhelmu K r e I-su kot enemu Izmed največjih nemških stavbenikov sedanjosti ob njegovi 70-letnlcl rojstva, dne 17. marca, AdlerschUd dea Deuts^n Relches.
FUhrer Je po predlofn vrhovnega poveljnika
vojne mornarice GroQadmlrala DOnltza podelil odlikovanje Rltterkreuz dea Elaemen Kreuzes (vitežki križec železnega križa) Kapit&nleut-nantu Erichu WUrdemannu. Kot poveljnik neke podmornice je Kapltftnleutnant Erich WUrdemann doslej potopil 17 sovražnih trgovskih ladij z 90.961 brt In neko drugo torpe-dlral.
V	soboto se je od glavnega kolodvora ▼ Krakovu zopet odpeljal transport poljskih la ukrajinskih delovnih moči v Reich. Bil je to transport posebne vrste: namreč dvatlsoči la ž njimi se je odpeljal milijonski delavec, ki se je Iz te stransko dežele Reicha javil na delo v NemiSljl. To je dalo povod Generalgou-vemerju Relchsmlnistru dr. Franku, da se j# osebno poslovil od delavcev. Zahvalil se jo pol}« skim In ukrajinskim delovnim močem za nji« hovo prostovoljno odločitev k delovni alužbU
Japonski mlnletrskl predsednik To Jo se je vmll v ponedeljek s svojega večdnevnega po« tovanja na Kitajsko zopet nazaj na Japonsko. Dne 12. marca je odšel iz Tokia, da vrne obisk predsedniku narodne Kitajske Vangčingvaju in da se posvetuje z vodilnimi osebnostmi nangklDftke vlade o ukrepih skupnega vojsko« vanja zoper Anglijo In Ameriko.
OgMkl državni upravnik pl. Horthy je ustanovil »red svete krone«, ki ga bodo podeljevali Inozemskim državljanom, ki so si stekli zasluge za Ogrsko.
Bolgarski minister sa železnice Radoelavov
je poudaril v svojem govoru, da je bil v časih, ko 80 vse velesile In sosedi tlačili Bolgarijo, njen edini prijatelj nemški narod, sedanji zvesti vojni tovariš. Nemčija je pomagala Bolgariji, da Je dosegla zedlnjenje kot svoj narodni Ideal, Anglija je pa nasprotno bila večni sovražnik Bolgarije.
PamJk »EnipreB of Ćamađa*, ki ga je potopila neka Italijanska podmornica, Je spadal k šestim prekooceansklm pamlkom Istega razreda, od katerega so štirje že potopljeni. In slew so to »EmpreQ of Britain« (42,000 brt), »Бтргев of Јармк, >Kmprea of Australia« In sedaj »ESmipreQ of Canada«.
Odkar je bila pred dvema letoma uvedena v Severni Ameriki vojaška dolžnost. Je bilo 11.780 primerov, v katerih so se prizadeti poskušali odtegniti vojaški službeni dolžnosti.
V	Spodnji z|>omlcl se je v torek mlnlštrakl predsednik Churchill protlvll predlogu, da M Imenoval skupnega vrhovnega poveljnika treh delov oborožene sile v Veliki Britaniji.
Svarilni klic pred trgovsko močjo VSA
»Amerikanci imajo vse prednosti na področju civilnega zračnega prometa«
Ženeva, 19. marca. Izredno veliki strah, ki ga imajo že nekaj časa Angleži, da jih bodo prekosili gospodarsko čvrsti jankeji tudi pri organizaciji bodočega evropskega zračnega prometa, se izraža znova v nekem govoru, ki ga je Imel glavni ravnatelj Bri-tisch Oversea Alrwaysa, W. I. Runciman, v zavodu za prevozništvo v Bristolu.
Kakor poročajo »Times«, je izjavil, da obstoji trenutno, kar se tiče zračnega prometa, »čudna mešanica razširjenja In omejitve«. Na eni strani poskušajo Amerikanci vse, da bi razširili svoj zračni promet. »Poslali so celo eno tono jagod na ledu v Afriko pod pretvezo, da so namenjene ameriškemu vojaku«. Na drugi strani pa je Anglija z ozirom na potrebo prevoznega prostora za vojaštvo primorana, da na vseh koncih in krajih omeji svoj civilni zračni promet. Če v Angliji ne bodo pazili, bodo Amerikanci na koncu vojne imeli na področju zračnega prometa vse prednosti, Angleži pa vse neugodnosti, Češ da bodo imeli Amerikanci takrat ne samo potrebne stroje, ampak tudi še denar.
Da 80 severnoameriške Zedinjene države na najboljši poti, da nastopijo dediščino po britanskem imperiju tudi na področju civilne zračne plovbe, se je menda zdaj le začelo svitati tudi merodajnim ljudem britanske civilne zračne plovbe. Svarila gospoda Runcimana, ki Jih ni moči napak razumeti, pa ne bodo mogla ničesar spremeniti na dejstvu, da bo Roosevelt vztrajno naprej tiral svojo politiko po svetovnem gospostvu — na stroške britanskega imperija.
VwW# Or«*) N8.^nv«flH «W OimktnI Units 5»%. "ywhg - V«tajulthtii Ot. Esđ HrfHis (Is, VthrAdun — Hispudirihltlltri Priedildi Honisiiiia. -« Z^UMll (M AaMtttsUfta Nr. t lUdf.
Sobota, tO. ПШГО« 1948.
Umrli so za nas тше
Misli ]i spomlnskemn dnevu na junake dne 13. marca
v nedeljo se spominja ves nemški narod Snje vojne in vseh onih bojevnikov, ki so se priklonimo pred njihovo žrtvijo. Ski narod se nahaja že od avgusta ki mu jo hočejo oropati njegovi ne-rijo končne urejene razmere, prepre-stvi moči in intrige. Kot še nikoli,
varno liriti do tega nepremakljivega cilja, srcih pa žari misel, da se izkažemo vredne
Fronta in domovina tvorita v t&j vojni neločljivo celoto, enoto, ob katere železnem in odločnem zadržanju se bodo razbili vsi načrti naših nasprotnikov. Vojak, ki stoji pred sovražnikom, ve, da stoji za njim domovina, ki zna ceniti žrtev, Iti jo dnevno doprinaša, in domovina samo želi, da posnema požrtvovalnost in vdanost bojujoče se čete.
Na ta spominski dan za junake mislimo, prav posebno na hrabre junake, ki se borijo na vseh frontah tega velikanskega boja za Nemčijo in katerih mnogi so za njo že dali svoje življenje. S svojo smrtjo so dajali vzgled svojemu narodu in so s svojo žrtve-no smrtjo dokazali, da jim je eno najvišje: Nemčija.
Bil je čas — od tega je že več let —, ko je veliko tisočev dobrih Nemcev, ki so zgubili v zadnji svetovni vojni očeta, sina, brata, zaročenca, bilo sprtih z usodo. Domnevali so, da je bila zastonj žrtev, ki so jo doprinesli, ker se je Reich zrušil in bil obsojen na nemoč. Niso bili najslabši, ki -80 tako mislili, toda kaj drugega niso mogli misliti, ker niso videli iz noči in tmine no-benega izhoda, dokler ni prišel Adolf Hitler in jim povrnil to, kar so zgubili in sedaj zopet našli: vero v novo in močno Neničijo, v Nemčijo časti in svobode, v Nemčijo, ki bo častila in spoštovala žrtev, ki sta jo doprinesla dva milijona padlih junakov svetovne vojne. Tako je zadobila ^smrt teh nemških mož svoj globlji smisel kot žrtvena pot mrtvih 9. novembra 1923. in vseh onih* ki so jim sledili, dokler ni bila ustvarjena, nova Nemčija, za katero so se borili in bojevali. Zmaga Hakenkreuza je bila obenem opravičilo njihove žrtve. Iz njihovih grobov je zrasla nemška nacija, njihova smrt je bilo seme in naš nemški narod od »danes« je postal močni sad njihove smrti. Tako je dal Adolf Hitler njihovi smrti smisel. Njegovo delo, njegov boj, katerega je začel kot nepozrian poddesetnik iz svetovne vojne nekoč zoper svet sovraštva, laži in obrekovanja, je zaključil vrzel, ki jo je nekoč zadalo izdajstvo.
Samo šest in pol let se je laljko veselila miru Nemčija, ki jo je ustvaril Fiihrer. Iste moči, da deloma isti možje so bili, ki so
Imejitelji „zlate*
Spisal Kari Springenschmid
Cestar Njegovega Veličanstva kralja Petra kraljevine Jugoslavije, Jurij Sulevi-nac, sicer gotovo priden in zvest človek, je popolnoma pozabil oni znameniti torek po Veliki noči 1941. na svojo cesto in je sedel e hrbtom naslonjen na stafo češnjo ob cestnem križišču za Laškim, ali Tiiffer, kot pravijo Nemci z železnimi grabi jami daleč od sebe moleč in neprestano motril predse.
Tam kjer se cesta dviga iz doline, so morali priti, Nemci. Crešnja, čeprav najstarejša ob njegovi cesti je imela prav v svojem vrhu, kamor pride sonce, razcveteno vejo polno cvetov. Vsi popki na veji pa še niso bili razcveteni. Vendar je opazil, da se bodo tudi zadnji, nekoliko obotavljujoči ee, razcveli.
Cestar je poznal drevo ravnotako dobro kot ljudi na cesti. Toda čudil se je vendar, da so bili stara češnja in vsa drevesa, travniki, njive taki kot vedno, čeprav so se te dni na svetu izvršili tako velikanski dogodki in je bilo vse v tepielju spremenjeno. »Tu zopet vidimo«, je premišljeval cestat, »da je ljubi Bog s svojo pomladjo dobršen del nad ljudmi.«
Pot iz Laškega v dolino je široka. »Mor-
Nemci niti ne vedo«, je pomislil cestar, »da bivajo za gorami tudi ljudje, ki jih pričakujejo?«
»Pač, Nemci vedo vse! Nemci so možakarji!« In ko se je spominjal preteklih ča-Bov, je na glas spregovoril nemške besede, Ici so тџ ostale še v spominu iz časa, ko je Jjil avstrijski vojak. »Pozor!« je zavpil pred-
svojih mrtvih vojakov sedanje in prej-padli v boju za boljšo Nemčijo. Spoštljivo ki so jo doprinesli za nas vse. Nem-leta 1914. v boju za svojo svobodo, izprosni sovražniki. Cilj, da se ustva-čujejo naši nasprotniki z vsemi sred-smo danes odločeni, da si prizade-Pred nami sveti vzgled milijonov, v naših junaštva padlih borcev za novo Evropo.
dvignili orožje zoper Nemčijo, da onemogočijo njen zopetni dvig, katerih sovražni cilj je bil: Nemčija, kateri so tokrat napovedali vojno, je pa postala drugačna, Reich, katereg i premagati z metodami od nekdaj, je brezupna in ničeva smelost. Te Nemčije ni moči ugonobiti niti od zunaj, niti od znotraj, ona ve, da mora s to vsiljeno vojno izpolnjenje svetovnozgodovinsko nalogo: zagotoviti Nemčiji za vedno mir in ustvariti v zvestem tovarištvu s svojimi zavezniki nov red.
Sedaj traja tri in pol leta ta vojna, ki nam je prinesla na vseh frontah uspehe, katerih velikost si šele prav predstavljamo, če pomislimo na to, da še ni več kot osem let preteklo, odkar je bila 16. marca 1935. uvedena splošna vojna dolžnost in so bili s tem razbiti vojaški okovi.versajskega dik-tata. Pravi nemški vojaški duh se je zopet tisočero obnesel, vojaštvo, letalstvo in vojna mornarica so dosegli v plemenitem tekmovanju uspehe, ki so v vojni zgodovini edinstveni in so dokazali vsemu svetu, da so našle najboljše vrednote nemškega moškega zvanja v našem narodu in v njegovi obo-
,	Die ewigeWa
pri častnem templju v Miinchnu.
roženi sili vzgojo, ki označuje duh požrtvovalnosti. Такб se lahko bojuje samo narod, ki je spoznal globoki smisel tega boja, ki ve/ da se ta boj mora zmagoslavno končati. Tako časti ta narod tudi v ponosnem žalovanju svoje junake, ki so Šli v smrt radi bodočnosti Velike Nemčije, kot izvrševalci narodovega hotenja. Gotovo ne bo dobila nazaj žena in mati svojega najdražjega, ki ga je zgubila, toda v tej vojni ima ponosno za-

■•••4?' •'SV-.ТЛ' --'i ' ' '^'

%%%*% :



Chemnitz. Spomenik v vojnem ujetn i S tvuumrlii
ee in »Desno glej!« in »Pomeri — streljaj!«
Da, to so bili časi!
Po tej cesti je šel nekoč, kot mlad novak, 8 črnim kovčegom v roki. Na pokrov mu je naslikal slikar Petrinac z belimi pokončnimi črkami: Jurij Sulevinac, c. in kr. peš-polk št. 87!«
Kako lepi časi so bili v vojašnici v Cilli J® bil kot poddesetnik čez leto dni na velikih cesarskih vajah, in potem, ko je šel z drugo zvezdo podčastnika v vojno!
Stara kočarica Anna ga je srečala in se mu zasmejala od daleč z vsemi prazninami v zobovju.
»O, Jurij«, je rekla zlohotno, ti si že snel s sVoje, kape kralja?«' In s tresočimi prsti je kazala ono mesto njegove črne čepice, kjer je bil sedaj samo še prazen prostor, kjer je sicer imel kralj svoj grb.
Cestar je samo prikimal, ne da bi jo pogledal. Sedaj ima važnejšo nalogo, kot da se kratkočasi s staro Anno.
»Pa tudi veš, kaj boš dejal potem na svojo čepico?«, je trdovratno spraševala starka.
Cestar je samo skomignil. Niti glave ni dvignil. Starka ga ni zanimala.
Vprašala je v tretjič in je jggno udarila z nogami ob tla: »Cestar vendar mora imeti na čepki kralja, ker sicer niti ne ve, za koga je na cesti!«
Sedaj je zinil: »Pride nek višji!«
Starka je prestrašena odprla oči: »Nek višji?«, je hripavo zavpila, »morda več kot kralj?« in od razburjenja se ji je tresla brada.
»Več kot kralj«, je rekel z gotovostjo cestar.
Stara je zmajala z glavo. Višji kot kralj, kdo naj bi to verjel! Toda cestar je bil tako ponosen, da se z njim sploh ni moglo govoriti. Ta' vendar nikdar nima zadosti na svoji čepici!
Na glas je zaklela in odhlamudrala po cesti.
Sedaj je bil zopet ves zatopljen v svoje misli. Da, v Volavcu, to je bil največji trenutek celega njegovega življenja: Bataljon je nastopil na trgu male karpatske vasi in nato je zavpil nadporočnik, bataljonski pribočnik, s sonomim glasom njegovo ime. Zavpil j6 glasno, da so morali vsi ljudje na trgu slišati. Gotovo je bilo tisoč ljudi, ki je to slišalo, ne vpoštevaje one, ki so stali po ulicah ali gledali z oken:
»Podčastnik Jurij Sulevinac!«
Stopil je naprej, pest je zdrsela po puškinem jermenu, nategnila kopito, leva na hlačnem šivu, pogled naprej, mlad, postaven c. in kr. podčastnik.
