1. štev.
Januarij. — 1884.
Letnik VII.
1x
uJj
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 golti., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vre&ništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Cerkveno leto in cerkveni koledar.
Cerkveni Glasbenik" je v svojem 5. letniku obravnaval dolžnosti osob (S^delajočih na koru in je med drugim rekel, da je pevskemu vodji, ki je v naših krajih navadno ob enem tudi orglavec, potrebno znanje cerkvenega t. j. latinskega jezika, ker so vsi liturgični pevski teksti v tem jeziku zloženi. Res, da najboljše razumevanje tekstove vsebine, najpravilnejši izraz melodije, zvezano z liturgičnim dejanjem glasbenemu vodji podaja lastno znanje latinskega cerkvenega jezika; kjer je pa to znanje pomanjkljivo ali ga sploh nij, ondi mora vsakako pomagati prevod, da-si tudi čestokrat ne izraža pravega pomena posameznih besed, temuč le splošno vsebino teksta. Od pevskega vodije bi se moralo tudi zahtevati, da zna brati in da razume cerkveni koledar ali Diredorium, ker sicer predpisanih liturgičnih pesnij niti poiskati, še manj pa, kakor cerkv. določbe zahtevajo, zvrševati ne more. In vendar bi moral vestni pevovodja svojemu pevskemu zboru pomen posameznih besed in sploh vsega teksta razlagati ter odnošaj med besedo, tonom in dejanjem razjasnjevati.
Katoličan, verno sledeč skrivnostim cerkvenega leta, pride do neke notranje zbranosti, do onega cerkvenega duha, kateri toliko čudovito po raznih liturgičnih slovesnostih veje: in tega duha mora tudi katoliški pevovodja imeti, mora s cerkvenim letom živeti, ako hoče cerkvenemu duhu ustrezati in s svojim pevskim zborom verno srenjo spodbujati.
Mislimo toraj, da ne bode odveč, ali celo napačno, ako podamo gg. orglavcem ob kratkem razdelitev cerkvenega leta z latinskimi izrazi, kakor se nahajajo v cerkvenem koledarji, potem pa osnovo cerkv. koledarja z ozirom na missale ali mašne bukve. Spreminljive pevske molitve sv. maše nedelj in praznikov (po direktoriji ljublj. škofije) pa bode prinašal „C. Gl." v latinskem jeziku se slovenskim prevodom skozi vse leto na drugem mestu.
Cerkveno leto*) ima tri glavne dele ali dobe; vsi časi, prazniki in dnevi so le bližje ali daljše pred- in popraznovanje treh središčinih praznikov, Božiča, Velike noči in Binkoštij.
Bližje predpraznovanje so „vigilije", ki se pa nahajajo samo pri najstarejših praznikih (izvzemši praznik čistega spočetja D. M.). Bližje
*) Gl. F. X. Haberl, Magister choralis, str. 67. i. d.
p op raz no vanje je osmina, katera neha z osmim dnevom po glavnem prazniku.
Daljše pred- in popraznovanje treh glavnih praznikov so nedelje (Dominica) z med njimi nahajaj očimi se „delalniki" (Feria). Kar so dnevi osmine prazniku, isto so „ feriae" nedelji. Če se nedelja više praznuje, praznuje se tudi feria, in zato ločimo feriae majores (večje) in minores (manjše). K prvim spadajo vse „feriae" adventnega in postnega časa, sreda, petek in sobota štirih kvaternih tednov in ponedeljek (Fer. II.) križevega tedna,
Med tri glavne praznike vpletajo se tekom cerkvenega leta še drugi prazniki Gospodovi, Matere božje, angelov in svetnikov.
Cerkv. leto se prične s 1. adventno nedeljo; po 3. nedelji so kvaterni dnevi, četrti sledi sveti večer ali predvečer (vigilia), božičnega praznika in temu prazniki sv. Štefana, sv. Janeza Ev. in nedolžnih otročičev z osminami. Osmi dan po Božiči, 1. januarija, je obrezovanje Gospodovo (Circumcisio). Dne 6. jan. obhaja se razglašenje Gospodovo (Epipliania Domini). Nedelje po razglašenji (Dom. post Epiph.) zaključijo prvo dobo cerkv. leta; njih število je večje ali manjše, kolikor poznej ali prej Velikanoč pade, toda več kot šest jih nij nikoli.
