Kocijančič o stroških deželne levice Na beneškem bienalu o enciklopedični palači Soča sodi na Unescov seznam znamenitosti
Primorski
št. 124 (20.752) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
prej do novice
www.primorski.eu
Politika
zmerjanja
pod
vprašajem
Dušan Udovič
Ka zadeva pravkar opravljene upravne volitve je za zaokroženo oceno treba počakati na balotaže, vendar je je rezultat glasovanja z več vidikov dovolj jasen. Lahko ga strnemo v tri ugotovitve: Množijo se tisti, ki ostajajo doma in se od politike oddaljujejo; Demokratska stranka je, vsemu navkljub, dosegla dober uspeh; Gril-lovo Gibanje 5 zvezd je doživelo strm padec, ponekod je glasove v primerjavi z nedavnimi političnimi volitvami celo razpolovilo. Lahko dodamo še ugotovitev, da je negativen rezultat za Berlus-conijevo Ljudstvo svobode v očitnem protislovju z dnevnimi projekcijami, po katerih bi na morebitnih političnih volitvah zmagal.
Vedno znova si moramo priznati, da živimo v res svojevrstni državi. Že nekaj mesecev gremo iz enega presenečanja v drugo. Konec prejšnjega tedna so Demokratski stranki na teh upravnih volitvah bolj ali manj vsi napovedovali katastrofo, glede na zmedo in odklone v njenih lastnih vrstah. A pozitiven rezultat je sedaj pokazal, da je veliko volivcev DS potrdilo stranki zaupanje, kljub temu, da mnogi njeni pristaši doživljajo sodelovanje z desnico v vladi kot kost v grlu. Res je sicer, da je rimski županski kandidat DS atipičen, kritičen do svoje stranke in vlade, a so demokrati doživeli uspeh tudi v številnih drugih občinah.
Vsekakor je najbolj očiten podatek, da je Grillo, ki je drugim napovedoval nov cunami, sam postal njegova žrtev. Kriviti za to medije, ki naj bi gibanje zapostavljali, kot razlagajo nekateri Grillovi predstavniki, je smešno, saj je gibanje zaradi svojih svojevrstnih potez deležno še prevelike pozornosti, kljub temu, da je Grillovo zmerjanje in omalovaževanje novinarjev stalno na dnevnem redu.
Kakorkoli, izgubiti v par mesecih polovico glasov ni mačji kašelj. Najmanj, kar je mogoče reči je to, da je visceralen protest, ki ga komik gromko spodbuja po italijanskih trgih, ne da bi obenem ponudil realistično alternativo, tokrat ubral drugačne poti, morda predvsem med abstinente. Dejstvo je, da Gibanje 5 zvezd po nepričakovano veliki zmagi na februarskih parlamentarnih volitvah v parlamentu ni bilo sposobno pokazati praktično ničesar. Izkazuje se, da zmerjanje, preten-zija po neki idealni »čistosti«, kjer so vsi drugi »umazani« in toga politika proti vsem za vsako ceno, ne prinašajo pričakovanega kon-
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 29. MAJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t, uuuuu ,
deželni svet - Pričakovana zelena luč za novo vlado FJK
Debora Serracchiani je dobila zaupnico
trst - Težaven dan na avtocesti
V poldrugi uri kar štiri nesreče
TRST - Na avtocesti med Trstom in Sesljanom je včeraj zgodaj popoldne v pičli poldrugi uri prišlo do kar štirih prometnih nesreč, v katerih je bilo vpletenih šest tovornjakov, motor in avtomobil. V nesrečah so bile ranjene štiri osebe, od katerih jo je najhuje skupil madžarski šofer tovornjaka, čigar poškodbe so resne, medtem ko so bili ostali le laže ranjeni, nastali pa so tudi veliki prometni zastoji.
Na 5. strani
TRST - Debora Serracchiani (na sliki) je včeraj po pričakovanju prejela zaupnico deželnega sveta. Novo deželno vlado je podprlo 26 svetnikov Demokratske stranke, Občanov, SEL in Slovenske skupnosti, proti se je opredelilo 20 zastopnikov desne sredine in Gibanja 5 zvezd. Razprava je potekala brez večjih ostrin in tudi brez posebnih polemik, dejansko v duhu normalne dialektike med večino in opozicijo.
Predsedujoči Igor Gabrovec je v dopoldanskih urah vodil skupščino v italijanskem in slovenskem jeziku. V svojem posegu v slovenščini je zastopnik Slovenske skupnosti napovedal vsestransko podporo novemu levosre-dinskemu odboru, od katerega Benečan Giuseppe Sibau pričakujel več pozornosti do beneškega narečja.
Na 3. strani
gorica - Kriza
Storitveni sektor v slepi ulici
GORICA - Gospodarska rast v goriškem terciarnem oz. storitvenem sektorju še vedno išče pravi zagon. Pomanjkanje likvidnosti duši podjetja, prihodki upadajo, stopnja odpustov se dviga, predvidevanja za prihodnost pa so še pesimistična. Nič kaj rožnata slika izhaja iz rednega ko-njunkturnega poročila za prvo trimesečje leta 2013 goriškega združenja Confcommercio.
Na 12. strani
Postopka proti Sloveniji najbrž ne bo
Na 2. strani
V Trstu za petino več ljudi išče delo
Na 4. strani
Glasbena matica se uspešno predstavlja
Na 8. strani
Spodbuden začetek
, VIVI	• a	• v v
v tržiškem pristanišču
Na 12. strani
Nehru bo v Goriška Brda pripeljal turiste
Na 14. strani
eu - Sirija
Odpravljen embargo na izvoz orožja
BRUSELJ - Zunanji ministri EU so na maratonskih pogajanjih le dosegli kompromis o sankcijah proti Siriji. Po izteku veljavnega kazenskega svežnja konec meseca bodo za leto dni na novo potrdili vse obstoječe sankcije, razen embarga na izvoz orožja. Rusija je EU zato obtožila, da škoduje mirovnemu procesu, sirska opozicija pa se boji, da je prepozno. Odločitev je sicer povzročila različne odzive in povečala bojazni, da bi se razmere lahko še zaostrile, čeprav so predvsem v Londonu in Parizu hiteli zatrjevati, da temu ne bo tako.
Na 18. strani
italija
Na dan pogreba dekleta, ki jo je v Kalabriji umoril njen fant
Poslanci potrdili Konvencijo SE proti nasilju nad ženskami
RIM - Poslanska zbornica je včeraj soglasno potrdila Konvencijo Sveta Evrope za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Za njeno ratifikacijo se je izreklo vseh 545 prisotnih poslancev. Konvencijo mora odobriti še senat, sicer pa bo stopila v veljavo le, potem ko jo bo ratificiralo najmanj deset držav, med temi osem članic Sveta Evrope.
Prav včeraj so v kraju Corigliano Calabro pokopali zadnjo izmed žrtev nasilja med spoloma v Italiji. Gre za 16-letno Fabiano Luzzi, ki jo je minuli petek okrutno ubil njen 17-letni fant D. M. zaradi ljubosumja.
Na 11. strani
9771124666007
2
Četrtek, 30. maja 2013
ALPE-JADRAN
/
evropska unija - Po trditvah bruseljskih virov
Postopka EU proti Sloveniji ne bo
BRUSELJ - Evropska komisija danes po pričakovanjih ne bo predlagala postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij, pravijo bruseljski viri. A ob tem opozarjajo, da lahko Bruselj ta postopek sproži kadar koli, če država ne bo uresničevala načrtovanih ukrepov in priporočil, ki jih bo dobila. Postopek proti državi s presežnimi makroekonomskimi ne-ravnovesji je nov nadzorni mehanizem EU. Obstaja od decembra 2011, a doslej še ni bil uporabljen.
Na današnje odločitve Bruslja bodo po navedbah virov pozitivno vplivala tri dejanja Slovenije: dogovora o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in ustavnih spremembah referendumske ureditve ter pred tem dogovor s sindikati o plačah v javnem sektorju. Komisija je v petek dogovora o fiskalnem pravilu in referendumski ureditvi pozdravila kot »močno sporočilo« iz Slovenije.
Evropska komisija bo danes ocenila reformne in proračunske načrte Slovenije in drugih članic EU ter jim priporočila nadaljnje ukrepanje. Slovenija lahko pričakuje že večkrat slišana opozorila o nujnosti očiščenja bančnih bilanc, privatizacije, razdolževa-nja podjetij, javnofinančne konsolidacije in izboljšanja konkurenčnosti ter pozive k nadaljnjemu refor-
miranju pokojninskega sistema in trga dela.
Slovenija lahko pričakuje predvsem poudarek, da mora naglo in odločno ukrepati za ureditev razmer v bančnem sektorju. Glede na dvome o verodostojnosti ocen Banke Slovenije o kapitalskih potrebah slovenskih bank je mogoče pričakovati tudi poziv k neodvisni oceni stanja v bankah v državni lasti, ki so po mnenju bruseljskih opazovalcev Ahilova peta Slovenije.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je nedavno v Bruslju v odgovoru na vprašanje tujih novinarjev, kako verodostojne so ocene Banke Slovenije o kapitalskih potrebah bank, poudarila, da tem ocenam verjamejo, a da so jih po potrebi pripravljeni še enkrat preveriti - pod pogojem, da to ne bi ustavilo postopka čiščenja bančnih bilanc, saj Slovenija z njim zamuja že več let.
Za Slovenijo bo danes pomemben tudi odgovor na vprašanje, ali bo Bruselj predlagal dveletno podaljšanje roka za odpravo njenega presežnega primanjkljaja. Bruseljski viri pravijo, da Slovenija lahko računa na fiskalni odpustek, in sicer tudi zato, ker Bruselj na splošno preusmerja pozornost z zategovanja pasu na reforme.
O današnjih priporočilih in predlogih komisije bodo nato v prihodnjih tednih razpravljali in jih potrjeva-
li finančni ministri EU, dokončno pa jih bodo potrdili voditelji članic EU na zasedanju 27. in 28. junija.
Za Slovenijo bodo tokratne ocene pomembnejše kot kdaj koli prej zaradi vprašanja, ki že mesece visi nad državo - ali bo sposobna sama rešiti svoje probleme ali bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. V Bruslju so doslej uradno vsa ugibanja o programu pomoči za Slovenijo zavračali.
Tudi premierka Bratuškova je nedavno po svojem prvem bruseljskem vrhu zatrdila, da si v uniji nihče ne želi nove države v programu pomoči in da podpirajo prizadevanja Slovenije. Poudarila je tudi, da se Slovenija svojih problemov zaveda, da ve, kako jih mora reševati, in da jih bo tudi rešila - sama. (STA)
univerze - Na britanski lestvici QS
Univerza v Ljubljani med najboljšimi na svetu
meje - Po vstopu Hrvaške v EU
■ ■ V	«V«	I •■ •	•	I •
Močnejši mobilni carinski oddelki v notranjosti
LJUBLJANA - Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija letos bo carinska kontrola na meji med Slovenijo in Hrvaško odpravljena, kadrovsko pa se bodo okrepili carinski mobilni oddelki, ki lahko kjerkoli v Sloveniji ustavijo vozilo, ga preiščejo, legitimirajo potnike, pregledajo blago in dokumente, preverijo gorivo, vinjeto na vozilu (če gre za vožnjo po cestninskih cestah) ali opravijo osebni pregled.
Vstop Hrvaške v EU bo prinesel spremembe tako za občane kot za podjetja. Za občane na meji tako ne bo več vprašanj o prijavi carinski kontroli, količini denarja, dokumentih za blago, ne bo več pregleda vozil. Veljala bo le skupna slovensko-hrvaška policijska kontrola; schengenska meja se namreč še ne bo premaknila.
Potniki bodo lahko blago, kupljeno na Hrvaškem, prinašali v Slovenijo in ostale države članice EU brez plačila dajatev (z nekaterimi omejitvami za trošarinske iz-
delke). Potniki s prebivališčem v EU ob nakupu blaga na Hrvaškem ne bodo več upravičeni do vračila DDV, enako bo veljalo za prebivalce Hrvaške ob nakupu blaga v ostalih državah članicah EU.
Zunanja meja EU bo postala meja Hrvaške s Srbijo, BiH in Črno goro. Na tej meji se bodo opravljale vse formalnosti, povezane z vnosom in iznosom blaga v EU in iz nje. Režim ob prestopu te meje bo podoben tistemu, ki bo do 1. julija veljal na slovensko-hrvaški meji.
Slovenski državljani (pa tudi drugi državljani držav EU), ki imajo v lasti registrirano prevozno sredstvo (počitniško prikolico, plovilo, avtomobil), ki je bilo na hrvaško ozemlje vneseno pred 1. julijem, bodo morali za to prevozno sredstvo, če ga bodo še naprej imeli na Hrvaškem, urediti carinski status EU. Za avtomobil oz. počitniško prikolico bo treba postopek izpeljati v šestih mesecih, za plovilo pa v 18 mesecih.
V Konzorciju razstava tujih otroških knjig Bologna po Bologni
LJUBLJANA - V Konzorciju je do 1. julija na ogled 21. prodajna razstava tujih otroških knjig Bologna po Bologni, ki letos poteka v znamenju 50-letnice sejma v Bologni, ki velja za enega največjih in najpomembnejših sejmov otroške in mladinske literature na svetu. S sejmom, ki ga od leta 1964 pripravljajo vsako pomlad, je Slovenija povezana že od samih začetkov. Tokrat so v Konzorciju razstavili tudi slovenske mladinske knjige, ki so se po izboru münchenske knjižnice uvrstile med Bele vrane 2013. To so delo Monike Kropej in Roberta Dapita Živalska govorica: Slovenske basni in pripovedi o živalih z ilustracijami Adriana Janežiča (Didakta), knjiga Barbare Simoniti Močvirniki: Zgodbe iz Zelene dobrave z ilustracijami Petra Šker-la (Mladinska knjiga), slikanica Petra Svetine Čudežni prstan, ki jo je ilustriral Damijan Stepančič (Vodnikova založba) in delo Zorana Šteinbauerja Izgubljeni gozd (Miš). Sicer pa je na razstavi predstavljen izbor 350 najboljših knjig iz marčevskega sejma v Bologni, kjer se je predstavilo 1200 razstavljavcev iz več kot 70 držav.
Povprečen Slovenec ustvari devet ton izpustov CO2 na leto
MARIBOR - Z rabo energije povprečen Slovenec ustvari devet ton izpustov ogljikovega dioksida na leto. Ker si le redki to količino znajo dejansko predstavljati, so se v Mariboru odločili, da jo vizualno ponazorijo. Na Trgu Leona Štuklja bodo prihodnji teden v okviru akcije pod naslovom 1 tona CO2 postavili kocko, ki ponazarja dejanski volumen tone CO2. Kocko z dimenzijami 8 x 8 x 8 metrov so minulo noč že postavili, a so jo morali zaradi tehničnih težav včeraj odstraniti s trga. Kot so pojasnili na občini, bodo zaradi nastalih težav lahko kocko znova postavili šele v začetku prihodnjega tedna. Na trgu bo postavljena do 20. junija. Z rabo energije povprečen Slovenec ustvari 25 kilogramov emisij CO2 na dan, letno torej devet takšnih kock, kakršna bo stala na Trgu Leona Štuklja. Zemlja je sposobna absorbirati le dve toni emisij posameznika na leto, kar pomeni, da so nosilne sposobnosti okolja že nekajkrat presežene. 40 odstotkov vseh emisij CO2 pridelamo v naših domovih, največ (70%) na račun ogrevanja.
LJUBLJANA - Univerza v Ljubljani (na posnetku) se je na lestvici britanskega podjetja Quacquarelli Symonds (QS) znašla med najboljšimi univerzami na svetu na več področjih. Med najboljših 200 univerz se je ljubljanska univerza uvrstila na področju računovodstvo in finance, komunikologija in medijske študije ter politologija in mednarodni odnosi. Raziskava QS je zajemala 2858 univerz in analizirala 68 milijonov citatov ter pregledala 8391 študijskih programov, so sporočili z ljubljanske univerze. Lani se je ljubljanska univerza na lestvici univerz QS, pri kateri sta bila ocenjena kakovost in delovanje celotne institucije, znašla med 600 najboljšimi univerzami na svetu.
Univerza v Ljubljani pa je dobro ocenjena tudi na drugih lestvicah. Lani se je šesto leto zapored uvrstila med 500 najboljših univerz na svetu po ARWU (Academic Ranking ofWorld Universities) oziroma tako imenovani Šanghajski lestvici. Prav tako pa zaseda 183. mesto na lestvici Webometrics v svetovnem merilu oziroma 60. v Evropi. Na obeh lestvicah pa je bila uvrščena kot prva v državi. Univerza v Mariboru se je na lestvici Webo-metrics uvrstila na 579. mesto, Univerza na Primorskem na 2163. mesto, Univerza v Novi Gorici pa na 2830. mesto.
gospodarstvo - Družbe v obalno-kraški regiji
Poslovanje lani spet negativno
Po spodbudnih podatkih za leto 2011, lani za 147 milijonov evrov skupne neto čiste izgube - Najslabše na finančnem in zavarovalniškem področju
KOPER - Družbe v obalno-kraški regiji so po spodbudnih podatkih za leto 2011 v lanskem letu spet izkazale neto čisto izgubo, kažejo včeraj predstavljeni podatki koprske izpostave Ajpesa. Največ so k temu prispevali finančni odhodki iz slabitev in odpisov finančnih naložb, k slabšim rezultatom pa sta prispevali zlasti dve družbi.
Družbe v omenjeni regiji so v letu 2012 izkazale neto čisto izgubo v višini dobrih 147 milijonov evrov, medtem ko so te družbe leto prej izkazale neto čisti dobiček v višini 41 milijonov evrov. V veliki meri je vzrok za slabše poslovanje, kot rečeno, v odhodkih iz slabitev in odpisov finančnih naložb, ki so se lani povečali za 167 odstotkov in so predstavljali skoraj 64 odstotkov vseh finančnih odhodkov, je na včerajšnji novinarski konferenci navedel vodja oddelka za statistiko in informiranje na koprski izpostavi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Sandi Kravanja.
Lani so družbe v regiji ustvarile 3,8 milijarde evrov prihodkov. Družbe so izkazale 115,7 milijona evrov čistega dobička, kar je za osem odstotkov manj
kot leto prej, ter 262,9 milijona evrov čiste izgube oz. 209 odstotkov več kot leta 2011.
Največ neto čiste izgube, dobrih 93,6 milijona evrov, so ugotovile družbe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki so jim s 65,7 milijona evrov neto čiste izgube sledile družbe s področja gostinstva. Največ neto čistega dobička pa so ugotovile družbe s področja prometa in skladiščenja oziroma družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil.
Neto bilančni dobiček se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 82 odstotkov in je bil konec lanskega leta na najnižji ravni od leta 2007. »Trend, ki se je lani nekoliko usmeril v pozitivno, se je letos spet obrnil v negativno smer in nič ne kaže, da bi se ta trend še kaj izboljšal,« je ocenil Kravanja. Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale velike družbe, ki so ustvarile dobro polovico čistih prihodkov iz prodaje in tudi kar 85 odstotkov vse neto čiste izgube.
Vodja izpostave Ajpesa Mariza Šturman je ob tem izpostavila, da sta k takemu negativnemu rezultatu zlasti s finančnimi oslabitvami prispevali dve
družbi, ob njuni izločitvi iz statistike pa bi bila izguba vseh družb v regiji za dobrih 100 milijonov evrov nižja in bi znašala okoli 45 milijonov evrov, prav tako pa bi bil večji neto bilančni dobiček, ki bi znašal 187 milijonov evrov.
Največji vpliv na poslovanje regije imajo še vedno družbe v koprski občini, ki zaposlujejo 56,7 odstotka vseh delavcev in ustvarijo 73,7 odstotka prihodkov celotne regije. Manjši neto čisti dobiček je bil izkazan le v občinah Sežana in Divača.
Obalno-kraška regija je nazadovala tudi na ravni države, saj se je delež čistega dobička njenih družb zmanjšal s 4,7 na 4,4 odstotka celotnega države, delež čiste izgube pa se je povečal s 5,4 na 11,3 odstotka. Največ neto čistega dobička so ustvarile družbe v osred-njeslovenski regiji in v jugovzhodni Sloveniji, največ čiste izgube pa so poleg obalno-kraške izkazale še družbe v podravski in goriški regiji, je navedel Kravanja.