Potem je pristopil k njemu bataljonski poveljnik, star major s široko brazgotino prek obraza. Nikdar ne bo pozabil tega trenutka. Pribočnik mu je podal svetinjo, major jo je prijel in mu pripel »zlato« na prsi.
Stal je kot iz železa -vlit in se ni ganil, pa naj bi se mu zgodilo karkoli. Major bi ga bil ravnotako lahko ustrelil, ne bi bil niti trenil z očesom. V tem trenutku sploh ni vedel, da je še živ. Vse se mif je zdelo tako neresnično, kot sanje. Sedaj je major odstopil in stal je sam na trgu. Strogo po-yeljujoč je zapovedal major izkazanje časti in se je kot prvi z roko dotaknil čepice. In ®®đaj ga pozdravljajo vsi, njega, mladega podčastnika Jurija Sulevinaca in on je stal
C he ( večna straža)
Bild: Archiv; Klische: NS-Gauverlag.
vest, da jo časti vsa nacija in ji v njeni boli stoji ob strani. In tudi ve, da hi bila smrt njenega moža ali siha zastonj, temveč da je bil položen s tem življenjem osnovni kamen za zgradbo Nemčije bodočnosti.	i
Vsa nemška nacija je združena kot en mož, prežeta ene volje, da si pribori zmago. In ta zavest naše moči na zunaj in znotraj je najboljši porok za srečen izid tega boja. Žrtve pa, ki jih zahteva, nosi narod, ki jih je vreden.
Ranlenlšhl znak za po zračnih napadili ranjene civilne osebe
Berlin, 19. 3.
Fiihrer je dolo-All v znuk hrabrega zadržanja o(>lo-kupnega prebivalstva pri zračnih napadih v domovlnn-skem vojnem ozemlju, da se podeljuje ran j,'.
nlSkl znak za poškodbe In ni-njenoNt, ki nastaneta vsied posledic sovražnih napadov,
vsem nemškim možem In ženam In otrokom po . , nii^ellh kot veljajo za vojake, ki se bojujejo v pravem vojnem ozemlju.
Diplom..o^tlker C KRONFUSS
Klagenfurf, Bahnhohtra^e 15
Wi ouf waltew faden VormiHag g«sdi<esfcn '
in ni zapopadel, da se je vse to vršilo samo zato, ker je s svojo patruljo zasačil kopo kozakov, skočil na njihove konje in tako obkolil rusko stotnijo in pripeljal par malo-
vrednih topov k svojim.
*
Vse, kar se je nato zgodilo v njegovem л življenju ni bilo nič, prav nič napram tec mu velikemu trenutku na vaškem trgu Vo-lavca. Da, bilo je pravzaprav tako, da je bilo vse njegovo življenje pžarjeno s tem dogodkom.
Kajti vse, kar se je potem zgodilo, ko je prišel iz velike vojne zopet domov in so Srbi začeli vladati, je bilo vse majhno in revno.
Pogledal se je.. čevlji so bili stari in shojeni. Cestar potrebuje dobre čevlje. Toda Srbi so mu dali samo ta par. Ce bi jih spredaj ne bil zvezal z žico, bi hodil bos,, on, cestar Njegovega Kravljevskega Veličanstva! Hlače, dobre, stare, lodnaste hlače, ki so imele še dolgi zeleni štajerski trak, so bile nemški izdelek. Toda suknjič, katerega je krpala stara Majca! Majca z leti ni ločila barv. To se je opazilo na tem suk« njiču: modro, rdeče, zeleno je bil zakrpan^ Sramota za kralja, ki je imel takega cestarja !
Prišel je mimo debeli trgovec Rabič. Zelo se mu je mudilo ta dan, se razume. Noge so se mu kar zapletale. •
»O, Jurij«, je zavpil in obstal pred cestarjem, »sedaj pridejo Nempi« in v razburjenosti se mu je še bolj pordečil njegov zabuhli obraz.
j(Dalje prihodnjič.)]
Selte i. — Nr. 28.
KARAWANREN BOTE
Samstag, 20. Магж 1948.
Klaie Fronten in Oberkrmn
Der Kampt Un Oiten hal vrladsr )«nes Cestoht trhalten, das dam deutsche Volk und die Welt vor Beginn dlesei Winter# gar nleht anders kannte und vrle man et schon als •elbstvefitindllch hlnnahm: Die Initiative llegt wleder vollstindlg In der Hand der ideutichen FQhrung und die deutschen Trup-pen haben' die Front Im wesentllchen ge-iestlgt. An elnlgen Stellen, vor allem an den bedeutendsten Abichnltten zwischen Char-kow und Kursk, beflndeir sle slch sogar •chon wleder In zQglgem Angrlif. Das lagt •ich so selbstverstindllch dahln und die Worte vermOgen nlcht die Lelstungen -wtederzugeben, die slch hlnter dlesen SAtzen yerbergen.
Die deutsche polltlsche und mlllttrlsche rah rung hat, als fittckschlige Im Osten eln-getreten waren, slch nlcht gescheut, die Wahrhelt fiber die Lage zu sagen. Darin unterscheidet slch ]a aberhaupt die deutsche Berichterstattung von der unserer Felnde, daB lie dl^ Wahrhelt fiber Siege und Niederlagen unverblfimt zugibt. DaB von Kackschiigen bel uns nur selten gesprochen wird, 1st nun nlcht eln Zeichen daittr, daB wir doch etwas zu verhelmllchen haben, sondern nur der Beweis, daB die deutsche Wehrmacht die Siege erringt, die slch die anderen allzu game zuschreiben mdchten.
Im Ubrigen hat es der Ffihfer auch gar nlcht nOtig, durch Vertuschung der Wahrhelt dem deutschen Volke Sand in die Augen zu streuen. Jeder von uns welB zu genau, daB eln Kampf, der aui belden Selten mlt bisher kaum gekannter zahigkelt geffihrt v/lrd, nlcht eln Spaziergang 1st, und daB Rackschiage unausblelblich sind. Aber es ist eln Unterschled, ob slch dleser Rfickzug noch welt In feindlichem Cebiet abwlckelt, noch viele hundert Kllqmeter von der deutschen Ostgrenze entiernt, oder ob slch dleser Vorgang Im Lande selbst absplelt, wie em bel den Bolschewlsten der Fall Imt, die trotz der deutschen Frontver-kOrzung Im Winter noch' lange nlcht wleder die wertvollen Gebiete besitzen, deren Er-rlngung der elgentliche Grund des Angriifs vor allem im SQden war. Wer slch einmal die Karte ansieht und die Entfernungen in Ihter Bedeutung ifir den marschierenden Sol-daten abwAgt, wird slch nlcht mehr blenden lassen und die Errelchung der Relchshaupt-stadt aim das Werk elnlger Tage betrachten. Wer anders denkt, kann allerdings kelnen Anmpruch mehr darauf erheben, ernst ge-nommen zu werden.
• Es glbt In Oberkrain gewlB sehr viele Menschen, die die Lage im Osten so betrachten, ^e wir sle immer dargestellt haben: Ernst, aber dennoch posltiv ffir Deutschland und seine Verbfindeten. Wie das deutsche Volk auf die RfickschUge des Winters ge-antwortet hat, 1st Inzwlschen bekannt ge-. worden, und Oberkrain wird sieh nlcht dem Gebot der Stunde entzlehen. Wir sind sicher, dsB slch kein vernfinftig denkender Mensch Iltusionen machen wird fiber die Pflichten, die er zu fibernehmen hat. Wir haben schon dem 6(teren betont, daB die Verlelhung der deutschen Staatsbargerschaft auf Widerrul nicht' nur mit Rechten, sondern ebensosehr mlt Pflichten verbunden ist. Das let selbst-verstttndllch und weitere Worte w4ren fiber-flttsslg. Die Arbeitspfllcht zum Beisplel fibernehmen heute die Oberkralner als Staatsbfirger. Sle genieBen also da-durch die vollen Rechte, die wir auch den dtutschen Arbeitern gewfthren, und sie warden von den sozialen Erleichterungen und dem Schutz, den wir Ihnen angedeihen lassen, nlcht ausgenommen. Wir wfirden, wenn wir Bolschewlsten wSren, anders ver-lahren sein. Stalin pllegt keine Gesetze zu erlassen. Im gelobten „Paradies der Bauern, Arbeiter und Soldaten* werden die Menschen aus einem bestimmten Umkreis wie elne Wilde Herde zusammengetrieben, elne Arbeit 1st zu verrlchten und wer vor Hunger und Kftlte zusammenbrlcht, kann als einzige Gnade hftchstens den GenickschuD des Kom-'missars erwartbn. Die Kanal- und StraBen-bauten, die schon lange vor dem Krlege aus strategischen ErwSgungen durchgeffihrt cordon sind# kosteten Mlllionen. Menschen das Leben. Man soil slch nlcht elnbilden, daB das heute anders geworden 1st.
Wenn Oberkrain nur einige Woohen, ge-wisSermaBen „tur Information", mlt den Methoden dem Bolschewismus bekannt ge-niacht wfirde, so st&nde die Bevfllkerung ge-wifl anderm zu manchen Dlngen als zuweilen noch heute.	. ,
Es 1st uns klar, daB der Gegner, der den Balkan einmal als wichtigste Brficke ffir den Krleg gegen d^i Reich betrachtete# teln Spiel noch nlcht aufgegebeh hat, Mllltarlsche KrSfte mtehen Ihm dazu bekanntlich nlcht zur Verffigung, denn man kann die Banden in den Bergen schlleBllch nicht aim mllltarlsche Macht bezelchnen. Er versucht des-helb mlt alien Mltteln, elnen Klelnkrleg Im Rficken der deutschen Front zu entfesswn, zu dem slch jene Elemente verstehen, die sich niemals einer lesten Ordnung zu ffigen gewillti mind. Kommunistlsche Gesellen also, die ffir Geld und freies Rauben und Mor-den alles tun. Sie splelen sich als „Anffih-rer" auf und verdummen auf ihre Welse das Volk, Sle stOren die Aufbauarbeit, die la schlleBllch In erster Llnie den Oberkrainern selbst zugute kommt, wenn sle planmamg verWuft. Nun dad mlch allerdlngm nlemand elnbilden, daB Deutschland jemalm wleder auf dieses urdeutsche Land verzichten wfirde, well es elner klelnen, vom Ausland gedJngten Clique nicht paBt, daB wir hier Stehtn. Oberkrain Imt deutmch und wird ffir alle Zelten deutmch blelben. Das Wort „Hitler" oder „Stalin ist nicht etwa so aufzufassen. daB es nun tn B#U#b#n d#r Bevfilkerung llegt, mlch Ihren
Herrn zu wfthlen. Wer elnen anderen FOhrer haben will als Adolf Hitler, hat In Oberkrain eben nicht: mehr zu suqhen, denn hier werden in aller Zukunft nur Menschen wohnen, die sich auch eindeutig zu Deutschland bekenneni Im tlbrigen wird es in Europa aberhaupt keine Wahl geben, ob der Bolschewismus oder der Nationalsozlalismus regiert. Die VAlker des Kontinents stehen heute ein-mOtig hinter dem Fahrer Adolf Hitler. Die besten fast aller Nationen k&mpien im Osten fflr eln besseres Europe- Die wenigen, die ■ich der Anarchie versehrieben haben, geben slch selbst der LScherlichkeit und dem Abscheu preis und werden, soweit sie uns gefahrlloh zu werden versuchen, ausge-rottet.
DaB der Krieg unsere ganze Kraft in An-spruch nimmt, ist bei den AusmaBen dieses gigantischen Ringens selbstverstfindlich. Es 1st aber ein Irrtum zu glauben, hinter unse-rem ROcken kOnne man nun unbeobachtet sein eigenes verraterisches Spiel treiben. Wir haben von niemandem verlangt, daB er in kurzer Zeit ein glQhender Nationalsozia-list werden soil. Das geht nun mal nlcht so schhell, und wer von heute auf morgen seine Weltanschauung wechselt, ist nicht immer der beste, falls er es wirkllch ehrlich melnt, braucht er noch lange Zeit, ujjn An wlrklicher Nationalsozlalist zu werden. Die Spende fflr die NSV oder das Winterhilfs-werk allein genUgt dazu nicht. Was wir aber schon heute verlangen, das ist das Bekennt-nil zum GroBdeutschen Reich. Zwei Jahre lang hatte der Oberkralner Gelegenheit, sich mit dem Wollen Deutschlands vertraut zu machen. Was trotz den gewaltigen Anstren-gungen des Krieges geleistet worden ist, kann mit den Errungenschaften in den 20 Jahren nach dem Weltkrieg gar nicht ver-glichen werden. DaB nach dem Krieg eine
Aufbauarbeit beglnnen wird, die Oberkrain im Laufe seiner Geschichte noch nicht gekannt hat, lit selbit-Verstandiich. Dann aber 1st die Entscheidung im Grofien wie im Kleinen bereits gefalleni Wer im Krlege nicht mitzuarbeiten gewillt 1st und glaubt, verleitet durch die trttgerische feindllche Agitation, abwarten zu mQssen, was seiner Meinung nach vlel|eicht noch kommen kčnnte, soli im Frieden sich nicht im Glanze des Sieges sonnen. Man soil nicht auf unsere VergeBHchkeit rechnen, das kčnnte eine grobe Enttfiuschung werden.
Die Wahl kann dem Oberkralner im tlbrigen nicht schwer werden. Wer aus diescm Krlege als Sieger hervorqeht, steht auAer jedem Zweifel. Stalin liebt es nun einmal nach geschichtlichem Vorbild, der Welt Po-temkinsche Dćrfer vorzumachen. Das ist sein PrivatvergnUgen und das zu glauben - 1st Sache seiner noch dUmmeren Komplicen. Der Deutsche 1st des Sieges viel zu gewlB, als dal) er sich durch die M&rchen aus Mos-kau beeinflussen lleGe. Und trotzdem nimmt er die Sache des Krieges nlcht zu leicht, aber auch nicht das Gebaren ]ener, die Ihn an der Erringung des Sieges hindern wollen, selbst wenn sle nicht seine Gegner an der Front sind.
Wir wissen, daB es nur ein Tell der Be-vOlkerung Oberkrains ist, der dleser Klar-stellung bedurfte Wir wollen aber keln zweideutiges Spiel vorfQhren. Wer heute versucht, elnen Mittelweg elnzuschlagen, l&uit Gefahr, frUher oder sp&ter zu unseren Gegnern gezihlt zu yrerden. Und das 1st bisher noch keinem gut bekommen. Im Inter-esse des elnzelnen selbst reden wir dlese ofiene Sprache. Es soli nlemand jemals sagen кбппеп, er habe nicht gewuBt, wie er slch zu verhalten gehabt habe.