Daljše predpraznovanje velikonočne dobe prične se s prvo predpepel-nično nedeljo (Septuagesima) in obsega 2. in 3. predpepelnično nedeljo (Sexa-gesima & Quinquagesima) do pepelnične srede (Feria IV. Cinerum), s katero pravi 40danski post (Quadragesima) nastopi. Teden med 1. in 2. postno nedeljo so kvatre. S 5. postno nedeljo (Dominica Passionis) prične se „tihi teden", s šesto (Dom. Palmarum) veliki teden (Hebdomas major), v katerem se posebno četrtek (Feria V. in Coena Domini), petek (Feria VI. in Para-sceve) in sobota (Sabatum Sandum) odlikujejo. Opomniti je, da se med 40danskim postom „feriae" bolj slovesno obhajajo. Velika noč (Pascha) ima osmino, ki se konča z „belo" nedeljo (Dom. in Albis); sledijo jej še 4 nedelje kot popraznovanje vstajenja Gospodovega. Po 5. nedelji obhajamo „križevo" (Litaniae majores ali Feriae Eogationum) s praznikom Vnebohoda Kristovega (Ascensio Domini), 50. dan po Velikinoči pa Binkošti (Dom. Pente-costes), katerim so dnevi od Vnebohoda do binkoštne vigilije predpraznovanje (med njimi tudi Dominica infra (med) Octavam Ascensionis). Binkoštna osmina ali teden po Binkoštih ima tri kvaterne dneve in konča se s praznikom presv. Trojice (Festum Ss. Trinitatis). Četrtek po sv. Trojici je praznik presv. Rešnjega telesa (Festum Ss. Corporis Christi) se svojo osmino, in slede mu pobinkoštne nedelje do 23. (Septembra meseca obhaja se 4. kvaterni teden). Ako je več kot 24 nedelj po Binkoštih, vpletejo se po 23. one nedelje, katere se po Razglašenji Gospodovem niso mogle praznovati, tako, da, ako je 28 nedelj, se vštevajo dalje od 3. po Razglašenji, ako jih je 27 od 4. i. t. d. Zadnja nedelja po Binkoštih (z XXIV. et ultima zaznamovana) se svojim tednom zaključi cerkveno leto.
Prazniki nijso vsi enake vrste in ne obhajajo se z enako slovesnostjo. Ločimo fes t a simplicia (navadne ali priproste) semiduplicia (polslovesno) in duplida (slovesne). Poslednje zopet ločimo v dupl. I. classis (I. vrste), dupl. II. dassis (II. vrste) duplida major a (večje) in duplida minora — per
annum (manjše). Duplicia minora so navadno zaznamovana z dupl. (duplex), drugi prazniki pa so natančneje označeni. Ko je bilo sčasoma toliko cerkvenih praznikov, da jih ljudstvo nij moglo več obhajati se službo božjo in prenehanjem od hlapčevskega dela, poiskali so izraza in foro {= očitno praznovanje) in in choro (/ = liturgično praznovanje v cerkvi).
Posamezne škofije imajo svoje lastne praznike, kateri se ne nahajajo v rimskih liturgičnih knjigah; zato pa imajo razne škofije svoj „Proprium Dioecesis".	(Konec prih.)
Dopisi.
— Iz Rudnika. — Letno opravilo sv. Simona in Tadeja, patronov naše župne cerkve, 28. oktobra, se je o vgodnem vremenu izvršilo. Ker pa imamo samo enega duhovnika, treba je bilo naprositi za drugo opravilo še enega iz Ljubljane. Prišel je v moje veselje č. g. P. Angelik Hribar, vrli skladatelj cerkvenih pesen, opravljat slovesnost. Strah pred kritiko petja na korn bil je pred pragom. Boljšega pripravljanja s pevkami nij bilo mogoče, ker o prihodu č. g-a. zvedil sem še le dan popred. Nit, kar znamo, to naj velja! Posebnega nam za zdaj še nij moči pokazati; da pa hočemo, kolikor moči dajo, posluževati se pravega cerkvenega petja, to je naša resna volja. Pri jutranjem neslo-vcsnim opravilu je kor pel, kakor ob navadnih nedeljah. Pokropi me . . . Napev C. Etta. „C. Glasb." priloga 9., leta 1881., s slovenskim tekstom podložen, a za mašo: „Večni Oče". ... iz Sattnerjeve zbirke. Pri darovanji se je pela nova od farnih patronov iz „Zg. Danice" (list 43. t. 1.), doslej še brez napeva, na neki Riharjev napev. Po povzdigovanji: „Oj srečna duša, blagor ti". M. Budna. „C. Glasb." 1882., meni zelo priljubljen napev.