Majhni podjetniki v regiji so izkazali 262,6 milijona evrov prihodkov oz. 6,8 odstotka več kot leto prej ter neto celotni dobiček v višini 17,7 milijona evrov. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 29. maja 2013
3
deželni svet - Odbor Debore Serracchiani od včeraj tudi politično pravnomočen
Zaupnica novi deželni vladi brez večjih polemik in sporov
TRST - Debora Serracchiani je včeraj po pričakovanju prejela zaupnico deželnega sveta. Novo deželno vlado je podprlo 26 svetnikov Demokratske stranke, Občanov, SEL in Slovenske skupnosti, proti se je opredelilo 20 zastopnikov desne sredine in Gibanja 5 zvezd. Razprava je potekala brez večjih ostrin in tudi brez posebnih polemik, dejansko v duhu normalne demokratične dialektike med večino in opozicijo.
Tondo napoveduje konstruktivno opozicijo
Največje pričakovanje je vladalo za poseg Renza Tonda, poraženca deželnih volitev. Nekdanji predsednik je prepričan, da niso v krizi le stranke, temveč tudi institucije, da ne govorimo o vse hujši gospodarski ter družbeni krizi. Tondo soglaša z mnogimi programskimi smernicami Serracchianijeve, ki je po njegovem dobro predstavila številne deželne probleme, precej pomanjkljiva pa je bila pri »receptih« za premostitev krize. Desna sredina bo vsekakor vodila konstruktivno opozicijo, ostrejša stališča je pričakovati od Severne lige.
Sibau za zaščito »po našin«, previdnost Gibanja 5 zvezd
Benečan Giuseppe Sibau (Tondo-va občanska lista) je pozval deželno vlado, naj ne pozabi na Nadiške doline, ki vse bolj tonejo v ekonomsko in demografsko krizo. Od Serracchianijeve nekdanji dolgoletni župan Sv. Lenarta-Podutane pričakuje pozornost tudi do »različnih« slovenskih beneških narečij ali »po našin«, kot jim pravijo nekateri. Sibau je na ume-stitveni seji deželnega sveta nameraval priseči tudi »po našin«, a so mu to deželni uradi preprečili, češ da poslovnik predvideva zaprisego le v slovenskem jeziku.
Gibanje 5 zvezd je glasovalo proti deželnemu odboru, njegovi svetniki pa so predsednici priznali, da je osvojila mnoga stališča Grillo-vega gibanja. Gre predvsem za nujno znižanje stroškov politike, ki zaobjema nižje plače za deželne svetnike in odbornike. Tudi Gibanje 5
zvezd vsekakor napoveduje tvorno opozicijo.
»Ukinitev pokrajin ni strankarsko obarvana«
Predsednica Dežele je potrdila namero za ukinitev pokrajin in za radikalno prenovo javnih uprav, ki bo temeljila na novi vlogi občin. Ne gre za kaznovanje pokrajinskih uprav, temveč za racionalizacijo lokalne uprave. Serracchianijeva upa, da bo zadeva predmet trezne in resne debate brez strankarskih predznakov.
Predsednica je dejansko odpisala hitro železnico in se zavzela za posodobitev obstoječih prog. Borila se bo proti prometni osamitvi Furlanije-Julijske krajine, ter se zavzela za boljše železniške povezave ne samo z drugimi italijanskimi deželami, temveč tudi s Slovenijo in Avstrijo.
S.T.
Deželni svet je po pričakovanju podprl petletni program vlade predsednice Debore Serracchiani
deželni svet - Gabrovec predsedoval v slovenščini
»Nismo politični fosili, naše vrednote so še vedno aktualne«
TRST - »Razumljivo je, da različne politične skupine, ki sestavljamo deželno vladno večino, različno sprejemamo in predvsem mestoma različno vrednotimo posamezne točke programa predsednice Debore Serracchiani. Na nekaterih točkah so naši pogledi morda tudi različni, naša politični podpora predsednici pa je popolna,« je včeraj v deželnem svetu poudaril Igor Gabrovec. Slovenska skupnost je po njegovem edina na deželnem političnem prizorišču, ki je s svojim imenom, vrednotami, načeli in simbolom izvolila svojega deželnega svetnika v prvi zakonodajni dobi leta 1964 in ga ima še danes. »Morda bo kdo pripomnil, da smo politični fosili. Jaz raje razmišljam, da so naše vrednote trdne, naše korenine globoke in razlogi za naš obstoj še vedno zelo aktualni,« je dejal Gabrovec.
Podpredsednik deželnega sveta je izpostavil tri identitetne skupnosti, ki večkrat živijo v popolni simbiozi med sabo in v odnosu do italijanskega jezika in kulture, a vsaka zase zah-
tevajo posebno pozornost in investicijska sredstva, ne samo zato, da zgolj preživijo, temveč zato da s svojim razvojem in vsestransko rastjo oplemenitijo in bogatijo kulturni, jezikovni in narodni mozaik naše dežele. Za razliko od ostalih je slovenska jezikovna skupnost istočasno tudi narodna skupnost, tako kot velja za Italijane v Sloveniji in na Hrvaškem, je dejal svetnik SSk.
Gabrovec je med včerajšnjim predsedovanjem skupščine govoril v italijanščini in slovenščini. To je bilo prvo dvojezično predsedovanje deželnemu svetu.
DEŽELA - Odločitev svetnika
Ukmar se je odrekel
deželni preživnini
TRST - Deželni svetnik Stefano Ukmar se je odrekel preživnini (v it. vitalizio), ki mu bi pripadala po 66-letu starosti (star je 49 let). Zastopnik Demokratske stranke je s to odločitvijo »prehitel« predsednico Dežele Deboro Ser-racchiani, ki je napovedala odpravo preživnin in tudi znižanje plač za vse upravitelje. Do uradnega sklepa bodo preživnine vsekakor veljale tudi za novoizvoljene deželne svetnike, razen za tiste, ki se jim odrečejo, kot je storil Ukmar.
Ko se bo upokojil, bo Ukmar prejemal pokojnino, ki mu bo pripadala kot uslužbencu podjetja Acegas APS, kjer mu trenutno »miruje« delovno mesto. Do aprilskih volitev so pravico do preživnin imeli vsi deželni svetniki, ki so dopolnili 60 let, Ton-dova uprava je to starostno dobo zvišala za šest let, uprava Ser-racchianijeve pa namerava preživnine, kot rečeno, ukiniti.
S.T.
deželni svet - Sporni reprezentančni stroški
Kocijančič: Niti en evro za osebne potrebe svetnikov Mavrične levice
TRST - Bivši deželni svetnik Igor Kocijančič do včeraj ni prejel nobenega obvestila ali sporočila s strani tožilstva Računskega sodišča glede domnevno spornih reprezentančnih stroškov Mavrične levice. »Od tožilca Maurizia Zappatorija sem svoj čas dobil le poziv za utemeljitev namembnosti tega denarja. To sem naredil, iz medijev sem nato izvedel, da mi tožilstvo oporeka porabo 7 tisoč evrov,« pravi Kocijančič.
Mavrična levica (deželni svetniki Kocijančič, Roberto Antonaz in Stefano Pustetto) je leta 2011 za reprezentančne stroške potrošila nekaj več kot 10 tisoč evrov. Denar so v glavnem potrošili za rokovnike, delovna kosila (nobeno kosilo za več oseb v lokalih blizu deželne palače ni stalo več kot 50 evrov, pojasnjuje Kocijančič) ter za božična oziroma novoletna darila (v glavnem je šlo za panetone) usluž-
Igor Kocijančič
bencem deželne skupščine (ne sodelavcem Mavrične levice) in varnostnikom. »Za vse stroške smo priložili redne fakture, niti en evro ni šel za osebne potrebe ali pobude treh dežel-
nih svetnikov,« dodaja Kocijančič. Ko bo, če sploh bo, dobil uradno obvestilo sodišča, namerava tožilcu podrobno pojasniti vso zadevo.
Na vrhu »lestvice« spornih stroškov za leto 2011 je Ljudstvo svobode, ki mu Zappatori očita nepravilnosti pri porabi »le« 41 tisoč od skupno 330 tisoč evrov reprezentančnih stroškov. Precej na slabšem je Severna liga, ki se bo morala zagovarjati za porabo 238 tisoč od skupnih 249 tisoč evrov, v nezavidljivem položaju je tudi Demokratska stranka. Njenemu (danes že bivšemu) vodji skupine Gianfrancu Mo-rettonu očitajo nepravilnosti pri namembnosti 100 tisoč evrov od skupnih 170 tisoč evrov reprezentančnih stroškov. Če bodo vodje svetniških skupin kdaj spoznani za krive, bodo morali deželni upravi povrniti nezakonito porabljen javni denar.
S.T.
PARIZ - Festival SEE a Paris
Naberšnikov Šanghaj najboljši film festivala
PARIZ - Film Marka Naberšnika Šanghaj, posnet po literarni predlogi Ferija Lainščka, je na mednarodnem filmskem festivalu SEE a Paris prejel glavno nagrado festivala za najboljši film in nagrado za najboljšo glasbo, ki jo podpisuje Saša Lošic. Mednarodno žirijo je prepričala zgodba o štirih generacijah ciganske družine in večnem hrepenenju po sreči.
V programu festivala jugovzhodnega evropskega filma SEE a Paris, ki je potekal med 22. in 25. majem, so prikazali celovečerne, kratke, dokumentarne ter animirane filme iz Makedonije, Turčije, Črne gore, Kosova, Romunije, Slovenije, Srbije, Bolgarije, Albanije, Grčije, Bosne in Hercegovine in s Hrvaške,.
Nagradi, ki ju je Šanghaj prejel na pariškem festivalu, se pridružujeta nagradi za najboljši scenarij, ki jo je prejel na mednarodnem filmskem festivalu v Montrealu in zlati roli, ki sta mu jo po-
delila Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in Kolosej. Šanghaj je bil tudi najbolj gledan slovenski film preteklega leta. Film bo svojo mednarodno pot nadaljeval v Sankt Peterburgu, kjer bo prikazan v okviru Dnevov balkanske kinematografije, ki bodo potekali od danes do 5. junija.
Šanghaj predstavlja zgodbo štirih generacij romske družine Mirga, ki jo v prvi osebi pripoveduje Lutvija Belmondo Mirga. Belmondo je tudi osrednji junak zgodbe, romski kralj, ki se odloči ustvariti lastno vas in jo poimenuje Šang-haj. S pomočjo dobrodušnega miličnika in z blagoslovom lokalnih oblasti njegovo naselje hitro raste. Toda ob razpadu Jugoslavije se Belmondo zaplete v preprodajo orožja, kar ga oddalji od družine in ogrozi njegove sanje. Glavno moško vlogo igra makedonski igralec Visar Vishka, ob njem pa v filmu nastopajo Bojan Emer-šič in Senad Bašic ter igralka Asli Bayram.
500	Sreda, 29. maja 2013	TRST
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
TRG DELA - Zaskrbljujoči podatki pokrajinskega urada za delo za prvo trimesečje 2013
Število iskalcev zaposlitve se je letos povečalo za petino
Odbornica Adele Pino: Reforma Fornero še poslabšala perspektive za odpuščene iz malih podjetij
Stanje na tržaškem trgu dela ni dobro. V tržaški pokrajini je veliko brezposelnih, registrirana brezposelnost se veča, več kot 1300 brezposelnih oseb ima zaradi reforme ministrice Else Fornero manj možnosti za ponovno zaposlitev, je nekaj poudarkov, ki jih je včeraj na novinarski konferenci nanizala pokrajinska odbornica za delo Adele Pino. Odbor-nica je predstavila poročilo o stanju na trga dela, ki ga Pokrajina izdaja vsake tri mesece. Na predstavitvi poročila so prišli do zaključka, da kriza ni konjuktur-na, temveč strukturalna, vladni ukrepi pa so situacijo v Trstu, kjer prevladujejo predvsem podjetja z manj kot 15 zaposlenimi, samo še poslabšali.
Zaskrbljujoče je namreč, da od začetka leta ne obstajajo več seznami mobilnosti, v katere so bili lahko vpisani odpuščeni delavci. Zakonska sprememba iz začetka leta 2013 določa, da se ne smejo več sprejemati prošnje za vpis v sezname mobilnosti po zakonu 236/93, v katere so se lahko uvrstile osebe, ki so jih odpustila manjša podjetja (z manj kot 15 zaposlenimi). Ta ukrep je zelo prizadel našo pokrajino, je poudarila odbornica Pino in dodala, da v naših krajih obstajajo zlasti manjša podjetja. Lansko leto je bilo v ta seznam vpisanih 1.331 brezposelnih, ki se bodo v novih razmerah zelo težko ponovno vključili na trg dela. Z novim odlokom podjetja niso več motivirana, da bi zaposlovala brezposelne, saj niso upravičena do nikakršnih davčnih olajšav, je včeraj razložila od-bornica Pino. Nekoliko bolje kaže seznamom mobilnosti, v katere so vključeni brezposelni iz večjih podjetij, vendar pa je bilo teh pri nas lani le 240. Po oceni Adele Pino je ta vladni ukrep le še poslabšal razmere na tržaškem trgu dela.
Iz analize podatkov izhaja tudi, da je saldo med zaposlovanjem in odpuščanjem v prvem trimesečju letošnjega leta pozitiven, vendar ne toliko zaradi novih delovnih pogodb kot zaradi manjšega odpuščanja. Zaskrbljujoč je podatek, da je med brezposelnimi veliko žensk, prav tako je veliko prvih iskalcev zaposlitve (mladi pod 30-tim letom starosti),
Tudi iz Trsta se vse bolj glasno dviga klic po novih delovnih mestih
kroma
ki se obračajo na pokrajinski urad za zaposlovanje, in starejših od 45 let, ki težko najdejo novo zaposlitev. Po podatkih poročila o trgu dela v prvem trimesečju se je na urad za zaposlovanje obrnilo 4.041 oseb, kar je 19,1% več kot v istem obdobju lani in 13,7% več kot v zadnjem trimesečju leta 2012. Pomenljiv je tudi podatek, da se je za ženske drastično znižalo število pogodb za nedoločen čas, povečalo se je tudi število prekernih delavcev. Povečuje pa se tudi število podjetij, ki v primeru zaposlovanja želijo dobiti davčne olajšave ali druge oblike spodbud. Leta 2012 so prejeli 1092 prošenj, v prvem četrtletju letošnjega leta pa so prejeli že 394 prošenj, so še povedali na včerajšnji predstavitvi. Nič bolj optimističen ni tudi podatek, da vse več novih podjetij, ki za začetek opravljanja svoje dejavnosti dobijo finančno pomoč, ne pride do 3. leta poslovanja, kar pomeni, da morajo podjetja vrniti vsa prejeta sredstva.
Če potegnemo črto pod povedano, ugotovimo, da našteti podatki pričajo v prid tezi, da slika za prihodnje obdobje ni ravno obetajoča, saj novih delovnih mest "ni na vidiku". (sč)
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Staro pristanišče: leva sredina ne popušča
Levosredinska koalicija, ki vodi Občino Trst, namerava uveljaviti svoja stališča o prihodnosti starega pristanišča. Resolucija, ki jo je z glasovi večine odobril tržaški občinski svet, predvideva naj se začenja operativo uresničevati pristaniški prostorski načrt in da se preverijo vse možnosti razvoja na celotnem območju starega pristanišča. S tem naj se zagotovi ekonomski razvoj in rast z novimi zaposlitvami ter naj se preveri možnost premestitve prostocarinskega območja starega pristanišča. Pristaniškim operaterjem je treba zagotoviti nemoteno poslovanje, piše še v stališču leve sredine.
Resolucija Gibanje 5 zvezd, ki je bila zavrnjena, je predvidevala, da italijanska vlada izda dekret o administrativni organizaciji obstoječih pro-stocarinskih con v pristaniščuu in reorganizacijo celotnega sistema italijanskih pristanišč. Ljudstvo svobode se je zavzelo za uresničevanje pristaniškega prostorskerga načrta in da se preverijo s pravnega vidika norme o prostocarinski luki. Tudi s tem da pride do novih investicij, nakar naj se poglobi možnost spremembe prostocarisnkega območja na osnovi predlogov, ki bi prišli s strani zasebnih investitorjev. Tudi to stališče je bilo zavrnjeno z glasovi koalicije župana Roberta Cosolinija. Vsakdo je dejansko vztrajal pri svojih stališčih.
PREDSTAVITEV - Na vrtu TK
Knjiga o nastanku
Univerze
na Primorskem
Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem, Univerzitetna založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) vabijo na predstavitev monografske publikacije Hic et nunc aude! Ustanovitev Univerze na Primorskem v času in prostoru prve rektorice Univerze na Primorskem in bivše ministrice slovenske vlade dr. Lucije Čok. Gre za prvi celovit prikaz nastajanja in ustanavljanja Univerze na Primorskem v prostoru z bogato, stoletja staro kulturno tradicijo, ki sega še v čas humanizma. Avtorica, redna profesorica na področju družbenega jezikoslovja in didaktike jezikov, je v prvi vrsti sledila nastajanju Univerze na Primorskem in zato zelo dobro pozna dinamike nastajanja te pomembne ustanove za vse Slovence, še posebej za Primorce na obeh straneh meje.
Predstavitev monografije bo danes, 29. maja, ob 17. uri na vrtu Tržaške knjigarne, o knjigi pa bosta spregovorila prof. dr. Jože Pirjevec in avtorica sama.
FORUM TOMIZZA - Začetek danes v Trstu
Boljše življenje?
V palači Gopčevic posvet in koncert Tonija Brune - Nadaljevanje v Kopru in Umagu
Letošnja mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza potekajo pod naslovom - vprašanjem Boljše življenje? Zanj so organizatorji iz treh različnih držav, Hrvaške, Italije in Slovenije (med njimi je tudi tržaška Skupina-Gruppo 85), dobili navdih pri romanu Fulvia Tomizze La miglior vita, vprašanje pa želi biti tudi provokacija: kakšno življenje nas čaka po hudi gospodarski, politični in kulturni krizi, ki je prevzela Evropo? Kakšno življenje čaka Istro, ki jo je Tomizza neizmerno ljubil, po njenem skorajšnjem vstopu v Evropsko unijo?
Na ta in druga vprašanja bo skušal najti odgovore Forum Tomizza, ki se danes popoldne pričenja v Trstu in se bo jutri oziroma v petek nadaljeval v Kopru in Umagu. Tržaški simpozij bo potekal v palači Gopčevic (pričetek ob 15.30), sooblikovali pa ga bodo Predrag Finci (London), Christian Eccher (Novi Sad), Marino Baldini (Vižinada), Katja Čičigoj (Koper) in Valerio Di Donato (Brescia). Tu bo danes na sporedu tudi koncert iz niza Artistra, ki vsako leto pro-
movira krajevne ustvarjalce; ob 19. uri bo nastopil perspektivni trža-ško-istrski kantav-tor Toni Bruna.
Posvet se bo jutri kot omenjeno preselil v koprske prostore Univerze na Primorskem (tu bosta ob 10.30 med drugimi spregovorila tržaški pisatelj Marko Sosič in založnik Max Schiozzi), v petek pa še v Umag (med sodelujočimi bo Milan Pahor). Na tamkajšnjem sedežu Skupnosti Italijanov, ki nosi ime ravno po Fulviu Tomizzi, bodo ob 10. uri podelili nagrado Lapis Histriae 2013.
Popoln spored je na voljo na spletni strani www.forumtomizza.com.
Odprtje dveh razstav v Narodnem domu in TK
V	Trstu bodo od jutri na ogled slike dveh mlajših slovenskih ustvarjalcev, diplomiranih slikarjev Tine Dobrajc iz Kranja in Ljubljančana Mita Gegiča. Ob 17. uri bodo v Narodnem domu odprli razstavo Očet-njava, na kateri bo Gegič predstavil svoj odnos do lovske tradicije. Uro kasneje pa se bo v galeriji Tržaške knjigarne predstavila ilustratorka Tina Dobrajc s svojim Nepravljičnim pravljičnim svetom. Obe razstavi sta nastali v sodelovanju z Generalnim konzulatom Republike Slovenije, na ogled pa bosta do srede junija.
Na Kavi danes Vse, kar hočem vedeti o tebi
Sredina Kava s knjigo, ki jo Tržaška knjigarna prireja z založbama Mladika in ZTT, bo danes gostila Lui-gija Veranellija. Z avtorjem knjige Vse, kar hočem vedeti o tebi se bo pogovarjala Mateja Erčulj. Pričetek ob 10. uri.
