Katollšk cerkven Umt. Tečaj M\. I ijuhtjani 14. veliciga serpana iS 66'. Zdi Mej k Marii Verici. Marii Devici. Nebeški kraljici S5e čem izročiti; Lepo jo prositi. De Ona premila; Bo za-me prosila. Koljkrar že za terdno sim obljubil. 0 presvcta moja Mati Ti! De le Jezusa bom serčno ljubil. De le Njemu v vsi vdanosti Bom zvesto in vselej večno služil; Oh. pa ni je stanovitnosti. Ko obljuba knniej je storjena. Komej Tebi se priporočim. Ze je duša moja zadolžena. Ker tak naglo spet se pregrešim Je ljubezen zopet oslabljena. In za Jezusa že uianj gorim. • Marii Devici. Nebeški Kraljici, Sc čem izročiti. I.epo jo prositi. Ile Ona premila Bo za-me prosila. O Marija, ljbba*Mati moja! Lej! nevarnost* ki mi tu proti. Lej! če mila. močna roka Tvoja Pred »ajisto me ne obderži. Bo zgubljena uboga duša moja. K Tebi priti, mi mogoče ni. I'a pri Tebi čem jest vender biti. Ker za Tebe bije mi serce. S Tabo večno čem se.veseliti. — Torej prosim — moraš Ti za me Tako dolgo Jezusa prositi. De se meni spolnijo želje. Janez Pagied nazaj na Laško. V poslednjim popisovanji smo hili ostali na imenitni Božji poti Loreti. Loreto je mestice s kakimi 6000 dušami v oddelku ali delegacij ..Mačerta" na Rimskim, in sicer ob cesti iz Jankina v Rim. Ima tudi škofa, ki je ob enim rekanaški (Recanatil vikši pastir. Velika cerkev Marije Device. ki je precej ob vhodu na severni strani, se je začela zidati pod papežem Pav lam II. I. I4I.4 in jc bila čisto dodelana še le I. 1587 pod Sikstam V. Zidana je vsa v goriškim zlogu iu sc razširja kakor nebo ali baldakin nad lavretaiisko kapelico ali hišo Marije Device (časa santa). Začetek te po vsim svetu sloveče Božje poti jc naslednji: Mesto Nazaret v Galileji, to majhno mestice ima visoko slavo, de je bilo domačija prečiste Marije Device; tukaj so živeli v Božjim strahu njeni starši, sv. Joahim in h*. Ana. Imela sta svojo lastno hišo. V ti hišici je bila njuna edina hči. Marija, rojena iu rejena do svojiga tretjima leta (Jan. Daiuasc. c. 15. de tid.). po tem pa Bogu v službo v jeruzalemskim tempelnu zračena. Po smerti svojih =s M A s! staršev je bila Marija dcdtija te hi-.«- in \ nji popolnarna čistilno ženinu, sv. Jožefu zaročena, v kteri sta do svojiga popotvanja v Bctlehem prebivala. V ravno ti hiši jc bilo Marii Devici oznanjeno po angelo, dr ona jr izvoljena in srečna med vsimi ženami, ki jc odmenjctia od Božje previdnosti. bili mati v čl o ve če it e Besede. V ti hiši tedaj je bila postavljena podlaga človeškiga odrešenja. V ti hiši je Sin Božji potem nar več časa mojiga pozeoieljskiga življenja dopernesel, dokler namreč ni bil keršen. To imenitno stanovanje tedaj so bili. po zročilih angeli ua Laško pre-nrsli in je zdaj slava in blagor te dežele. Naj \ razjasojenje rečeniga še nektere reči iz liadaljliill dogodh lera s%r-tisa posnamemo. V letu 74 po Kristusu je bil tudi Nazaret pod Ti-farn Vcspazijanam neusmiljeno poropau. Vidil sim v Rimu še slavne vrata (porla Titi), ki so mu bile postavljene, dc jc zmagovito skoz nje šel. ko sc jc bil iz Judeje, ukro-tivši ta narod, vernil. Iložja čujeciiost pa vender ni pripustila. de bi se bili prederzui vojaki malim ulicam približali. kjer je la hišica slala iu je vedno skrita ostala, dokler ni čas prišel, dc jo je previdnost Kozja postavila Ijud-slvam in narodam v češenje. To se je zgodilo ob času vč-likigu K o u š t a u t in a. Crsarira Helena je hilu namreč listi čas popot\ala v svete kraje, kjer jc skorej pred »remi stoletji Jezus Kristus živel, je obiskala uajpervo kraj njegovih jaslic, pptlcj Kal varijo in Kožji gr«»h. Odpravila je od vsih lih svetih mest gerde nejeverske podobe iu malike. iu potem sc v \azaj~et v Galilejo poda. I.c samo v tem mestu ni našla nobene sledi nejeverske gnusobe. Kog ni pripustil oskrunili mesta, kjer je bil začetek človeškiga odrešenja. Po znotranjim nagonu iše pobožna cesarica. iu najde sveto stanovanje src»li podertin razdjaniga mestu. Iz revnih golih sten. lesniga ognjiša. slabih posod, pičle domače naprave, kar je še pričujočo bilo (v drugim kraji sc bere: iz britke martre in podobe Matere Kožje iz cedrovric). še Imlj pa iz nekake svete groze, ki diha i/. l»*ga vclicastniga staniša, jc cesarica