Drugo veliko in slovesno opravilo je bilo ob 10 uri. Pri darovanji za cerkev, ki je bilo po govoru pred sv. mašo, ste se peli Riharja: „Bog je duh". ... in: „Tam v pri-prosti hišici". ... A. Hribarjeva, a pri slovesni maši vse latinsko. „Missa in honorem Ss. Infantis Jesu". „Kyrie", „Gloria", „Credo", „Sanctus", „Benedictus" in „Agnus Dei" od J. Schweitzer-ja v C. „Introitus", „Offertorium" in „Communio" je recitiral samo en pevec, a „Graduale" ves kor unisono s spremljevanjem orgel. Poleg dnevnega „Offert." pel se je tudi: „Co3lestis urbs Jerusalem" (Forster). „Responsorije" so bile vse koralne. „Tantum ergo" in „Genitori" v F A. Hribar iz „C. Glasb." 1. 1878., priloga 2.
Popoludne pete lavretanske litanije, po napevu iz knjižice II. del sv. Detinstva. Pri blagoslovih pa „Tantum ergo" in „Geuitori", R. Burgarell, „C. Glasb." 1. 1881., priloga 11. Pevske moči so štiri 171etne deklice in jaz sam; pojemo pa deloma v treh glasih, četudi nisem pričakoval, vendar seje č. g. pater o našem koru zadovoljnega izrazil; zlasti mu je dopadalo čisto in pravilno izrekovanje latinskih besedi. Res ni to, kar sem v malo letih s pomočjo prejšnjega in sedanjega, cerkvenem petju vsevnetega č. g. župnika storil, skoraj omenjati vreduo, a nekaj je storjenega. To mi bode trdil vsak, kdor ve, kako pusto ledino sem pred sedmimi leti v cerkvenem petji tu začel orati. Priča naj mi sledeče: Pred prej omenjeno dobo naš kraj nij imel šole, toraj poduka v petji nij bilo nikoli. Orgel cerkev do 1877. leta nij imela, toraj tudi orglavca ne, ki bi bil pevce za trohico podučeval. Hodile so, a še ne stanovitno, na kor štiri doraščene ženske, katerih voditeljica je bila omožena. Njih izobraževalne ure v petji so bile kako nedeljo med šesto mašo pri sv. Jakobu v Ljubljani sredi cerkve, kjer so se s kora naučile napevov, a za besede šlo jim je bolj trdo, ker razen voditeljice nij znala nobena brati. Naj rajše so pele Riharjeve, a se ve da tako, če bi jih bil rajni Rihar slišal, bi bil tudi pri nas rekel, kakor je prej nekje: To ni več mojel Za pomoč o večih praznikih imele so tudi nekega basista ali bolje rečeno ponočnega kavra, ki je imel sicer močen glas, a brez vsakih besedi, to se ve. Ko sem bil v začetku prevzel petje na koru, skušal sem
zgoraj omenjeni kor v posameznih glasovih kaj novega naučiti, pa to, in ker brati nijso znale, nij šlo. Rekle so mi, da se tako nijso še nikoli učile. Da! trditi moram, da pri trikratni dolgi poskušnji in pri vsi moji dobri volji nijsem mogel, niti z goslami, niti z ustmi kaki posnemovalni glas od katere izvabiti. Same spoznavši, da zato nijso, izostale so vse. S č. g. župnikom izbrala sva si drugi kor in to mlajše 13 —161etne deklice, tudi ta je moral zaradi nezmožnosti v branji in premalo veselja v petji izostati. Zdaj nij ostalo druzega, nego odbrati desetletne deklice iz vsakdanje šole in to je šlo. Petje v šoli jelo je sčasoma živo in veselo postajati, sluh se je vedno bolj budil, tako, da se mi zdaj po teh letih zdi, kakor bi bile vse zastarele težave premagane. Otroci napredujejo obilno v šoli, pevke pa v cerkvenim petji.	Orglavec in učitelj.