Deset let Emergencyja
Tržaška sekcija humanitarne organizacije Emergency prireja drevi od 19. do 21. ure družabno srečanje v restavraciji Masala v Ul. Nordio 20. Praznovali bodo deseto obletnico delovanja sekcije. Na voljo bodo indijske in pakistanske specialitete ob glasbeni spremljavi kantavtorjev Cortexa in Matteo e Basta. Prostovoljci bodo predstavili dejavnost Emergencyja in zbirali prispevke za porodnišnico v Afganistanu.
Tarantinov film v Mieli
V	gledališču Miela bodo drevi v okviru filmskega niza Film outlet vrteli najnovejše delu kultnega režiserja Quentina Tarantina Django unchained. Vrteli ga bodo v angleškem originalu s podnaslovi v italijanščini s pričetkom ob 19. in ob 21. uri.
Srečanji v Lovatu
V	knjigarni Lovat prirejajo danes dve srečanji. Ob 17. uri bo za najmlajše do 6. leta starosti nova urica iz niza Nati per leggere. Ob 18. uri bo Andrea Odoni predstavil svoj knjižni prvenec, roman Magari capita do-mani.
Koncert na prefekturi
V	salonu prefekture na Velikem trgu bo danes ob 11. uri koncert tria Imerio Tagliaferri (rog), Stefano Fu-rini (violina), Erika Crino' (klavir). Koncert je zadnji v nizu konserva-torija Tartini.
Flavtist in pianistka
V	okviru praznovanja 100-letnice zavoda za slepe Rittmeyer bo drevi ob 20.30 na konservatoriju Tartini slavnostni koncert. Gost bo flavtist Enzo Caroli, ki bo nastopil ob spremljavi pianistke Patrizie Tirin-delli.
Psi se kopajo ponoči
Tržaška občina opozarja na nov odlok, po katerem bodo lastniki lahko peljali pse in druge živali na občinske proste plaže vsak večer po 20. uri in do 8. ure naslednjega dne. Izjema so Topolini, kamor živali nimajo dostopa niti v nočnih urah.
/
TRST
Sreda, 29. maja 2013
5
PROMET - Včeraj težaven dan na avtocesti
V poldrugi uri kar štiri nesreče
Štiri nesreče v poldrugi uri, štirje ranjeni, od katerih eden huje, velike težave v prometu z dolgo kolono vozil: na avtocesti med Trstom in Sesljanom je bil včeraj nedvomno nadvse težaven dan, čeprav ne bomo rabili izraza »črn dan«, saj bi bil obračun - glede na število vpletenih vozil in naravo nesreč -precej hujši, a k sreči je - vsaj za zdaj -relativno mil.
Do prve nesreče je prišlo okoli 13. ure na višini bencinske črpalke pri Zgoniku, kjer sta trčila tovornjaka (po nekaterih vesteh pa naj bi šlo celo za tri težka vozila), ki sta vozila proti Sesljanu, pri čemer se je eden od vpletenih kamionov s kabino za-ril v prikolico drugega. K sreči je bila le ena oseba laže ranjena, zaradi nesreče pa je bil promet upočasnjen, kar je najbrž pripomoglo k drugi, hujši nesreči, ki se je pripetila, vedno v smeri proti Sesljanu, okoli 14.3014.40 ob vhodu v predor pri Prose-ku. Tam je prišlo do trčenja, v katero so bili vpleteni kar štirje tovornjaki: najprej sta trčili dve vozili, zatem sta se vanju zaletela še druga dva tovornjaka.
Na prizorišče so prišli pripadniki prometne policije in karabinjerjev, osebje avtocestnega podjetja Anas ter reševalci službe 118 in gasilci. Najhuje jo je skupil madžarski šofer tovornjaka, ki je ostal ujet v poškodovani kabini svojega vozila, reševalci pa so se morali truditi poldrugo uro, preden jim je uspelo ga izvleči iz pločevine. Moškega so nemudoma prepeljali na urgenco v katinarsko bolnišnico, saj je utrpel resne poškodbe, sumijo, da ima hudo poškodovan trebuh. Madžar ni bil edini ranjenec, saj se je poškodoval tudi šofer romunske narodnosti, vendar so njegove poškodbe precej lažje.
Zaradi obeh nesreč je prišlo do velikega prometnega zastoja, zato je družba Anas odredila zaprtje avtocestnega odseka, pri čemer so morala vozila obvezno zapustiti avtocesto pri izhodu za Prosek, ravno tako pa se ni bilo mogoče vključiti na avto-
V smeri urinega kazalca (posnetki KROMA in našega sodelavca): prizor motoristove nesreče pri Trebčah, vhod v predor pri Proseku, dolga kolona vozil na avtocesti in prevrnjen avto med Zgonikom in Nabrežino
cesto pri Zgoniku. Nastala je tako dolga kolona tovornjakov in avtomobilov, posledice pa je bilo čutiti tudi na Opčinah, kjer se je povečal promet tovornjakov skozi vas. Pri tem moramo popraviti včerajšnje internetno poročanje, po katerem naj bi bilo prišlo do domnevnega trka tovornjaka, ki je vozil proti Trstu, v rob prose-škega predora: v resnici je šlo za prej omenjeno nesrečo štirih tovornjakov, a v smeri proti Sesljanu. Ravno tako je po novejših podatkih obračun vseh
štirih nesreč v višini štirih in ne šestih ranjenih.
Nesreča pri zgoniški bencinski črpalki in proseškem predoru pa nista bili edini, saj je v istem časovnem obdobju prišlo še do dveh drugih nesreč: le nekaj kilometrov naprej, med Zgonikom in Nabrežino, se je namreč prevrnil avtomobil, pri avtocestnem izhodu za Treb-če pa je motorist, domnevno zaradi slabosti, zavozil s cestišča in trčil v tamkajšnjo plastično pregrado. Tudi v tem primeru so bile poškodbe k sreči lahke.
TREBČE - Visok jubilej Godbenega društva Viktor Parma
Uvod v stoletnico
Godbeno društvo Viktor Parma praznuje letos stoletnico delovanja. Visok jubilej bo počastilo kar s štirimi koncerti; prvi je bil na sporedu v nedeljo, izoblikovala pa sta ga Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Nabrežina.
V soboto ob 18. uri bo na dvorišču Ljudskega doma v
Pihalni orkester Breg med nedeljskim nastopom v Trebčah
kroma
Trebčah (ob slabem vremenu pa v Prosvetnem domu na Op-činah) koncert Revije kraških pihalnih godb, ki ga trebenski godbeniki prirejajo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Tokrat bodo nastopili Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača.
ČRNA KRONIKA - Gasilci in policija
V	nekaj urah zagorelo dvakrat
V noči na torek je zagorelo v garaži nekega stanovanja v Ul. De Franceschi, kjer se je vnelo pohištvo, kjer so bili spravljeni tudi stari časopisi in delovne obleke, plameni pa so poškodovali notranjost garaže in električno napeljavo. Na prizorišče so prispeli gasilci, ki so pogasili ogenj, in policisti letečega oddelka tržaške kvesture: oboji so zdaj na delu, da bi ugotovili, kaj je botrovalo požaru, ki je bil že drugi v nekaj urah. V ponedeljek popoldne so namreč posegli v podzemnem parkirišču v Ul. Valmaura, kjer je gorelo motorno kolo. Izkazalo se je, da je bilo ukradeno, zato so ga, čeprav je ogenj poškodoval desni bok in sedež, vrnili lastnici.
Tovornjak končal v morje
Gasilci in osebje obalne straže so morali sinoči okoli 19.45 poseči na šestem pomolu v novem pristanišču, kjer je tovornjak s prikolico iz še nepojasnjenih razlogov končal v morje.
V	vozilu k sreči ni bilo nikogar.
Karabinjerji pomagali priletni ženski
Dolinski karabinjerji so v ponedeljek okoli 12.30 v bližini pomola Balota v Miljah pomagala 83-letni M.M., ki jo je bila obšla slabost: takoj so poklicali reševalno službo 118, ki je priletno gospo prepeljala na pregled v katinarsko bolnišnico.
Redarji proti nezakonitim prodajalcem
Ob priložnosti sobotnega koncerta skupine Green Day so pripadniki krajevne policije poostrili nadzor proti nezakonitim prodajalcem. Devetim so naprtili denarne kazni v višini pet tisoč evrov in jim zasegli blago. Kazen v višini tisoč evrov je doletela tudi prodajalca, ki je sicer imel potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, vendar je svoje blago prodajal na prepovedanem območju.
Nedovoljeno parkiranje na mestih za invalide
Tržaška krajevna policija se je v zadnjih mesecih posvetila predvsem nadzoru uporabe parkirnih mest za invalide oz. pravilne uporabe invalidskih oznak. Pregledali so skoraj 1400 parkirnih mest, pri tem pa so izdali 49 kazni zaradi nedovoljenega parkiranja, 23 voznikom pa so zaradi zapadlosti oz. neprimerne uporabe odvzeli oznako. Tudi v prvi polovici maja so pregledali skoraj petsto parkirnih mest, pri čemer so izdali 22 kazni zaradi nedovoljenega parkiranja, štiri kazni zaradi parkiranja na mestih, rezerviranih za dializne bolnike, tri kazni zaradi neprimerne uporabe oznake in dve kazni zaradi neopravljenega tehničnega pregleda in zapadlega prometnega dovoljenja, medtem ko so zaradi zapadlosti oz. neprimerne uporabe osmim voznikom odvzeli oznako.
502
Sreda, 29. maja 2013
SVET
/
DSI - Prof. Samo Pahor predstavil svojo poglobljeno raziskavo
Na novo odkrita delo in lik Vincenca Franula
Reški odvetnik je pred dvema stoletjema napisal slovensko slovnico
Samu Pahorju so pri Slavističnem društvu svoj čas obljubili, da bodo o pomembnem reškem patriciju, odvetniku in notarju, ki se je leta 1798, ko je prišel v Trst, vključil v kozmopolitsko sredino in napisal slovensko slovnico v italijanskem jeziku, priredili predavanje. Na začetku aprila so na Opčinah potekali Slo-venistični dnevi, v središču katerih je bil prav Vincenc Franul plemeniti Weis-senthurn, sodobnik Žige Zoisa in Valentina Vodnika. Ob tej priliki je prof. Samo Pahor predstavil povzetek svoje podrobne raziskave Franulovega življenja in požel zanimanje. Preko iskanja sorodstvenih vezi, s potrpežljivostjo, z vestnostjo, znanjem gotice in nemščine, se je dokopal do dokumentov, ki so ključnega pomena predvsem za obstoj naše skupnosti v strogem mestnem središču. Podrobno raziskavo je predstavil na rednem ponedeljkovem srečanju Društva slovenskih izobražencev.
V Enciklopediji Slovenije je zapisanih le osem vrstic o Vincencu Franu-lu. Bil je najprej odvetnik, nato tudi notar. Leta 1801 se je poročil in kot notar vzpostavil stike z lombardskim mejnim grofom Antoniom Pietragrassa, s katerim se je odpravil v Novo mesto. Pahorja je zanimalo predvsem, kaj je Franula pičilo, da si je želel napisati »Saggio grammaticale italiano-cragnolino«, to je prvo pravo slovnico za Italijane, še več pa, kako je sploh prišel v stik z Vodnikom in slovenskimi ljudmi. Vzrok tiči morda v tem, da je bil januarja 1810 med 78-imi ustanovnimi člani »Società del Gabinetto di Minerva«, katerih priimki so tipični »kranjski« in ne gre izključiti dejstva, da je mogoče kdo od njih navdušil Franula za slovenski jezik. Kar pa nas lahko prepriča v to, kakšen odnos so imeli v tistih časih do našega jezika v mestnem sre-
Včeraj danes
dišču in da slednji ni bil le jezik dekel in kmetov, je cenovnik, ki ga je leta 1810 dalo natisniti vodstvo tržaške borze v slovenskem jeziku.
Predavatelj je dalje izpostavil devet Franulovih pisem Valentinu Vodniku. Prvo mu je pisal 22. maja 1810. Do decembra istega leta pa je Franul že sestavil slovnico, saj je 21. januarja 1811 v prilogi dnevnika L'osservatore triestino objavil na štirih straneh obvestilo, v katerem vabi k prednaročilu knjige. V vabilu piše tudi, da ima slovnica praktični del, ki obsega komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi ter navaja imena štirih knjigarn, kjer se lahko slovnico prednaroči. Italijansko govoreče prebivalce je v obvestilu navduševal k nakupu knjige, saj je pametno in dobro, če znajo Italijani slovenski jezik, ker so Slovenci tako v samem središču Trsta kot tudi v okolici. Knjige je tiskal na lastne stroške, v tiskarni Antonio Maldini na 355 straneh
Danes, SREDA, 29. maja 2013
MAGDALENA
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 0.26 in zatone ob 10.07
Jutri, ČETRTEK, 30. maja 2013
IVANA, SV. REŠNJE TELO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro jugo-zahodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Sonnino 4 - 040 660438.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
CI3 Lekarne
Do sobote, 1. junija 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 271124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »Akira«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »No - I giorni dell'arcobaleno«.
ARISTON DEI FABBRI - 17.00, 20.30 »Tutti insieme appassionatamente«.
CINECITY - 16.30, 18.40 »Epic«; 17.30 »Epic 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »La grande bellezza«; 16.15, 17.40, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby«; 20.30 »Il grande Gatsby 3D«; 16.30, 17.40, 19.05, 20.40, 21.10, 21.40 »Fast & Furious 6«; 19.30, 22.00 »Akira«.
FELLINI - 17.00, 20.30 »Miele«; 18.30, 22.00 »Confessions«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«.
M Izleti
fS glasbena MÏ1 matica
ZAKLJUČNA AKADEMIJA
solisti in komorne skupine s poklonom nagrajencem
sreda, 29. maja 2013, ob 20.30
bazilika Sv. Silvestra vTrstu
Vljudno vabljeni!
Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB
v nakladi 2000 izvodov. Za tisk je porabil 600 goldinarjev, posamezen izvod pa je stal 6 frankov. V enem letu je prodal le 250 izvodov. Približno 1500 izvodom, ki jih niso utegnili prodati, so zamenjali naslovnico in naslov ter jih prodali kot novo knjigo leta 1830, po Franulovi smrti.
Drugo izdajo Franulove knjige hranijo v knjižnici v Firencah, kupimo pa jo lahko tudi po spletu, na internetni strani Amazon. Prof. Pahor je zasledil, da jo imajo tudi nekatere ameriške univerze, ki jo lahko natisnejo in pošljejo kar na dom.
Na koncu večera je Pahor dejal, da bi »bogi, nesrečni in zapuščeni manjšini to lahko služilo kot vzvod, ker nas mečejo iz mesta, a slovenski voditelji nimajo posluha za to.« Čeprav je že nekajkrat predlagal postavitev spominske table ob visokih obletnicah Zoisa, Trubarja, Fra-nula in Svetokriškega, je vedno naletel na gluha ušesa. (met)
Pri Sv. Barbari praznuje danes naša draga
Marija Čač
100 let
Mami, babici in prababici voščijo
Liliana, Bruno, Marco, Francesca in Silvia
¿I Čestitke
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 21.45 »A lady in Paris«; 18.20, 20.15 »Viag-gio sola«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.10 »Balkanska bojevnica«; 16.00 »Hipnoti-zer«; 15.40, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 18.30 »Iron Man 3«; 18.40 »Klic v sili«; 16.40 »Ljubimci nad oblaki«; 18.50 »Stranski učinki«; 16.50 »Vaje v objemu«; 15.50, 21.15 »Veliki Gatsby 3D«; 20.45 »Zlobni mrtveci«; 21.05 »Zvezdne steze: V temo«; 18.35 »Zvezdne steze: V temo 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15 »Epic - Il mondo segreto«; 17.45 »Epic - Il mondo segreto 3D«; Dvorana 3: 16.40 »Kiki consegne a domicilio«; 19.30, 22.00 »Il grande Gatsby 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 6«; 22.00 »Iron Man 3«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.15 »Fast & Furious 6«; Dvorana 2: 17.15, 19.45, 22.15 »La grande bellezza«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Epic«; Dvorana 4: 18.00, 21.00 »Akira«; Dvorana 5: 17.00, 19.40, 22.10 »Il grande Gatsby«.
ROMARSKI IZLET V MARIBOR - v
soboto, 1. junija, odhod iz Sesljana ob 6.20, iz Križa ob 6.25, s Prose-ka ob 6.40 in z Opčin ob 6.50. Vpis je še možen do četrtka, 30. maja. Info: 347-9322123 (sestra Angelina).
LETNIKI '44 - Nabrežinci in Križani, organizirajo v soboto, 8. junija, tradicionalni izlet po hrvaški obali. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040-299220 (Manica), 347-1632273 (Klara) in 339-8161633 (Marjuča).
ZA BRATISLAVO in s katamaranom na Dunaj od 14. do 16. junija, je še nekaj prostorov. Pokličite na tel. št.: 340-2741920.
DRUŠTVO TIMAVA Medjavas - Štivan organizira v soboto, 15. junija, enodnevni izlet z vodenim ogledom Pule in Nacionalnega Parka Brioni. Vse informacije in prijave na tel. št. 040208380 ali 333-7276934 (Daniela).
Pri Sv. Barbari hiša stoji, naša draga MARIJA v njej živi in danes 100-letnico slavi. Vso srečo, polno zdravja in veselja ji želita Angela in Eda.
Gospa MARIJA ČAČ slavi danes 100. rojstni dan. Vse najboljše in vse najlepše ji voščijo verniki od Korošcev in člani društva Slovencev miljske občine. Želijo ji, da bi v družbi najbližjih preživela še mnogo srečnih in veselih dni.
Včeških Razdvanicah je naš veteranski prvak FABIO RUZZIER tretjič zapored osvojil prvo mesto. Iskreno mu čestitamo Anuška, Vanda in Ljuba z družinami.
H Šolske vesti
OBČINA DOLINA obvešča, da so do petka, 31. maja, odprta vpisovanja za koristenje šolskih kosil in predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2013/14. Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it in morajo biti predloženi na protokol od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 in ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16.45. Pojasnila na tel. št. 040-8329 239/281, faks 040-228874 (Urad za izobrazbo in šolske storitve) ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. MALČKI IN VZGOJITELJICI otroškega vrtca »Palčica« - Ricmanje vabijo na tradicionalno zaključno prireditev in razstavo ročnih in likovnih izdelkov. V dvorani SKD Slavec v Ricmanjih bo v petek, 7. junija, ob 14.30 zaživel 13. Ricmanjski festival, sledilo bo odprtje razstave v galeriji »Babna hiša«. Razstava bo na ogled tudi v soboto med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. Prisrčno vabljeni!
S Mali oglasi
DAJEM na razpolago 400 trt in dve zemljišči v Podlonjerju, za pridelavo zelenjave. Tel. 040-576116. DELNO OPREMLJENO STANOVANJE
SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6,
s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete
vabi
danes, 29. maja, ob 20. uri
na koncert
Na zdravje, Maestro!
ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva
Sodelujejo: Glasbena Kambrca in Mladinska skupina Kambrce,
MePZ Barkovlje in MePZ F.B. Sedej iz Steverjana. Zborovodja Aleksandra Pertot, napoveduje Ladi Vodopivec, klavirska spremljava Beatrice Zonta in Martina Valentinčič, harmonika Jari Jarc
dajemo v najem v Križu. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-220729.
GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam 24 ur dnevno. Tel. 329-6055490.
RESNA GOSPA srednjih let, z izkušnjami, nudi pomoč družini pri čiščenju, likanju, oskrbi starejših, za največ 8 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo tel. št. 328-9486440.
V BOLJUNCU prodam nezazidljivo zemljišče, 1.340 kv.m. Tel. 040280910.
Bi Osmice
BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta
odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Tel št.: 040-232223. DAVID IN MILOŠ sta odprla osmico v Repnu pri Branovih. Toplo vabljeni! Tel. 333-4874824. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni!
OLJKARJI STAREC so odprli osmico,
Boljunec 623. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni! Tel. 040-2296038. SAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. V PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943.