spoznala, »le je lo prava hiša Marije Device iu jo za tako časti. Pusti jo pa v tem priprostim stanu. kakor jo najde, in le samo ullur v nji postavi, na kterim so apo-stcljni maševali. nad hišo pa da zidali častitljivo cerkev z napisani uu čelu: ..llaer «'st ara. iu «|iia primo jactum est huinatiae salutis fundameiitum" t Niccf. I. 12.1 Po starim zro-čilu pa so bili že apostclni Marijno hišo \ cerkvico spremenili. ktero so popnžui popotniki že »lolg»i pred sv. Heleno obiskovali. — Od (ega časa so pobožni popotniki na velike trume obiskovali ta s vel i kraj, med njimi sv. Ilierouim. sv. Pavla. sv. I.udovik, francoski kralj i. d. To jc dokaz, dc so pobožni popotniki v sveto zemljo tinli Mariiu dom v Nazaretu obiskovali. Kralj Ludovik. ki je bolel sv. deželo itirkam z vojsko vzeti, jc bil vjet in vsiižujcn. tez nekaj let iz sužnosli rešen, pride ravno v dan Marijniga oznanjenja v Nazaret 1252. V spokornim oblačilu se bliža peš, ponižen iti objokan sveti hiši. je tam pri sv. maši in pri sv. Obhajilu. Por p m še papežev poslanec, Odone Tu s cul a no, na velikim aliarji slovesno sv. mašo opravlja, pri kleri je tudi kralj pričujoč liil tTnrsell lih. 1. p. 7.J. Vidi se še '✓.daj i lavrcianski hiši spomin le prigodbe, desiravno je že y.lo poškodovan. namreč: podoha Marije Device, ki sedi s Si nam. stoječim v naročji, njemu na strani pa tudi stoji sv. I.udovik \ kraljevi obleki. Z desne roke mu visi žele/.je, '/.na m nje jelnišlva. v levi pa der/.i kraljevo palico. De la podoha ni i/, poznejših časov, se od tod vidi, ker je hila ravno laka. ko je hila sv. hiša pervi krat v Primorje prenesena. i Dissert. crilico-isi. II.. 1. II.i Iz vsj^a lega ledaj je verjetno, de je sv. hiša .Marije Device do konca I■>. stoletja zares hila zmiraj v Nazarelu. liavno ta cas pa i 12 iil i jc saracenski sultan kalil, egiptovski kralj, prevzelin zavoljo svojih poprejšnjih zmag, 25.IHMI kristjanov pokončal in druzih dve sto tavzenl vsuž-nil. terdiijavo Ptolomajdo premagal, ter v Sirii keršanstvo razdjal iu lako ludi vse Galileje se polastil. Ud tistihmal so hili sveti kraji i/.verzcni oskrunovanju in vsi gnusobi neje-vernikov. Žaloslin vidi tudi \azaret opusloleno častitljivo vezo Kozjo, ze od sv. Helene zidano. Ali glej ludi dozdaj iicslisan in neviden čudež, ki ga stori Kozja vsemogočnost! Oteti oskruiijcnja sveto hišo. v kteri se je Keseda velovečila. jo vzdigne z njene podluge, ktera se v dokaz velikiga eude/.a šc vselej vidi v \azaretu, in jo po angelskih rokah prenese nad suhim in nad morjem v ilirsko pri-inorjc. kjei >koz nekaj časa ostane. To čudno prenesenje liise .Marije Dev ice med zveste Slov ene. sr jr zgodilo, kakoi pravi sporočilo. I. I2s|. Iti. vel. tr.. pod papežem Nikolajem IV. Kiaj. kamni jc hila postavljena, je hil med Keko in Tci-saiam. nekdaj ..Kav niča" imenovan, hlizo dolinice, ime-novanc ..Dola/.", -i kjer m nikoli iiobcdcn delal kakiga o/.idja ali pastirske koče. Torej s tem neprevidciiim pri-ka/.kam ni hilo majhno strrmcnjc osrcceuiga slovenskiga ljudstva. Ko sr la prečudna rec razglasi, ljudstvo skupaj lect, vidi imenovano >v. hiso hrez podslavc na neravni zemlji, silo siarieno stavim, pluje jutrodeželske kamne, lerdo in staro /mahanje: gredo noter iu vidijo leseni strop, višnjevo pomalau. razdeljen v male štirvogle. z mnogoterimi pozlačenimi zvezdami olepšan. Dva kosa tega stariga stropa sc sc dandanašnji hranita v ognjiši sv. hiše. \asli so v hišici majhiti altar. k steni prizidan. in na lijem star gresk križ s podoho kri/.aniga Jezusa: pa tiiili k pohožnosti spodbudno podoho ali statvo Marije Device z Dcletam Jeziisam v naročji. I.asjc ohrh so hili razdeljeni kakor pri Nazarečanih in tudi ohleka po Nazareško urczaiia. Na levi strani so spazili majhno omaro v zid vdolhciio. iu hliz nje ognjiše. V veei polerjenjr te dogodbe je llog ludi čudeže pripustil. Fajmošter tistiga kraja. Aleksander Ojorgjic t Alessandro di <>iorgio). Modrušaii. je Ir/.al hudo bolan, Marija pa sr mu po nori prikaze in mu razodene prihod sinje liise iz Naza-rcia. Pove mu. dc po njenim vnebovzetji so bili aposteljni to hi>o v cerkvico spremenili, iu de je altar v nji od s. Petra posvečen. Pa dr je Kog. kterimu nič ni