Diejenigen aber, die slch heute ehrlichen Herzens zu uns bekennen und zu ihrem Telle ihre Pfllcht erfflllen — und Ihrer sind nicht wenige — werden dereinst mlt uns zusammen die FrQchte dieses Sieges ernten kOnnen.
Frledrlch Horstmann.
Im weiteren Angriff nach Osten
Zwlsdien Charkow unfl nordwestlidi Kursk - Trotz erbltterter Gegenwehr taglldi die gestediten Ziele erreidit - 116 Sowjetpanzer verniđitet
Aa« dem FShrerhauptquartier, 18. Mini. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im gesamten Kampfabsdmitt'	Char-
kow und nordwestlidi Kursk sind die Divisio-nen des Heeres and der Waffen^ff im Angriff nadi Osten. Trotz erbltterter Gegenwehr und schwierigen Gelandeverhaltnissen erreidien unsere Truppen tSglidi dig gestedcten Angriffs-ziele, werfen die Sowjets aus ihren immer neu gezogenen Stellungen und fGgen ihnen zusammen mlt der Luftwaffe die sohwersten Ver-luste zu.
Die sQdSetlldi Charkow eingeadiloesenen feind-lidien KrSfte sind bis auf geringe Reste veroiditet. EqtMtiversadie der Sowjeta sdieiterten blutig.
S&dlidi Orel griffen die Sowjets gestera emeut anf breiter Front mil staiken Infanterie- und Panierkriften an. Die In mchreren Wellen vorge-tragenen Angriffe bradien am nnersdiDtterlidhen Widerstand unserer Truppen. die von der Luftwaffe hervorragend nnterstQttt wurden, unter hohen Ver-lusten zusammen. In dlesen Kampfen wurden 116 Sowjetpanzer veraidittL
Audi sOdlidi des llmensees tannte der Gegner wieder vergeblidi gegen unsere Stellungen an,
Bei ortlidien Kampfen an der tuneslsdien Front brachten deutsdie und italienlsdie Truppen Gefan-gene ein. Starke feindllche Infanterieangrlffe gegen die sQdtuneslsche Front wurden unter hohen Ver-lusten ffir den Gegner abgewiesen. Die Luftwaffe
griff mlt starken RrXften in die AbwehrkSmpfe ein.
Deutsche JSgtr schossen Uker dem Mlttelmeer-raum fOnf felndlldie Flugzeuge darunter vier Tor-pedoflugaeuge, #b.\
Major Phllipp, Gmppenkommandeur In eInem Jagdgesdiwader, «rrang am gestrlgen Tage nach vIer AbschOssen selnen 203. Luftsleg.
Wudiernde Kommunistensaat In England
Genf,' 19. MSri. Sontittg fandcn In g»ni England wieder einmal kommanistisdie Majsenkund-gebungen statt, die j;r66te unter ihnen auf dem Londoner Trafalgar Square yie die „Times" be-richtet, habe man auf diesen Veranstaltungen Spruchbander und Plakate gesehen, auf denen die Kommunisten eine Invasion nadi Weiteuropa torderten. Der President der SUdwalliser Berg-arbeitergewerksdiatten habe in seiner Ansprache erfelart, England« Bergarbeiter betrachten itdi als die altesten VerbUndeten der Sowjetarmee. Nicht nur die ^wjeu gebrauchten zu ihrer Entlastung eine zweite Front, sie sei auch dringend fUr die Sicherheit des britischen Volke: nStig. »Daily Herald" schreibt. m den StraCen London: sei eine rie:ige bohchewtstische Werbung betrieben ■ worden. Fahrbare Buchladen h'atten Бифег und Flugsdiriften dargeboten, die den EnglSindern al: Leitfadea zum Marxi:mu: dienen sollten. In Ge-diditform sei man fiir die Schaffung einer zweiten Front eingetreten.
Was will Sir Douglas in der Turkei?
Mutmaltungen Uber britisdie Wunsdipiane - Besprediungen in Ankara
rd, Berlin, 19. Marz, (Eivenbeilcht.) Die ma£-gebenđcn MUnner des tiirklsaien S taste; habcn in der jUngsten Zeit mehrfach da* Wort ergriffcn, um vor aller Welt ihre Politik zu erlantem. deren Z*e& und Ziel es ist, die Tlirkei durdi elne st'lkte Neu-tralitat abseits der grofien Entscheidungen dieses Krieges za hal ten.
Ein groBer Teil der weltpolitlsdien Bedeatong der , Tflrkei ist in der Tatsadie begrQndet. daB sii dordi dcn Besitz der Dardanellc: und des Bosporus elne der widitigsten Sdiliisselstellungen des Sceveikehrs in Hiinden hiilt. Seit dem unglUdilichen Ausgang des letaten Weltkrieges hab^n sidi ihre Staatsmilnner daher nnablassig bemiiht, die souverane Kontrolle fiber die Meerengen wieder zo eriangen. Das in Montren* ausgehandelte Statut krBnte diese Be-miihuogen. Die damale als gebannt angesehene Gefahr fremder, Einmlsdiung oder gar gewaltaamer Aggression gegen diese Lebensader der Tilrkei steht heute ledodi emeut 'm Vordergrunde det tiirkisdien Besorgnisse, seitdem es offenbar geworden ist, daB der Bolsdiewismus mit alien Mltteln den Zugang zum Mitteltneer erstrebt Zahlreidit Bewelse f8r diese Zielsetzung der sowjetisdien Expansion warden bereits an den Tag gebra6t Sie muBten fOr die Ttlfkel um so bedriidtenderes Gewidit eriangen, als audi entdedtt werden konnte, dafi England diesen Bestrebungen seines Verbundeten kelnen Einhalt ge-bieten, sondern sie im Gegentell sogar nntergtutzen wUrde.
Zwedc des Besudies Chardillls In Adana war es deshalb. nidit nor die tOrkisdi-englisdien Beziehun-gen Im Sinn* Londons durdi politisdie, militfirisdie and wlrtsdiaftlidie Verbindlldikeiten an aktlvieren, sondern audi das VerhSltnis der Tlirkei znt Sowjet-union abzutasten and es — |e nadi dem Befond — in sein Gesamtsplel einzubezieheu. Nodi 1st es das wohlWiW*# Gehstainic dw PipIoMtOi waldwm
Verlanf die Konfereni von Adana nahm and weldie Ergebnisse die langstOndigen Beratungrn seitigten Hieriiber Kombinationen anzustelleo, let jedodi fiir die Allgemeinheit sdion an? dem Grande mliSlg, well das vom tOrkisdien Staatsprisidenten verpfSn-dete Wort .'der strikten Neutralitit leden Zweifel hieran aussdilleBt.
Ober die engllsdien Pline unterriditeteo aber an-derseits mandie bemerkenswerte Informationen, die aus London and Kairo an die Presse gelangten. Darunter befindet sidi die Mitteihing, daB England seine Lleferungen an Panzem und sonstigem Kriegs-gerSt sowie an rollendem Material an die Tlirkei verstarkt hat. Beobaditer, deren Aossagen nidit ohne welteres nadigeprOft werden квппеп, wollen sogar wissen, dafi London Telle der Vorratsbestinde der im Orient stationierten' britisdien Armee In dieses Gesdiaft einbezogen hat daa zugleidi den Vorteil bietet, den TQrken sogenannte „Instruk-teure" aufdrilngen zn kSnnen, die die Aofgabe haben sollen. die tlirkisdie Wehrmadit mlt dem Gebraodi diesea Materials vertraut n madien.
Zu diesem Zweds wurde aogar eine officielle Mill-tannission nadi der Tlirkei entsandt, an deren Spitze Laftmarsdiall Sir Douglas eteht. Douglas hat in dcn letzten Tagen in Ankara zahlreidie Bespredinn-gen gepflogen, von denen ■ Reuter versidieh, daB ihnen „besondere Bedeutung" belimmessen seL Man habe liber strategisdie Fragen, Probleme der Boden-organisatlonen, der Einlagerung von Munition, Brennstoff und dergleldien verhandelt.
Den leicht erkennbaren britisdien WQnsdien aber steht die feste Mauer dei tiirkisdien Nentrtlltit eat-gegen, die alle Versudie (ie n Qbersteigen, bisher mit Erfolg abgewehrt hat. Denn die verantwortlidien Manner in Ankara wissen audi. daB ihre Politik die selbstverstandiidie Verpfliditung beinhaltet, ale pntar kcintB UmatW# Mit
Schweier Schlag gegen Anstralien
rd. Bern, 19. Mil*, ^igenberidit.) Den »alarmie-renden australisden GerQditen liber japanisdie Truppenkonzentrationen und die Aniage neuer Flug-stUtzpunkte rings um Aastrallen Isl «br rasdi eie erster sdiwerer Sdilag aas der Luft gegen den ffihf-ten Erdteil gefolgt. Ein starker Verband Upanlsdicr Kampfflugzeuge griff Port Darwin den groBen Plotten- und Flugstlitzputikt an der Nordkliste Australiens. mlt erheblldiei Wirkung aa. Dae allilrrte Haoptqnartier Im Slidwestpazlflk betlfferte die Zahl der angrelfenden Masdilnen am Dlenstag-morgen auf 49. Cber die angeriditeteo Sdiadtn aagte das australisdie Kommuniqui nidi (a.
In engem Zusaramenhang mlt den australlsdien Beflirditungen gegenlib<r den lapanisdien Sdiligem stand eine Anregung. die der australisdie Laftfabrt-minlstcr Drakeford letzt In Melbourne midite. Er forderte emeut, daB die AngebBrlgen der australlsdien Luftwaffe, die nodi tuBerhalb des Mwtter-landes kampfen. endgliltig aua den Geschwadera der RAF herausgezogefl und zu beionderen australlschen Verbanden zusammengefaBt werden mOBten. Die Befdrderungen in dlesen Verbilndf sollen onab-hingig von den Kommandostellen der RAF vorge-nommen werden. Die An egung wird wie es In eInem Beridit aus Melbourne helBf wihrsdielnlidi auf der gegenwSrtIg In London tagen den Luftwaffen-konferen: zur Spradie kommen
Um das Blld der Krlegslage Im paziflsdien Rsum etwas freundlldief darsnsfeifen bebauptete ein amt-lldier brltlsdier Spredier am Dienstag Ir N.'aiDelhi. die Indlsdie Wehrmadit set anf fast iwel MHHonen Mann angewadisen. Bei Kriegsende so fQote er hin-*0, werde Indlen „eine Mllltarmadit -rster Ordnung" sein. VIel Gewidit wird man dl »pen Stjrke-beteoerungen allerdlngm kaum kelniessen Чбппеп. die vermutlldi nur ein Gegcngewlcht gegen drn neueii lapanisdien VorstoB von Burma aus sdiaffen sollten.
Einstlmmiges Vertrauensvotum
Ankara, 19. Marz, Das neue Kabinett Sara-coglu stellte sidi am Mittwodi der groBen Na-tionalversammlung mlt einer vom Mlnisterpra-aldenten verlesenen Erklarung vor. Im auBen-politlschen Tell dleser ErklSrung bradite der MlnlsterprSsldent mm Ausdrudc, dafi die bis-herige Politik gute Ergebnlsse erbradit habe. Sie werde audi in Zukunft beibehalten werden. Zum SchluB der Sitzung erhielt das Kabinett Saracoglu das einstlmmige Vertrauensvotum des Hauses.
VersdiwOrnng gepen Nahas PasAa
tc, Sofia, 19. MKrz. Eine Nadirldit aus Kalro be-sagt die Sgyptiedien BehSrden hStten ein Komplott gegen MlnlsterprSsidenten Nahas Pasdia anfgedeckt, das von einer Gmppe longer Leute organieiert worden sei, FQnl Personen selen verbaftet worden. Aus AnlaB der SgvptisAen Verfassunssfeler hlelt der englandliSrljie Nahv Pasdia elne Rede Id der er seine Sympethte fSr die demokratlschen Mađltf-rnm Ausdrudi bradite und ihnen leine UnterstQtzung zusagte.
Iranlsdie Patrloten wehren slđi
Mailand, 19. Marz. Im Iran sind. wie „Gazzetta del Popolo" aus Erzeruoi beriditet, AufstSnde aus-gebrodien. Biwaffnete Abteilungen Iranlsdier Patrloten haben engllsdi-amerikanisAe Abteilungen ao-gegriffen und die telefonisdien Verbindungen zwjsdira Teheran und Tibris unterbunden. Zwlsdien den Be-eatzungstruppen und den Elngeboreiien von KaSererl kam es zn blutlgen ZusammenstSBen. Der iraaisdit Ministerprisldent hat strenge Preascweisungen erlassen. damit keine Nadiriditcn Uber die Zwisdien-fille bekannt werden.
Nanklng-Presse m Tofos BesnA
Nanking, 19. MltT. Daa Organ der diineaiadien Natlonalregierung ..Minkuo Jihpao' erkl&rt, daB Tojoa Besudi epodiemadiend Mr die dilnesisdi-)apa-nlsdien Beziebungen sei. und nnterstreldif. daB die ge meinsamen Anstrengnngen der Regiemng und der Bevdlkenmg, nnteratfltzt doreh die japanisdie Mit-wirkung die nationaldiineeUdie Regie rung instand setzten. innerhelb der wel knrzen Monate seit Kriegs-beginn ein festes Fundament fOr die Errlditnng einer Struktur wihrend der Kriegsieit n erriditen. Tojoe Besudi sei eln Zeichen fiir die gemelnsame Eot-sdilossenheit der belden Nationen zum Siege.
Deutsđi-ungarlsđier WarenaostaasA
Budapest, 19. Min. Der deutsdie tmd def ongt-risdie RegierungsaussdiuB fiir die Regelung der Wirt-sdiaftabeziehungen zwlsdien den belden Liindera haben unter Vorsiti des Gesandten Clodins und dea Gesandten von Nidtl eine gemelnsame Tagung ab-gehalten. in der eina Reihe von Abmadimigen ge troffen wurde. die der Erlelditerung des Waren-austausdiee zwlsdien iden belden Landera und der weiteren Intenaiviemng der gemeinsamen Ausnutzung der kriegswirtsdiaftlichen Produktionakreft dienen. Insbesondere wurden Vereinbarungen getroffen. wm slcherzustelleti daB die Durdifiihrung der Zahlungeu im Verredinungsverkehr in Zukunft besdileunigt wird.
Hypotheken belasten zt laasen Daraa iOrtU audi Adana nidita geSndert haben. zumal sicb aehr bald heransstellte, daB den Erklimngen Churdiilli naA Casablanca der reale Boden fehlt. In dlpiomatiadien Kreisen der .tiirkisdien Hauptstadt muBte immerhin der Umstand MlBtrauen erwedcen, daB Stalin kun nadi Caaablanca den Botsdiafter Maisky zu Eden adiidite mil dem Anslnaen, England negt fotnell und offiziell gewisse territoriale Mlndestfordenm^en des Kremla anerkennen, EJen hat diesm Verlaogtn entsprodiea and damlt ernent batitigt diB Englaad kelna Skrnpel mehr hat. die Sowiethilf« la iUmpf gegen die Adisenmldita mlt dei Aualiefemng ailar von dcn Bolschewlsten beanspraditen Gebiete zn be-zahlen. Grund genng fđr die Tlirkei, wadiaam and auf Jada Bvantulltit TOi^araltM ш мк
Solota, 20. marca 1915.