Loterija 28. maja 2013
Bari	16	32	41	33	29
Cagliari	50	19	66	1	88
Firence	87	27	48	6	81
Genova	44	8	18	76	81
Milan	24	37	26	33	80
Neapelj	87	9	41	68	64
Palermo	15	8	6	35	45
Rim	58	43	37	60	69
Turin	19	90	61	8	67
Benetke	53	37	20	66	34
Nazionale	87	61	40	81	72
Super Enalotto Št. 64
26 35 47 66 67 80	jolly11
Nagradni sklad	1.691.698,65 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 33.024.398,12 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
7 dobitnikov s 5 točkami	36.250,69 €
539 dobitnikov s 4 točkami	499,17 €
23.748 dobitnikov s 3 točkami	22,01 €
Superstar	24
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
1 dobitnik s 4 točkami	49.917,00 €
139 dobitnikov s 3 točkami	2.201,00 €
1.929 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
12.632 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
31.827 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Sreda, 7. maja 2013
5
□ Obvestila
SKD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi na poletna glasbena kampusa za otroke od 6. do 14. leta, ki bosta v parku Hribenca v Zabrežcu od 10. do 14. junija in od 17. do 21. junija. Info: Goran Ruzzier 328-3635626, ali goran-ruz@gmail.com
OŠ FRAN MILČINSKI s Katinare vabi na predavanje »Čustvena vzgoja - Pomen čustev za zdravo otrokovo odraščanje« v četrtek, 30. maja, ob 17.30 v šolskih prostorih. Predaval bo psiholog in psi-hoterapevt Iztok Spetič.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja. Informacije na tel. št. 040635626.
49. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: uradno odprtje razstave bo v petek, 31. maja, ob 18.00 na razstaviščnem prostoru. Poleg tega pa bo tudi otvoritev razstave risb osnovnošolcev v občinski stavbi; ob 20.00 ples z ansamblom »Nebojsega«.
AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.00-14.00) do petka, 31. maja.
NAJPOGOSTEJŠI KOSTNI ZLOMI pri starejših osebah: preventiva in zdravljenje. Konferenco organizira Društvo Noe, v okviru izvedbe območnega načrta 2013/15, v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Na-brežina, v petek, 31. maja, ob 20. uri, v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Na-brežini. Predavatelja: dr. Lucio D'In-cecco in dr. Roberto De Rosa, specialista ortopeda in travmatologa. Info: tel.: 349-8419497, e-mail: noeinfo-noe@yahoo.it
SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 31. maja, 7. in 14. junija, od 17.00 do 19.00, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 16.45. Za informacije in prijave tel. 040-220155 (Livio).
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 040-2017370.
EKOLOŠKA SOBOTA - Rajonski svet za Zahodni kras in AcegasAps organizirata v soboto, 1. junija, od 9. do 17. ure potujoči zbirni center za kosovne odpadke v Križu na sedežu Civilne zaščite (v bivšem rekreacijskem centru).
SEKCIJA VZPI ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar Miro vabi v nedeljo, 2. junija, na komemoracijo v spomin na 10 obešenih talcev. Svečanost na Pro-seški postaji se bo začela ob 11. uri.
KRUT vabi na zadnje srečanje iz sklopa Zdravje je naša odločitev na temo »Zdravi na dopustu«, v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 na sedežu krožka. Inženir živilske tehnologije Marija Merljak bo obrazložila kako lahko preživi-mo poletne dni v prijetnem počutju, brez težav in bolečin. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v sredo, 5. junija, ob 20.00 na večer na temo »Ko postanemo starejši - kaj potem? Ali kako se soočati na najboljši način z našimi zrelimi leti«. Na sporedu bo zabavni film z Jackom Nic-holsonom »About Schmidt« (v italijanščini). Prisotna bosta izvedenca Veronika Lokar in Danijel Žerjal. V sodelovanju z A.R.I.S.- Ass. Ricerca In-terventi Studi sull'invecchiamento. Večer, v slovenščini in italijanščini, je namenjen vsem, starejšim in mlajšim. Vstop prost. Vljudno vabljeni.
JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 7. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi po-
membnosti občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov.
NK KRAS IN FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata »Športni teden« za dečke in deklice letnikov 2000 - 2007 od 10. do 14. junija, na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 7. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 333-2939977, Franco 340-2467782.
KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B - tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciklus za-četniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it.
ZSKD sporoča mladim med 16. in 18. letom, da se lahko vključijo v civilno službo za mladoletne preko ZSKD in ARCI Servizio Civile. Razpis bo odprt do 10. junija, pričetek pa v začetku julija. Vse info prejmete na sedežu ZSKD, Trst - Ul. San Francesco 20, tel. 040-635626, trst@zskd.org. ali na AR-CI S.C., Ul. Fabio Severo 31, tel. 040761683.
SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure.
PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki bo od 1. julija do 7. septembra v Bazovici, v sodelovanju z ZSŠDI- jem. Vpišete se lahko v uradu (Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 13.00 in ob sredah od 12.30 do 16.00) ali preko spletne strani www. melanie-klein.org.
ARTEDEN JUNIOR Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lo-njer-Katinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na tel. 338-4409922 (Emma) ali na em-malina.marinelli@yahoo.it.
SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka 5. julija, v Šempolaju delavnico (od 8. do 13.30) za otroke, ki obiskujejo v tem šolskem letu vrtec in osnovno šolo. Prijave na tajni-stvo@skdvigred.org - tel. 380-3584580.
H Prireditve
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU
vabi danes, 29. maja, ob 18.00 na predstavitev pobude »Primorci beremo«. Projekt bo predstavila Ksenija Majovski. Vabljeni!
SEŽANA - KOSOVELOV DOM v sodelovanju s Kulturnim društvom Jožeta Pahorja Sežana - Skupina za izrazni ples Mehki čevlji, vabi danes, 29. maja, ob 9. uri na plesno predstavo »Cirkus Copatki«.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 29. maja, ob 20. uri na koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva. Sodelujejo: Glasbena Kambrca in Mladinska skupina Kambrce, MePZ Barkovlje, in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Zborovodja Aleksandra Pertot, napoveduje Ladi Vodopivec, klavirska spremljava Beatrice Zonta in Martina Valentinčič, harmonika Jari Jarc.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 29. maja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. O knjigi »Vse, kar hočem vedeti o tebi«, se bo z avtorjem dr. Luigijem Varanellijem pogovarjala Mateja Erčulj.
ZNANSTVENO RAZISKOVALNO SREDIŠČE Univerze na Primorskem, Univerzitetna založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) vabijo na predstavitev knjige »Hic et nunc aude! Ustanovitev Univerze na Primorskem v času in prostoru« dr. Lucije Čok, ki bo danes, 29. maja, ob 17. uri na vrtu Tržaške knjigarne v Ul. Sv. Frančiška 20. O knjigi bosta spregovorila dr. Jože Pirjevec in avtorica dr. Lucija Čok.
FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja.
KRIŽ - župnijska skupnost vabi na slovesnost Rešnjega Telesa in Krvi. V četrtek, 30. maja, ob 19.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah (procesija odpade v slučaju neprimernega vremena).
SKD PRIMOREC vabi na predstavitev knjige »Orlek in Orlečani« avtorice Iris Birsa v četrtek, 30. maja, ob 20. uri, v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Dogodek bo glasbeno popestril Erik Birsa. Z avtorico se bo pogovarjal Andrej Uroš Biček.
SKD SLOVENEC vabi v četrtek, 30. maja, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave »Zlata nitka - ročna dela vezilj iz Boršta« ob 20-letnici skupnega vezenja in s sodelovanjem šivilj brške noše pri SKD F. Prešeren. Sodeluje ZPS Stu ledi.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek,
30.	maja, na otvoritev dveh razstav, in sicer: ob 17. uri v Narodnem domu »Mito Gegič - Očetnjava«, ob 18. uri pa v Tržaški knjigarni »Tina Dobrajc -Nepravljični pravljični svet.
ANPI-VZPI Naselje Sv. Sergija: v petek,
31.	maja, ob 18. uri bo v Ljudskem domu P. Togliattija - Ul. di Peco 7 - zgodovinar Gorazd Bajc predstavil knjigo »La banda Collotti«. Prisotna bo avtorica Claudia Cernigoi.
ANPI-VZPI: Razstava Ko je umrl moj oče- risbe in pričevanja otrok v italijanskih taboriščih je na ogled do 2. junija v Skladišču idej - Magazzino delle Idee (vstop prost). Urnik: torek, sreda, petek 10.00-13.00, četrtek 10.0013.00 in 15.00-17.00 (31. maja, 1. in 2. junija 10.00-13.00 in 16.00-20.00).
ŽUPNIJA SV. JERNEJA ap. na Opčinah in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 31. maja. Ob 19.30 bo šmarnična maša, po njej koncert, ki ga bodo oblikovali OPZ Vesla pomlad in prvoob-hajanci pod vodstvom Franca Poha-jača; MDPS Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, MPZ Sv. Jernej pod vodstvom Mirka Ferla-na in MeCPZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Prisrčno vabljeni!
SKD SLOVENEC vabi na »43. praznik vina«, ki bo od 31. maja, do 2. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu s sledečim sporedom: petek, 31. maja, ples z ansamblom »Venera«, sobota, 1. junija, ples z ansamblom »Gedore«; nedelja, 2. junija, ples z ansamblom »Hram«. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specia-litetami na žaru.
UČENCI OŠ I. GRBEC - M.G. Stepan-čič, malčki OV iz Škednja in učitelji vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 31. maja, ob 14. uri v Uk-marjevem domu v Škednju.
V	MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
V	PROSTORIH SKD GRAD OD BANOV bo v petek, 31. maja, ob 20.30 predstavila dr. Sara Carciotti svojo tezo z naslovom: »Preureditev nekdanje vojašnice pri Banih«. Predavanje bo v italijanskem jeziku. Toplo vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi
na 2. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo v soboto, 1. junija, ob 18.00 na sedežu Zahodno-kraškega rajonskega sveta na Proseku. Sodelujejo Šolski pihalni orkester Glasbene šole Komen, Mladinski orkester Godbenega društva Prosek in »Tamali« Brkinske godbe 2000.
KRIŽ župnijska skupnost in Slomškovo društvo v sodelovanju s Socialno akademijo iz Ljubljane in gledališko skupino Marta, Marta, vabita na veseli večer »Marta, Marta skeči s svetopisemskimi motivi«. V soboto, 1. junija, ob 20. uri, v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu.
SKP IN SIK vabita v soboto, 1. in v nedeljo, 2. junija, na ljudski praznik v ljudski dom v Podlonjerju. Sobota, 1. junija, od 20. ure rock glasba s skupinami: Le for 2, Tag of war, S.A.DI.C., nedelja, 2. junija, od 19.30 glasba s skupino Wilson trio.
SOMPD VESELA POMLAD IN DRUŠTVO FINŽGARJEV vabita na dvojno, glasbeno-gledališko prireditev ob zaključku šolskega leta, ki bo v soboto, 1. junija, ob 20. uri in v nedeljo, 2. junija, ob 18.00 v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah. Sobotni program bodo oblikovali MlDPS Vesela pomlad, Tečaj lepe govorice Radijskega odra z igrico Pet Pepelk Žarka Petana in ansambel Uopenska mula-rija, v nedeljo pa bodo nastopili OPZ Vesela pomlad, otroška dramska skupina Tamara Petaros z igrico Lučke Susič Torta za mamo 5 in čarodejka Karly Ann.
KONTOVEL - župnijska skupnost vabi na slovesnost Rešnjega Telesa in Krvi. V nedeljo, 2. junija, ob 8.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah (procesija odpade v slučaju neprimernega vremena).
DSI vabi v ponedeljek, 3. junija, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na predstavitev knjige Jadranke Cergol »Med mero in misterijem. Antični svet v delih Alojza Rebule«. Sodelovali bodo: prof. Miran Košuta, dr. David Bandelj in avtorica knjige dr. Jadranka Cergol. Začetek ob 20.30.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 3. junija, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju, na kulturni večer ob zaključku šolskega leta. Sodelujejo vsi društveni odseki in še nekateri prijatelji.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, Trst. Predaval bo prof. civilnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon.
SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete vabi v torek, 4. junija, ob 20. uri v gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi 3) na celovečerni film Martina Turka »Nahrani me z besedami«. Igralska zasedba Boris Cavazza, Sebastian Ca-vazza, Jure Henigman, Maša Derganc, Miranda Caharija, Iza Veselko, Mau-rizio Zacchigna. Film bo z italijanskimi podnapisi.
SKD VIGRED vabi v torek, 4. junija, ob 18.00 v Štalco v Šempolaju na pre-miero gledališke predstave »Gledališka supermineštra« (tekst in režija Kim Furlan), nastopila bo tudi mladinska glasbena skupina Vigred »Kraški fenomeni«.
ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni.
Prispevki
V spomin na Brunota Metelka daruje družina Zorn 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Corrada Šva-ba darujeta Divna in Igor Čuk 30,00 evrov za AŠD Breg.
t
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi oče, nono in pranono
Albino Nabergoj
Zadnjič ga bomo pozdravili v petek, 31. maja, od 9.30 v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Ob 11.00 bo pogrebni obred, sledil bo pokop na pokopališču pri Sv. Ani.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene Njegovi
Mariza, Gracijela, Maurizio, Mario, Denis, Federica in mala Erika
Trst, 29. maja 2013
In ostali sva še malo bolj' sami. Za teboj ostaja velika praznina in ostajajo nam spomini, predvsem
tisti lepi, bleščeči, trajni. In dokler ostajajo spomini, ni ga dokončnega slovesa. Čau, papa.
Tvoji pupki
Ob smrti dragega očeta izrekamo svoji bivši kolegici Gracijeli in družini iskreno sožalje
vsi na Primorskem dnevniku
Ob boleči izgubi dragega očeta
Albina Nabergoja izrekajo globoko sožalje hčerki Gracijeli in svojcem
upravni odbor, nadzorni svet in uprava družbe DZP - PRAE
29.5.1991
29.5.2013
Laura Pertot por. Kozina
V spomin
Svojci
Lakotišče, Barkovlje, 29. maja 2013
Ob izgubi dragega očeta VENCESLAVA LEGIŠE izrekamo hčerkama Liji in Gracji ter svojcem iskreno sožalje.
Mitja z družino
Ob bridki izgubi očeta izrekamo profesorici Lii Legiša in svojcem občuteno sožalje
vsi na Večstopenjski šoli Vladimirja Bartola
Zapustil nas je ustanovni član in
večletni prijatelj prof. VLADIMIR KLEMENČIČ. Družini izrekamo iskreno sožalje
vsi pri
Slovenskem raziskovalnem inštitutu
8
Sreda, 29. maja 2013
TRST
glasbena matica - Prva zaključna akademija potrdila kakovost šole
Delo se je obrestovalo
Čeprav se vreme upira koledarju, se šolsko leto izteka tudi na Glasbeni matici in pozna pomlad je čas za obračune, za pregled opravljenega dela, ki je tudi tokrat dokazalo marljivost in strokovnost naše šole. Prvo zaključno akademijo je predsinoči uvedel ravnatelj Bogdan Kralj, ki se je toplo zahvalil učencem, profesorjem in družinam, čigar napori so obrodili žlahtne sadove. O uspehih pričajo številne nagrade na pomembnih tekmovanjih, novost letošnje akademije pa je sodelovanje s konser-vatorijem Jacopo Tomadini iz Vidma: državna šola je sklenila z GM sporazum, ki učencem omogoča polnopravne izpite v slovenščini, sporazum pa vključuje tudi izmenjave, zato se je učencem GM pridružil tudi pianist iz videmskega konservatorija, nekaj naših učencev pa bo nastopilo v Vidmu.
Program prvega večera, ki je v baziliko Sv.Silvestra privabil dokaj številno občinstvo, je želel prikazati čim večje število instrumentov, prevladovali pa so klavirji. Začel je mali Jacopo Žužek, učenec prof.Verenke Terčelj, ki je bistro odigral Thompsonovo Tarantello, sledila je Tia Jurinčič, učenka prof.Beatrice Zonta, ki je muzikalno podala Glierov Preludij v Des-Duru op.43, nato je nastopila har-monikarka Ivana Kresevič, učenka prof.Fulvija Jurinčiča, ki je kljub zaključnemu spodrsljaju pokazala solidno pripravo. Pomladno vzdušje je zabrste-lo v dveh odlomkih Male cvetlične suite Bojana Glavine, ki ju je ljubko podala pianistka Kristina Vizintin, učenka prof.Nede Sancin, nato je nastopila Katarina Visintin, učenka goriške podružnice GM, ki študira pri prof.Tamari Ra-žem Locatelli: z lepim zanosom je izpeljala nezanemarljive težave Berkovičevih Variacij na Paganinijevo temo, nato pa prepustila oder harfistki Paoli Gregoric, učenki prof.Tatiane Donis. Nadarjena deklica je potrdila svoj talent v žlahtni izvedbi Godefroidove Koncertne etude, po strunah harfe pa so zabrenkale strune kitare pod prsti Tjaša Leghisse, ki študira pri prof.Marku Feriju in je gladko odigral Preludij št.3 Hectorja Ville-Lobosa.
Bujna romantika je zadehtela v interpretaciji pianista Simona Kravosa, učenca prof.Tamare Ražem-Locatelli, ki je v Bortkieviczevo Consolation op.17 št.8 izlil svojo prekipevajočo najstniško muzikalnost, nato smo prisluhnili vi-demskemu gostu, ki je izbral dokaj zah-
tevno skladbo, Lisztovo La Vallée d'Obermann: Sebastiano Gubian, učenec prof. France Bertoli Cividino, je pokazal zelo soliden tehnični nivo in željo po virtuoznih presežkih, nato je nastopil žal edini violinist večera, Vanja Zu-liani, ki študira pri prof.Jagodi Kjuder. Mladi godalec nam od nastopa do nastopa kaže vztrajno muzikalno in tehnično rast, ki mu je tokrat omogočila lepo izvedbo l.stavka Accolayevega Koncerta v a-molu ob neoporečni spremljavi prof.Beatrice Zonta.
Razred flavtistov, ki jih že dolgo let vzgaja prof.Erika Slama, je razvil že novo generacijo pedagogov in nastop Jana Loredana, ki je ob spremljavi prof.Jane Zupančič elegantno in mu-zikalno zaigral Proustovo Prelude et danse, je dokazal, da zna mlada Irina Risegari uspešno predajati svoje znanje. Pianist Max Zuliani, učenec prof.Ražem-Locatelli, je potrdil svoj izstopajoči talent v globini, s katero je pričaral harmonske kombinacije l.Pre-ludija Claudea Debussyja, pa tudi v zanosu, s katerim se je pognal v viharni Chopinov Preludij op.28 št.22. Pianist Michele Perrone, učenec prof.Mojce Šiškovič, je zastopal špetrsko podružnico in je svoj napredek pokazal v znamenitih Lisztovih Ljubezenskih sanjah, sledil pa je kvartet kitar, ki ga pripravlja prof.Jurinčič: Gabrijel Zetko, Petra Sossi, Daniel Leghissa in Manuel Bon so skladno zaigrali Paradisov Montmartre, edino pevsko točko pa nam je podarila Valentina Sancin, ki je pod mentorstvom prof.Ilarie Zanetti lepo napredovala v pevski tehniki, kot je dokazala v Haendlovi Virgam virtu-
tis iz Dixit Dominus ob uglajeni spremljavi prof.Zontove.
Pisan prerez dela na različnih področjih je zaključil nastop harfistke Eve Skabar, učenke prof.Donisove, ki je v
Utrinka s predsinočnje akademije v baziliki sv. Silvestra
kroma
Trnečkovi priredbi znamenite Smetanove Vltave pokazala lepo razvit smisel za fraziranje, pa tudi soliden tehnični nivo. Glasni aplavzi so nagradili trud vseh nastopajočih, Glasbena matica pa toplo va-
bi na 2.akademijo, ki bo nocoj ob 20.30 - vedno v baziliki sv.Silvestra - prikazala še vrsto uspešnih učencev ter nagradila najzaslužnejše s priznanji in diplomami.
Katja Kralj
verona - Uspeh dveh mladih pianistk GM
Prva in druga nagrada
Na tekmovanju v Palmanovi pa sta harfistki prejeli zlato in srebrno, v duu pa še eno srebrno priznanje
Katarina Visintin ob skladatelju Remu Vinciguerri
Remo Vinciguerra je priznani klavirski pedagog in skladatelj, ki je ponudil mladim pianistom možnost sproščenega izražanja s prikupnimi skladbami v »prijazno« jazzovskem stilu. V Veroni se je letos odvijalo njemu posvečeno mednarodno klavirsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 122 pianistov od 5. do 14. leta starosti. V kategoriji »najstarejših« sta tekmovali tudi dve učenki Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem Lo-catelli. Katarina Visintin (Gm Gorica) je bila najmlajša v svoji kategoriji, a je prejela prvo absolutno nagrado, Julija Kralj (Gm Trst) pa drugo nagrado. Desetminutni tekmovalni program je obsegal tudi skladbo Rema Vinciguerre, ki je bil predsednik ocenjevalne žirije, kar je predstavljalo posebno doživetje za vse nastopajoče. Obe učenki Glasbene matice sta poleg nagrade prejeli tudi povabilo na snemanje cd-ja s skladbami Vinciguerre.