nemogoče, lo hišo po angelih v ia kraj prestavil, ker so ji v Na za letu nečast drlali itd. V dokaz pa. dc je lo resnica, iiiii pri li priči zdrav jr dodeli. ZhudiVsi se. sr ruii res popolnama '/.dra v iga. bili glrdal. se zahvali svoji visoki otetnici. Slehern zamore mislili, kako veselo jc bilo tudi njegovo ljubljeno ljudstvu, vidili svojiga pastirja kar iicutegama od smertne bolezni ozdrav Ijeniga. iu pa slišali iz njegovih ust, dc iiiii je Mali lložja to visoko dobroto pridobila. Ta novica se je hitro razširila, ljudje so skupaj vreli in mnogi čudeži so se godili nad bolniki, t \nal. Flum. I Kcsnico še bolj dognati. pošlje ladailji ban bervaški, dalmatinski in istrijanski. Ker to popisovanje jemljemo veeidel iz luških bukvic (Kelazione storica della S. C»ss». L. liiauutti. Gorelo 1&5I . ediz. 20.), bi nam u»lregel. ako bi kdo holel iz unili krajev pisati, če so še te imena? kakošin je /.daj kraj f itd. Vred. Nikola zl. Frangipani. pobozin muz. štiri poštene može in rojake v Nazaret, namreč; Aleksandra, imenovaniga duhovna. O. Paakonio-ta M. O., Sigismunda ..Orsieh—a, in Ivana „Uregurizhi"-a. Poslanci so vzeli natanko miro od sv. hiše, so imeli zvedili. če sv. hiše res ui več v Nazuretu, in kako de je zginila; če je tam pmlstava ostala, in če se ločeni zidovi po vsili straneh s podsiavo vjemajo? Razumni in zaupljivi možje gredo, se vernejo iu v naj veči veselje naznanijo, de hiše Marije Device ni več v Nazaretu, de so ondotni kristijani ravno močno žalovali zavolj te zgube, in de se čas njeniga zginjenja od ondol čisto zlaga z njenim prikazanjem na Tersatu. Pregledali so njeno še vidno podsiavo, moller in kainnje: in vse se je natanko vjemalo in zlagalo z merami, ki so jih bili doma vzeli. Precej po tem so se v imenovani hišici opravljale zahvalile službe Kožje, pri kterih je imenovani Aleksander ljudem vse te čuda razlagal. Iz Istre, iz Hervaškiga. iz Rosne. Serhskiga iu od drugod so ljudje na trume skupaj vreli. Tudi naziiaiiuje O. Pa-skonio. de je bil Frangipani postavil duhovna Ivana Orob-nic-a lili Orohnico) v službo kakor varha čudežne sv. hiše i Arch. Tersat.). To pripovedujejo tudi drugi dalmatinski pisavei. t D. si.) M£f{J lepiga in spoclbuiiljiviffa sije popotnih mesca velihiga travna po MjJub-{Jani v svnJo torbico nabral? x. Predragi prijatel! K ii i n d v a j s e t i š m a r n i c n i d a ii smo Jezusa v duhu poslušali slovo jemati od svoje preljube Matere, preden se je ponižal terpeti iu grešnikam se v roke dati. Ako je Jezus io žalostno novico svojim uposieljnum oznanil, je mende svoji ljubi Materi ni zamolčal. Ko sta se David iu Joiiatan poslov I jala. sta se objemala ler jokaje eden druziga kuševala. Kako žalosten pogled je mogel še le tačas biti. ko je Jezus od svoje svete Matere slovo jemal. — viditi dve serci ločiti se. ktere ste se tako sveto iu sladko ljubile, (lospod se je jokal nad Jcruzalcinaiu, tcrdovratno mesto prcmišljevuje. Kile so Mi solze iismiljeniga Rogu, čigar usmiljenje so judje zavergli: — jokal se je nu Lazarjev im grobu, ko je Marijo Magdaleno vidil jokati: bile so io solze globoko ginjeiiiga prijatla. In zdaj. ko jc vidil I »os pod svojo lastno mater jokati, zdaj bi On. lakšin Siti za lakosiio Mater nobene solze ne bil imel? Zdelo se nain je slišali Marijo lako le slovo jeiiiuje milo govoriti: „Moj Sin. kdo mi ho dal. de jez namesti tebe umerjem! O, za-ka| Ims mogel li. ki nisi nič pregrešil, toliko terpeti? Kako. ali se ne boš noben večer več k svoji materi nazaj povernil. - nc bom več tako srečna, viditi. de bi ti s svojih trudnih potov k meni nazaj prišel, de bi ti vroči pot s tvojiga čela brisala?