KARAWANREN BOTE
etran 5. — Štev.
Aus dem Hreiie Hraininini
St. Velt ВЛ der Sawe. (Pe ster večer čarovnij.) Znani čarovnjak E p e r y je predvajal pred polno zasedeno dvorano ljudskega doma 11. marca svoje čarovnije. Gledalci so pozorno sledili umetnosti in niso Ste-dlll s pritrjevanjem.
Httfleln. (Zborovanje članov.) Zadnjo nedeljo se je vrSllo v strankinem domu v HOfleinu splošno zborovanje članov. Govoril je Kreisstabaamtsleiter Pg, Bruno Padat-8 C h e r Iz Kralnburga. Dvorana je bila nabito polna. Istočasno s6 je vršil v prostoru za šolanje v strankinem domu apel BDM.
HUflHn. (Šolanja.) Nedavno se je vršilo v strankinem domu šolanje Zellen- In Block-frauenschaftsleiterlnnen Ortsgrupp H6fleln in Seeland pod vodstvom Kreisfrauenschaftsleite-rln Fischer iz Kralnburga.
St. Martin unter dem OroBgallenberg. (Poučno predavanje.) Te dni je nudilo predavanje Krelsschulungslelterja W. Lil* 11 n g a o »Večni Nemčiji« vsem poslušalcem poglobitev važnega znanja.
St. Martin unter dem OroBgallenberg. (Gozdni požar.) Pred kratkim je divjal zopet gozdni požar na Grmadi, nižjem vrhu GroBgallenberga. Požarna bramba in drugi pridni prebivalci so imeli polno dela, da so omejili veliki požar.
Zahvala KdF
B. Jj. Iz Kralnburga nag naproša жл objavo »ledcčdh vrstic:
NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freude« in njenemu Izredno pridnemu Sachwalterju moramo priznati za zadnji večer varleteja, dne 13. In 14. marca, vse priznanje in zahvalo, če se lahko med dnevom zaposleni rojaki zvečer
zabavajo in neizmerno nasmejijo, pomeni to nabrati veselja in moči za delo naslednjega dne.
V soboto in nedeljo je gostoval v dvorani KdF variete ABC. Dražestna Lilian Graf je v verzih napovedala, je plesala In pela svojo točko, katero smo sicer že videli ob Donavi s samo ob sebi razumljivo gracioznostjo In nežnih nog. Veselo je poslušati mojstra M1 s c h-k e j a in pomeni za pfanista doživetje. Več o tem govoriti bi bilo odveč.
Brata H a r I e s sta začela s svojo atletsko igro. Videli smo krasne slike в povezano in prosto močjo izvedene z eksaktnostjo, ki je vsakogar zadlvila.
Perez in Ware, svetovnoznanl plesni par izredne elegance v krasnih kostumih. Veliko znanje in globoko občutje prednaša Rus fi U-mahov s svojo balalajko. Schubertova uspavanka In Chopinov valček in Se drugo se razlega kot angelski glasovi in harfa Eola skozi svečano tišino dvorane. Trije žonglerjl so pokazali s klobuki, kiji in palicami, kaj lahk4 doseže človeška spretnost in pridnost. Dražestna je mala hčerka v svojim obnašanjem. Zelo priden je bil tudi Kitajec Wang Hong Fang, ki Izvaja s svojimi pomagači najne-verjetnejše stvari in zdi se, kot da bi stvari zgubile svojo težo.
Nekaj novega In bajnega sta dve dldljl. Dolgo moramo paziti in gledati p redno gotovo vemo. da ena izmed obeh ni lutka, temveč živ človek. Najbolj komično in neverjetno pokve-čeno pade na tla kot štor, enkrat na nos, enkrat na čelo Itd., pa se ji nič ne zgodi Samo številno občinstvo se bučno smeji, da se razlega po vsej dvorani.
In za to smo hvaležni pridni Ortsgrupp! In njeni KdF.*
Aus dem Hreise Steln
Lukowlt®. (Kraxen in Lukowltz v Uradnem okrožju.) Po naredbl šefa civilne uprave g ta bili občini Lukowltz In Kraxen spojeni, v uradno okrožje Lukowltz. Radi tega je bila občinska plearna v Kraxen zaprta in prenesena v Lukowltz, kjer se upravljate obe obdlnl pod enim komisarjem. Prebivalcem občine Kraxen seveda to nI posebno ugajalo In BO se radi tega večkrat pritožili. Da so stvar kolikor toliko ugodno reši. Je odredil g, Land-rat tako, da se vsak teden enkrat vrie uradne ure za občino Kraxen v Kraxen.
Schwarzendorf. (Iskra zažgala gozd.) Pred dnevi Je radi Iskre Iz tovorne lokomotive lokomotive tovornega vlaka nastal v vasi Dobrava pri Schwarzendorfu majhen gozdni požar, katerega so vaščanl takoj pogasili.
Schwar7.endorf. (Nezgoda.) Pri tovarni SchUe v Schwarzendorfu zaposleni delavec Pranz Dornlk se je ponesrečil s tem, da mu je pri postavljanju mrežnega stebra padel na desno nogo okoli 400 kg težki železni del. Dor-nik Je ostal po nudeni prvi pomoči v domači oskrbi.
Uttal. (Večer H J za starše.) Nedavno se je vršil ,v nabltopolni dvorani KdF posrečen večer HJ ža starše. Pravljično Igro »Rumpel-stllzchen« so igrala mlada dekleta, potem je sledila teloyadna skupina dečkov, zabavna sodna scena, ki jo je dobro podala BDM, nadalje
dlo betretfenden Регмпеп nlcht zuin lireln der Meldepfllchtigen gehiiren. Bel Enterheidungen der Arbeltettmter Uber Antr&ge auf Zustim-raung tur Liisung des Arbelteverh&ltnlKses Bind die Merkmale, die fUr die Meldepfllcht, bzw. fUr die Betrelung von der Meldung maB-gebend Mnd, nlcht zugmnde zu legen.
vesela boksarska tekma HJ In dobro posnet krožek radloposlušalcev Iz športnega taborišča Landskron, Med odmori Je pel pevski zbor HJ mladinske in kflmtnerake pesmi. Ob koncu lepega večera je govoril BannfUhrer Partel-genosse Hu be r staršem o nalogah mladinske vzgoje v HJ.
№qii Radmanmilort
Badmannsdorf. (Zborovanje članov.) Ortsgruppe Radmannsdorf je Imela 11. t. m. ob obletnici zopetne združitve Ostmarke ж Relchom apel članov.
H'Jdmnnnftdorf. (Novi NSV.-W alter.) Na mali svečanosti je postavil Krelsamtslel-ter NSV, Miatschy, v treh Ortsgruppah Krelea Radmannsdorf nove Ortsamtsleiterje. To so; v Ortsgruppl Ratschach Pg. Robert K o C h, v Lengenfeldu Pg. E x n e r In v Orts-. gruppi Kronau H Ferjantsohltsch. Ti častni pomočniki so obljubili KreUamtslelterja-podavšl roko zvesto sodelovanj^.
ABIltig. (Napredovanje naitavljen-cev nemških državnih železnic.) Napredovali so: Relchsbahnlnspektor Alfred T o r k e r, postajni načelnik v St. Velt-Welch-seidorfu za Relchsbahnoberinspektorja; Relchs-bahnasslstent Markus Hafner, postajni načelnik v Kronauu za Relchsbahnsekret&rja; ' Reichsbahnasslstent Adolf O в b 11 d, prometni vodja Iz kolodvora Felstrltz-Wochelner See za RelchsbahnsekretHrja. Predstojnik Relchs-bshnbetrlebsamta Afillng, dipl. Ing. Josff Dul-tlngerje Izročil Imenovanim podelllne listine FUhrerJa, jim čestital In Jim Izročil čestitke predsednika ravnateljstva državnih železni« v Vlllachu.
Jotalna vojna"
Na moj poziv, da *se mi poSlJeJo predlogi pod značko »Totalna vojna«, sem sprejel mnogo dopisov. Mpd njimi je bilo mnogo pozitivnih predlogov, ki se obravnavajo. Prosim odpoSllJatelJe, naj ne računajo na kak odgovor, ker za to ni časa. Nekateri so Izrabili to priliko, da 80 ml anonimno pisali nestvarne la žaljive doplae. Anonimni pisci pUem so, kot vemo, strahopetni in dopisi »trahopetcev romajo v koš.
V splošnem je imel moj poziv pričakovani pozitivni odmev ip pozivam prebivalstvo, da ml pošilja še nadalje predloge in pobude z* mobilizacijo vseh moči.
R a I n e r, Gauleiter.
Spominski dan na junake v Iralnburgu
Sloveanoet na pokopališču Junakov
Dne 28. marca 194S ob 10. uri dopoldM M vrši na pokopališču v Kralnburgu spominek« svečanost na Junake. Poleg oddelkov vojske in službenih mest oborožene sUe ee slovesnosti udeleže vodilni uradniki oblasti In odposlanstva oddelkov stranke. Civilno prebivalstvo Ima prost dostop. Na to se prebivalstvo posebno opozarja, da se pokate tudi ob tej priliki ozka povezanost med narodom In oboroženo silo. Ml vsi, vojaki In civilne osebe, bonvo Izkazali ■ svojo udeležbo zahvalo padlim Junakom In spoštovanje heroičnih uspehov fronte.
Socialno zavarovanje in preprečenje nezgod na Gorenjskem
Na nekem delovnem zasedanju je govoril vodja Sozlalvesicherungrskasse (socialne zavarovalne blagajne) dir. Tropper BetriebsfUhrer-Jem, Betrlebsobmttnnern in Arbelteschutzwal-tern o novi ureditvi socialnega zavarovanja na Gorenjskem In prikazal bistveno zboljšanja pri zavarovalnih 'dajatvah napram dajatvam bivšega jugoslovanskega socialnega zavarovanja.
Dlpi. Ing. Hendrych je dal navodila, kako odstraniti Izvore nezgod v obratih. Na koncu Je Oauarbeitsechutzwalter Fichtner izvajal, da je socialno z&varovamje na Gorenjskem sedaj popolnoma izenačeno z onim v Altgauu KUmt-nu. Pozval je navzoče, naj sedaj še bolj kot kdaj prej uvažujejo vse ukrepe za delovno zaščito, da v bodoče ne bo šla v zgubo nobena delovna ur* po nezgodah, ki |)e lahko preprcr Čljo.
PončnI teCaj DAP
Da bi izobrazila za državni odbor za delovni študij lavežbane uslužbence, Je priredila Deutsche Arbeltefront enotedenski osnovni poučni tečaj des Reichsausschsuases fUr Arbelts-Btudlen (skrajš Refa = državnega odbora za delovni študij) z 28 udeleženci Iz gorenjskih obratov. V zvezi s tem je imel GauaueschuS te delovne skupnosti svoje tretje zasedanje. Uvodoma Je Gaufachabtellungswalter M a t-achek primerjal dosedanje mezdne skupine nelzenačenlh, priučenih In izučenih uslužbencev in bodoče stopnje V osmih skupinah, ki bodo končno omogočale, da dobi uslužbenec plačilo po svojem resničnem delu. Nasprotno a poprej je sedaj odvisno le od njega samega, da doseže višjo emzdno stopnjo. Tako Je tudi le mogoče dotlčnemu poverjeniku pravilno ustanoviti akorde. Oaul»erufswalter W u 11 e je podal poročilo o delovanju in o dopolnjenem staležu odbora. Omenil je tudi zboljševalne predloge, ki dohajajo obratom vedno pogosteje, V tem letu nameravajo ponoviti ta tečaj, strokovno usmeritev vseh udeležencev, nadaljevanje predavanj o povečanju proizvodnje, strokovno vzgojo In voditev obrata.
dm dirennpunki đc$
И žarišču dneva
Sđianlenster Im totalen Krieg
Izložbeno okno v totalni vojni
Zahlrelche Schapfenetcrauelagpn zeij^en bnmer noch Dekoratlonen, dlo mit den Im (knch&ft tatsachllch verk3,ufllchen Waren ntcht In Einklaag stehen. Der Preeeedienst des Elnzelhande4s prUft dieee Prage jetzt Im Zii-mammenhang mit den OeschaftMschlleBuDKen und Zueammenlegungen und w^st daraiif hln, daB In elner Zeit, in der alien bis auf das L«benanotwendlg:e zuguneten der Krlegswlrt-■Qhaft au« dem Bild der deutschen WLrtschaft iversohwlndet, erst recht die Schaufenster dee deutechen Elnzelhandels dicser Tatsacho Rechnung tragen mlissen. Sle mllssen wnhr-heitrngetreii den gegenwirtlgen Stand der Ver-MTKungslage und die augenblicklich« Uefer-f&hlgkeit def) Geschiiftes widerspli geln. Da-durch, daB dam Oftschiift Jetzt oft dan einzige In lelnem VerHorgungsbe.reich bletben wird, fallen auch Wettbewerbemotive und besondere Kepr&eentatlonswUnsche, die wombglich auf Kosten der Wahrheit die Schaufensterdekora-tlon beeinfluBsen, viiUig fort.
' Keln lelstnngsverlust dnrđi Unfall
Proizvodnja ne sme trpeti po nezgodaii
Meeer Tage begann die Deutsche Arlwits-front еЛпе neue UnfallverhUtungsaktion. Die Aktioo eteht unter dem Leitwort »Kelne Stunde Leistungsverlust durch Unfall«. Alle betrleblichen FUhrungekrftfte werden aufge-*nfen, elch noch mehr als Irfsher fUr die Ver-ktttnng von Unfttllen dnzusetasen. Aber auch J^»r einzclne Gefolgsmann wird aufgefordert, i^htzeltlg Gefohrenquellen aufzufinden, zu **>»lden und zu boseitigen. Betriebeelcherheit ••t kdne Spectalaufgobe, die, nur den Betriebs-'tthrer oder den Arbeitsschutzvvalter angeht, "onderit mine Gemeimschaftsarbeit, an der elch J®e<r beteillgen muB. Jeder Unfall bedcutet •*lnen Ausfall an ArWtmkraft, echwere Ртл-^ulctionsverluste sind e.ine erhtthte Belaetung K^^hen In jedem Jahr noch hunderte МНЦопеп von Arbeitstagen durch Unfdlle Mnd ihre Folgen verloren. Die Ver-meldung nur dne# ТеНел dles«r UnfiUle PrhUht die Produktlonskraft des deutsohcii Volkee, ynfallverhUtung und guter Arbeit*-Hcbutz erhalten also nlcht niir Oeeundhelt und Arbeltakraft des Ocfolgsmannes, eondem slnd auch be^onders kriegs^vlchtJg. Darum wird der Krfole der von den Bctrlebsgemelneoliaffen In den komnicnden Worhen der nfwen ITntallver-hUtunjrsaktion der DAK durchgefUhrten MaB-nahmen Im Krie^sIeUtungskampf 1942 48 uiltbewertet.