V Palmanovi pa sta se uveljavili z novimi dosežkom že večkrat nagrajeni harfistki Martina Carecci in Paola Gregorič iz razreda prof. Tatiane Donis. Na prvi izvedbi državnega tekmovanja Citta di Palmanova, katerega se je udeležilo nad 700 mladih glasbenikov do 19. leta starosti, je Paola prejela zlato priznanje, Martina pa srebrno, v kategoriji za komorne skupine sta v duu prejeli srebrno priznanje. Njuna mentorica Tatiana Donis pa je ravno v teh dneh diplomirala na tečaju za poučevanje z metodo Suzuki in je tako postala edina usposobljena docentka druge stopnje v naši deželi na področju harfe.
ROP
jutri - Novinarski krožek
Prvenec novinarke Rossane Vesnaver
Na srečanju z avtorico tudi Skerkova vina
En novinar, ena knjiga, eno vino: tako je naslov zanimivemu nizu, ki ga Novinarski krožek prireja z željo, da bi promoviral knjige, ki so jih napisali kolegi novinarji. Niz se bo v dvorani na Korzu 13 zaključil jutri ob 17.30, ko bodo prestavili romaneskni prvenec tržaške novinarke Rossane Vesnaver, ki nosi naslov Viaggi a perdere in je izšel pri rimski založbi L'Erudita. Dogodek bo obogatila prisotnost Laure Terdossi, upravi-teljice nove knjigarne Ubik v galeriji Tergesteo, in kraškega vinogradnika Sandija Skerka.
Knjiga Viaggi a perdere (Potovanja za enkratno uporabo) je prvoosebna pripoved štiridesetletne ženske, ki je verjela, da je v svojem možu našla »princa na belem konju«, a se nekega dne zave, da živi ob soprogu, ki jo vse življenje vara. Pred njo se odpre brezno bulimije, iz katerega pa se izvleče z neverjetno življenjsko energijo, ironijo, bolj ali manj uspešnimi ljubezenskimi avanturami ... v trdnem prepričanju, da se pravljice zgodijo tudi v realnem življenju. In da bo prej ali slej, po ločitvi od nezvestega moža, ujela pravega »modrega princa«. Najverjetneje na kakem prevoznem sredstvu, saj ji je prijate-ljica-astrologinja Anna prerokovala, da bo svojega moškega našla »v gibanju«. Kajti romanti-
čne duše so večkrat prav trmaste optimistke ...
Rossana Vesnaver se je rodila pred dvain-štiridesetimi leti v Trstu, kjer je danes zaposlena v uredništvu deželnega sedeža RAI. Na novinarsko pot je stopila na radijskih valovih postaje Koper-Capodistria, nato pa več let delala v rimskem uredništvu televizijskega dnevnika Tg2. (pd)
boršt - Jutri v sklopu 43. Praznika vina
Razstava Zlata nitka
Svoja dela bodo predstavile domače vezilje, ki praznujejo 20 let skupnega dela
Vezilje iz Boršta bodo svojo 20-letnico skupnega vezenja obeležile z razstavo ročnih del Zlata nitka, v sklopu 43. Praznika vina, ki ga prireja SKD Slovenec.
Pet žena se je prvič srečalo v Borštu leta 1993 in so začele skupaj šivati in plesti. Z leti se je skupina pomnožila, posvetile pa so se predvsem različnim oblikam vezenja. Leta 1996 so pod mentorstvom Marte Košuta začele izdelovati manderjersko nošo. Ob 100-letnici domačega društva Slovenec so leta 2000 priredile prvo samostojno razstavo ročnih del in do danes so razstavljale že 17-krat, od tega 7-krat v Sloveniji. Pravo doživetje je bila razstava v Tržaški knjigarni in sodelovanje na letošnjem Mednarodnem festivalu ve-
zenja v Velenju. Duša skupine je od samega začetka Marija Sedmak.
Na tokratno razstavo so povabile k sodelovanju tudi šivilje brške noše pri SKD F. Prešeren iz Boljunca. Odprtje razstave bo jutri, 30. maja, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Razstava bo nato na ogled še v petek, soboto in nedeljo.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 29. maja 2013
9
O NAŠEM TRENUTKU
Ko se manjšinsko jedro neusmiljeno oži
Ace Mermolja
Če se želimo ukvarjati s politiko in kulturno politiko Slovencev v Italiji leta 2013, je nujno, da izhajamo iz določenih ugotovitev, ki opozarjajo na skoraj neustavljive spremembe.
Članek ni sad študijskih izsledkov, vendar vsebuje kar nekaj osnovanih ugotovitev, ki izhajajo iz številk. Razmišljam namreč iz predpostavke, da se jedro »narodnozavednih« Slovencev krči. Narodno zavest opredeljujem kot politično zavest ali kot Renanov »vsakodnevni plebiscit«, torej kot jasno opredelitev za določen narod. V to kategorijo ne vključujem tistih, ki boljše ali slabše govorijo knjižno slovenščino ali narečja, vendar ne dajejo zadevi političnega poudarka. Kvečjemu so zavezani zgodovinskemu, kulturnemu, jezikovnemu, etičnemu in prostorskemu elementu, ki je lahko le določeno okolje ali vas (zavest v videmski pokrajini).
Politična odločitev »za narod«, drugi vsebinsko spreminjajo pojem odločitve v »danost«, vključuje kar nekaj dodatnih in konkretnih aspektov, ki niso le miselno-du-hovnega značaja. Odločitev ali drugače danost predpostavljata določen angažma, narodno militantnost in aktivno prisotnost. Slednja pomeni aktivnost (dejavno ali pasivno) v organizacijah in društvih, naročnino na slovenske časopise in uporabo ostalih slovenskih medijev, kupovanje knjig, gledaliških in drugih abonmajev, prisotnost na proslavah, na ko-memoracijah, na shodih itd.
Politično-zaveden tip Slovenca pomeni torej tisto »aktivno« jedro, na katerega se obrača večina slovenskih organizacij in ustanov. Že slovenska šola ne zagotavlja omenjene »klasike«, saj mnogi starši, ki vpišejo otroke v slovenske vrtce in šole, odločitve ne spremljajo s politično »opredelitvijo za narod«. Obstajajo pač drugi kulturni ali čisto praktični razlogi za vpis otroka v vrtec. Poznam tudi Italijane in italijanske krožke, ki se poslužujejo slovenske ponudbe, kot so gledališke predstave z italijanskimi podnapisi, kupujejo v italijanščino prevedene knjige, obiskujejo tečaje slovenščine in ne nazadnje vpisujejo svoje otroke v slovensko šolo. Morda je ta elita celo aktivnejša od Slovencev, ki ne vstopijo v organizirano življenje manjšine, vendar ostaja dosledno italijanska v narodnem smislu in je še premajhna, da bi nadomeščala padajoč prispevek slovenskih »aktivistov«.
Ko pišem o aktivnem, zavednem in na-rodno-politično zavednem jedru upoštevam določeno sedanjost. Če jemljem npr. stranko Slovenske skupnosti kot narodno »čistejšo« grupacijo, saj se predstavlja kot zbirna stranka Slovencev, so trendi zaskrbljujoči. Na deželnih volitvah leta 1968 je slovenska stranka prejela 10.841 glasov, letos pa 5.431 glasov. Rezultat lahko upravičimo s padcem volivcev, vendar je pred petimi leti SSk prejela 7008 glasov, kar pomeni krepko zmanjšanje v primerjavi z letom 1968. Padca glasov ne bi pripisoval politični orientaciji stranke, saj ohranja SSk podobo klasično organizirane stranke in ne kakega ad hoc gibanja.
Ko bi se preusmeril drugam in bi primerjal rezultate slovenskih kandidatov na listah italijanskih strank, bi izstopal vsaj en podatek: leta 1998 je na deželnih volitvah Miloš Budin prejel 4.241 glasov. Vse preference niso bile slovenske, kljub temu pa je Budin pozneje kot prvi Slovenec opravljal vse-državno vladno funkcijo. Danes je prvi slovenski predsednik italijanskega Stalnega gledališča FJK.
Ponavljam, da ne dajem političnih ocen, ampak izpostavljam nekaj več kot občutek, da se določeno skupinsko »jedro« krči. Mimo volilno izmerljivih in objavljenih postavk bi lahko omenjal padec naročnin na slovenski dnevnik in tednike; manjše število abonentov v gledališču, padec prodaje slovenskih knjig itd. Obstajajo izjeme, kot je npr. sedanja obi-skanost koncertov Tržaškega partizanskega pevskega zbora, vendar to še ne pomeni, da se jedro slovenskih »aktivistov« premika drugam. Volilni in drugi izidi bi nam lahko ponovno prišli na pomoč, da potrdimo začetno ugotovitev: dejavnih Slovencev je manj in to iz različnih razlogov, ki bi jih ne našte-
val. Vsekakor niso (razlogi) samo neke duhovne kategorije zavesti.
Vsega tega pa nisem napisal, da bi ponovil banalno ugotovitev: slovensko organizirano in iz državnih virov financirano ponudbo je treba preusmeriti k tistim, ali tudi k tistim, Slovencem, ki danes niso aktivisti oziroma »odjemalci«. Pot k »novim« Slovencem je potrebna, pred tem pa je potrebno v civilni družbi narediti korake, ki jih je sila razmer uvedla v politiki.
Bom skop in jasen. Analiza volilnih tokov, ki zadevajo Slovence v Italiji, je neizprosna. Ko bi Slovenci ne znali iskati zavezništev, sklepati koalicij ali se osebno uveljaviti v nekaterih italijanskih strankah, bi dosegli kvečjemu izvolitev v občinske svete občin, kjer živimo Slovenci v zadostnem številu. Morda bi prilezli do pokrajinske ravni, vendar tega ne upoštevam, v upanju, da bodo pokrajine odpravljene in da bo denar zanje raje namenjen krpanju lukenj na cestah, tudi pokrajinskih.
Slovenci smo na politični ravni vendarle odpravili nekaj barikad in tako sta danes lahko deželna svetnika Gabrovec in Ukmar pod neko skupno streho. So stvari, ki ju ločujejo in stvari, ki ju združujejo. Upam, da ju združuje želja, da bi sedanji burni tokovi ne spodnesli skupne hiše, ki je tako ali drugače Demokratska stranka. Če bo doslej neuresničeni načrt DS »zdržal« poslednjo preizkušnjo, bomo videli na prihodnjem kongresu te stranke.
Če je možno pri podpisovanju politično-strankarskih koalicijskih sporazumov prekoračiti nekdanje barikade, je nujno, da v praksi Slovenci odpravimo nekaj ideoloških usedlin, ki še vedno prepričujejo optimalno izkoriščanje resursov: intelektualnih, organizacijskih in finančnih. Ne bom ponavljal prežvečenih zgodb.
Civilna družba po svoji naravi ni harmoničen svet, nasprotno: v njej koreninijo marsikateri politični konflikti. Premoščanje pregrad ne pomeni, da poenotimo stališča glede škofa Rožmana. Ni pa nujno, da taisti škof pogojuje naše sedanje kulturno, izobraževalno in športno delovanje. Prav v vidiku oženja uporabnikov storitev ima aktivna manjšina priložnost le, če skupinice vodilnih mož odložijo svoje nabrušene srpe in križe in se potrudijo za ohranjanje bistvenega.
Če izvzamemo finančno stisko, ki mnogim posameznikom onemogoča koriščenje določenih uslug od naročnin in nakupovanja knjig vse do vpisa malčkov v jasli in otrok v glasbeno šolo, ni razlogov, da ne bi manj finančno prizadete družine kupovale Primorski dnevnik, zahajale v gledališče, omogočale otrokom obisk raznih tečajev itd. Sami ponudniki bi lahko, tam, kjer je potrebno, našli pot do sodelovanja in skupnih akcij. To je danes možno in nujno. Če v vasi ni dovolj pevcev, ne ustvarijo dveh zborov. Podobno je možno ravnati v »višjih« legah, ki postajajo dnevno »tanjše«. Priznam, da se nekateri, predvsem starejši vodilni možje ne morejo sprijazniti s sodelovanjem, saj to vidim in slišim. Kaj pa umik ljudi, ki pretirano ljubijo lastno zgodovino in spomin? Je možen?
Zaključujem s trditvijo, da je misel »združeni v politiki in ločeni v civilni družbi« na ne prav toliko daljši rok mrtva. Če je možen in nujen način takšnega ali drugačnega povezovanja v politiki, je prav tako možen in nujen način organskega sodelovanja v civilni družbi. Ker se pač ne potegujem za nikakršno funkcijo, mi bi bila iz upokojenske distance dovolj ena sama krovna organizacija, ki bi vsebovala vse obstoječe kulturne razlike. Sem spremenil mnenje? Morda sem ga, a v intimnem spoznanju, kako je nična obramba kakega malega mesteca pod širokim nebom in kako dragocena je sposobnost pogledati preko plotov svojega vrta. S preteklimi zamerami se na starost ne bom ukvarjal, v to sem se zaklel tudi zato, ker je mene, majhnega možiclja, prizadel veličastni odstop papeža Ratzingerja. Oditi je možno, zapustiti okamenele kalupe in prakse je možno, čeprav vse to zahteva neko duhovno veličino, ki je danes redka.
ODPRTA TRIBUNA
Novi časi nam marsikaj obetajo, moramo pa biti ustrezno pripravljeni
V	Primorskem dnevniku z dne 23. maja sem bral, da je Miloš Budin postal predsednik tržaškega Stalnega gledališča FJK Domenico Rosset-ti. V isti številki je objavljen intervju s Štefanom Čokom, ki je pri tridesetih letih kot prvi Slovenec prevzel vodstvo tržaške Demokratske stranke, na športnih straneh pa je zapisano, da je bil bivši predsednik ZSŠDI Jure Kufersin imenovan za poverjenika deželnega olimpijskega komiteja CONI za tržaško pokrajino.
Samo nekaj dni prej smo v Primorskem dnevniku brali, da je bil Igor Gabrovec izvoljen za podpredsednika Skupščine Dežele FJK. Na Goriški pokrajini se je podpredsednici Mari Černic v odboru pridružila še Vesna Tomšič (tržaškemu pokrajinskemu svetu predseduje Maurizio Vida-li, podpredsednik odbora pa je Igor Dolenc), medtem ko je novi odbornik Občine Trst, katere skupščino vodi Iztok Furlanič, proračunsko komisijo pa Igor Švab, postal Edi Kraus.
Navedeno še dodatno potrjuje, da imamo znotraj naše narodne skupnosti sposobne in kvalificirane posameznike, ki se uveljavljajo v širšem družbenem kontekstu. Veliko jih je in to v vseh segmentih krajevnega, državnega in mednarodnega tako družbenega, kulturnega kot političnega in raziskovalnega področja. Mnenja sem, da naša organizirana skupnost prevečkrat pozablja na ta intelektualni potencial in premalo upošteva številne posameznike, ki bi lahko pomembno prispevali k prepotrebni prevetritvi v naših domačih logih.
Občutek imam, da smo preveč samozadostni in da ne iščemo pomoči in nasvetov širšega slovenskega znanja, ki se morda ne drži strogo sicer nenapisanih, a močno zasidranih modelov »pravega« Slovenca v Italiji.
Premalo se zavedamo, da se je v našem pro-
JEZIK NA OBROBJU
Medtem ko je v italijanščini zapletena raba časov, nam dela v slovenščini ob jezikovni meji težave pravilna izbira glagolov, pri katerih moramo upoštevati glagolski vid, t.j. dovršnost in nedovršnost dogajanja. Vrsta glagolov, ki imajo enak pomen, se razlikuje po trajanju, zaznamuje pa lahko tudi začetek, konec dejanja ali ponavljanje.
Za italijanski glagol scegliere imamo v slovenščini dva glagola - izbirati in izbrati. Prvega uporabljamo, kadar izbiramo, drugega, kadar kaj izberemo. K prvemu spada tudi izbira, ki pomeni predvsem odločanje med različnimi stvarmi iste vrste. Ko se za nekatere stvari odločimo, nastane izbor, ki je lahko ožji ali širši. Ko pa končno izberemo eno samo stvar, rečemo, da smo izbrali ali pa se odločili za tisto, kar se nam je zdelo najboljše. Kar je v italijanščini scelta (v pomenu izbranega), je v slovenščini odločitev.
V	najnovejšem De Maurovem italijanskem slovarju je med sinonimi besede scelta na prvem mestu decisione, torej odločitev, sklep, ki je v slovenščini največkrat edini primeren izraz za naše tukajšnje neustrezne izbire.
Ko Slovenec, ki ne živi na jezikovnem obrobju, zasliši besedo izbira, jo v mislih takoj poveže z izbiranjem, zaradi česar navadno ne razume naših »izbir«, ki jih pod italijanskim vplivom uporabljamo za že izbrano.
Ustavila sem se ob tem primeru, ker je pri nas največkrat zapisan, in zato tudi največkrat napačno razumljen. Neustrezna izbira glagolov je pogosta, vendar sporočilo kljub temu razumemo, ker imajo dovršniki in nedovršniki večkrat enak pomen; razlikujejo se le po trajanju, in po začetku ali koncu dogajanja.
Pravilne rabe dovršnikov in nedovršni-
storu veliko spremenilo, tudi kar zadeva vprašanja slovenske pripadnosti, čuta za slovenstvo in skrbi za jezik. Nekateri modeli, ki lahko veljajo za trdo jedro naše skupnosti, so težko prenesljivi na širši kontekst našega slovenskega življa, ki postaja vse bolj dvojezičen (podatki o naši šolski populaciji so vsem na razpolago). V tem smislu popolnoma podpiram razmišljanje (Iskanje manjšine »pod vodo«), ki ga je v uvodniku nedeljskega Primorskega dnevnika zapisal Martin Brecelj.
Nova stvarnost nosi v sebi velike novosti in izzive za vse nas, pa tudi določene probleme, pred katerimi se ne smemo obnašati nojevsko. So in treba se jih je lotiti resno, predvsem pa strokovno in čim manj demagoško, kar morda sproži aplavz in odobravanje, problema pa v bistvu ne reši.
Vračam se k začetnim ugotovitvam tega zapisa in z veseljem pozdravljam in čestitam vsem omenjenim posameznikom, ki so bili v zadnjem času deležni zadolžitev, ki presegajo manjšinske družbene okvire. Na nek način veže vse omenjene odprtost k dialogu in nekonfliktno soočanje z drugimi, kar ne pomeni odstopanja od določenih stališč. Njihov uspeh berem tudi kot rezultat odločitev, ki gredo v smer pozitivne kontaminacije in dialoga med tu živečimi jezikovnimi skupnostmi.
Na posvetu SKGZ z javnimi upravitelji s Tržaškega je prišla do izraza ugotovitev, da smo, kar zadeva obravnavanje manjšinskih problematik, stopili v novi čas, ki je ugodnejši in perspektivnejši. K temu dodajam, da slednji zahteva tudi od nas, da utrjujemo in razvijamo svojo jezikovno specifiko na nov in manj obramben način. Odpira se nam zanimivo obdobje, ki bo naši skupnosti lahko prineslo marsikatero zadoščenje. Za to pa moramo biti primerno opremljeni in posebno učinkoviti.
Rudi Pavšič
kov se slovenski otrok nauči že skupaj z govorom. Pri nas, kjer je raba slovenščine zelo omejena, tako doma kot zunaj doma,
nam dvojezičnost ne ponuja možnosti za bogatenja glagolskega besedišča. Tudi kadar otrok sliši in spozna več glagolov s sorodnim pomenom, si o njih ne izoblikuje ustrezne predstave. Zato naš pisec ne razlikuje med glagoli čakati, počakati, pričakati in dočakati in zapiše, da bo letošnji »bor dočakal sve-toivanski kres«, namesto počakal na kres. Takih napak je v naši medijih vsak dan več.