— Iz Tomina. — Znana resnica je, da imamo na Primorskem prav majhno število dobrih cerkvenih orgel. Uzroka je iskati prvič v tem, da je naša dežela poplavljena z talijanskim orgelskim švindelnom, drugič pa v tem, da se naša cerkvena oskrbništva premalo brigajo za to, komu se delo novih orgel izroči. Nam pa se tudi ne manjka domačih mojster-skazov, kateri od leta do leta popravljajo, recte kvarijo, uže pomanjkljive orgle. Znan nam je kraj, kjer so izdali za popravljanje majhnih, starih orglic uže toliko denarja, da bi si bili za-nj lahko omislili novo, pošteno delo; in kar je najbolj smešno, je to, da so pred dvema letoma „staremu skledniku" dali napraviti spredej novo igralno mizo in vso novo mehaniko; — v resnici pa so zdaj orgle slabše. Kot zgled dobrih orgel nam je omeniti le, 18 spremenov velikih, dobrih orgel v Tominu, ki pa imajo žalibog samo en manual in zdihujejo še po boljši intonaciji. Te orgle je izdelal leta 1852. slavni orglar Herbiger. Druge, v Primorji jako čislane orgle, izdelane po gosp. Goršiči, so v Kobaridu. O kacih velikih orglah z dvema manualoma, kakoršnih imajo Kranjci obilo, pri nas ni niti duha ne sluha; celo v naši Gorici nimajo izglednih orgel, kajti vse goriške orgle so talijanskega kroja, imajoče po eden okrajšan manual in pedal ter obilo okrajšanih, talijansko glasbo značajočih spremenov, ki bi bolje služili otrokom v igračo, kakor v podporo resni cerkveni glasbi. Prav prijetno je toraj nas, (ki smo večinoma vajeni talijanskih škripavk), iznenadila firma gg. Zupan-ov iz Krope, katera je pretečeno jesen postavila nove, krasno po dispoziciji, intonaciji, ličnosti in trajnosti napravljene orgle za vikariatno cerkev na Livku. Ne smemo tajiti, da smo imeli prestati velik napor proti nasprotnemu nasilstvu, hotečemu pomnožiti naše cerkvene orgle za nov, talijansk monstrum; a mi se nismo dali ostrašiti, ter smo na vso moč priporočali gosp. Zupana — in, varali se nismo! Zarad majhnega prostora so livške orgle sicer majhne; samo 6 spremenov brojijo; glasa pa so jako krepkega, čiste into-nacije ko kristal. Sapnico imajo na stožke ter so prve te vrste na Goriškem. Manual 54, in pedal 22 tast prepojo vsi spremeni. Ob kratkem: Trdimo, da so te orgle uzor orgel v našem Primorji in da smo se v dan kolavdacije prav težko ločili od njih. Čast. gosp. vikar livški, tamošnji občanje in vsak strokovnjak, ki je omenjene orgle poskusil, ne morejo dosti nahvaliti izvrstnega dela. Iskreno toraj želimo, da bi se našim cerkvenim oskrbništvom oči odprle in bi, predno izroče orgle kacemu orglarju v izdelovanje, popred prepričala se o resnici naše trditve. Mojstra Zupana pa zagotovljamo, da ga bodemo po zasluženji vsestransko podpirali; k temu nas ne priganja zgolj zavest, da je „naše gore list", marveč njegovo vestno, izborno delo, možat značaj in tako nizka cena, kateri se zadosti načuditi ne moremo.
K dopisu „z Goriškega", 25. nov. v 12. št. „Cerk. Glasb.", dostavljamo to, da so peli dne 22. nov. Witt-ovo „Preismesse in hon. S. Francis. Xav." Uloge so bile koralne po „Enchiridion Chorale" od Mettenleiter-ja za dotični praznik, graduale, nekoliko spremenjen po Elsner-ji in offertorium „Afferentur regi" od D. Fajgelj-na. Popoldne, pri litanijah, peli so Witt-ove krasne litanije, potem Witt-ov (ne Groiss-ov) „Tantum ergo" in homofonno antifono „Salve Regina" od Roder-ja. Zadnja številka je poslušalcem najbolje dopadla. Gg. bogoslovci so peli dovršeno, le koral bi se bil imel po naših mislih hitreje peti. Dirigiral je petje č. g. Angel Čargo, tominski kaplan. Tega gospoda
poznamo kot veščega glasbenika in izvrstnega pevca; a da je tako spreten dirigent, ka-koršnega nam se je 22. nov. pokazal, se nam še sanjalo ni. čestitamo si, da ga imamo v svoji sredi. V našem odboru so se zgodile neke spremembe: Msgr. Fr. Mercina, „za našo reč ves vneti" prvostolni dekan, ni hotel sprejeti predsedništva; enako g. dr. Flapp. Ker je toraj bilo naše stanje kritično, sklicalo je naše društvo odbornike k prvi seji v dan 6. decembra. Pri tej priliki izvoljen je bil do spomladi (ko se bode zopet sklical občni zbor) za podpredsednika č. g. P. Konstantin Luzar (ki je ob enem glasbeni vodja), č. g. prof. dr. Sedej za tajnika in č. g. Hil Zora za denaraičarja. Za prihodnjo volitev svetujemo občnemu zboru, naj si voli gospode, ki so naše stranke — ne pa nam nasprotnih elementov.	Danilo Fajgelj.