Arbeltswedisel und Meldepfliđit
Menjava delovnega mesta in zglasiina 4o^nost
Verotdnungr des GeneralbevolUn&chtlgten 'ttf den Arbtitseinsatz Uber die MeldepfUcht ^•»n M&nnem und Fi^uen filr Aufgaben der Kolchsverteldlgung bezweckt, zus&tzllch Kr&fte "If die Kriegswlrtschaft einzusetzen, Durch dleee Verordnung werden aber die vor Ihrem Krscheinen schon bcstandenen, den Arbelts-Flnsatz Im Kriege regelnden gesetzllchen Be-sthnmungen nlcht berUhrt. Einstellnng von Arbeltekrttften sowle Msung von Arbeltsver-haltnlaeen tot also, "\-on den gesetzUch test-gelegten Ausnahmen abgeseben, nach wle vor an die Zustimmung de* Arbeltsamtes ge-bunden, Auch kOnnen die Arbeltsftmter w-elter-hln nach den bestehenden Bcsttmmungen Diemtverpflichtungen fUr kriegswichtige Aufgaben aussprechen, und zwar auch dann, wenn
Rolf Len II a, .
VZAKONŽNJIM!
Humorlstlčen roman	18
Z& poklicno čast vseh pošteno mislečih avtorjev! Pravdal se bom, ali slišiš, Georg?«
Georg sliši in misli docela takisto.
*
Med tem je Viktorjeva vesela igra zagledala luč sveta.
Brigitte ne sliši in ne vidi nič od tega. Sama sebi bridko očita. Najraje bi jokala, toda kaj porečejo k temu ljudje, ki se hočejo zabavati.
Svojo premiero si je predstavljala {isto drugače.
Razmišlja o zadnjih dnevih. Saj je vendar pravočasno oddala notico v časopis ? To vendar ni mogoče, da bi on pri čitanju preskočil to notico? Saj vsak dan študira notice, in če ne on, pa Gregorius? In svoj igrokaz je moral vendar spoznati na prvi pogled? Iz tega je moral vendar sklepati, da je le ona, Brigitte, pripravila premiero, kdo pa drugi? Zakaj torej ni takoj odpotoval, da prisostvuje predstavi?
Ne najde nobenega odgovora.
Kako se je že veselila na presenečenje, kako bi se ji Viktor zahvaljeval, in ona bi ga potem samo pogledala s svetlimi očmi, in te oči bi naj povedale: Viktor, vendar te
f ljubim!
Tako pa je vee prišlo čieto drugače.
Kaj pa če je Viktor ne razume, in če ji ■^uti Gregorius dokaže poneverbo?
Spreleti jo nenaden strah in narašča liki titan, čisto tesno in vroče ji postaja, toda proč ne more in je ujeta med občinstvom.
Plavolasa dama na njeni levi jo ogleduje, ker sploh ne gleda na oder. Christina Мб1-ler sedi zraven Brigitte in' še Brigittini staršL Toda Brigitte in Christa se ne poznate.
Naposled zašije golno luči na Brigitto, pošastna vrata se odpirajo kakor sama od sebe, in bučno odobravanje napolni hišo.
Viktorjev igrokaz ima uspeh, velik uspeh!
Občinstvo hiti na hodnike, da kramlja in se sprehaja, ali da porabi kratek odmor med dejanji, da zaužije kakšne slaščice. Govore o predstavi.
»Kajne, da je igra prav mikavna ?€
»Milostiva, moje pričakovanje daleko prekaša.«
Kajne? Moj mož tudi tako pravi.«
Njen mož mora to že vedeti. Prej je bil kritik, ki so se ga najbolj bali, in tudi danes je še dobroplačan opazovalec umetnosti.
Brigitte se čuti osamljeno med vsemi temi sprehajajočimi se ljudmi.
*
Viktor in Gregorius se pojavita. Viktor pogleda na uro in ugotovi, da bosta lahko prisostvovala vsaj drugemu delu premiere. Z zagonom zmečeta svojo garderobo debeli, dobrodušni ženi, ki kakor volčjak sedi pri svojih klobukih in dežnikih ter premišljuje, kako da so ljudje, ki si ogledajo veselo igro sredi sredine.
Med tem sta oba čudaška zamudnika brez odloga hitela k železnim vratom, ki Jih poznajo le v tem poučeni in za katerimi ee pride do ravnateljeve pisarne
Toda Brigitte je zapazila Viktorja in mu stekla nasproti. Njene žalostne misli ao se hipoma razkadile.
Viktor strmi v svojo tajnico kot v kakšno prikazen z drugega sveta. Kaj dela tukaj? Torej Je le pravilna njegova domneva, da je ukradla igro? Neverjetno! Kar onemi.
Gregorius prične razgovor. »Kaj želite, gospodična?«
Za Brigitto je Gregorius le postranska figura. Ona vidi le Viktorja. NJega, ki stoji pred njo tako Eleganten v lepo prilegajo^ čem se fraku z belo petljo in pametnim obrazom.
»Gospod Holland, hotela sem vam vendar dokazati, da se lahko zanašate na mene, da vam ne kradem nobenih idej, da sem eni izmed vaših idej pripomogla do uspeha!« reče presrečna in pričakuje, da bi Viktorjev obraz sedaj zažarel od samega veselja in da ji bo najmanj hvaležno stisnil roko, če še ne več. Kajti ona ve, da je lahko zelo impulziven. To je najlepši trenutek njenega življenja.
Toda ne zgodi se nič takšnega.
»No in?« vpraša Viktor.
Viktor je tako presenečen, da trenutno niti ne presodi daljnosežnosti razodetja.
Ali je to ves odgovor na njeno priznanje 7 spreleti Brigitto nenaden strah.
»Ali veste, da ste e tem postali kaznivi?« pripomni Gregorius.
Kazniva? Obupana izjavi Brigitte, d» jo
hotela vendar najboljše. Saj vendar ni hotela ničesar zaslužiti. Hotela... Tu jo nekdo prekine.
Mlada dama v dragoceni večerni obleki stopa mimo Viktorja in noče verjeti svojim očem... to je vendar Viktor?
Christa Je to. Je zelo razveseljena. To je presenečenje!
Brigitte Je priča, kako pozdravi Viktor mlado damo najprisrčneje in s poljubom na roko. Kako celd Gregorius prekipeva od same pozornosti in kako se potem zelo distingvirani stari gospod in stara gospa — domnevno starši dame — podrobno bavita z Viktorjem.
Viktor poroča, da sta zamudila pravi vlak in da je vesela igra njegova. »Kako, Viktor igrokaz je tvoj?« Velike oči mlade dame zašije jo občudujoče k njemu.
Brigittin mali svet se podira.
Na njo so pozabili. Ljubeče deklfe Je na prav nenavaden način nastopilo za svojega ljubega, in sedaj ko misli, da se ji bodo prav kmalu izpolnile njegove želje, Je na nepričakovan način razočarano glede vseh svojih nad. V njenem početju domnev« Viktor pač samo sebične nagibe.
Ko zazvoni v znak nadaljevanja predstave ter se Viktor na enkrat spomni na Brigitto in se obrne za njo, je ni več.
Da bi Jo iskal, za to nima več priložnosti. Komaj se prikaže v loži zraven presrečnega ravnatelja, ga že opazita dva izmed občinstva, potem ie nekateri, in kmalu «e poklanja vrne glMališče pesniku. Viktor mora vstati in se prikloniti.
Je to zelo velik večer.
(Dalj# prlhodnjU). .
Stosa в. — štev. 23.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 20. mares 1948.
Kabo se bo klalo prihodnjo jesen
To simo so prl domaČem klanju za samo-oakrbovalce tu pa tam nastale težkoCc. Na eni atrani v mnogih primerih niso obstajali pogoji za izdajanje dovoljenj za domače klanje pri nekmetijskih .prosilcih. Na drugI strani mnogokrat nI bilo mogoče praSičcv za domače klanje primerno opltati, tako da so potem pri uporabi enotne teže za klapje nastale težkoče.
Ker se za prihodnjo periodo domačega klanja prašiči že zdaj zagotovijo, in se posebno nekmetijska gospodinjstva že zdaj zanimajo za nakup prašičev, je potrebno ponovno jasno poudariti za podelitev dovoljenj za domače klanje veljavne določbe, da se za prihodnjo periodo klanja preprečijo take težkoče.
Dovoljenje za domače klanje enega pražlča ee.sme podeliti samo v slučaju, ako je prosilec tudi prejšnje leto klal doma in ako je za klanje določenega prašiča^ najmanj 3 mesece sam redil in-ga pital prrtežno z lastnimi krmilnimi eredstvl. Razen tega se bo v bodoče glede enotne teže za klanje postopalo Se strožje kot doslej. Medtem ko so v tej zimi še tu pa tam bile dovoljene Izjeme in je bila Izvedba klavne teže s tehtanjem dovoljena, se bo v bodoče v vsakem primeru stavila v račun enotna teža za klanje. Pri kmetijskih samooskrbovalcih (skupina A) sta v začetku imenovana dva pogoja za podelitev dovoljenja za domače klanje normalno vedno Izpolnjena. Temu nasprotno pfi je pri samooskrbovalcih skupine B (nekmetijska gospodmjstvii) mnogokrat tako, da ti pogoji niso Izpolnjeni. Z naraščajočim trajanjem vojne občutijo nekatera nekmetijska gosipodinjstva potrebo, da si z domačim klanjem olajšajo preskrbo mesa. Tega se pa zda-leka ne more povsodl dovoliti. Samo v onih slučajih, v katerih na podlagi posebnih okol-nosti (velika oddaljenost do mesarja, daljša odsotnost Iz gospodinjstva in zatorej potreba jemanja mrzle hrane s seboj, lastna krmilna sredstva) tudi zares obstaja potreba za domače klanje, se to lahko dovoli. V teh primerih pa je dotično gospodinjstvo radi te potrebe tudi že, v mirnem času doma klalo Pri teh je torej pbgoj, da so že lansko leto klali doma. Izpolnjen. Gospodinjstva, ki lansko leto niso doma klala, gotovo tudi nimajo nikake tovrstne opravičene potrebe za domače klanje, radi česar ne se ne more ustreči izpolnitvi te zahteve. Ako torej gospodinjstvo doslej ni redno doma klalo, prihodnjo jesen in zimo torej nima nlkakega izgleda, da dobi dovoljenje za domače klanje.
Izpolnitvi druge zahteve, da mora za klanje določenega prašiča dotično gospodinjstvo najmanj 3 mesece samo rediti in pitati pretežno z lastnimi krmilnimi sredstvi, se tudi v bodoče more Se manj odreči kakor kdaj koli poprej. Za rejo prašičev v splošnem so močna krmilna sredstva samo v omejenih množinah na razpolago. Radi tega je potrebno, da. se ista tako uporabijo, da z njimi dosežemo po možnosti
IVIkomur se ne prisoja preveč
najboljši uspeh. To je možno samo v primeru, ako močna krmilna sredstva uporabljamo tam, kjer je vsaj zelene krme v zadostnih množinah na razpolago. To je v glavnem slučaj na kmetiji. Pri nekmetijskih gospodinjstvih, ki so mnogokrat pretežno navezana na dodatni nakup krmilnih sredstev in imajo tudi zelene krme samo v prav omejeni meri, racionalno Izkoriščanje močnih krmilnih sredstev nI zagotovljeno. Zatorej se tudi ne more staviti ni-kakih krmilnih sredstev na razpolago. Ne smejo se zanašati na to, da bodo lahko kupili za pitanje prašiča potrebno pičo. Take osebe in gospodinjstva, ki ne razpolagajo z zadostnimi množinami, da bi lahko pravilno opltali prašiča. Vrtni in kuhinjski odpadki se lahko Oddajo sosedu, ki. redi prašiče.
Na kmetiji se pita toliko prašičev, kolikor je to tudi pravilno mogoče na podlagi razpoložljivih krmilnih sredstev. Pri nekmetijskih gospodinjstvih pa, kjer obstoječa krmilna sredstva ne zadostujejo za opitanje prašiča, se na to okolnost ne bo moglo ozirati. Ako kdo pri popolnoma nezadostni podlagi krme začne pitati prašiča, se bo moral zadovoljiti tudi z enotno klavno težo ali pa bo moral napol opita-nega prašiča prodati v svrho nadaljnjega pitanja kakemu kmetu.
Kdor bo upošteval te določbe, si bo v bodoče prihranil jezo in zamero.
Z naredbo o javljanju mož in žena za naloge državne brambe in z raznimi ukrepi o zapiranju obratov so. pridobljene za oboroževalno gospodarstvo nove delovne rezerve v precejšnji meri; Te rezerve, se morajo hitro in z največjo učinkovitostjo uporabiti za oboroževalno proizvodnjo. Uspeh je odvisen od dobre volje prijavljenja, na drugi strani pa od hitrega popisa In dodelitve po Arbeits-amter. Poleg tega je tudi važno, da se za-poslenje teh mqčl obratno ustrezno pripravi in ne navsezadnje' je uspešno zaposlenje odvisno od spretnosti, s katero se privedejo nove delovne moči k svojemu delu v obratih. Kar zadeva prvo točko. Izhaja jasno iz dosedanjih prijav, da nI niti najmanj dvomiti o dobri volji mož in žena. Posebno žene kažejo vzgledno pripravljenost do dela. In ravno za delo žen gre v prvi vrsti. Pridružujejo se že v oboroževalni industriji zaposlenim tovarišicam. V kako veliki meri je že postavila nemška žena svoje moči na razpolago, izhaja iz dejstva, da je v nemški oboroževalni industriji zaposlenih zdaleka več žen kot pa leta 1916.
Zaposlitev žen v obratu je izredno mnogo-stranska Vsekakor pa se bo preprečevalo, da bi bila žena zaposlena pri delu, kjer je treba vršiti težko delo Zaposlilo se jih torej ne bo v rudnikih, plavžih ali livarnah. Stremllo se bo temveč za tem, da se zaposli žena pri delu, za katerega je posebno pripoznana. Tako na
Iz vseh krajev sveia
Ko je v poklicni боЦ v MeuKelwitxu (Prov. Sachsen) za kratek čas zapustil učitelj sobo, je rokoval nek starejši učenec s samosprožil-no pištolo, o kateri je mislil, da ni nabita. Naenkrat poči in je zadelo nekega 17-letnega ključavničarskega vajenca v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Alten-burgu, kjer je nekaj minut nato umrl.