Nekdo je napisal: »Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga šivali.« Sprašujemo se, kdaj so ga tam šivali, že kdaj prej? In zakaj mu niso ran zašili? Zanima nas, kaj se je v bolnico zgodilo, ne pa kaj se je tam dogajalo. Pisati bi moralo: »Prepeljali so ga v bolnico in mu zašili rane.«
Brala sem tudi »da organi pregona svetujejo trgovcem in gostincem, naj vlagajo v videonadzorne sisteme.« Birokratsko napisan nasvet priporoča dolgoročne ukrepe; (vlagati je nedovršnik), namesto, da bi zapisali: Policija svetuje trgovcem, naj postavijo (namestijo) videokamere.« Treba je takoj nekaj ukreniti, ne pa dolgoročno ukrepati, kar pomeni namensko vlagati denar, s katerim bodo kasneje kupili videonadzorne kamere.
Lelja Rehar Sancin
V	Kopru filmski teden v barvah Južne Koreje
V	koprski Palači Belgramoni Tacco se bo v soboto začel prvi Muzejski filmski festival (MuFiFe), ki bo do 8. junija ponudil 14 projekcij sedmih južnokorejskih filmov. Kot je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri, so se odločili, da bodo vsako leto sodelovali z eno izmed držav, katere filmska produkcija je v Sloveniji manj poznana. Festival muzej pripravlja v sodelovanju z južnokorejskim veleposlaništvom na Dunaju, fundacijo Korea Foundation in podjetjem Posco. V soboto in nedeljo bodo vseh sedem filmov predvajali prvič in jih ponovili v prihodnjem tednu. Po besedah Jurija so se za takšno obliko festivala odločili, ker želijo ogled filmov omogočiti tako ljubiteljem filma od drugod, ki čez teden verjetno ne bi uspeli obiskati Kopra, kot tudi domačemu občinstvu. Na festivalu si bo mogoče ogledati filme 'A Barefoot Dream", "My Girlfriend is an Agent", "Forever the Moment", "Scandal Makers", "Old Partner", "Pacemaker" in "Papa", ki jih bodo predvajali z angleškimi podnapisi.
10
Sreda, 29. maja 2013
KULTURA
/
benetke - 55. mednarodni umetnostni bienale (1. junij-24.november)
Letošnji beneški bienale kot vizualen kompendij sveta
Osrednja razstava na temo Enciklopedične palače - Slovenijo zastopa Jasmina Cibic
Benetke bodo med 1. junijem in 24. novembrom prizorišče 55. mednarodnega umetnostnega bienala. Kurator osrednje razstave, ki nosi naslov "Il Palazzo Enciclopedico" (Enciklopedična palača), je Massimilliano Gioni. Slovenijo bo na letošnji izdaji bienala zastopala umetnica Jasmina Cibic s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo. Na razstavi Enciklopedična palača, ki bo na ogled v Arzenalu in v Vrtovih, bo zastopanih 150 umetnikov iz 37 držav. Postavitev bo združila dela, ki so nastala tekom 20. stoletja, in nove umetniške stvaritve.
Po besedah predsednika ustanove Beneški bienale Paola Baratte so namreč kuratorji bienala prišli do spoznanja, kako pomembno je ob predstavljanju sodobne umetnosti z osvetljevanjem vezi s preteklostjo ali sodobnimi umetniki avtorje umestiti v historičen kontekst ali v kontekst sorodnega. Sočasno veliko pozornosti posvečajo tudi odnosu med umetniškim delom in gledalcem, njegove besede povzema sporočilo za javnost.
Gioni si je po Barattovih besedah z razstavo Enciklopedična palača zadal veliko več od zgolj predstavitve "seznama" sodobnih umetnikov. Zastavil si je vprašanje, kaj je svet umetnikov, ter iskal odnose med različnimi svetovi. Zato bo na razstavi mogoče videti dela sodobnih umetnikov in starejša umetniška dela, pa tudi dela, ki niso umetniška, a vzpodbujajo domišljijo in sanje.
Navdih za razstavo je Gioni našel v utopični misli Marina Aurita, ki je leta 1955 zasnoval Enciklopedično palačo, imaginaren muzej, v katerem naj bi bilo shranjeno vse znanje človeštva. Zamislil si jo je kot 136-nadstropno stavbo, ki naj bi bila visoka 700 metrov. Njegov načrt sicer ni bil nikoli realiziran, a podobne sanje o tem, da bi bilo vse znanje človeštva zbrano na enem mestu, so bile v zgodovini skupne še nekaterim umetnikom, pisateljem, znanstvenikom in samooklica-nim prerokom, ki so želeli ustvariti podobo sveta, v katero bi zajeli vse njegovo bogastvo in raznolikost. In danes, sredi poplave informacij, se zdi takšen poskus še bolj potreben, a tudi drzen, meni Gioni.
Kot uvod v bienale so te dni na ploščad otoka San Giorgio Maggiore pred znano Palladiovo cerkvijo postavili kip britanskega umetnika Marca Quinna »Alison Lapper Pregnant«.
Orjaški kip je iz napihljive plastične
ansa
Enciklopedična palača je po Gio-nijevih besedah razstava o obsesijah in o transformativni moči domišljije. Začne se s predstavitvijo Rdeče knjige psihologa Carla Gustava Junga (1875- 1961), ki ni bila nikoli objavljena. V dvoranah Ar-zenala je razstava organizirana linearno, od naravnih do umetnih oblik, in sledi tipični ureditvi kabinetov kuriozitet 16. in 17. stoletja. Tako kot v Auritijevi palači ti baročni proto-muzeji združujejo čudeže narave in dela človeških rok, da bi ustvarili vizualen kompendij sveta.
Razstava bo po Gionijevih besedah delovala kot zapletena in krhka struktura, duhovna arhitektura, ki je "tako fantastična kot tudi blazna". Sicer pa po Gio-nijevih besedah tudi model bienala temelji na neuresničljivi želji, na enem mestu združiti neskončen svet sodobne umetnosti, naloga, ki se zdi tako absurdna kot Auritijeve sanje.
Ob osrednji razstavi si bo v Arze-nalu in na Vrtovih ter na še nekaterih drugih lokacijah mogoče ogledati 88 nacionalnih predstavitev. Deset držav bo z
nacionalnimi predstavitvami na bienalu letos sodelovalo prvič. To bodo Angola, Bahami, Bahrajn, Slonokoščena obala, Kosovo, Kuvajt, Maldivi, Paragvaj, Tuvalu in Vatikan.
V Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo slovenskega nacionalnega paviljona, se bo s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo predstavila Jasmina Cibic. V njem v ospredje postavlja vprašanje reprezen-tacije države navzven, vezano tudi na sam bienale. Sama meni, da je "od umetnosti iluzorno zahtevati brezmadežno pozicijo čiste kritike". Organizator predstavitve Cibiceve v Benetkah so Muzej in galerije mesta Ljubljane, projekt pa je nadgradnja postavitve Situacija Anoptht-halmus hitleri, ki je nastala pod okriljem Evropske prestolnice kulture 2012.
Otvoritvena slovesnost 55. mednarodnega umetnostnega bienala, na kateri bodo tudi podelili nagrade, bo v soboto, 1. junija, ob 11. uri v Vrtovih. Zlatega leva za življenjsko delo bodo na letošnjem bienalu podelili avstrijski umetnici Marii Lassnig in italijanski umetni-
ci Marisi Merz. Lassnigova, ki je z deli slikarstvo spremenila v samo-analitično orodje, pri 90. letih predstavlja edinstven primer vztrajnosti in neodvisnosti, ki ga je treba slaviti, piše v utemeljitvi nagrade. Merzova se vse od 60. let minulega stoletja ponaša z edinstvenim umetniškim izrazom. Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, je razvila poseben likovni jezik, v katerem se slikarstvo, kiparstvo in risba prepletajo v podobe, ki so na prvi pogled arhaične in prvobitne, v resnici pa gre za sodobne ikone.
Poleg nagrad za življenjsko delo bo mednarodna žirija na otvoritveni slovesnosti podelila še zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva najboljšemu umetniku na razstavi Enciklopedična palača in srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku.
Predogledi bienala, namenjeni strokovni javnosti, novinarjem, umetnikom, kustosom in kritikom, bodo potekali od danes, 29. do 31. maja. Za javnost bo bienale odprt od 1. junija do 24. novembra. (STA)
V	TRUBARJEVI HIŠI
Tržaška popoldneva v Ljubljani
Založba Mladika in Trubarjeva hiša literature prirejata danes in jutri še dva iz niza Tržaških popol-dnevov v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva 7, Ljubljana). Danes ob 17. uri bo pogovor s časnikarjem in pisateljem Jožetom Horvatom, avtorjem knjige intervjujev Navdih in besede. Pisatelji in pisateljice s Tržaškega. V tem delu nam spregovorijo pesniki in pisatelji Dušan Jelinčič, Marij Čuk, Ace Mermolja, Evelina Umek, Bruna Marija Pertot, Miroslav Košuta, Zora Tavčar, Alojz Rebula, Boris Pahor, Milan Lipovec in literarna zgodovinarka Marija Pirjevec.
V	pogovoru z njimi časnikar Jože Horvat odkriva poglavitne motive njihovega opusa, njihove idejno-estetske vrednote, izpostavi pa tudi sociokulturne in idejne okoliščine pisca, ki sodoločajo njegovo literarno ustvarjalnost, tako da se izrišejo izpiljeni portreti avtorjev in avtoric. Pisci s Tržaškega so »normalni«, obenem pa tudi izraziti del sodobne slovenske literature, ki izpričuje nemalo miselnih, tematskih idr. lastnosti, ki jih pri drugih slovenskih literatih ni najti.
Jutri prav tako ob 17. uri bo v Trubarjevi hiši srečanje z Vilmo Pu-rič, s katero se bo pogovarjala mag. Loredana Umek. V romanu Brez zime se s stilno ubranim in izbranim besediščem Vilma Purič dotakne krhkosti in razpetosti življenja ženske junakinje, ki se spopada z zaljubljenostjo, materinstvom in novim družinskim življenjem. V ozadju urbanega okvirja, ki ga predstavlja mesto Trst, avtorica z izjemno sposobnostjo vživetja v usodo in razpoloženja svoje junakinje ter s pretanjenim čutom za detajle stopnjuje njeno zgodbo do nedoumljivega razpleta. Avtoričin pristop do občutljive eksistencialne teme je kompleksen in problematičen, ker Vilma Purič ne samo pripoveduje zgodbo, ampak tudi izziva, vsiljuje dvome, postavlja vprašanja, in nikar ne nudi poceni odgovorov. Predvsem pa z neverjetno sposobnostjo vživetja v razpoloženja, čutenja in krhkosti svoje junakinje bralce pripelje do tega, da se z glavno junakinjo Lano istovetijo in jo spremljajo v njenem osebnem razvoju.
mase
književnost - Italijanski pisatelj bo predstavil svoj novi roman
Giordano v Sloveniji
Italijanski pisatelj Paolo Giordano bo od 3. do 5. junija na povabilo založbe Mladinska knjiga gostoval v Sloveniji. Z 31-letnim pisateljem in doktorjem fizike se bodo slovenski bralci lahko srečali v Ljubljani in Kopru: v ponedeljek, 3. junija, ob 18. uri v ljubljanski knjigarni Konzorcij, naslednjega dne (ob 19. uri) pa še v Domu knjige v Kopru. Oba dogodka bo povezovala in prevajala Breda Biščak.
Turinski avtor je svetovni sloves dosegel z romanom Samotnost pra-števil (La solitudine dei numeri primi), ki mu je prinesla tudi najvišjo italijansko literarno nagrado strega; prvenec so prodali kar v milijon izvodih, preveden pa je v več kot 40 jezikov (med njimi tudi v slovenščino). Po knjigi so leta 2010 posneli tudi film. Lani je Giordano izdal še roman Il corpo umano, ki je v slovenskem prevodu in z naslovom Človeško telo pravkar izšel pri Mladinski knjigi.
Človeško telo, ki ga je v sloven-
Paolo Giordano
g. carotenuto
ščino prevedla Anita Jadrič, je roman o vojni v najširšem pomenu besede. O vojni v Afganistanu, o vojni v me-dosebnih odnosih (tako intimnih kot družinskih), o vojni človeka s samim sabo. Giordano je navdih zanj dobil med italijanskimi vojaki v Afganistanu, kamor se je podal, da bi napisal reportažo za dnevnik Corriere della Sera. V knjigi rahločutno izrisuje ži-
vljenje v vojski, medosebne odnose v izrednih razmerah in vezi junakov z zunanjim svetom, zlasti z družinskimi člani. (pd)
glasba - Julija na Dunaju
Veliko zanimanje za Queens of the Stone Age
2. julij je datum, ki ga morajo ljubitelji alternativnega roka z rdečo barvo označiti na domačem koledarju! V torek, 2. julija, bo namreč na Dunaju nastopila ena izmed najboljših skupin ameriške alternativne glasbene scene, zasedba Queens of the Stone Age.
Bend bo na koncertu končno predstavil svoj zadnji glasbeni izdelek Like a Clockwork. Ploščo, ki bo izšla 4. junija, čakajo oboževalci ameriškega benda že celih šest let in velja za enega izmed letošnjih najbolj pričakovanih albumov. Like a Clockwork bo vseboval deset novih komadov, zasedba pa bo ploščo izdala s pomočjo ameriške neodvisne glasbene založbe Matador Records. Lider benda Josh Homme je nedavno izjavil, da je pri snemanju albuma sodelovala cela serija že znanih sodelavcev, kot so nekdanji bobnar skupine Nirvana in danes pevec benda Foo Fighters Dave Grohl, pevca Mark Lanegan in Trent Reznor, basist Nick Oliveri ...ter celo Sir Elton John.
Queens of the Stone Age so se to-
krat odločili, da novo ploščo v glavnem promovirajo na evropskih poletnih glasbenih festivalih, avgusta pa na krajši turneji v ZDA. Nastop na Dunaju je torej eden izmed redkih, na katerem se bo bend predstavil sam! Dunajski koncert je poleg tega nam najbližji (v Italiji in Sloveniji ne bodo nastopili), za nakup vstopnic pa treba pohitet, saj je povpraševanje res veliko. Nastopi ameriškega benda slovijo po izredni ro-kerski energiji in glasnosti njegovih zvočnikov. Zasedbo, ki je nastala leta 1996 po razpadu skupine Kyuss, sestavljajo danes pevec, kitarist in ustanovitelj Josh Homme, kitarist Troy Van Leeuwen, pianist in kitarist Dean Fer-tita, basist Michael Shuman ter bobnar John Theodor, ki je ravno pred nekaj meseci zamenjal Joeya Castilla.
Koncert bo v dunajski športni palači Wiener Stadthalle, vstopnice so na voljo na spletnih straneh www.even-tim.de in www.stadthalle.com, zanje pa boste morali odšteti od 45 do 50€.
R.D.
/
ITALIJA
Sreda, 29. maja 2013
1 1
ČLOVEKOVE PRAVICE - Za ratifikacijo bo potrebna še potrditev senata
Poslanci potrdili Konvencijo SE proti nasilju nad ženskami
Včeraj v Kalabriji pokopali 16-letno Fabiano Luzzi, ki jo je v petek okrutno ubil fant
RIM - Poslanska zbornica je včeraj soglasno potrdila Konvencijo Sveta Evrope za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Na dan, ko so v Kalabriji pokopali zadnjo iz vrste žrtev moškega nasilja, se je njeno ratifikacijo izreklo vseh 545 prisotnih poslancev. Konvencijo mora odobriti še senat, sicer pa bo stopila v veljavo le, potem ko jo bo ratificiralo najmanj deset držav, med temi osem članic Sveta Evrope.
Konvencija, ki je bila sprejeta 7. aprila 2011 na 1111. zasedanju Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope, je prvi mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Kot pravni instrument o človekovih pravicah krepi odgovornost držav za spodbujanje enakosti spolov in varstvo človekovih pravic žrtev tovrstnega nasilja, saj prav nasilje, ki izhaja iz razmerij med spoloma, ohranja in ustvarja neenakost žensk in moških.
Države podpisnice konvencije se z njo obvezujejo, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe zakonske in druge narave za preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini, pa tudi za kaznovanje takšnega nasi-
lja in za plačilo odškodnin žrtvam oz. njihovim sorodnikom. Konvencija med drugim predvideva, da države podpisnice ustanovijo eno ali več teles za opazovanje omenjenih nasilnih pojavov in za sprejemanje ukrepov proti njim.
Konvencijo so doslej ratificirale štiri države, in sicer Črna gora, Albanija, Turčija in Portugalska. Kot rečeno, za začetek veljavnosti konvencije je potrebno, da jo ratificira deset držav, med njimi vsaj osem držav članic Sveta Evrope. Italija si prizadeva, da bi bila med njimi. To tudi zato, ker je pojav nasilja nad ženskami in v družini v Italiji posebno razširjen.
Prav včeraj so v kraju Corigliano Calabro pokopali 16-letno Fabiano Luzzi, ki jo je minuli petek okrutno ubil njen 17-letni fant D. M. zaradi ljubosumja. Po končanem pouku jo je zvabil v samoten kraj, jo 20-krat zabodel z nožem ter jo naposled še živo oblil z bencinom in sežgal. Pogreba se je udeležila tudi ministrica za enake možnosti Josefa Idem. »Čutim dolžnost, da prosim za odpuščanje Fabiano in vse žrtve nasilja v imenu "ljubezni',« je dejala ministrica in zagotovila, da je boj proti nasilju med spoloma ena izmed prioritetnih nalog sedanje vlade.
Pogreb Fabiane Luzzi v kraju Corigliano Calabro
ansa
KRAJEVNE VOLITVE - Vodja G5Z razočaran
FINANCE - EU naj bi zmanjšala nadzor
Grillo: Kdor voli za DS Italija se je včeraj zadolžila in LS, obsoja Italijo najceneje po uvedbi evra
RIM - Delne lokalne volitve v Italiji, ki so potekale v nedeljo in ponedeljek, so okrepile levosredinsko Demokratsko stranko novega premiera Enrica Lette. V Rimu bo sicer potreben drugi krog, ki bo 9. in 10. junija, je pa največ glasov, 42 odstotkov dobil kandidat DS Ignazio Marino.
Marino, kirurg in senator, je nepričakovano dobil veliko več glasov podpore kot dosedanji rimski župan Gianni Ale-manno, ki velja za zaupnika bivšega premiera Silvia Berlusconija. Alemanno se je moral v prvem krogu zadovoljiti s 30-od-stotno podporo.
Na tretje mesto se je uvrstil kandidat protestnega Gibanja petih zvezd Marcello De Vito, ki je prejel 12 odstotkov podpore, sledi pa mu z devetimi odstotki na četrtem mestu kandidat državljanske liste Alfio Marchini. Skupno se je za župana italijanske prestolnice potegovalo 19 kandidatov.
Hkrati so si kandidati DS zmago že v prvem krogu zagotovili v mestih Vicen-za, Sondrino, Pisa in Massa. V mestu Siena, prizorišču afere z banko Monte dei Paschi, se je v drugi krog prav tako uvrstil kandidat DS Bruno Valentini, ki je prejel 39 odstotkov glasov. Za zmago v drugem krogu se bo potegoval skupaj s kandidatom več državljanskih list Eugeniom Ne-rijem.
Protestno Gibanje petih zvezd, ki je na parlamentarnih volitvah februarja letos po številu prejetih glasov pristalo na tretjem mestu, je na tokratnih lokalnih volitvah zabeležilo padec podpore. Ne samo v Rimu, ampak tudi v drugih mestih so se privrženci znanega komika Beppa Grilla odrezali pod pričakovanji. V nobenem od 15 večjih mestih jim namreč ni uspela uvrstitev v drugi krog.
Največje presenečenje tokratnih lokalnih volitev je volilna udeležba, ki je bila samo 62,3 odstotka, kar je za 14,7 odstotne točke manj kot na lokalnih volitvah pred petimi leti. Opazovalci nizko volilno udeležbo označujejo kot znamenje političnega nezadovoljstva. V Rimu je bila volilna udeležba samo 52,7 odstotka, kar je za 20 odstotkov manj kot na lokalnih volitvah leta 2008.
Grillo je včeraj izrazil veliko razočaranje zaradi volilnih izidov. V svojem znamenitem blogu je zapisal, da je je Gibanje petih zvezd najbrž naredilo veliko napak,
Beppe Grillo
ansa
a je edino, ki je državi vrnilo denar za volilne stroške. Sicer pa je komik poudaril, da kdor voli za Demokratsko stranko in Ljudstvo svobode, ta obsoja državo na nepovraten propad.