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1884. (po direJctoriji ljubljanske
šJcofije.)
Usus, quod in Missis cum cantu praetermittatur cantus i n t r o i t u s, o f-fertorii, communionis et, quando post epistolam occurrit, etiam sequen-tiae, tollatur.
S. K. C. 11. Sept. 1847.
1. januar i j a. »Obrezovanje Gospodovo. (Circumcisionis DominiJ,
dup. 2. cl.
Introitus.
Puer natus est nobis, et filius datus	Dete nam je rojeno in sin nam je dan:
est nobis: cujus imperium super humerum	na čigar rami je poglavarstvo: in imenuje
ejus: et vocabitur nomen ejus, magni con-	se velikega sveta angelj. silii Angelus.
Ps. Cantate Domino canticum novum,	Ps. Pojte Gospodu pesen novo, ker je
quia mirabilia fecit. Gloria Patri.	čuda storil, V. Čast Očetu. Ton VII. Ton. VIL
Graduale.
Viderunt omnes fines terrae salutare Dei	Videle so vse pokrajine zemlje pomoč
nostri: jubilate Deo omnis terra.	našega Boga: ukajte Bogu vse dežele.
ft. Notum fecit Dominus salutare suum:	V. Na znanje je dal Gospod svojo po-ante conspectum gentium revelavit justitiam	moč: pred obličjem narodov razodel je praskam. Alleluja*), alleluja.	vico svojo. Alleluja, alleluja.
Multifarie olim Deus loguens pa-	V. Velikokrat je nekdaj Bog govoril
tribus in prophetis, novlssime diebus istis	očakom po prerokih, poslednjič tiste dni go-
locutus est nobis in FUio. Alleluja.	voril je nam po Sinu. Alleluja.
Offertorium.
Tui sunt coeli, et tua est terra: orbem	Tvoja so nebesa in tvoja je zemlja:
terrarum, et plenitudinem ejus fundasti: zemlje krog, in kar ga napolnjuje, si ti justitia, et judicium praepardtio sedis ejus. vstvaril: pravica in sodba je priprava njegovega sedeža.
Communio.
Viderunt omnes fines terrae salutare	Videle so pokrajine zemlje pomoč na-
Dei nostri.	šega Boga.
*) „Nihil omittendum, sed Missam esse cantandam, prout jacet in Missali". S. R. G. 5. Jul. 1631. in u. Turritan. — Nič naj se ne izpušča pri peti maši, toraj tudi alleluja ne, kadar jo moli mašnik iz misala.
G. januarija. Razglašenje Gospodovo. (Epiphaniae Dmi.) d up. l. cl.
cum Oct. priv.
Introitus.
Ecce-odvrnit Domindtor Dominus: et	Glej Gospod nvalec Gospod pride: in
regnum iti manu ejus, et potestas et impe-	kraljestvo je v roci njegovi, in moč in go-
rium.	spodarstvo.
Ps. Deus, judicium tuum Begi da: et	Ps. Bog, sodbo svojo daj kralju: in
justltiam Filio Begis. tr. Gloria Patri,	pravico sinu kraljevemu, t. Čast Očetu. Ton II. Ton. II.
Graduale.
Omnes de Saba venient, aurum et tlms	Vsi bodo prišli iz Sabe, zlata in kadila
deferentes, et laudem Domino annuntiantes.	bodo prinesli in hvalo Gospodu oznanovali.
f. Surge, et illumindre Jerusalem:	t. Vstani in bodi razsvetljen Jeruza-
quia gloria Domini super te orta est.	lem: ker je slava Gospodova nad teboj izšla.