Dnevno javljajo Izredne primere o vnetostl naših žen za zaposlitev. Posebno moramo omeniti zaposlitev neke matere s svojimi štirimi hčerami v Magdeburgu. Vseh pet dela v veliki oboroževalni tovarni v Gauu Magdeburg-An-hatt. Mati je stara že 63 let. Kljub temu se je javila prostovoljno. Ravno tako dve njeni hčerki, katerim bi se ne bilo treba javiti, ker imata majhne otroke. Možje štirih zaposlenih hčera so vojaki. ,
Tatu motornega kolesa so zasledovalci na Porta Westfallca tako obkrožili, da ni mogel več ubežati Zato je vrgel motorno kolo na verižnem mostu preko Wesere v vodo In skočil za njim, da ubeži čez reko. Mrzla voda ga je brž streznila; priplaval je nazaj na breg, kjer so ga prijeli.
'V nekem kraju Krcisa SchIUchtern je ušel občinski bik. Strgal je verigo in je ufel. Na
vaški cesti je napadel najprej nekega kmeta in ga precej poškodoval. Nato je zdrvel sredi med koline na kmečkem dVorišču, je pograbil s svojimi rogovi že zaklano svinjo in jo vrgel na gnojišče. Z največjo težavo so ukrotili podivjanega bika In ga odpeljali v domači hlev.
Nek estonski prostovoljec — Oberleutnant na Vzhodni fronti je dal na razpolago estonski narodni pomoči obe svoji kmetfli, da jih uporablja do konca vojne. Ce Oberleutnant pade, ga podeduje »pomoč«. Sklenili so, da pridejo v dobro pridelki teh dveh kmetij vojnim oškodovancem In žrtvam rdečega terorja ter skupnim kuhinjam. Na eni kmetiji bodo ustanovili odpočitnKki dom za otroke.
Stari »Klemen«, kot nazivajo v vaseh ob Weseri iz vasi LUgde, domačega starega streS-nega krovca Klemena Kenneglesserja, ki je sedaj obhajal svojo 83. letnico rojstva, potuje Se sedaj od vasi do vasi in popravlja strehe.
Kmet Iz Steinharda pri Sobernheimu, ki je Sel zvečer režat trte v občinski gozd, je naenkrat zaslišal žalostno vpitje otroka, ne da bi ga našel. Z žepno svetillto je našel dveinpol-letnega otroka iz Sobernheima popolnoma iz-
primer v električni industriji kot sploh v vseh onih industrijah, ki zahtevajo posebno finega preciznega dela. Tu je pravo mesto za ženo radi njene posebne spretnosti. Samo ob sebi umevno se ne more zmerom ugoditi vsem željam. Vsekakor pa je žena lahko prepričana o tem, da se bodo Itolikor mogoče upoštevale njene želje. To velja tudi za poldnevno delo.
Reichsminister fUr Bewaffnung und Munition je v nekem oklicu na, BetrlebsfUhrerje oboroževalnih obratov znova s poudarkom opozoril na to, da se mora ženskim delovnim močem, ki pridejo sedaj na novo na delo, izkazovati kar največja uvidevnost in obzirnost. Za žene z omejeno delazmožnostjo radi bolezenskih razlogov bo prišla v poštev v danem primeru samo delna zaposlitev.
črpanega, ki se je Izmuznil neopaženo svoji materi In se zgubil v pet kilometrov oddaljenem gozdu.
V	Wlesbadnu-Blebriphu se je pripetila grozna nezgoda. Dva 5 in 6 let stara otroka, ki sta se Igrala brez nadzorstva z vžigalicami v prostoru, polnem lesne volne In navlake in v katerem je bil nekdaj hlev. Povzročila sta požar, čigar žrtev sta postala oba. Nesrečna otroka, ki očitno nista mogla' več odpreti vrat hleva, 30 našli pozneje popolnoma zoglenela.
Tragična nesreča se je ^godila v saškem mestu Ohlaml, kjer so Igrajoči jse otroci dobili nekaj ročnih granat in se z njimi Igrali; pri tem so ročne granate eksplodirale 1Л so poškodovale 13 otrok, od teh pet težko.
V	hlevu nekega rejca zajcev v Usselmi je prišel na svet zajček, ki ga je mati narava' le preveč obdarovala. Imel je dvoje trupel, štiri zadnje In dve prednji nogi. Bil je normalno zraSčen. Zlvallca pa je vseeno kmalu poginila.
Na 85 m visokem dimniku neke dortmimd-ske rudniške zadruge je delala te dni delavka Amanda Kunz, ena Izmed 14 otrok graditelja dimnikov Kunza Iz Vorbacha na Lotarlnškem. Pet njegovih sinov je umrlo že v zgodnji mladosti. Zato so pa postale hčere tem sljajnejde in ker se jim nI vrtelo, so pomagale očetu. Ena hči se je pri tem delu ubila. Sedaj pomaga Amanda očetu, ko veže visoke dimnike z železom in napravlja nove strelovode, ali popravlja razpoke. 85 m nI nobena višina, pravi. Delala je že na 150 m visokih dimnikih.
Jtlate Hrospodarefiie novice
v distriktu Lublin, ki spada med ona ozemlja Generalgouvernementa, ki izvažajo poljedelske. pridelke, se opozarjajo kmetje na povečano sajenje krompirja. S sladkorno peso, •posejana ploskev bo enako velika kot lansko • leto. Ječmena, ovsa in poletnih oljevitlh rastlin bo pa mnogo več posejanih.
•**	Iliru iiiiiii ^^#1	* лштШ

mmm$i


Pripadniki najrazličnejših rodov SoVjetske unije Л0 se ponudili nemški oboroženi sili ga boj proti boljševizmu. V strnjenih kolonah gredo v zbiralno taborišče, kjer bo odločeno o njihovi zaposlitvi.
(|^-PK.-Aufnahme; Kriegsberichter Adendorf, Sch., M.)
Po srečn- vrnitvi domov Podmornica se je po večtedenskem križarjenju vrnila domov. Eden izm^d podmorni-ških bunkarjev na atlantski obali jo sprejme, da se pregledajo stroji in vse pripravi ' za novo pot.	(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Šchlemmer, PBZ., M.)
Obnova vihoda
v Izvrševanju varijSlva med Hamburgom In littzmannstadtom bo prišel glavni glasbeni ravnatelj Evgen Jochum od fllharmonlčnega hamburSkega mestnega orkestra v Lltzmann-stadt na gostovanje. 20 hamburšklm šolskim pomočnicam, ki so bile zaposlene v Lltzmann-atadtu, bo aprila sledilo 20 otroških vrtnarlc Iz Hamburga. NS.-Frauenschaft Hamburg bo odposlala nekaj sodelavlć za šolanje mater In kot socialne referentlnje v Utzmannstadtske obrate. BDM Hamburg se bo udeležila tabo-гбпја lltzmannstadtskega BDM. Nadalje so predvideni hamburfikl trgovski učitelji za kurze.
Oddelek za prehrano In poljedelstvo v Gene-ralgouvemementu izvaja svoj pouk za intenzivnejše obdelovanje zemlje s filmi, ki so nalašč za to prirejeni in primerjajo prejšnje delovne načine в sedanjimi. Kako veliko je zanimanje kmetov, dokazuje že samo okolnost, da ee včasl ne ustrašijo celodnevnega pota, •imo da obiščejo te prireditve.
Važno nalogo Ima NSV, da ščiti ogroženo mladino in ji pokaže pravo pot. V tem stremljenju so sedaj otvorlli v Leslauu prvi mladinski dom NSV Warthelanda, ki je določen za 80 dečkov In 20 deklic. Iz razpadajoče poljske stavbe so s trudapolnlm delom napravili vzorno napravo, kjer bivajo nemški otroci, ki pogrešajo za vedno ali samo začasno domače hiše, tako dOlgo, dokler jih ne »prejme oskr-bovališče ali se ne vrnejo v domačo hišo. V Leslauu bodo napravili še druge ustanove NSV In sicer šolo za oskrbovalke, učilišče za otro-Ake vrtnarice in oUpočltniSko kopališče NSV, ki bo v zvezi z odpočitniškim domom za mater* Jkl otroke.
Dr. F. J. Ltikas
Auaschneiden! Aufbewahrenl
Q)etdSeh meth&disek and prakfhek
159. STUNDE.
Aufgabe: Ubersetzen Sie ins Slowenische!
1. Jeder Mensch. 2. Irgend eine Ware. 3. Gewisse Menschen. 4. Haben Sie etwas Zeit? 5. Zu gewissen Zeiten. 6. Andere Zei-ten, andere Bitten. 7. Die ganze Stadt. 8. Ein ganzes Dorf. 9. Niemand ist ge-kommen. 10. Wir gehen miteinander ins Theater.
Wichtige Worter in gebrftuchlichen Satzverbindungen.
1.	Z6r Hebung der Pferdezucht wurden Hengste in die Ukraine geliefert.
2.	Der kleine Bub rief dem Hunde zu: »Komm her!«
3.	Es ist schon lange her, daU wir uns nicht gesehen haben.
M e r k e: Das Umstandswort her zeigt eine Annaherung an die Person, wel-che spricht, an. Wahrend das Umstandswort hin eine Entfermlng von den sprechenden Personen angibt. In diesem Sinne werden auch die zusam-mengeeetzten Zeitworter mit her und hln verwendet.
4.	Wcher kommst Du? Ich komme von oben herab.
5.	Die Leute blicken vom Fenster herab auf die StraBe.
6.	Sie konnten sich auch herablassen, diesen alten Herrn zu griiBen.
7.	Da die Erzeugung billiger wurde, muBten die Preise herabgesetzt werden.
8.	Bitte kommen Sie naher an mich heran!
9.	Er IjeB den Feind naher an sich heran-rankommen.
10. Er trat an mich heran und sagte mir leise etwas ins Ohr.
Was wir immer wieder httren.
1.	Es tut mir leid! —^ Zal mi je! .
2.	Wo wohnen Sie? — Kje stanujete? *
3.	Haben Sie gerufen? — Ste klicali?
4.	Ich gehe jetzt fort und werde um 2 Uhr wieder kommen. — Grem zdaj proč in pridem zopet ob dveh.
5.	Wollen Sie schon gehen? — Hočete že iti?
6.	Bringen Sie mir... — Prinesite mi.
7.	Ich gehe zu Bett. — Grem spat (leč).
8.	Ich bin sehr miide. — Sera jako truden
9.	Konnen Sie mir sagen... — Ali mi morete povedati...
10.	Da ist er! — Tu je!
11.	War jemand hier? — Je li bil kdo tu? 12/ Hat jemand,nach mir gefragt? — Ali
je vprašal po meni?
13.	Ich habe die Absicht... — Nameravam ...
14.	Um wieviel Uhr? •— Obkorej, kdaj?
15.	Vergessen Sie nicht... — Ne pozabite ...
Wbrter
Hengst (m) -- žrebec, celak
herab — doli, navzdol
herablassen (sich) — spustiti; sich her-
ablaesen — ponižati se herabsetzen— znižati heran — sem
herahkommen — bližati, priti do koga
Redewendungen.
zur Hebung — v povzdig, za povzdig es ist lange her — dolgo je že od tega komm her — pridi
Sofcota, 20. tnnrca 1943.
K AIR A VP A IN IK E1S BOTE
Stmn 7. ~ fitev. 28.
'	1 No 14/48.
Anfgebot von Wertpnpieron! \
. Auf Antrag der Gemeinde B r e s n i t z, Landkreis Radmannsdorf, werden J, nachstehende, dem Antragsteller angebllch In Verlust geratene Wertpaplere auf-geboten,- der Inhaber wird aufgefordert, sie binnen 1 Monat vom Tage der Kund-- machuzig des Auigebotes bel Gerlcht vorzuweisen.
Aucb andere Betelligten haben ihre Einwendungen gegen den Antrag zu erheben.
SoAst warden die Wertpaplere nach Ablauf dleser Frist aber neuerlichan An-trag der Partei fflr kraftloa erklftrt werden.
Bezeichnung der Wertpapieret
1.	Das Elnlagebuch der Kreissparkasse Radmanni-dorf, Nr. 28012, lautend auf Gemeinde Breinltz,
BetrlebsmlttelrOcklage vom 26. August 1942 von
2.	das Einlagebuch der Kreissparkasse Radmannsdorf, Nr. 28.013, lautend auf Gemeinde Bresnitz,
AusgleichsrUcklage, vom 26. August 1942 von
3.	Bauem-Spar- vind VorschuBkapse Radmannedorl Konto Nr. 192
4.	Bauern Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Fonds far Malarei der Kirche Bresnitz, Konto Nr. 2830
5.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Stiftung Lavrlč, Konto Nr. 2827
6.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Pfarrkirche Bresnitz, Konto Nr. 4138
7.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Pfarrgemeinde Velben, Konto Nr. 4170
8.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Armenfonds der Pfarre Bresnitz, Konto. Nr. 2829
9.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Kirche Studentschitz, Konto Nr. 3000
10.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Filiale Kirche Velben, Konto Nr. 4139
11.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Walderlfis Bresnitz, Konto Nr. 2519
12.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Bildstock HI. Joh., Velben, Konto Nr. 4139
13.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Kirche in Rann, Konto Nr. 509
14.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Kirche in Bresnitz, Konto Nr. 506
15.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Friedhof Bresnitz, Konto Nr. 484
16.	Bauern-Spar- und Vorschuflkasse Radmannsdorf Mesnerhaus Rodein, Konto Nr. 3214
17.	Vorschuflkasse Radmannsdorf, Gemeindestr.
Sabresnitz Rodein, Konto Nr. 69.964
18.	Vorschuflkasse Radmannsdorf, Wasserleitungs-rOcklagekonto Nr. 6798
19.	Vorschuflkasse Lalbach, Pfarrhof Bresnitz,
Konto Nr. —
- D#r chel der zlvUverwaltung in den besetzten Oebletea Elmtrai und Krains.
Der Beauftragte Ittr dm# Kecbtwesen In Badmanntdori (Amiaeeriohl),
.Radmannsdorf, am 8, MSrz 1943.