MILAN - Italija je na včerajšnji dražbi z izdajo državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala 3,5 milijarde evrov. Z izdajo obveznic različnih ročnosti se je zadolžila najceneje, odkar je uvedla skupno evropsko denarno valuto. Razlog za to so pričakovanja, da bi lahko Evropska komisija danes za Italijo ustavila postopek zaradi presežnega primanjkljaja.
Italija je včeraj z državnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji z dospelostjo decembra 2014 prišla do 2,5 milijarde evrov svežih sredstev. Povprečna obrestna mera nanje je znašala 1,113 odstotka, potem ko je bila na zadnji primerljivi avkciji marca pri 1,167 odstotka.
Italijanska zakladnica je včeraj
GLASBA - V ponedeljek v 73. letu starosti
Umrl je Little Tony, italijanski Presley
RIM - V ponedeljek zvečer je v kliniki Villa Margherita v Rimu umrl pevec Little Tony, eden izmed začetnikov rock'n'rolla v Italiji, zaradi česar so mu mnogi pravili »italijanski Elvis Presley«. Star je bil 72 let in je že dalj časa bolehal za rakom, v Villi Margheriti pa je preživel zadnje tri mesece svojega življenja.
Antonio Ciacci - to je bilo pevčevo pravo ime - se je rodil v Tivoliju pri Rimu leta 1941. Za glasbo se je začel zanimati že od mladih nog, saj so se z njo ukvarjali mnogi člani njegove družine, od očeta do strica in dveh bratov. Najprej se je uveljavil v Veliki Britaniji, kjer je konec petdesetih let nastopal v ben-du s svojima bratoma in si tudi nadel umetniško ime Little Tony po zgledu Littlea Richarda. Pravi uspeh pa se mu je nasmehnil v naslednjem desetletju v Italiji, kjer je zaslovel s popevkami kot 24 mila baci, s katero je nastopil skupno s Celentanom v Sanremu leta 1961, pa še Ridera, Cuore matto, Un uomo piange solo per amore, Cavalli.
izdala tudi za 987 milijonov evrov obveznic z dospelostjo septembra 2018, vezanih na inflacijo. Zahtevana donosnost je bila pri 1,83 odstotka (na zadnji primerljivi avkciji so bile obresti 2,16-odstotne).
Do cenejše zadolžitve Italije je prišlo zaradi pričakovanj, da bo Evropska komisija na današnjem sestanku končala strožji nadzor nad italijansko javno porabo, ki ga je zaradi presežnega primanjkljaja uvedla leta 2009.
Predstavniki italijanskih oblasti ocenjujejo, da bi se z ustavitvijo postopka lahko sprostilo 12 milijard evrov. To bi nato lahko pripomoglo k okrevanju gospodarstva na Apeninskem polotoku.
GOSPODARSTVO
Parmezan kot jamstvo za posojilo
PARMA - Parmezan je tako dragocen, da ga nekatere banke sprejemajo proti posojilom. Ena takšnih je Credito Emiliano s poslovalnicami v osrednji in severni Italiji. Banka sir sprejema od lokalnih pridelovalcev v zameno za poceni posojilo, zaračunava pa tri odstotne obresti in pristojbino za primerno skladiščenje sira, kar pomeni, da poskrbijo, da sir pravilno dozori v klimatiziranem in vlažnem prostoru. S sirom delajo kot z zlatom, saj gore sira v trezorjih veljajo okrog dobrih sto petintrideset milijonov evrov.
Italija se spopada z najhujšo ekonomsko krizo od druge svetovne vojne, na ta način pa mnogi proizvajalci parmezana ohranjajo glavo nad vodo, saj za sir dobijo osemdeset odstotno vrednost. Credito Emiliano to počne že od leta 1953, pred časom pa so razmišljali tudi o drugih produktih kot sta olivno olje in pršut. Sir predstavlja največji del italijanskega izvoza, saj letno prinese 1,5 milijarde evrov, za imenovano banko pa ta dogovor predstavlja le en odstotek prihodka.
Železarna Ilva pred komisarsko upravo?
RIM - Včerajšnje celodnevno posvetovanje v vladni palači Chigi ni prineslo želenih sadov: usoda tovarne Ilva iz Taranta ostaja obešena na nitko. Predsednik vlade Enrico Letta, podpredsednik Angelino Alfano, razvojni minister Flavio Zanonato in okolj-ski minister Andrea Orlando so se včeraj sestali z Brunom Ferrantejem in Enricom Bondijem, predsednikom upravnega sveta oziroma pooblaščenim upraviteljem tovarne, ki sta se kot znano pred nekaj dnevi, potem ko je sodstvo lastnikom tovarne - družini Riva zaplenilo preko osem milijard evrov, odločila za odstop. Odstop celotnega upravnega sveta bo pravnomočen po skupščini, ki je predvidena 5. junija. Odprto ostaja vprašanje, kdo naj po tem datumu upravlja tovarno, ki zaposluje 20.000 ljudi (od njenega delovanja pa indirektno živi kar 40.000 ljudi).
Po poročanju tiskovne agencije Ansa, so tehniki omenjenih ministrstev ves dan preučevali možne rešitve, vse bolj pa naj bi si utirala pot komisarska uprava, ki jo podpira okoljski minister Andrea Orlando. Končna odločitev bo najverjetneje padla danes. Tovarna Ilva in družina Riva sta se kot znano v zadnjih mesecih znašli v središču polemik in sodnih procesov zaradi nevarnega kršenja okoljskih in zdravstvenih predpisov ter domnevnih finančnih malverzacij.
V vladni večini okvirni dogovor o reformah
RIM - Koalicija, ki podpira vlado En-rica Lette, je dosegla okvirni dogovor o reformah, ki naj bi danes začele svojo pot v parlamentu. Ta pot bo v vsakem primeru precej strma, saj si koalicijski partnerji vsak po svoje razlagajo včerajšnji načelni sporazum. Medtem ko vodja poslanske skupine Ljudstva svobode Renato Brunetta govori o najmanjšem skupnem imenovalcu za novo volilno zakonodajo, je minister za odnose s parlamentom Dario Franceschini (Demokratska stranka) nekoliko bolj optimist. Da je situacija precej nedorečena in zmedena, vsekakor priča dejstvo, da se v vladnem zavezništvu sploh še niso dogovorili o sestavi 40-članske parlamentarne komisije, ki naj bi postavila temelje za vsaj nekatere reforme, začenši z volilno. Nihče si tudi ne upa napovedati, koliko časa bo delovala omenjena medparlamen-tarna komisija.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
34.481,43 € -109,79 SOD NAFTE
(159 litrov)
102,64 $ +0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
28. maja 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 28.5. 27.5.	
ameriški dolar	1,2939	1,2939
japonski jen	131,98	130,59
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,889	25,968
danska krona	7,4527	7,4531
britanski funt	0,85530	0,85560
madžarski forint	285,85	289,23
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7012	0,7013
poljski zlot	4,1805	4,1935
romunski lev	4,3258	4,3443
švedska krona	8,5874	8,5964
švicarski frank	1,2533	1,2452
norveška krona	7,5593	7,5480
hrvaška kuna	7,5530	7,5620
ruski rubel	40,5950	40,5950
turška lira	2,3912	2,3871
avstralski dolar	1,3355	1,3405
braziljski real	2,6568	2,6542
kanadski dolar	1,3383	1,3357
kitajski juan	7,9200	7,9201
indijska rupija	72,4080	71,9100
južnoafriški rand	12,5693	12,4424
1 2 Sreda, 29. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Konjunkturno poročilo Confcommercio za prvo letošnje trimesečje
Za storitveni sektor ni poti iz slepe ulice
Gospodarska rast v goriškem terciarnem oz. storitvenem sektorju še vedno išče pravi zagon. Tako kot žal drugod, je storitveni sektor tudi na območju goriške pokrajine močno na udaru finančne krize, ki vodi tako v krčenje dejavnosti na številnih trgih kot v vse bolj šibko potrošnjo. Na nič kaj rožnato sliko ponovno opozarjajo podatki, ki izhajajo iz rednega konjunkturnega poročila za prvo trimesečje leta 2013, ki ga je predstavilo goriško pokrajinsko združenje Confcommercio v sodelovanju z zvezo trgovcev Ascom.
V prvem trimesečju tekočega leta se je večina podjetij, ki se ukvarjajo s terciarno dejavnostjo, znašla z vodo v grlu. Največjo težavo predstavlja seveda pomanjkanje likvidnosti in posledična finančna nestabilnost, ki je marsikatero podjetje v preteklih letih že pogubila. Saldo med podjetji, ki so razpolagala z zadostnimi sredstvi za plačevanje uslužbencev, dobaviteljev in davkov je -54,3, medtem ko je bil v zadnjem trimesečju leta 2012 -52,2. Najslabše se je godilo seveda malim podjetjem (do devet zaposlenih), vendar je stanje zaskrbljujoče tudi med trgovci na debelo in pa v turističnem sektorju, navajajo v poročilu. Še posebno skrb vzbuja položaj v goriški občini, kar lahko vsakdo ugotavlja na primer ob sprehodu po mestnih ulicah in ob pogledu na ukinjene dejavnosti in zaprte trgovine. Predvidevanja za prihodnje trimesečje so ravno tako v pretežni meri pesimistična, stanje pa naj bi se v aprilu, maju in juniju celo poslabšalo.
Podatki iz poročila kažejo tudi na stalno upadanje prihodkov podjetij terciarnega sektorja, negativni trend pa naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem trimesečju, se pravi vse do konca junija, ko naj bi se celo še dodatno poslabšal (-19,7).
Seveda je tudi v terciarnem sektorju močno prisoten problem brezposelnosti, ki stalno narašča. V primerjavi s koncem leta 2012 (-19,6) se je stopnja odpustov še dvignila (-22,5), negativna pa ostajajo tudi pričakovanja za april, maj in junij. Prav gotovo vplivajo na poslovanje tudi zamude strank pri izplačevanju (saldo je -46,7), ki pa so se k sreči v primerjavi s preteklim trimesečjem nekoliko zmanjšale (-54,3).
Iz poročila izhaja tudi podatek, da
se je na Goriškem zmanjšal odstotek podjetij, ki so banke zaprosila za posojilo ali za spremembo že obstoječih pogojev zanj. V primerjavi s prejšnjim trimesečjem (24,7 odstotka) se je v začetku leta 2013 do bank po finančno pomoč obrnilo le 22,8 odstotkov podjetij. Upadlo je tudi število podjetij, ki so jim ban-
četku leta 2013 niso izdale kar 34,6 odstotka prosilcev.
Kako pa je s pogoji za kredit? Tudi ti so se seveda nekoliko poslabšali, saj so se obrestne mere dvignile in posledično tudi ostali pogoji, ki jih banka postavlja posameznim prosilcem, so strožji (obdobje izdajanja kreditov in pa jam-
ke odobrile ravno tolikšen kredit, za kakršnega so zaprosila, medtem ko se je znatno dvignilo število tistih podjetij, ki so od bank prejela nižje posojilo od tega, kar so potrebovala, oziroma katerim je bilo posojilo povsem odvrnjeno. Če so banke v preteklem trimesečju kredit odklonile 19,4 odstotka prosilcev, ga v za-
V goriškem mestnem središču je vse več zaprtih trgovin
bumbaca
stva, ki jih banke zahtevajo od podjetij).
Celovit pregled rezultatov raziskave vodi k zaključku, da recesiji še ni videti konca in da so rane, ki jih je storitveni sektor utrpel, precej globoke. Ko bi že morali z eno besedo opisati občutek, ki zaznamuje zaposlene v goriškem storitvenem sektorju, bi lahko brez obo-
tavljanj zapisali malodušje, saj se podjetniki in trgovci počutijo povsem nemočne. Nezaupanje v spremembe in torej v nov zagon splošnega italijanskega gospodarstva je na dlani: preveč je neznank in preveč je zastojev, kar se odraža tudi v okviru pričakovanj lastnega poslovanja.
ZVEZA TRGOVCEV
»Soustvarjajmo skupni prostor«
Sodelovanje in smotrno, skupno programiranje smernic sta osnovna pogoja za ponoven zagon mestnega življenja in posledično goriškega gospodarstva. V to je trdno prepričan predsednik goriške zveze trgovcev Confcommercio Gianlu-ca Madriz, ki v tiskovnem poročilu vabi vse občinske dejavnike k skupnemu načrtovanju razvoja mesta s finančnimi sredstvi, ki jih bo Italiji namenila Evropska unija za obdobje 2014-2020. Goriška zveza Confcommercio je sicer že navezala stike z državno Confcommercio in se dogovorila za prihod skupine tehnikov, ki naj bi preučili pogoje za ponoven zagon Gorice. Madriz je ocenil, da je načrt precej ambiciozen, vendar vreden truda. Glavna točka, glede katere velja sodelovati, je kakovost javnega prostora, ki je ključnega pomena pri ponovnem zagonu kakršnekoli dejavnosti. Nobene neprimerne delitve torej več na »mesto trgovcev« in »mesto občanov«, saj mora veljati sobivanje in posledično soustvarjanje skupnega prostora.
Pri nadaljnjem snovanju potrebnih ukrepov, bo treba upoštevati tako mnenja tehnikov kot tudi občanov, ki se bodo izrekli o potrebah in željah glede urbanih in trgovskih tem. »Ko bi bila Gorica uspešna, bi lahko bila zgled tudi za Tržič, Gradišče, Krmin in Gradež, ki ravno tako potrebujejo svežega zraka,« je prepričan Madriz.
GORICA - Leto 2012
Zaposlovanje zastaja, podjetja zapirajo
Samo v enem letu je v Gorici in v Tržiču prekinilo svojo dejavnost 213 podjetij - od tega 72 iz gradbenega sektorja, ostalih 53 pa s kmetijskega področja. Zaposlovanje zastaja, industrijska proizvodnja hira, trgovina je na psu, uradi zapirajo in mladi nimajo nobene delovne priložnosti, ki bi jim zagotovila zaposlitev na domačih tleh. S srhljivimi podatki za leto 2012 je postreglo deželno oz. pokrajinsko poročilo o gospodarstvu in trgu dela na Goriškem.
V goriškem uradu za zaposlovanje so v zadnjem trimesečju leta 2011 zabeležili 2045 zaposlitev, medtem ko se je to število v istem obdobju leto pozneje zmanjšalo na 1748 primerov (-14,5 odstotka). Nekoliko spodbudnejše so novice iz Tržiča, kjer so v zadnjem trimesečju leta 2012 zaposlili 2965 oseb, leta 2011 pa 2986. Ženskam se je tudi tokrat godilo slabše, saj je iz podatkov razvidno, da se je v enoletni primerjavi število zaposlenih zmanjšalo z 2495 na 2125 (-14,8 odstotka). Pošteno zaušnico so pri zaposlovanju prejeli tudi mladi pod 30. letom starosti (-16,5 odstotka), paradoksalno pa se je dvignilo število zaposlitev med starejšimi od 54 let (+30,1 odstotka).
Kaj pa brezposelnost? Stopnja je v Gorici že 7-odstotna, medtem ko je bila leta 2011 6,4 odstotna. Tudi v tem okviru so ženske bolj oškodovane od moških kolegov: brezposelnih je celo 8,5 odstotka žensk (leta 2011 jih je bilo 6,9 odstotka), medtem ko se število moških suče okrog 5,9 odstotka (podatek je v bistvu nespremenjen glede na leto 2011).
Po mnenju sindikatov pa še ni vse izgubljeno. Pokrajinski tajnik Cgil Paolo Liva ocenjuje, da ima Gorica velik industrijski in tehnološki potencial, ki ga velja smotrneje izkoristiti, seveda pa ne gre zanemarjati turistične in univerzitetne ponudbe. Glede Tržiča pa je bil še bolj optimist, saj bi bilo mesto gospodarsko lahko zelo uspešno. Staviti je treba na morje, se pravi na razvoj ladjedelništva in pristanišča s primernim obrtniškim in industrijskim zaledjem, ne nazadnje pa velja okrepiti železniške povezave in infrastrukture nasploh, da bi spodbudili vse več povezav s srednjo Evropo. Priložnosti torej ne manjka, treba je le verjeti vanje, je prepričan Liva.
TRŽIČ - Prvo trimesečje v pristanišču
Spodbuden začetek
Pretovorili kar 27,85 odstotka več blaga kot lani - Podobni podatki kot leta 2007
Kaže, da se je leto 2013 za tržiško pristanišče Portosega, začelo zelo spodbudno. V prvem trimesečju (od januarja do marca) so pretovorili 1.041.229 ton blaga, medtem ko so ga v istem obdobju lani pretovorili 814.400 ton, kar pomeni, da je bil porast 27,85 odstotni. S podobnimi pozitivnimi podatki se je tržiško pristanišče lahko ponašalo daljnega leta 2007, se pravi v času pred gospodarsko in finančno krizo, ki je dejansko upočasnila vsakršno dejavnost. Trend se je takrat nadaljeval vse do konca leta, ko so pretovorili skupno 4,5 milijona ton blaga. Današnji podatek seveda navdaja z optimizmom, saj, ko bi se trend tudi tokrat nadaljeval, bi lahko do konca leta spet dosegli zavidljivo, pred-krizno stopnjo. Sicer kaže, da tudi podatki za april nadaljujejo baje v tej smeri, tako da je optimizem lahko upravičen.
Če se poglobimo v samo naravo posameznih tovorov, lahko zabeležimo, da daleč prednja-čijo kovinarski proizvodi, kar 490.338 ton v prvem trimesečju (v istem obdobju leta 2012 jih je bilo 226.890), sledijo pa goriva - 229.169 ton (leta 2012 jih je bilo 207.563); nekoliko zaostaja le celuloza 208.737 ton (leta 2012 249.678 ton). Dobri podatki nam prihajajo tudi glede pretovora vozil, ki so jih v letošnjem trimesečju prešteli 30.362, kar 55,73 odstotka več kot v letu 2012 (19.497).
Predsednik tržiške pristaniške družbe Emilio Sgarlata seveda ni skrival veselja ob pogledu na dobre podatke. Krize seveda še ni konec, ko pa bi se ta trend nadaljeval, bi nedvomno koristil zaposlovanju in pristanišču vlil nekoliko več zaupanja v prihodnost.
TRŽIČ - Od ponedeljka v 70 trgovinah
Kartica za zvestobo za oživitev središča
V sedemdesetih tržiških trgovinah, ki so povezane v konzorciju VivaCentro, bo od ponedeljka, 3. junija, dalje vsem strankam na voljo t.i. »fi-delity card« oziroma kartica za zvestobo. Z njo bodo kupci deležni posebnih, od 5 do 15-odstotnih popustov v različnih trgovinah in prodajalnah pa tudi v restavracijah in javnih lokalih. V prihodnje naj bi jim kartica celo dovoljevala ogled gledaliških predstav ali filmov v kinodvoranah in pa športnih prireditev po znižani ceni.
Kartico so predstavili včeraj v umetniški galeriji Gran Pavese, kjer je ravnokar na ogled razstava Luce Fasana. Predsednik konzorcija Viva-Centro Matteo Fatima je ob tej priložnosti poudaril potrebo po sodelovanju in utrjevanju mre-ženja med trgovci in upravitelji lokalov oziroma kulturnih hramov. Takšno sodelovanje bi lahko ne-
koliko obogatilo življenjski utrip v samem središču Tržiča.
Cilj pobude je namreč ponovno ovrednotiti mestno središče in njegovo ponudbo ter seveda kupce privabiti v manjše trgovine, ki so veliko bolj gostoljubne od mogočnih in hladnih trgovskih centrov, pravijo v konzorciju VivaCentro. S kartico bodo ljudje morda spoznali tudi take trgovine, v katere običajno niso zahajali, in naposled ugotovili, da lahko tudi v majhnem središču najdejo prav vse, kar potrebujejo.
Da je v slogi moč, je včeraj poudarila tudi tržiška odbornica za trgovino Paola Benes, ki je pozdravila skupno željo po gradnji lepšega življa. Občina Tržič bo zato po svojih močeh sodelovala s konzorcijem, saj ji je dobrobit trgovcev in občanov pri srcu, je poudarila odbornica.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 29. maja 2013
13
krmin - V spomin na Dolfa Zorzuta
Verzi učenke Sare Klede in Alda Rupla nagrajeni na krminskem natečaju
Občina Krmin je v letošnjem marcu razpisala natečaj za literarno nagrado v spomin na fUrlanskega književnika Dolfa Zorzuta; podeljujejo jo vsaki dve leti pod pokroviteljstvom goriške pokrajine ter v sodelovanju s krminskim združenjem Amis da Mont Quarine in furlanskim filološkim združenjem. Literarni prispevki se morajo navezovati na izročilo, zgodovino in okolje pisca, natečaj-ne skupine pa so tri, in sicer Proza, Poezija in Študentje.