Alleluja, alleluja.	Alleluja, alleluja.
Vidimus stellam ejus in Oriente,	t. Videli smo zvezdo njegovo na Ju-
et venimus eummuneribus adorare Dominum.	trovem in prišli smo z darovi molit Gospoda.
Alleluja.	Alleluja.
Offertorium.
Beges Tharsis, et msulae munera ojfe-	Kralji s Tarsa in otoki bodo darov pri-
rent: reges Arabum et Saba dona adducent: nesli: kralji Arabljanov in iz Sabe bodo da-et adorabunt eum omnes rege.s terrae, omnes ril pripeljali: in molili ga bodo vsi kralji gentes servient ei.	zemlje, vsi narodi mu bodo služili.
Communio.
t
Vidimus stellam ejus in Oriente, et ve-	Videli smo zvezdo njegovo, in prišli smo
nimus cum muneribus adorare Dominum. z darovi molit Gospoda.
13. januarija. Osmi dan Razglašenja Gospodovega. (Dies octava Epiphaniae) dup. Introitus, graduale, offertorium, in communio — vse kakor zgoraj v praznik Razglašenja Gospodovega.
20. januarija. Dom. II. p. Epiph., presveto Ime Jezusovo.
(Ss. Nominis Jesu) dup. 2. cl.
Introitus.
In nomine Jesu omne genu flectatur,	V imenu Jezusovem naj se vklanja vsako
coelestium, terrestrium et infernorum: et	koleno, nebeščanov, zemljanov in podzemlja-
omnis lingua confitedtur, quia Dominus Je-	nov: in vsaki jezik naj spričuje, da je Go-
sus Christus in gloria est Dei Patris.	spod Jezus Ivrist v slavi Boga Očeta.
Ps. Domine, Dominus noster, quam	Ps. Gospod, Gospod naš, kako fiudo-
admirdbile est nomen tuum in universa terra.	vito je ime tvoje po vsej zemlji.
t. Gloria Patri. Ton. III.	t. Čast Očetu. Ton III.
Graduale.
Salvos fac nos, Domine, Deus noster,	Reši nas, Gospod, naš Bog, in zberi
et congrega nos de nationibus: ut confite-	nas izmed narodov: da spoznamo tvoje sveto dmur nomini sancto tuo, et gloriemar in ime, in se hvalimo v slavi tvoji. V. Ti, o
gloria tua. t'. Tu Domine, pater noster,	Gospod, si naš oče, naš Odrešenik, od ve-
et redemptor noster, a sdeculo nomen tuum.	komaj je ime tvoje.
Alleluja, alleluja.	Alleluja, alleluja.
Laudem Domini loquUur os meum,	V. Hvalo Gospodovo govorila bodo usta
et benedicat omnis caro nomen sanctum ejus.	moja, in vse meso naj hvali sveto ime nje-
Alleluja.	govo. Alleluja.
Offertorium.
Conjitebor tibi, Domine Deus meus, in	Hvalil te bodem, Gospod naš Bog iz
toto corde meo, et glorificabo nomen tuum vsega svojega srca, in slavil bodem ime tvoje in aetemum: qudniam tu, Domine sudvis vekomaj: ker ti, o Gospod, si ljubeznjiv in et mitis es: et multae misericordiae omnibus mil in velicega usmiljenja do vsih, ki kličejo invocdntibus te. Alleluja.	v te. Alleluja.
Communio.
Omnes gentes quascumque fecisti, veni-	Vsi narodi, kolikor si jih vstvaril, bodo
ent, et adordbunt coram te, Domine, et glo- prišli in častili vpričo tebe, o Gospod, ter rificdbunt nomen tuum: quoniam magnus prestavljali ime tvoje: zakaj velik si ti in eš tu, et fdciens mirabilia: tu esDeus solus. delaš čuda: ti si Bog edini. Alleluja. Alleluja.
27. januarija. Dom. III. p. Epiph. Sv. Janez Krizo s to m. (S. Joannis
Ghnjs. Ep. C. D.) dup.
Introitus.