— Ali nebom nikoli več iz tvojih ust tistih nebeških besed zaslišala, ki so mojo dušo toliko razveseljevale. - O moj Jezus, moj Rog, moje vse! Kaj bo z menoj, kadar tebe zgubim? — Tode ne samo tako milo loževati smo slišali Marijo, ona se je gotovo tudi pri ti priložnosti tisto deklo Ciospodovo pokazala, kteri naj se vselej zgodi po lložji besedi, zato se v voljo lložjo popolnama izroči. Iložje sklepe moli, sc od svojiga Sina loči. molči, terpi. — (ilej spremenljivost našiga življenja! Zdaj veselje, zdaj terpljenje: zdaj zaveza, zdaj razveza; zdaj snidenje, zdaj loceiije! V enim in drugim se pa vdaj v voljo Rožjo! Žalostno iu grenko jc. slovo jemati od tega. kar nam je ljubo in drago. Kadar od dobrih prijatlov slovo jemlješ, se s tem tolaži, de se le zu nekoliko časa od njih ločiš, saj se boste kmalo spet vidili; od v siga hudobniga pa se pred ko moreš loči, dokler se ti še lii priljubilo in prikupilo. sicer ti bo še na smertni postelji jako jako težko, ločiti se tega sveta! Dva i n dvajseti š m a r n i č n i dau najdemo Marij« zopet pri Jezusu; pa kje? Marija zvedivši, kaj sr jc z njenim preljubim Siiium zgodilo, si nc more kaj. viditi in spremiti ga hoče na njegovim križevim potu; njena ljubezen ji ne da pokoja, ž njim hoče terpeti. kolikor še nobena mati ni terpela; spol nit i hoče, kar ji je starček Simeon prerokoval. (I kolika žalost jc pač mogla matcrim serce pre-HUiiiti. vidili Edinorojeniga Božjiga. nar Svelejšiga. sred dveh morivcov peljati k nar sramotniši smerti križa! In la težki križ on sam nese! Desiravno popolnama v voljo Božjo vdana, vender ni nehala hiti Mati. in kteri materi bi ne počilo sercc. slišati, de njenima sina k smerti vlečejo? Ko v ti strašni britkosti Sili iu Mati eden druziga zagledata, hoče Mati. roke stegovaje. kar do njega, tode zgrudi se na kolena. Ne z besedami, pa s pogledam se žalostno pozdravila. ko se srečata na pol i. Bilo jc mutasto. pa za serce vse razumljivo pozdravilo; usta sicer molčijo, le pre-bodene serci govorite. Ne bilo bi se čuditi, ko bi bilu Marija. Sina zagledavši. prestrašena zakriknila iu sc po tleh 7. verni Iu. Ali ouu se oserči kmulo snet iz svoje britkosti, Bogu vdunu vse mirno prenese; terdnu vera ji moč podeli, v vsakim še toliko tažkim obiskauji neskončno modrost Božjo spoznati. — Ali z Marijo ne bomo imeli usmiljenja v ti britkosti! Ali lic bomo enkrat jenjali žulili je z grehi zoper njenigu Sina? Tri in dvajseti s in ur ni eni dau smo Marijo še v veči žalosti — pod križem premišljevali. Bogu ni hilo zu-dosti, de je Muri ju celili 3(1 let živo podobo terpljenja v svojim duhu nosila, kterigu jc imel njen Božji Sin terpeti: ni iiiii hilo zadosti, de jc sveta Mati z lastnimi ušesi moglu slišati, kako nehvaležno ljudstvo njeniga Sina kot razbojnika iu ubijavca zalazujc. slišati strašni tirjavni glas: kri-žuj ga. križaj ga! — ni mu bilo zadosti, de ga je moglu srečati s križem obložctiiga iu s tem hremenam na tla po-llačeniga: Muriju. kruljica murteriiikov postati, jc moglu priča biti. ko so divjuki njeniga Sinu oblačila ropali, iiu križ vergli. mu roke in noge razpeli, ga v smehu in za-sramovanji pribijali in potem kviško povzdignili: mogla je priča biti nar strašuejši smerti uašigu Odrešenika. — Kdo se bo prederziiil. kdo zamogel popisati uli dopovedati, kuj je Marijno serce takrat občutilo, ko je pod križem stala, na kterim je Jezus vise umiral iu korvavo daritev v spravo za naše grehe uebeškimu Očetu opravljal? Vsu natora se je strašniga iimorstvu včlovečeniga Bogu zgrozilu. solnee je otemiielo. zemlja se je tresla iu odpirala. mertvi so vstajali: Muriju je pu vender poleg križa stalu. iu stanovitna ostulu. Večni Oče je hotel, de bi Marija združena s svojim Sinam veliki dar v odrešenje človeškiga rodu opravljala. In tuko je Marija, kakor nekdaj Abraham, lo. kar je njenimu sercu nar ljubšigu bilo, Bogu v klavni dar prinesla — Jezusa. svojiga Božjiga Sina. Pa Gospod deviški Materi ni. kakor Abrahamu, prizu nesel; od nje ni samo volje lirjal. kakor od Ahruhuma. temuč tudi djanje — spohijenje tega duru. Tako je Muriju v djanji zu naše zveličanje delulu. zuto jo ludi v visoki časti iu livu-ležnosti mi kristjani začetek našiga veselja iu studenec našiga zvcličanja imenujemo. To je pa pod križem postala. — Pol križa, je pot v nebesa, po nji so vsi svetniki hodili: mi bi pa ne? Z Bogam! Tvoj zvesti prijatel A. Suš k i. Kaka JTerneJ Boštjana odvadi kleti. Pogovor, (konec.) Boštjan (čez dva dni pride). Jernej, tvoja šola ni slaba. Moj „kolcl" se je že precej unesel in tudi moja živina čuti, dc „tri-in-trideset" ni kaj maliga, — tako potegnejo voli, kakor de bi jim zakuril, kadar jih „zatriiiitri-desetiram". — Včasi se mi pa hoče malo po nemško ali celo po mudzursko za\ui. kar je neki