RM	6.000.—
RM	4.000,—
KM	10.000.—
Din	8.000.—
Din	5.730.—
Din	4.057.—
Din	3.687.—
Din 17.872.—	
Din 12.503.—	
Din	866.—
Din	894.—
Din	6.059.—
Din	195.—
Din	90.—
Din	91.—
Din	83.—
Din 11.814.—	
Din	3.16
Din 45.691.—	
Din	190.—
Aufruf an alle ICrnftfahrzeughalier und KFZ.Werks№llenl
Abtfabe von KFZ-Đatierlea biw. Akkumulatorva!
einen etillsreleKten Krflftfnhrzeusres v bEW, Be-fiMf PriV.'.T ^ / natterle liat seme Batterie bzw. Aklcmniilnfor viifn - ReiohHleistuiiKHKesutzcs.S 13. dor Wehrmacht ziir VerfUKune zu tjberlasseir Die Kl<Z-Battcrien bzw, Akkumiila-toren eimi biH Шпк81еп« 25. MHrz 1943 beim rustan.llifcn UUp«.'r-moieterami mit AtiKabe des Kennzcichen« und An*chrift des Be-
fnhrpark 6(1er dessen Zwcitntelle zii erfolcpn. KOr Jede abeplicferte Battene wlrrt vom BUreermeieter ein AbllefpruriKBscheiii aiis-Bpfolstt. Die Battyipii sind im derzeiligpn Zustande abzulipfprn. borpits pnflpprtp BnttPricn hlplbpn pntleert. EPffllltp Bntterlpn hlpiben Kofilllt. Nicht ahzuli^iern nind Battpripn von Kfji., die nncli dpm uLG. niont einberiifpn werden dOrfpn,. z. B. von Kfz. der Arrte, von Kfz. der NSOAP., ihrer'»01iedpruneen und dpr Reich«-nehiirden. Ferner Batlerien von rotbpwinkeltpn Kfz., grhlieBlich Battcrien von Kfz. (elpsclltleBltrh Motorhooten). die im Interesse der liSndeevprteldlinine oder im ftffentliphen interesse nnr zpit-weiae znm Kinsatz vordesphen mind, ohne den roten Wtnkcl zu flihren. Die Ratterien werden кекеп VersUtunK zu Kierentnm der Wehrmnclit iibernommen. Die VerirĐtiinfr der Batterien erfolct
iiaoli Čhorprtlfnnir 11П(1 AbechStzunir (lurch <1рп zustHndiiron Hoi-
■ - ■ ■ ■ " ......... - ■ "ihh ■ •
n.
...............................- _____________________ _Jei ___________ -
ordeninB in ITlinden Iiaben, nhzullnforn. Rowie solrho Batterion, dip
matkrnftfnhrparit. Ев Kind aHmtliche Krafttahfzeuebattpripn von KtillKPlectpn Крлпгпћггвпррп. mnch von jenon. fUr wplcho ilie KrftftfahrapnehRlter eine KrieirstfCorderunK oder vorlHuflKe Be-
riVr'rfil^rp In 'WprkKtStten »hepstpllt wnrden. Die Nichtbefoleung dieses Aufrnfes wlrd gemHB RelehsIeistunMKeset*. f 34. bostraft.
Welirersatztnipektlon Grai, Oruppe „K".
GEWINNE ZU RM	'ЛЛЛ
^ 500.000,300.000 ^
*	200000U^ZUSAHMEH FAST Д
^ /05 ШШШтп«шг
*	aDEUTSCHEN REICHSLOTTERIE '
10!Р11Е15Ј£К1Д55Е:»3-ад»*Л2Мп1
STAATL.IOTTERIE EINNAHME
WI E N VI
MARIAHILFERSTRASSE 29
Aach im PaketbefdrderungidieriMt
wtibliciu XrSfit M đtf VtiUschtn TUlchsposi.
ZuttiUđitnri, pack-kammtr- cdtrJiaktivtrtacU-(ficMif vtrđ*n noeh ^raum und TMdtl gthrauchU VinutUtidwtf {пг dm AufitnditnH wird gtslM.
Џгмш1 und fti&dtl I TtUldti £uck btim nđehatn Poih
DEUTSCHE'^REICMSPOST

lOhumpen.
und gules Licht sind in der Rustung heut am wich« tigstea Oeshaib wird vort erst nur dieser Bedarf ge* deokt-Darum rflt OSRAM den Verbrauchem:
Sofortausschafter^ wenn Lioht nieht benft-tigt wird. So schonen Sie Ihre QlOhlampen fur. ta< gesiioht&rmfre Zeiten.
Sle erhaltcn 10 RM tHKlIch
Tagegeld bel Kranken-hausaufenthalt, dazu weltere Lela^ungen (wle Operatlonskosten und bel Frauen 100 RM Geburts-beihllfe Je Kind) schon von RM 2,50 Monate-beltrag an. DruckschrUt koatenlOB. SUddeutecbe
Krankenversicherung, Wlen I, Dorotheergasae 2.
KAFFEE ERSATZ
Fabrik C.Wenger Klaoanhiri

Nedi Art des Bau-iparcn« kOnnen Sle bel unt mit einem SPARBRlEFoderVER-MOGENSBUCH vor-tellheft auf elne grOSere oder klelnere Barsum-me In Reten sparen.
^roiprktc kottenloil
GdF WaSTENROT
Bcratuneittell* KIAGENFURT
Doing**«« •, Femruf f S-51
Ш
VIIL5EITI0 w«II di# dunkUn G*-web* qwfg#he*M, dU grou* Wdich* gew^iOt und abgtfdrbf« Sivck#
DURCH
Wieitmanni
Ц I I
Y r-
,NUR IM HANOhZU HA8ENI
ESSIG
febrlk C-Wenger Klaaenfurl
Ш


Kohl* schoftt fUr un* KraA
Zwf MeMNIlvog fihemeiwe itMh«f Erx«vo«iM» w«rd«A Krqffwefk# M •rhtbflchtm Mo6# bconspruchf. • AI»o • dos Gebofmm# richf kou»h6lt#n*d» v#fw#md#m I HtHt mil, Kohltiikioii

HANŠAPlAŠt lEUKOPlAST ABC-PFLASTER T USSIPECT • TEMAGIN .


JL
CO

Deutschiand istdie Hefrtat vtelerguler Kaffeemittel aus kontinentalen Roht stofen; es wird welterfiihrend bleibeni
FRANCK
KafTeemittel
■EtT1>2*
MEDOPHARM
A r z n e i m i 11 e I
sind treue Helfer Ihrer GesundheitI
Medopharm-Arrnefmltf^l «lBd nur In Apotheken •rheitlldi.
medopharm
Pharmozeulitche Prdparate Ge»ll»điaft m.b.H. M0ndien8
ilulgelassene Fabriken
Braudibare Ma«chinen kauft
KLRT FRICK
Kfagenlurt
Salmstralie Fernnif 1486
SEIT 35 J«HltEN
DARMOL-WERK kLLMIMIMAll
CHFM.PHARM FABRIK WIEN8Z
Da« w!ch(ig»t« b«!m мСогатоЈсп" Ui« Jed* Mange kerm tu (»der f*l$ dotugaUgt »der »mfnomrn*# w«rd«nl Oarvmi W«nr» •rhAM« 2wt«llwngM kwm«f rtnif (»tf bi
wg#m, •po(«f h*v«# 51« tich
( k#* l«fvi*rt C<*f 6b«r t Јаћг1
ymmsss'
SENF
Fabrik C.Wcngar Klaomlurt
"Wit libemohinon In
Reparalnr woHene Slrliksadien!
u. zw. Obeikleidung wie; Jaclten, Pullover, Rflcke u. a.
Maria Ogrisek
etrlckwaren - Golanterie
KRAINBURO Berratr«Be Nr. 2
Sprejemamo:
Volnene pletenine v popravilo!
In sicer jopice, puloverje, krila in siično.
Maria Ogrisek
trgovina galanterije
KRAINBURG BergstraBe Nn S
(Roženvenakl klanec)
FERNUNTERRICHT
Privat« Vorbarallungtkurt* di«
NlchtschfllerreifeprOfung
DR. W. HOFINOER, WIEN VII/62, MARIAHILFER STRASSE 8 / RUF, B 304%.
Vorber«ltunv cnr Reifeprllfnny. (Auch in Kursen.l 1. An Uberschule und Uynmwlum. 2. Zur MIttelxchulabichlnQprflfnnir der e klaRRiuren Mittelnchule ftir trnhnhtaon Bnaratendionet.
ErriehM fm
Jahi« 1882
ERSTE ALLQEMEINE
Unfall- und Sdiadens-Veisldierungi-liQieHsihaft
Wlen. Im Brandstatte 7-9
Unfall- unj HaftpflicMversidierungen sowie alle Sadiversicherunguweigti insbesonderet Fewer-, Einbrucb«, Aufo-, Wasser-, Maschinen-i Trensperf-Versldierungen
H*upt<g«ntichaft fUr Oberkrain: krrlnbmurg^^
л
Stnm 8. — §tev. tS.
g i- BA W A NKEN BOTE
Sobota". 20. тпгрд
£i€htspiete
Allqwieine filmtreuhmd блЛЛ. .6*el#*Mle Yeldw
AssUng
19. Ш. um WUhr
20.	Ш. um 16 und 20 Uhr
21.	ni. um 14.30, 17 und 20 Цћг
22.	Ш. um 20 Uhr	;
Ich venveigere die AunMge , FUr Jugendllche nlcht П1ј|^1ш|ма1
23.	Ш. um 16 Uhr 25. Ш. um 16 Uhr MilrchenfUmvoreteUuni^
Alle Tage ist kein Soraitag ,
Zn den Егт&В1ртпкврг«1«еп fUr JugendUohe!
?3. Ш. um 20 Uhr	:
24.	Ш. um 20 Uhr
25.	Ш. um 20 Uhr Fasching
FUr Jugendllche nlcht zugelašiem!
Domschaie
. 20. III. um 19.30 Uhr
21.	Ш. um 14.30, 17 und 19.30 Uhr Drei Frauen um Verdi
FUr Jugendllche sugelaMen!
22.	Ш. um 15.30 Uhr M&rchenfilmvorstellung Schneewittchen and die 7
Juj:endliche und Mllittlr 30, Erwachein« SO Rpf
24.	ra. um 19.30 Uhr
25.	ra. um 19.30 Uhr
Was gfschah in dieser Nacht? FUr Jugendllche nlcht lugelueen!
Krainhurg
19.	Ш. um 19.30 Шг
20.	III. um 17 und 19.30 Uhr
21.	in. um 17 und 19.30 Uhr
22.	Ш. um 19.30 Uhr Eln kUnstlerlecher Film
Front-Theater mit Heli Finkenzeller, Ren< Deltgea, Lothar Fimaug u. a.
FUr Jugendllche z(iK*tlstasen!
31. Ш. um 14 Uhr Marchenvorstellung ^
Jugendllche und MlUt&r 30. Erwach««M 50 Rpt
23.	Ш. um 19.30 Uhr
24.	Ш. um 17 und 19.30 Uhr
25.	Ш. um 19.30 Uhr
Kiithe von Nagy, Willy Fritach, Karl Kuhlmann, Stella David in einem spannenden Film Am seidenen Faden Jugendllche ab 14 Jahren eagelaaten!
LaaU
20.	Ш. um 19.15 Uhr
21.	Ш, um 15.30, 18 und 20.30 tJhr
22.	Ш. um 19.15 Uhr
Die grofie Liebe
Fttr Jugendllche zugelaseen!
24. Ш. um 16 Uhr . . , • Marchenfllmvoretellung Die lustigp Filmstunde Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwachaen* 50 Rpt
23 Ш. um 19.15 Uhr
24.	m. um 18 und 20.30 Uhr
25.	Ш. um'19.15 Uhr Ich bin gleich wieder da
FUr Jugendllche nlcht zugela$##n!
LHtai
20. in. um 19.30 Uhr
31. Ш. um 16 und 19.30 Ukr
22. Ш. um 19.30 Uhr
5000 RM Belohnung
FUr Jugendllche nlcht sogelatMa!
24. ni. um 16 Uhr M&rchenfllmvorAtellung Schneewittchen und die 7 Zwerge Jugendllche und MlHt&r 30, Brwachstne 50 Rpf
24.	Ш. um 19.30 Uhr
25.	III. um 19.30 Uhr
Der grilne Kaiser Jugendllche unter 14 Jahren nlcht cugelaMen!
Miess
24). III. um 20 Uhr	'
2il. III. um 16 und 20 Uhr Violanta
FUr Jugendllche nlcht EUgelaiiM!
Neumarhtl
20, III. um 16 Uhr M&rchenfUmvor*telluag H&nsel und Grete]
Jugendllche und Mlllijlr 30, Erwachtehe 50 Rpf
19.	III. um 19 Uhr
20.	ni. um 19 Uhr
21.	Ш. um 14, 16.30 und 19 Uhr
22.	in. um 19 Uhr
Der ewige Quell-
FUr Jugendllche engelauen!
24.	III. um 19 Uhr
25.	ni; um 19 Uhr Eine Frau nie du
FUr Jugendllche nlcht cugelaBsenl
Rađmannsđorf
20.	Ш. um 20 Uhr
21.	ni. um 16 und 20 Uhr
Zwischen Himmel und Erde FUr Jugendllche midit mngelmwea! „
etadtgemelnde K^alnburg
Bf^kanntmachung
Ich fordere alle m&nnlichen Reicheangeho-der Jahrgftnge 1894 bls 1^. die aus aita Aue.l4nde zugezogen oder durch die end-^ltlge Aufn^me in den KVB (grUne Karte) die' Reichsangeherlgkelt erworben haben, auf, eldh bis spatesteha 19. MKrz 1943 bei der Stadt-verwaltung, Rathaus, Zimmer Nr. l7/U. unter Mitnahme der PtMonaldokumente. MItgl. K. dea KVB, Kennkarte per$8nllch zu melden.
•' „	Der k. BUrgermeister;
M6rth
tMi офи1
đobro'bi hodil pouče-'Mlada gospodič Na c«ti оИ кШ I ohranjenomotor vat tudi na dom.; na, črnolasa,
Qlii^hn rinhi	"•> uim, nuaoc pou .ug /
&iUZDll aODI Ibr„ meha. Po-den kup štev
I Kupim
Hang do F*U*e-
no kolo in n,' |)opise pod ,Gla5- čedna, edina &)rf sem zgubila I v.idno moiko ili b,i	na K hčerka velet desno rjavo triko
damsko kolo. Po- Bote Kralnbur^ govca in posest rokavico. Najdi
tilm, nudbe pod ,Us j-
Dopisi
Z» naJo obratnoi'^^', s« P" K. B.na K. 8.
kuhinjo bi	.Kratnburg. iGospocfično
starejšo,
2-24-U;-
nika, stara l^^tclja prosim, d» i.t, želi spoznat Jo odda prOti ni-_ inteligentnega j'adi v tr'^avini v gospoda, ćedn Maria Nadijchar, po postave in nc l-eiscndorf.
omadeževane |	197-'ЛЈ
samo-l	-'■ч-"... . J	beli bluzi,
itoino kuharico'n"!--------- . kup,m dvocevm imenu Fanny,
Prednaviti se je	^^mogled - novjk^ero sva .. j eteklosti. Slik.'——
od 8. do 12. ure	klavir- /"r PjAudbc'grcJal, v soboto »aželcna. Dopi,e У, "'^eljo, dn«
dopoldne v pi-i'^,", harn^mko, pod ^ inoglU ]y. marca na po pod „Cvetoča sarni tvrdke basov. Naslov^st. ^2.-!-7 - na K. poljanskem Ид r .žica št.KO--JT'
mtrca, s«m V večernem rlv
J	_ 5 .