In medio ecclesiae aperuit os ejus: et	V sredi cerkve odprl je usta njegova:
implevit eum Dominus špirita sapientiae,	in napolnil ga je Gospod z duhom modrosti
et intellectus: stolam gloriae induit rum.	in razuma: z obleko slave ogrnil ga je.
Ps. Bonum est confiteri Domino: et	Ps. Dobro je slaviti Gospoda: in pre-
psallere nomini tuo, Altissime. t. Gloria	pevati imenu tvojemu, Najvišji V. Čast
Patri. Ton. VI.	Očetu. Ton VI.
Graduale.
Ecce sacirdos magnus, qui in dUbus	Glejte velikega duhovna, ki je v svojih
suis pldeuit Deo. Non est invintus similis	(lneh dopadal Bogu. Nij ga bilo najti ena-
illi, gui conservdret legan Excilsi.	cega njemu, ki bi ohranil postavo Vzvišenega.
Alleluja, alleluja.	Alleluja, alleluja.
t. Bedtus vir, qui suffert tantationem :	t. Srečen mož, kateri pretrpi skušnjavo :
guoniam eum probdtus fuerit, acclpiet coro-	kajti, kadar bode skušen, prejel bode venec
nam vitae. Alleluja.	življenja. Alleluja.
Offertorium.
Justus ut palma flor6bit: sicut cedrus,	Pravični bode cvetel kakor palma: ka-
quae in Libano est multiplicdbitur.	kor cedra, ki je na Libanu, bode rastel.
Communio.
Fidilis servus et prudens, quem consti-	Zvesti in modri hlapec, ki ga je posta-
tuit dominus super famUiam suam, ut det vil gospod čez svojo družino, da jim da ob illis in timpore tritici mensuram.	času mero pšenice.
2. februarija. Očiščevanje D. Marije. (Purificationis B. M. V.)
dup. 2. cl.
Introitus.
Suscipimus Deus misericdrdiam tuam	Sprejeli smo, o Bog, usmiljenje tvoje v
in medio templi tui: secundum nomen tuum,	sredi svetišča tvojega: kakor tvoje ime, o
Deus, ita et laus tua in fines terrae: ju-	Bog, tako je tudi tvoja slava do pokrajin
stitia plena est dlxtera- tua.	zemlje: pravice polna je tvoja desnica.
Ps. Magnus Dominus, et laudabilis	Ps. Velik je Gospod, in vse hvale vre-
nimis : in civitate Dei nostri, in monte sancto	den v mestu našega Boga., na njegovi sveti
ejus. t. Gloria Patri. Ton. I.	gori. t. Čast Očetu. Ton I.
Graduale.
Suscipimus Deus, misericdrdiam tuam	Sprejeli smo, o Bog, usmiljenje tvoje v
in midio templi tui: secundum. nomen tuum, sredi svetišča tvojega: kakor tvoje ime, o Deus, ita et laus tua in fines terrae. Si- Bog, tako je tudi tvoja slava do pokrajin cut avdivimus, ita et vidimus in civitate zemlje, t. Kakor smo slišali, tako smo tudi Dei nostri, in monte sancto ejus.	videli v mestu našega Boga na njegovi sveti
Alleluja, alleluja.	gori.
Alleluja, alleluja.
Senex puerum portabat: puer au-	t. Starček je dete nosil: dete pak je
tem senem regebat. Alleluja.	starčeka vodilo. Alleluja.
Offertorium.
Diffusa est grdtia in Idbiis tuis: prop-	Razlita je prijetnost na ustnicah tvojih:
Urea benedixit te Deus in aetirnum, et zatoraj te je blagoslovil Bog za zmiraj, in in saeculum saeculi.	na vekov veke.
Communio.
Besponsum cicctpit Simeon a Špiritu	Odgovor dobil je Simeon od Duha sve-
sancto, 11011 visurum se mortem, nisi vidčret tega, da ne bode videl smrti, dokler ne vidi Christum Domini.	Maziljenca Gospodovega.
(Dalje prih.)
Razne reči.
—	V ljubljanskem deškem sirotišči „Collegium Marianum" se tudi letošnje božične praznike pod vodstvom preč. g. P. Angel. Hribar-ja predstavlja dobro znani H. F. Miiller-jev „božični oratorij" s živimi podobami. Pridana mu je letos še podoba „beg v Egipt" iz oratorija „sv. 3 kralji" istega skladatelja; in ravno 1. zbor te podobe nam po svoji originalnosti posebno dopada. — Tudi v Novomestu je preč. g. P. Hngolin Sattuer „božični oratorij" spravil na oder in to v zadovoljnost in spodbudo občinstva.