silno gerda in pregrešna klelvitija: kaj pu takrut ? Jernej. Ako že hočeš po nemško zarohiti. za\pi i.a glas: ,.K a r n t e n — und — Krain!" boš vidil. de *e ti bo serce ohladilo in pa brez grehu. Neke madžarske it. ludi nektere hervaške klctvinje (ki so velikimu delu unih Ijutl stev skorej nepreiieliama v uslih) so pa luko osiudne. tako peklenske in pregrešne v svojim pomenu. dc ti druziga ne rečem, kot lo: ..Nikoli ne zini kaj taciga. ker nai večkrat ne veš, koga de govoriš, in ko bi \edil. bi st-lasje ježi I i. Boštjan, liroza nie obhaja, ker ludi lega nisim cm. Včasi se pa rad pokregam . iu lakrut mi hodi na jezik ,.zakr....." Bog me vari še klerikrut reči! Jernej. Tukrut pa une no\e klctvinje zvezi iu malo pridaljšaj, postavim, tako le: ..Kole I kipi — iri in trideset — krat!!" Boštjan. To so lepe klctvinje. ki se jih lahko vsak otrok nauči; le čakaj: se danes jih mora vsa moja hiša znati, in gorje iiiii . ako bo kdo posihmal drugači klel! -Včasi me pa le toliko mika. de bi se pridusil uli zaroiil. kuj meniš, kaj bi bilo tukrut dobro? Jernej. Pridiisati in rotili se. je silno prederzno m ostudno, nur boljši bi bilo. ko bi sc nikoli nc zgodilo: ako bi nc mogel pu nikakor drugači. morebiti bi utegnil reci: ,.Pri tičjim mleku pri polževi kervi!** Sv. pismo sicer tudi praznih besed nie ne obrajla. Ilos i ju ii. Naj bo; sej jest se ne mislim nikoli več pridušati. -—Sc nekaj bi lc poprašal: kuj pu praviš od besede ,.sak ra bo 11", sa p rum ili dj", sap rameni" *ii se nekterih enačili? Jernej. Moj sosed A ud rejce kuj lueigu sicer vedno v ustih imu. pu lo ni nič prav. ker ..sakro — •• pomeni besedo ..sveto", in lukih reči ne gre \ \sakdanje marnje mešali. Boštjan. Jernej, ti si me s svojim natikam tako omečil; de bom tudi brez teli novih klelviu lahko živil, kakor se mi zdi. Jernej. Sej lo so ludi moje želje: llog le pole rdi v tem sklepu! (Boštjan odide). Boštjan (čez dva mesca). Jernej, ti si moder moz! Pri nas sc jc vse prav izšlo. Poprej, moram li naravnost povedali, smo vsi kleli, ko jim ivoj novi nauk od klctvinje razlagam, so sc smejali, pu ludi v serce jih je zba-dulo. ler je vest še več storila, kukor moje iu tvoje besede. Zenu je rekla: ..Kakošuc nove čenče so to?** Illupe« in sinovi so nekaj časa ..raeokokošarili". ..koilokipeli". ..iri-desetarili" poslednjič pu reče veliki hlapec: ..Nuj gre se io rakuni žvižgat! Jest sc ne menim vee ne zu staro nc /.a novo kletvinjo. Pumef je boljši kakor zamel in prazne Im— sede", iu vsi so mu prilerdili. Zuceli su iu«li bolj molili in vsi so pohlevni kukor janjčki. ki so poprej toliko radi ro-buvsuli. Bog ii poverili zu tvoj nauk! Jernej. 4V lo res pomugu. moram se drugim po-vedati; precej danes bom spisal iu poslal k Blazniku. naj sc v ..Zgodnjo Danico- natisne in med Slovence razširi. Boštjan. Dc bi jo le tudi lam dobili, kjer sim jest doma, zukuj tam se grozno hudo kolue. Jernej. Bodo že: sej mislim, de zdaj jtu ui vee fa-rovža na Slovenskim, v klerim bi sc la cerkveni list nc bral: od farovža pa tako ljudje vse vedo. kur je res iu kar ni rv-. Poznam pa tudi gospode, kleri vsak lisi okrog svojim ov-čičam pošiljujo. dc gu bero. iu s tem >c marsiklero dobro seme vseje. Boštjan. Sej jest ne znam brati, pu /.di *c mi. de od nekigu premurskiga misijona velikrut pišejo. kakor moj fant včasi bere, ki v šolo hodi; torej tudi /.miruj ^aiijuri. dc bo šel med Zamurec. kadar bo izsindiral iu bo gospod. Skorej bi mu tudi verjel, zakaj ou ^m m nikoli klel iu še mene je svaril, de me je vei ktai ^preletelo Jernej. Bog ga polerdi. Boštjan, sej je potrebno. Boštjan. Zdaj bo pa dosti /.a danes: z Bogam! fig leti po Slovenskim. Iz Ljubljane. Preblaga naprava, ljubljansko \ loj/je v iše. bo z /aeeikam nastopniga šolskiga leta imenitno stopinjo višej in s\ojimu pravimu namenu bližej po-\/dignjena. V razpisu od ti. t. m. naš Visokočastitljivi iu Prcvzvišeni vik-i Pastir svojimu čustitiinu duhovstvu razla-gajo. kako de so trident. zbirališe in druge pupeške uu-redbe. priporočtvajc mladenske semeiiiša. imele le take naprave v namenu, v kterih mladenči tudi od rejo iu nauk doma imajo, in sicer po učeuikih. ki jih škof v to postavijo. Ker so s pogodbo t koiikordatam) vse