Elnieltung; dee Vtrfahrehe
TodeBerklfirunv
VlilenUn ЛУ i d 11 z, ^eV. am 28. I. 1863 In LAUfen, Krels Radmannsdorf, Oberkrain, Be-»Itlser im Leiufen Nr. 41,■• let Im Jahre 1905 nach Amerikk ausgewandert. Dort wurde er Im Jahre 19)4 Intemiert; die letzte Nach-richt von Ihm 1st im Jahre 1915 oder 1916 i'ue Amerika bel aelnen AngehOrlgen elngelangt
„M e r k u r" -l-Krainburg f'—У	prot, na K. B. Kram Rr.inburga r.gu-
Maiditjch, Kram-,	iZl^.u'Kupim plaSč ^ A^mgu m	____biU >lat (double)
bUrg, Valvasor	-------balonske svile z, potovala v.^ti-leten inteli- pr«an z mono
platz 4. 2ii4-1 Konzole za trans-večjo postavo,! *'"""•	'
- .	, misije,
»prejmtm pečar-projjmo večjo	Jt. Л!7-7"|8о^°>'» prosim
skega m lončar- ko|i(inQ_ Eisen-v	n Krain-„Planine št. •kega pomočnika,! groiShandlung Surg ^ " "
rabljene.
Ponudbe pod
za
^ |2l)-leten
ach. P''gcnten mladenič sramom S. C. Je naslov. Od- ® ____. . _ Y.j;	____:-L
in del'v-ji.Mcrkur" Krain,
C* od 14 let dalicJburg. 6W):)-tl
Franz Koneditz.l
Kupim dobro — ohranjen klavirj in Šivalni stroj
na K. U. Krainburg.
- Gorenjec - želi zelo drag spomin, v -jvrho ienitve zita se najditelj znanja z gospo- prosi, da ga pro-diino 2U do '^I ti nagradi vrhe Jct, prikupne zu- na Karaw. Boit, nanjosti in čiste Krainburg. preteklosti. Resne Г, ~ГТ; , ,,, ponudbe ,
keramik in pečar. Jrodam: 4 pluge, in Šivalni stroj' 2бП||УВ Margarethenbcrg |3 malo rabljene,|(p6grezljiv). Po Obrtnik, srednjih p"d""vese'la°'po^
Pp{y Wart 1 popolnoma novlnuahe na im:: let, želi spoznati т1зЛ Ir oei Kramburg. [znamke „Mato''Jos. Grebenschck,]sebi primerno ^	(n gcpeli.lARIIng, Krain-dekle, trgovsko
,, hlemach anzunejimeo ist. daa die geseta- Stavbeno oodietie Naslov ргГК.	3. burger Strafie V'. iVobraženoT staro
iiphe yermutimg des Todes im Sinne des S S ® Klazenfirtulj^rainburs.	I 2-w.7|od 20 do 25 let.
^ jfe "al	Ponudbe našlo.
t
dei.Gesetzeg vom 4. JuH' 1938 RGBl: I, Selte ide elptreten wlt-d, wlrd auf Ansuchen der h^lchčn .Tochter des Verschollenen Agnes kroner; geb. Wlditz, dag Verfahren zur To-dfeeeikiarurig eingeleltet und die Aufforderung ArlassAn, dem Gerichte Naćhrtcht Ubtr den Verschollenen zu geben.
, Valentin Wlditz: wlrd ftufgefordert vor dem gefertlgten Gerichte eu erschelnen oder auf andere Welse von slch NachMcht zu geben.
Nich dem 1. September'1943 wlrd das Ge-Mcht auf neuirlich Ansuchen U^r die Todes-trkl&ruhg entechelden.
R&dmdnnsdorf, am^lO. Februar 1943.
Der Ch^f! der Zlvttverweltimg In den bćset&ten Gebleten KKrntens und Kralns Der Benuftragte fUr das RechtMweeen In Radmannsdorf *( AmUgerlćht)
Kupim tritonsko,
išče šoferja
tovorni avto	nova dobro ohranjeno
lesm phn. Stadt-	klavirska harmoniko. Po-
baumeister	ccnJnudbe na K. B.
Schmidt, Klage.i-I^gj^g^^	Kramburg, poJ
furt, ('^"^l^'^'fiustrek, Krain „Harmonika (Ш", gasse 4. lib?-! burg.Hinterhaus-	IM-T
SluibelSCe	™"
' • 34.: III um 16 Uhr - MK.rch6nfllmvoret«Uunf Hinsel und.Gretel Jugendllche und 'Mllltar S0, Brw4chJene 50 Rpt • ; . 34. m. um 20 Uhr , 23.,Ш. um 20 Uhr
kleine M&dc)ien, groBe Sorgen' PUf Jugendllćhe' nlcht zugelaMen!
IB-leino dekle, odraSčena in vajena deloma gospodinjstva iiie primerne službe, najraje v gostilni ali kako slično mesto na Goi-enj-skem. Cenjene dopise pod „Pomočnica 20о-2" na K. Ђ. Krainburg.
Sairach
20: m. um 19,30' Uhr 21. Ш um lW una 19.60 Uhr ZwieUc4it	•
fUf Jugendllche picht ra;^laasen!
Schtvarienhach
30. Ш. um 20 Uhr 21. in. um 16 und 20 Uhr Violanta	. л • <
FUr Jugendllche nlcht tog^laaten!
Stein
2b. Ш; um 18 und 20.30 Uhr gl III. um 15:30, 18. und 20.30 Uhr . ,,, ZfS. ni. um 20.30 Uhr
Eine kleihe Nachtmuslk FUr itugendlichti 'zugelaaaen!
'm. um Г6 Uhr Jugendflimvoretellung
ДПв .Taji« 1st keln .Sonntag ........
Zrn den BrmMBlgungvprelaen fUr Jugendllche!
24.	in. lim 30!Uhr
25.	Џ1 um 20 Uhr Die frenlde Frau Vttr Jugendllche nlcht EogebuMB!
st; Veit
, 20 Ш, um 15 Uhr ■ ,, Marchenillmvoratellung '.
Die lustlge FHmstuflde ^ Jugendllche und MllU&r 30, Krwaclu«n« 60 Rpf 30. in um 19' Uhr ai; Ш, um 14, 17 und 19 Uhr . , , „ Anuschka
Fttr Jugendllche nlcht ragelasaral ,
y^tdfis I
20, ni. um 14 M Uhr
JiigendfllmvorsteKuW Alle Tage let kein Sonntag Zu den ErmttBig4ing«prelsen fttr Jugendllche . .19. in. um. 30 Uhr. . . , . ' 20. m.,um 17 upd 20,Uhr , . 21. Ш. um 14.30,17 und 20 Uhr
32.	;IU.-um 20 Uhr - _
]^'rau оћће Verjr^j(«nhe!t Fttr Jugendllche nlcht zngelaseen!
33.	Ш. um 20 Uhr " 24. Ш. um 20 Uhr
25. Ш. um 20 Uhr
FrttuI^iA pamhelin
Fttr Jugendllche ragelaMml
Wocheftier Tal
20. ni. um 19.30 Uhr
ai; Ш, um-16.80 und 19.30 Uhr
alles In der Welt FUr Jugendllche cngelSMent J}l..in..um 13 30 Uhr JugendfUmvorat^ung Alle Tige ist kein Sonntag Zu den EHn&Blgnngepietoen fttr Jugeodllche!
15-letni kmetski sin se želi izučiti ta mehanika. Ima S razreda Haupt-schule. Oskrba naj bi bila pri mojstru; Dopise na Stefan Aljan-čič, Siegersdorf 49, HIg. Kreuz.
20e-i!
Prodam psa,
„nemSkega pti-čarja", starega 9 kovega, borove
liie se za nakup, neka) vagiin smrekovega, |el
viti, ce mogoče s sliko pod šifro „Cista preteklo« 19(i-21" na K. B. Krainburg. Zadeva nujna.
na K. burg.
sem. zgubil nalivno pero, zeleno
B. Krain - . Gradiške Laze do Litt*!.
—----- Pošten najditelj
Uradnik poroči naj ga odda v takoj simpatično,'gostilni Sribar, dostojno dekle VjLittai, proti na-starosti 25 do gradL 215-5i2 let iz podeželj\
mesecev. Pes ;e primeren za dr;-suro. Ober Feid>-ting 08 — Wart.
g» lesa, 19, 24 m 2H mm, У do 17 cm, pararelno ah konično, IZ žage ali trgovine v Vseh kakovostnih
Kreisa Stein. Le V torek popol-resne ponudbe |dnr sem v Sta-poslati po niDŽ- rem drevoredu nosti s sliko, ka zgubila usnjeno-Fant, star 2(> let, tera se diskretno levo - drap ro-vrne pod „Lepakavico. Najditelj pomlad štev. |se prosi, da jo na K. B.lproti nagradi vr-Krainburg. |ne na K. Bote
-■<-—Krainburg. Gorenjec, v lju----——--
bežni nesrečeh,|Oseba, ki jc vze-
tehnik, čedne zunanjosti z dobrn in stalno službo, želi spoznati trgovsko ali obrtno izobraženo, simpatično gospodično od IS do 22 let, mirne preteklosti v
Rlinim iMzredih. Visoka P^^^'ost. v KHPim ';,opn,a nujnost.,.'^'''"	Lv
Tranmger. HoU j.	_ ^katera
stopnja nujnosti.! _ J, Močno, mladolPonuf^be na Han5L""/jJ!°"".,.f;.^ kravo mlekarico,
ki zna voziti, kupim ali zamenjam za manjSo
fe'Srt'^Veike! diskretno vrne, markter StraRe P*«'	""
Bahniibersetzun^
7. mesecev brejo kravo. Naslov pri K. B. Krainburg, 198-7
men 1943 2(19-2Г'
želi dopisovati zli* v petek, dne gospodično, kiil^. marcj, v »v-ima ali je imelajtobusu Krain-
ranjeno srce. Dopise s sliko,' ki S"" vrne pod „Tajna ljubezen štev.
burg — SeeUnd
svilen ženski dežnik, se opozarja, da tt v
Trgovski pomočnik iiče mesta v trgovini z meš. blagom; najraje ni Gorenjskem. Dopise pod: hev. '221-2 na Kar. 0. Krainburg.
Kupim dobro ohranjeno otroško posteljico. Dopise na Aug. Bprgant, AltUak b. Laak/Z.
210-7
Prodam
Za cenilno vrednost prodam moško športno kolo in fotoaparat
tosa-/
Menlam
na K. burg.
B. Krain-
25-letni fant želi dopisovati, s ca. 20-letno deklico v svrho poznejše ženitve. Resne dopise s sliko pod
Razno
Klavirsko harmoniko, dobro ohranjeno — ali tričetrtinsko vi-
iolino d»m Pod lipo 2U"-af; prima moško al* L. v д w Lil r\ na D. лгаш-
zcnsKo kolo. Do-
pise na Kar. B. Krainburg, pod ,,Vse v dobrem stanju". 202-Г)
Brejo ali molzno kozo kupim ali zamenjam za krmilo (ruter). Di pise na Kar. Bon Zamenjam moiko Krainburg podjkolo s skoro no-„}voza".'	vinii pneumati-
kami za klavirsko harmoniko ali 120 basov, ev. doplačilo. Ponudbe pod „Jtev. 232-lo" na K. B. Krainburg.
Kupim iensko ali moško dvo-kolo in šivalni stroj. Fota Jug. Krainburg.
Suche zu kaufen: Rollelflex- oder Spiegel-reflexkamera 9X12, 6X9 oder 6X6. Zuschriften an
F. Aparnlk, Stein 33, Oberkrain
Dobro izučen kovač za kovačijo s posMtvom se sprejme. Starost 30 do iO let. PrilSenitev ni izključena. Naslov pri Karaw. Bote Krainburg, pod „Sreča 2 2П4-21-.
Rjave polčevlie Štev. 44. dobro ohranjene, zamenjam za kakršne koli dobre iste številke. Tisdile-rei, Tazen 107, P. St. Veit/S.
226-15
Dam dobregi voli za konja, tudi 2 leti starega. Ponudbe na Kar. B. Krainburg, poti „Menjam".
I85-lb
Pouk
jUlInl ratch vnd taubaf j
Theodor RabHsch
St Veit an der Sawe
ličem učitelja /a poučevanje kla rirske harmonike i v Krainburpu, k
__________________.	da it
217-2t" na K. B. »zOgib posledicam Krainburg. jtakoj vri«, v tr-
oT", ; mr 8°^'"' Kristan« S4-letni	vKrain-
mč, srednje po' burgu.
stave, mirnega značaja, želi spoznati sebi pH-
merno dekle,	,3, marca,
staro do 21 let, ob 14, „^5; j, k| bi hotela Iju-jbiio na dvoriSču b.ti osamljeno hotela .Alte Post'
po zel), vrne - Diafnan,. strešni-naUovite dopise; kromirane,
Mladenič star 22 let, želi znanja z dekletom od 17 do 20 let starosti. Slika, ki se diskretno vrne,, zaželena. Našlo«' na K. B. Krain burg, pod .Srečno srce 207-21*. Javijo naj se predvsem inteligentna dekleta.
pod „Trajn* Iju-beien h. 216-2I" na K. B. K.rain-burg.
Vdovi čedne zu-nanjosti, trgovka, želi spoznati Bo do 45 let starega moikega, ki ima lasten dom. četudi majhen.
Pogoj čeden dečko -in inteli gent. Zenitev ni izključena. Dppi se pod „Gorenj iko sonce 5t«v. 2-2«-21" ni К.Ђ.
Krainburg.
28-letni, dobro situiran Gorenjec, želi znanja 7 gospodično ^ či ■ ste preteklosti in čedne zunanjosti, staro do 'Л let. Zenitev ni izključena. Po nudoe s sliko pod „Ne bo ti žal Vt. 2!i0--21" na K. B. Krainburg.
Izgubljeno

.Zn Je4em_FUin^ Dentache Wochmaehan
V nedeljo, dne 7. marca, sem na državni cesti, ki vodi iz vasi Rai-
sdiadi proti Wurzenu zgubil ob približno 2»'. liri zvečer denarnico z gotovino 76 RM. Poštenega najditelj* prosim, jda denarnico proti ПЛ gradi odda ni K. B. Krainburp
barva črna. Iz-sleditelju aji.onemu, ki mi kolo vrne, plačim lepo nagrado. Javiti ni: Alois Rechberger, Ob. Fernig ali na K. Bote Krairtburg.
1. Motorno kole ,,Pudi" 200 cm*
zamenjam "ri elektromotor б
do 6 P«.
fi. Oxroiko posteljico; belo;: zamenjam za dobre ohranjen . koyče;
gramofon ali istega kupim. S. Kupim norec (Federhammer) št. 3 al! večji. 4. Kupim 1 elektromotor 5 do 6 Ps, lahko'že malo rabljen. ■ Б. Dobro ohranjeno harmoniko kupim. Ponudbe in ha-slov pri K ' Bote Krainburg, ...pod „Ugodna prilika 203,2«".
ZAHVALA
Ob bridki Izgubi nagega ljubljenega sina
Načeta
ee zahvaljujemo vsem sorodnUcom, »ове<Збт, prijateljem in znancem, ki so- z nami sočustvovali in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v večni pokoj.
Prisrčna hvala vsem darovalcem krasnih vencev.	.
Krainburg 18. Ш. 1943. ' : ' , [ -1 < *	2aIuJo«a rodMna Grascbltach