—	Cec. društvu dekanije kranjske", ozir. cerkvenemu pevskemu zboru v Kranji, podarila je dobrotna roka lep nov harmonij, kateri stane nad 200 gl. Komur je znana važnost harmonija pri pevskem poduku, bode vedel tudi ceniti ta dar. Bog povrni!
—	Mestna župnijska cerkev „presv. krvi" v Gradci dobila je meseca decembra nove orgle prelepega glasu in krasnega dela. Postavil je je solnograški orglar Mat. Mauracher in sin. Orgle, katere štejejo 30 spremenov z dvema manualoma, so zlasti radi tega imenitne, ker so sostavljene po novi sistemi — niti se sapnicami na vlake, niti na stožke. Omari ste izdelani po načrtu slavnega umetnika Ortvrein-a.
—	Predsedništvo cerkv. - glasbenega društva sv. Ambrozija na Dunaji je jelo izdajati „Album fiir Kirchenmusik", čigar I. zvezek obsega na 11 straneh dve G. Preyer-jevi skladbi: Pater noster in Hymnus de Sanctissimo za sopran, alt, tenor, bas in orgle. Partitura in glasovi I. zvezka veljajo 96 kr.; za naročnike je cena '/3 nižja. Naroča se: I. Bez. Spiegelgasse Nr. 9. — Wien.
—	t Štefan Liick, kanonik, stolni župnik in penitencijar v Treviru, je umrl dne 4. nov. 77 let star. Njegova vsestranska delavnost bila je izgledna. Za časa kulturne borbe, katera je toliko duhovnikov odstranila, sedel je iskreni starček po več nego 10 ur na dan v spovednici. Tolikega bremena bi še mlado truplo dolgo ne bilo moglo prenašati; zato je bil Liick zadnje leto jel vidoma pešati. Pečal se pa tudi rad z cerkveno glasbo; skoraj do zadnjega je bil pevski učitelj v stolni in uršulinski šoli. Zlasti njegova zasluga je bila, da se je jela cerkv. glasba kakih 40 let sem boljšati. Sostavil in na dan spravil je ono zbirko krasnih starejših cerkv. skladeb, ki smo jo v 10. štev. „C. Gl-a" naznanili in priporočili in jo še danes priporočamo. In ker je dobro vedel, da izvršitev tacih skladeb zahteva izvežbanih pevcev, spisal je „Theoretisch-praktisehe Anleitung zur Her-stellung eines vviirdigen Kirchengesanges", knjižico, katera se mora vsakemu priljubiti. Dobri nasledki njegovega neumornega delovanja kažejo se povsodi, kjer se pečajo s zboljšanjem cerkv. glasbe, zato ranjkemu hvaležnega srca želimo: R. J. P.
Dopisnica vredništva lista: Vsem p. n. gospodom dopisnikom prisrčna hvala in srečno novo leto k novemu delu! — Č. g. —d— na G. Smo položili za zdaj „ad aeta", a ne vrgli v koš; morda še prav pride. Kar npodlistkarji" pišejo, nij nič novega; Ben Akiba bi rekel: „Alles schon dagewesen". Eden bi se rad „učenega" pokazal, pa z učenostjo mu slabo gre. Sam ne ve, je-li ,,mandeljc ali babica". Vre močno; bode li še vino ali — vrelica? — Drugi, „duhovnik", kakor pravi (kar mu pa ne vrjamemo), nas tudi malo briga; k večemu bi mu svetovali, naj pogleda Mat. 18, 17. Toraj: Pax tecum, et noli irasci.
Listnica vredništva prilog: G. F. Ii. v Z. ,,Adventna" nij veliko vredna, da-si tudi ima še precej cerkv. duha; tudi se ji ne manjka harmoničnih napak r pisavi.
Današnjo 1. številko pošljemo vsem p. n. gosp. bralcem lanskega letnika. Ako bi kdo novega ne hotel več prejemati, uljudno ga prosimo, naj si naslov s kazalom 6. tečaja obdrži; ta list pa s prilogo naj blagovoli poslati nazaj, da se bo-demo vedeli v prihodnje ravnat4.
Pridana je listu 1. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez Gnjez&a, — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster, Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska K. Milic.