ovčre v naučiiih zadevali odpadle, bodo Milostljivi knez in škof tudi Svoje Alojzjcvišc za stopnjo bližej njegovimi! pravimu namenu primaknili, in bodo za lo leto le nastopne drugošolee v Mojzjeviše sprejemali in s leni bodo storili začetek, ter jih bodo dali doma v napravi učiti vsih šolskih tvarin. ki so za drugo latinsko šolo zapovedane. Tako bo domače učenje zmiraj dalje gnano in vsako leto bo ena domača šola več v Alojzjcvišu. Sčasamu se bodo tudi učivne moči iu potrebni pomočki znumževli. Nauki bodo tako vravnuni. ako bi kteri mladeneč iz le naprave stopil, de bo zamogel v kle-rim koli gimnuzii cesarstva dalje učiti se. Pri sedanjih oko-lišinah Alojzjeviša |>a bo zamoglo le prav mulo mladenčev zastonj sprejetih bili. drugim bo treba po I .">0 gld. na leto plačevati; pri posebnih okolišinah bi se utegnilo kterimu kaj odjenjati. Kteri žele za prihodnje leto sprejeti biti. morajo v t lednih do preeastitiga škofijsiva svoje prošnje vložiti. Bolj natanko se bere vse to v današnji prilogi k Zgod. Danici, ljubljanska skolija zamore zares zadovoljna iu ponosna biti. de po previdnosti in dobroti svojiga vikšiga Pastirja lo blago napravo ze več let ima. ko se druge imenitne škofije sc le trudijo in podvizajo, jo zbuditi. Iz Semiču, Marije Device Snezniee dan. J. V. Ze te spel loča bila pri na-: škode je gotovo eez 200.000 gld. Ko bi se hotel se kdo usmilili, iu kaj maliga dati. (Zares te usmiljenja vredno to ubogo ljudstvo: škoda de listi nimajo veliko denarja kteri bi radi pomagali. - po človeško govorimo. Bog omeči po svoji neskončni previdnosti serca premožnih za potrebne, kterih je toliko iu toliko po vcc krajih Vred.) Hasgletl po kersanskim svetu. Dunaj. Nadvojvoda Maks je dal na Dunaju v dar za llozji grob v Jeruzalemu delali dva križa, šest svečnikov in štiri lepe posode za cvetlice na allarji. — 2K u. m. je prišel iz Kima grede v luushruck Dr. Atanazi Zuber. apostolski iiamesinik v Palni. Od ondol je šel v Monakov m potem še enkrat v l.inc. od kodar se bo k svoji cedi v Indijo vernil. ki obsega HiOO milj iu šieje 22 milijonov duš. Samo mesto Palma jih ima «100.000. Prcobračanje Indija-uov je silo lezavna reč. ker ako sc kteri spreobernc. on vse zgubi, kar ima. Indijani so v štiri ločine (kasteJ razdeljeni. v duhovne, vojake, tergovce in rokodelce: vsi drugi mi jim nečisti. Ako tedaj evropejic tje pride, jim je vse gnusoba, kar on počne, ako p. z vsakim govori, to ali to je ali pije. Velikrat se mu je zgodilo, ko je hotel imeti piti. so mu sicer dali. pa je mogel precej potem posodo proč zagnali. Knkrut je iz male jame vodo pil, s teui je hi! ves studenec (po njih vraži) nečist: — vso vodo so potem izpluli in v se posode milili. Lahko se tedaj vidi. kako težko je v tacih okolišinah ktere pridobiti. Vender je pa pri vsim tem že več keršanskih občin napravljenih, ki so pravi zgledi vse čednosti. Taka občina je ob znožji Himalaje. 1800 duš. ki imajo razne opravila. Med njimi ni nobeniga berača, in v 19 le;ih rii bil nobeden pred sodnijo klic an zavoljo kake hudobije, od nobeniga se ni slišalo, de bi bil potepiusko živel. To so pravi kristjani. Za 120 milijonov duš ima le 12 misijonarjev, ki jc pa polovica večidel bolnih. V Kimu sla mu bila zlasti všeč dva poljska mla-deuča. brata Kzihoii. ki sta v sobivališu sv. Klavdija in sla prišla uekterikral poljske romarje v prenočevališe ..aH' Anima** obiskat: inlajšiga je večkrat obdeloval, de bi ga za svoj misijon pridobil. Sta pa res mladenča nedolžna in čista kakor beli vosek, zdrava in še čislo mlada, ki bota gotovo enkrat vredna misijonarja. kjer že bota. Ze zdaj kažeta lepo serčnosi. ker imata starše, brale in sestre nu Poljskim . iu vender ves dolgi čas po domučii premagujeta. Imenovani škof ima že poljaka. ki je pri njem tajnik, iu ga je močno hvalil. Je pa tudi šc druzih poljskih uiladcii-cev precej v Kimu. ki se ua misijone pripravljajo. Ko se enačili blagih čutil serce mladenčcvo vname, se obvaruje tudi drugih ueštcviliiih zmot: gorje pa študentu, kteri nima za nobeno žlahtno roč čutila v svojim sercu! Njegovo serce vene, se v pregrehe in ostudnosti nagne, živi nevredno življenje, umerje zaničljive smerti. Sveti oginj mora goreti v ududenškim sercu! Manjka pa škofu tudi pomočkov za cerkve in dobrotne naprave. Iz tega namena je prišel v Fvropo. de bi v vsih rečeh kakih pomoč dobil. — Gada no Car I i, škof v Almiri in bivši apost. namestnik v Agri ua Indijanskim. nekdanji sosed škofa Zuber-ja v Palni in tudi iz ku-pucinarskiga reda. je prišel ua Diinuj. Bil je eno leto v Kimu. .Njegova škofija — gotovo dvakrat veči od Zubcrjeve v Pat n i — je štela I. 1853 okrog 20.000 katoličanov, deleč raztresenih med tievcruiki in muhamedani; za vse te pa ima le 17 duhovnov, po nekoliko starih in bolehnih. iu nobeniga semeniša. ker ue more duhovna uterpeti. dc hi ga vludul. — Z novo odpravo, ki gre 27. t. ni. iz Te ista v Afriko, pojde tudi Dou Giovanni Bcltrame. ki jc pred nekaj časam prišel iz Hartumu. in z njim tudi nekteri tovarši iz Verone. — V Bernu v bolnišnici usmiljenih sester je izraelec Leopold k u me rman n malo pred smertjo stopil v katoliško cerkev. — V Kozgo-vim piše. ..Zagr. list", je cela judovska rodovina Sleiner-ovih v katoliško eerkev prestopila. V vel. travnu pride Natuu Steiner. tergovce. s svojo ženo k duhoviiiiuu pastirju g. Kuciču in razodene, de ze več eusu v katoliško cerkev hodijo in so od njene resnice prepričani, ter žele s celo deržino biti kcršcui. 13. u. m. je bil ta srečni dan. Po iritediijim nauku so bili ta dan z veliko slovesnostjo keršeni najpred irije od rasen i: potlej pa trije neodrašeni ( otroci). — Zagrebški škof in kardinal so 54.000 gld. za ohčiiokorislne namene vložili. — Po Laškim so spet začele Mazziiiitove podpihovanja vreli. V Ncapeluu se boje mazzinistov. ki ueki mislijo ondi na suho stopiti. Iz Pieuiotiteškiga se je do SO roparjev v Fsteusko uderlo. ki mi jeli ondi ropali, pu so jih razgnali. JMili darovi• Za m i s i j o n gosp. Olivieri- a. Lizabeta P. 10 gold. — Neka devica 1 cekin in i tolar, to je (i gold. 30 kraje. — G. J. S. I gold. — Perica 54 kraje. — Za Se m i č a n e s i o c o p o š k o d v a n c. Iz št. Kocjana pri Turjaku 5 gold. — Od ondot za krouovčane pri Beli cerkvi 1 gold. 10 kraje. — JDuhovske zadeve. Iz ljubljanske škofije. Gosp. Lorcne Kudolf nasanuii duhovni pomočnik ria Raz der t i in je imenovan Vrem-ski duhovni pastir. Gosp. France Klemene, duhovni pomočnik, in namestnik v Vrcniu pride za nasaiuniga duhovniga pomočnika na Kazderto. muatt jur illllli B&MM& r. 7. Sottiterdtofi fccit 14« 2lit{|itffc 185«. sJ?ro. 1458. d> babe itn 3cbuliabrc 1846 47 m Vaibacb ctti .Hnabcitfcmtnar (Collegium Alovsiamim) fur inctnc Didcefc errtcbrct, uttD ce bet Daitfcetvertber Umcrjtuguiifl von 3citc Der ivoblebrivurDujcit Dioccfamicift* Itcbfcit nun Ditrcb etn Dcccnniinn in cer Slrt erbalten, oaf; hic 3oflKnqc Dcffelbcn Dcn Untcrridu ait Dem btc= fujen f. f. (Mvmnaftiim bcftnbtcn. Der b. .ftircbcnrarb von Iriettt, weld>er Ness. \\lll. cap. 1H. de reform. Die (5rrubrniie#e itonDcit; Demt lant Slrrifcl XVII. Der b naften UrfnnDc babett Dtc ^tfcbofc Die 3cntinaricn nacb .s)ttcbtfcbnnr Der bctliijcn J^trd>cn^CKt5c iiitr vollcm ititr frcien ?Wccbtc ^n lettcit miD >n vcni\iltcn, Die 5>orjtcbcr itnb ^rofcffareit oDer Vcbrer t}eoad>rcr 3cnttnare ;n ernemten, unD tramt iiumcr ne c« fur norbircuDit) oDer nii<cb balten, ivicDer cntfcrnen, aneb 3i"miitfle unD .fiitabcit ^nr .fceraitbilDnna in Dicfelbeit anuniicbmcit, foivie fie ^nm gromnicn ibrcr Jtircbemprcnijel im &crrit ce fur Dicnlub craibtcii. £iejciii$en, trclcbc ibreit Uittcrricbt m biefen 3eminarictt empfangcn babeu, ircroen nacb voraite^aiuicner i;vnfnnq ibrcr ^cfiibuiung in ali' nnb jcDc anDcre Vebranftolr cinrrcten imD mir ^cobacbrnita Der betrcifeiiDen ^orfebriften um jeDc Vcbr-fan^cl atttfcr Dem Seminar fteb bcivcrben foitnen. Um Daber Der vollftanDi^cn V6untq Der vUiif^abe menice Jvitabcmeminare aUniahlt^ itabcr rurfcit, lverDeit fur Da$ ndcbftfommenDc 3cbnljabr 185H .">7 nur ait^cbcnDe 3cbulcr Der ;ivciteit ^viunaftalflaiTc in Da$ Collegitiiii Alovsianum neu auf^eiiommen ivcrDcit, unD Diefe neti anfiicncinmcncit 3o^linae irerDcn ittd>t ntcbr Dad f. t (Mvmnaflnm bcfu(ben, fonDcrit Dcn voUrtanDiacn Unrcrrtcbt iit allcit ritr Dtc ; ir c 11 c ^intiaftah flaffe an otaard^vmnaflen voraefcbricbcnen VcbracacnftanDcn von Dcn i»or?"tcbcm dcs ^nitirure itacb fcft^ctcurcni tManc erbalten, unD in diefcr "IBcik ircrDcn nc aUjabrlicb nt Dtc nditft bobcrc .tllaffe Dce Unrcrainmiaitum? fort^efitbrt, Dtc Vebrfrdfrc Dee ^tiflitiire tiacb ^cDarf vcriitcbrr. uttD Dtc locircr tiorbircitDiacn VcbrnttrrcI bciac febatft tvcrDctt. 55et Dcn |CDCflmalii|cti 3cme^ralpntfunacn Der nit jitfliritte unrcrrtcbtcrcit ^oaltn^e. ;n trcicbcit Der ^nrrtrt %HUeit, Die fteb um Dtc 3acbc iiireremren. effcn itebett trtrD, ivirD fteb ^cDcrmann voit Der ©eife Dee llnterrubtefl, fo trte von Den ^ortfcbrttten Der nbcr;cn^cn foitnen, unD Dtc rirefrioit De« .Httabenfe^ mtttard tvirD ee ale tbre vor^licbftc tJflnbt anfeben. fitr Die (*rtbctluita Dce Unrerricbiee tn einer tarife ;it for^en, Dap Die 3d)itler, ivelebe vom ^ttthrure eni ^ctmitK Der errteit .HlaiTc erbalten. im 3rance fetn iver Den, Die v^robe Der ^efabii|uni| ;um tfmrnrrc in Dtc ndcbft bobere OtvimtaitalHatTc an icrcm t^vinitatlunt De? .Kaiferflaaree ab^uleqen; Demt aud> 3eine *>ctlialctt i;a^ft iMtte l\. frrnbt Darnbcr nt Dem an Deit bocbtrur Diijflen oilerretd)tf(beu C^pidfopar crlaiTcnen avetfeltfduMi 3cttDt(brctbcit vom 17. iVdr; |s.")l» mit fol^cnDei: ^orten: „ii>eil Dtc Vipvctt Der i^rtc^cr Dtc ^iffenfdhaft beivabreit muiTcn. vermoa iveltber fte mi 3rattDe fetn folleit Dtc SBiDerfvrecbcnDcn nbenvctfen, fo ininTer ibr, acltcbrc 3obne unD cbrivurnac ^ruDcr! alle l^urc 3or^faIr a«? Dtc red>rc uitD aeDic^cite vHuebilDuna Dce .Klerue vcrtvenDcn. vUrbeircr alfo mir Der aroRteti ^ln ifrengung Dabiit, Dap bcfonDcre in Jureti 3 e m t nar trn etite vorrreffltcl^ unD Dnrcbaiie faiboliitbe 3ntDten iveife bliibe, ourd? iveltbe Die jun^cn .Ulcrifer von Der frubeftcn an Dnrcb Die erprobteften Vebrer ;nr grommicjfeit, ^u allcr Tn^enD uitD *mn firtbltcbcn (^cijic bcran^cbtlDcr, in Der M cnntntč Der I a tcintfd>cn 3pracbe, in Der b unt a it en Vitteratur unD tn Den vbil of o pbifcb en ^iffenfibafteii frei vot: irqettD einer (Mcfabr Dež 3"tbmn0 for^falticj er^o^cti lvcrDcit". Diefentnacb tvcrDen alfo ndcbilce 3cbnljabr fur einc attDere, al« Dtc ;n? e ttc (^mnafialflaffe fente 3oqlin^e in Dae Collegium Alovsianum neti aitfi)citointnen iverDen, itn D Die Der ^lvcitett (^mnanalflaiTc angeborigett 3nflitutd*36fllinfle iverben ocit llttterricbt iit allen VebracaenrtdnDeit Diefcr .ttlaffc uitD in Derfelbcit 5ludDe^mtnq, ivic am f. f. ©omnaftum, von Dcn ^orftcberit dcš 3nfhtutš erbalten. ^ct Dim qe^eitn?drtiqen 3tar.De M ^llovftaitumdfonDce aber fanti Dic ^IBobltbat itncnti\eltltcber $crvfiei]niti] faitin ciničen febr ^eni= gen jn tbeil merDcn, unt) ee itotbtuenDu], Dap Dic librigett iten auT^nncbmcnDen 3<>4Hii^c Dem ^ntlitnte Dir 5?erptlei)un^ = ^užlagett gait^ vergnten, tvelebe vorlditfig auf 150 fl. pr. Jtopf fe^ftefe(jr, uno balbjdbrig vor binein $n enrricbten fein n)erDen. ^ur bei befondere beriicffttbtigungdirertben UinftdnDen rouittr eiiiciu (iiit^el-nen ein ^Racbla§ an Diefer ©crbfiegiin^^ebubr ^uqefian&en njeroen. 3nfofernc ftd> nmt in inandjcn ^farrfprcngcln Der Dioccfc Sdmler tet erflcn ©»mnajtalflaffc bc* ftnbcn megen, an tccl^cn Dic u?obIc^rwurbigen £crrn CrtSfcelfortjer 9Reigunq juin gcifHitfrcn Stanbe tualjrju* nebmen Welcqcnhett fatten, unD Deren Gltcrn ober SBormunber genet^t fetn fonnten, ftc in obbcfagter Setfe cjeijin (Jnrridmmg bcr SScrvflcg&jcbubr in Daš Collegium Alovsianum fiir Die jtrette ©mnnajtalflajfe ju un= tcrbrinijett, irotlen Dic iroblcfjncurDigcn £errn CrtSfecIforger fold?e (šltern oDer ©ormimber barauf mtt Dem iScmcrfeit aufmerffam maketi, Dag fte Der Slufnabme »regen langftenž binnen 4 2Bo<$en an ba3 furj*bi= fcboflicbc CrDinariat in Satbad? ju irenDcn, unD fteb aušjmretfen batten, Da§ ber Jtnabe bic erjie ©pmnafta^ flaffe mit entfpretbenDem Srfolge jurucfgelegt babe, gcfunD unb »on reinen ©itten fet. Dicjenigcn 3oflltnge, Dcncn fonad? bic 2lufna^mc in Daš Collegium Aloysianuin benriUtgt roerben trirb, treroen mit ocr itot^ujcn Vcibcafletbung »erfe^en, btš 1. Cftober b. 3-, roo baS neue Sc^uljaljr begtnnt, im 3nflimte cinjurrejfen, aUe aber Die Sdmlbitcber unD foitftigc Sc^ulrequiftten auS (šigenem ju bejhetten Ijaben. fturtH>tfd>oflid>c0 CrDinariat Vaibad) ben H. 2lugutf 1856.