Za udeležbo na natečaju so se odločili tudi na slovenski osnovni šoli Ludvik Zorzut v Bračanu. Učiteljice Emanuela, Tanja, Aleksija in Irena so primerno pripravile učence in jim omogočile, da so svoje razumevanje okolja obdelali s pisateljsko in pesniško žilico. Navdiha jim
ni manjkalo, v razredih pa je potekala prava delavnica ustvarjalnega pisanja, ki je obrodila sadove. V veliko zadoščenje jim je bilo, ko so prejeli obvestilo, da je med nagrajenci tudi učenka četrtega razreda Sara Klede.
Nagrajevanje je potekalo 19. maja v okviru krminskega praznovanja Fieste de Viarte. Prireditve so se udeležili tudi učiteljice in starši nagrajenke, ki je v svoji pesnitvi tenkočutno predstavila lepote Krminske gore v vseh letnih časih ter hkrati izrazila svoja občutja in želje. Sarina nagrajena pesem ima naslov »Leto v Krminski gori«, njeni verzi pa prinašajo zlasti sporočilo, da lepota nikoli ne spi.
Poudarek zasluži tudi priznanje, ki ga je za svojo pesem »Fruti e verdure«
7^1
A	v ■
Aldo Rupel in Sara Klede (prva z desne)
prejel Aldo Rupel, upokojeni goriški profesor, danes pa predvsem prodoren pisec, ki ima za sabo že vsaj dvajset knjig in s svojim pisanjem plemeniti tudi strani našega dnevnika. Ostali nagrajenci so: za prozo Alberto Arecchi iz Pavie s prispevkom »Il nastrino rosa« in Roberto
Covaz iz Tržiča za prispevek »Borotal-co - I canterini di Monfalcone sperduti nelTamianto«; za poezijo Giacomo Vit iz Cordovada (Pordenon) za pesem »Cias-solis sidinis«; med šolarji je prvo nagrado prejela Rossella Dosso iz 3.D razreda nižje srednje šole G. Pascoli iz Krmina za
prispevek »Arturo Dosso e l'incontro con Dolfo«, priznanji pa sta zaslužila Leonardo Fumai iz 2.A razreda nižje srednje šole G. Pascoli iz Krmina za prispevek »E se incontriamo i cinghiali? Una corsa sul Collio con gli amici« in seveda naša Sara Klede iz šole v Bračanu. (sg)
gorica - Podelitev bralne značke dijakom nižje srednje šole Ivan Trinko
Sto knjižnih moljev
Včerajšnji dopoldan je v avditoriju slovenskega visokošolskega središča v Ulici Puccini v Gorici minil v znamenju nagrajevanja nižješolskih bralcev. Društvo bralna značka Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo sta namreč tudi letos podelila bralne značke goriškim »knjižnim moljem«, ki so v šolskem letu prebrali vsaj štirinajst knjig (sedem slovenskih in sedem italijanskih).
Bralno značko je včeraj prejelo skupno sto dijakov iz devetih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Od teh je bilo tudi 24 zlatih bralcev, se pravi takih, ki je sodelovalo na tekmovanju (in torej pridno bralo) vsa tri leta nižje srednje šole; v dar so prejeli kaj drugega kot slovensko knjigo. Dodaten knjižni dar pa si je zaslužilo tudi devet dijakov (po eden za vsak razred), ki so namreč v šolskem letu prebrali več kot obveznih štirinajst knjig. Gost včerajšnjega bralnega praznika je bil slovenski pisatelj in dramatik Tone Partljič, ki je mladim poslušalcem doživeto pripovedoval o sebi in o svojem delu ter jim predstavil tri osebne življenjske zgodbe. Njegovo pripovedovanje je mlado občinstvo tako prevzelo, da je v nemi tišini prisluhnilo njegovim besedam in se mu naposled pridružilo na odru, kjer so skupaj odigrali nekaj zabavnih prizorov.
Na včerajšnjem slavju, ki ga je vodila profesorica Rosanda Volk in se ga je udeležila tudi pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, so nagradili tudi udeležence tekmovanja »Giralibro«.
Šola Ivan Trinko skuša vsekakor spodbujati bralno kulturo tudi z notranjim, medrazrednim tekmovanjem »Cer-tamen«, ki so si ga zamislili pred dvema letoma. Vsi dijaki so morali skozi šolsko leto prebrati točno določeno knjigo (za prvi razred je bila to Vorančeva »Solzice«, za drugi razred je bil Bevkov »Lukec in njegov škorec«, za tretji razred pa Se-liškarjeva »Bratovščina sinjega galeba«). Izpolniti so morali nato precej zahteven vprašalnik o prebrani knjigi, zmagovalec pa bo znan na zaključni prireditvi 8. junija v goriškem Kulturnem domu.
Marljive bralce z večstopenjske šole Doberdob bodo nagradili jutri; podelitev knjižnih nagrad in bralnih značk tamkajšnjim nižješolcem bo z začetkom ob 10. uri v doberdobski župnijski dvorani, kjer bo učence nagovoril tudi slovenski besedni ustvarjalec in prevajalec Andrej Rozman Roza. (sas)
Tone Partljič in njegova mlada publika v avditoriju višješolskega središča bumbaca
gorica - Ugledno tekmovanje
V Vittoriu Venetu drugo nagrado osvojil mešani zbor Lojze Bratuž
V kraju Vittorio Veneto se že 47 let odvija eno od vodilnih italijanskih zborovskih tekmovanj. Letošnja izvedba, ki je potekala prejšnji konec tedna, je nosila posebno posvetilo skladatelju Pav-letu Merkuju v znak hvaležnosti za umetniški prispevek k rasti tega pomembnega tekmovanja. Poleg slovenskega posvetila je imela slovensko oznako tudi druga nagrada v kategoriji s programom priredb ljudskih skladb, saj jo je osvojil goriški mešani pevski zbor Lojze Bratuž.
Žirija, ki so jo sestavljali skladatelj in etnomuzikolog Paolo Bon, zborovodja in organist Manolo Da Rold, skladatelj
in zborovodja Sandro Filippi, vokalist-ka Franca Floris pedagog in zborovodja Mauro Marchetti, je podelila zboru 89,20 točk. Zborovodja Bogdan Kralj je z goriškim zborom pripravil za to tekmovalno priložnost projekt z naslovom »Podoba čustev v slovenskih ljudskih pesmih«, ki je obsegal skladbe Radovana Gobca, Mojce Prus, Walterja Lo Nigra in Ubalda Vrabca. S prikazom vrhunske ustvarjalnosti slovenskih in zamejskih avtorjev dvajsetega in enaindvajsetega stoletja je zbor Lojze Bratuž praznoval svoj drugi uspeh na odru v Vittoriu Venetu, saj je tam tekmoval tudi pred tremi leti, ko je osvojil tretjo nagrado. (rop)
Zborovodja Bogdan Kralj
sovodnje
Občinski praznik se v petek začenja s poimenovanjem
Tudi letos bodo v Sovodnjah obeležili obletnico obnovitve upravne samostojnosti, ki sega v leto 1951, ko je bil v Uradnem listu štev. 25 z dne 31. januarja objavljen sklep o obnovitvi občin Sovod-nje in Števerjan, ki sta svojo samostojnost izgubili v času fašizma. S tem se je zaključilo obdobje sovodenjske podrejenosti za-grajski občini. Volitve so bile 10. junija, prvi seja občinskega sveta pa 24. junija. Junij bo torej posvečen dogodku, ki je globoko zaznamoval nadaljnji razvoj teritorija s posebnim posluhom za identiteto in zgodovino krajev. Sovodenjska občinska uprava je tudi letos s sodelovanjem društev pripravila mesečni koledar kulturnih športnih dogodkov, ki se bodo pod naslovom Junijski večeri odvijali v vseh vaseh.
Prva praznična prireditev bo že v petek, 31. maja, ko bo ob 18.30 v občinski telovadnici svečano poimenovanje sovo-denjskega otroškega vrtca, ki bo odslej tudi uradno vrtec Čira-čara. Ostali dogodki bodo: 2. junija od 9. ure dalje v centru Danica na Vrhu igre brez meja (v organizaciji društva Danica) in voden obisk na Bre-stovec (v italijanščini), 4. junija ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah poimenovanje otroškega vrtca Rupa, 8. junija ob 20.45 v kleti Rubijskega gradu na Vrhu koncert ženske vokalne skupine Danica in moških Srak z gosti, 10. junija ob 20.30 v Ru-pi koncert »Poletne harmonije« v sodelovanju s pevskimi skupinami iz občine Mi-ren-Kostanjevica (organizator je prosvetno društvo Rupa-Peč), 13. junija na balinarski stezi v Sovodnjah ženski mednarodni balinarski turnir (Društvo slovenskih upokojencev za Goriško), 13. junija ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključni nastop otroškega pevskega zbora kulturnega društva Sovodnje, 14. junija ob 20.30 v Gabrjah proslava 30. obletnice moškega pevskega zbora Skala in predstavitev knjige ob stoletnici delovanja kulturnega društva Skala, 15. in 16. junija program z razstavami kruha, vina, olja in gu-bance ter nastopom plesnih skupin v Ronku na Peči (v režiji športnega in kulturnega društva Vipava), 24. junija kreso-vanje na Largi na Vrhu in prikaz dejavnosti »Movie teden«, nogometni turnir (v organizaciji športnega društva Sovodnje) in odbojkarski turnir (športno združenje Soča).
Letošnja slavnost ob občinskem prazniku s kulturnim programom in izročitvijo priznanj bo v nedeljo, 16. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
1 4 Sreda, 29. maja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - »Reka sodi v Unescov seznam«
Kar čez noč odkrili Sočo
V sporedu zgodovinskega festivala eStoria, ki se je zaključil v nedeljo, je bilo nekaj srečanj, ki so komajda sodila pod skupen naslov »Banditi«, nekatera pa sploh ne. Vseeno je eno od teh vredno naše pozornosti, ker se nanaša na »mestno« reko Sočo. Pod arkadami stavbe Goriške hranilnice na Verdijevem korzu, sicer pa povsem na močnem prepihu z dodatnim pršenjem hudega naliva z grmenjem, sta združenje Italia nostra in goriški Unesco Club priredila informacijsko srečanje o skupnih načrtih in namerah. Najprej je publika, sestavljena predvsem iz članic in članov obeh organizacij, zvedela za ustanovitev Unes-covega kluba, ki predstavlja novost za Gorico. Nato je bilo precej časa posvečenega dolgemu in v danih vremenskih pogojih neumestnemu predstavljanju in klanjanju raznih osebnosti od goriške preko tržaške in videmske do rimske ravni. Končno je prišla na vrsto Soča, ki jo je potrebno večnamensko ovrednotiti za turizem in psihofizično sprostitev, na primer s sprehodi v Pevmskem parku.
Vrniti se je potrebno na reko, ki predstavlja pravi balzam za sodoben stres. Soča sedaj tudi družbeno povezuje za razliko od prejšnjih stoletij in tisočletij, ko je doživljala pritiske in napade v smeri furlanske in padske nižine. Povsem so zanemarili omeniti, kaj se je dogajalo v nasprotni smeri že od Rimljanov dalje, ko so pri So-vodnjah zgradili celo most, da bi hitreje prodirali proti Panoniji.
Po nerodnem opravičilu, da sodi informacija o predlogu za vključitev Soče v Unescove znamenitosti med predavanja o
roparjih, gusarjih, zlikovcih in banditih, ker naj bi onesnaževalci reke sodili med te izobčence, je sledila napoved prav o obsežnem načrtu, ki naj vpiše Sočo v elitni svetovni seznam. Ne bo lahko, kajti že na deželni ravni ima Soča hude konkurente v Čedadu in Palmanovi, kaj šele dejstvo, da se bo treba usklajevati z dejavniki na slovenskem rečnem odseku. Potrebno bo sestaviti Glavni in Znanstveni odbor s strokovnjaki s področja geologije, hidrografi-je, kulture, celo slovstva, prostorskega načrtovanja; že od leta 1967 obstaja namen o boljšem razumevanju vpliva Soče na okolje, naselitve, upravne porazdelitve, prostorski opis, povezavo Alpe Jadran ... no, sedanjih navadnih, a rednih uporabnikov s področja športa in rekreacije ni bilo vredno omeniti, je pa bilo slišati razodetje, da Soča ne odigrava več vojaško strateške vloge.
Prav milo se lahko pri srcu zgodi tistim uporabnikom in zanesenjakom, kot so na primer člani kajakaškega kluba Šilec, ki so na Soči prisotni več kot trideset let ter moledujejo in zahtevajo, da bi se kaj postorilo - podobno velja za člane goriškega Kinoateljeja na specifično dokumentarnem in umetniškem področju, sedaj pa se znajdejo na isti valovni dolžini z zelo vplivnimi goriškimi osebnostmi, ki v vseh teh letih niso bile niti enkrat opazne na soških bregovih, na množičnih prireditvah, na filmskih projekcijah, kaj šele da bi na županstvu ali pokrajinski upravi podpirale prizadevanja tistih, ki trdijo, da je prebivalstvo pozabilo na svoje rečne tokove.
Aldo Rupel
dobrovo - Odkrili doprsni kip
V Goriških Brdih imajo tudi Nehruja
Pritegniti želijo indijske turiste in filmske ekipe
Predsednica spodnjega doma indijskega parlamenta Meira Kumar in briški župan Franc Mužič ob odkritem kipu
fotok.m.
Na Dobrovem so včeraj na pobudo indijskega veleposlanika v Sloveniji Jaya-karja Jeromeja odkrili doprsni kip prvemu predsedniku indijske vlade Javaharlalu Nehruju. Kip sta skupaj odkrila predsednica spodnjega doma indijskega parlamenta Meira Kumar, ki se te dni mudi v Sloveniji, in briški župan Franc Mužič. Oba sta ob tej priložnosti izrazila željo po tesnejšem povezovanju med državama.
Indijski veleposlanik Jayakar Jerome je tisti, ki je med obiskom Goriških Brd večkrat izrazil pobudo za postavitev doprsnega kipa Nehruju na Dobrovem. Pred letom dni je Mužič to pobudo sprejel in obljubil, da bo kip dobil svoje mesto na Dobrovem. Včeraj so ga odkrili na grajskem dvorišču in pri tem gostom - predsednico spodnjega doma indijskega parlamenta je spremljala še močna delegacija - pripravili prisrčen sprejem. »Razmišljamo, da bi kip v bodoče preselili v obnovljeni grad Vipolže,« je včeraj nakazal Mužič. Bodoča lokacija bo po županovih besedah primerna za poklon temu velikemu državniku, saj se bodo tam odvijali pomembni dogodki, kot so kongresi in posveti.
Včerajšnji dogodek je bil tudi priložnost za pogovore o bolj poglobljenem sodelovanju Goriških Brd in Indije, ki sta se v preteklosti že povezovala s pomočjo poezije. Alojz Gradnik, briški pesnik in prevajalec, je namreč prevajal poezijo indijskega pesnika in misleca Tagoreja. Prav zaradi Nehrujevega kipa se v Brdih nadejajo, da bodo bolj zanimivi tudi za indijske turiste, da bi se bolje promovirali na tamkajšnjem tržišču, pa bodo povabili tudi katero do indijskih filmskih ekip, ki so si Slovenijo že izbrale za prizorišče za svoje filme. Seveda pa Brici pri tem stavijo tudi na svoja vina, s katerimi bi želeli prodreti tudi na indijsko tržišče. (km)
Soča pri Solkanu
OB IZLIVU SOČE
Z nepremišljeno košnjo razdejali ptičja gnezda
Goriško okoljevarstveno združenje WWF je opozorilo javnost, da je sredi maja osebje dežele FJK, ki naj bi skrbelo za okolje, po nepotrebnem pokosilo travo ob bregu Soče pri otoku Cona, v naravnem rezervatu izliva Soče. Člani združenja so nepremišljeno dejanje kritično ocenili, saj nihče ni vprašal upraviteljev za dovoljenje, ki bi ga po vsej verjetnosti od-
klonili, saj obdobje sploh ni primerno za take posege v naravo. V visoki travi si namreč ravno v tem času urejajo gnezda številni ptiči, tako da je divja košnja najbrž uničila marsikatero gnezdo in morda celo mladiče.
Na Nizozemskem, kjer si veliko bolj prizadevajo za ohranjanje biotske raznolikosti, kosijo travo šele sredi julija, z ostanki pa proizvajajo biomaso oz. energijo. Tovrstne varnostne ukrepe pa pri nas smatrajo za nepotrebne, saj po mnenju nekaterih ni razlike med javnimi parki in posebnimi varstvenimi območji Natura 2000.
Plačuje namesto kamorista
Pravica je včasih slepa. Antonia Mola po rodu iz Kampanje, ki je živel v Tržiču, preden se je preselil v Neapelj, še danes bremenijo neplačani računi, sodne prepovedi in druge obremenitve v glavnem administrativne narave, ki so mu jih naprtili po krivici. Med letoma 2002 in 2007 je namreč njegovo identiteto prevzel ka-morist, ki se je na takšen način skrival pred sodnim pregonom. Naravnost neverjetna zgodba je v javnost pricurljala včeraj. Kamorist neapeljskega rodu, ki ga je policija odkrila leta 2007, je z lažnim imenom našel delo v podjetju, ki je bilo v podizvajalskem razmerju s tržiško ladjedelnico, v Tržiču je odprl bančni račun in najel stanovanje. Marsičesa pa ni plačeval, za neporavnane račune pa še danes odgovarja resnični Antonio Mola.
Nocoj »Glasbeni mozaik«
Nocoj ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž zaključni nastop gojencev centra za glasbeno vzgojo Emil Komel pod naslovom »Glasbeni mozaik«. Večer bodo oblikovali najboljši solisti in godalni kvartet centra Ko-mel, ki se jim bodo pridružili sošolci iz sorodnih ustanov. V okviru sodelovanja, ki ga šola Komel goji z mestno glasbeno šolo Fondazione musicale Citta di Gorizia in glasbeno šolo iz Fare, se bodo na odru centra Bratuž predstavili tudi solisti in godalni orkester z omenjenih ustanov.
Vodnik in obisk Brestovca
V centru Danica na Vrhu bo danes ob 12.30 predstavitev interaktivnega didaktičnega vodnika v italijanskem in slovenskem jeziku z naslovom »Zgodovinsko arheološki park Brestovec - Učne poti«, ki jo je za družbo Juliaest uredil Giovanni Toplikar. Predstavitev, pri kateri bo sodelovala vrhovska osnovna šola, je odprta za javnost. Naj še omenimo, da bo v nedeljo, 2. junija, voden obisk na Bre-stovec (v italijanščini), in sicer ob 9. uri izpred centra Danica.
sovodnje - Nesreča
Brez nadzora po glavni ulici
Nesreča, ki se je včeraj pripetila pred županstvom v Sovodnjah, bi lahko imela hujše posledice, ko bi kdor koli tam pešačil ali privozil iz nasprotne smeri ravno v trenutku, ko je mlado dekle izgubilo nadzor nad svojim avtom. K sreči je obračun nezgode le poškodovan avtomobil.
Dinamika ni še povsem pojasnjena, zlasti ne razlog, zaradi katerega je dvajsetletna voznica iz Zagraja izgubila nadzor nad svojim Peugeotom. Okrog 8. ure se je v Sovodnje pripeljala iz zagrajske smeri. Bila je namenjena proti Gorici. Pred vhodom v vas, tam, kjer je hitrostna omejitev 40 km/h, pred občino pa 30 km/h, zaradi prevelike hitrosti ali morda okvare ni več obvladovala avta: ta se je zasukal in nenadzorovano drsel več deset metrov po Prvomajski ulici, dokler ni svoje poti zaključil na začetku ceste, ki vodi v Dolino. Zbegano dekle je samo izstopilo iz avta, ni bilo poškodovano, večjo škodo pa je utrpel Peugeot, ki so ga odpeljali z avtovleko. Dokler niso bile odstranjene posledice nesreče, je nad prometom nadzirala občinska redarka Suzana Pečenik, ki je bila tudi med prvimi, ki so prišli na kraj nezgode.
Kraj nesreče pred županstvom v Sovodnjah
gorica - Komigo v Kulturnem domu
Eva Š. Maurer z rdečim nosom, še pred njo na odru »Tri grazie«
Eva Maurer
V Kulturnem domu bo jutri ob 20.30 peta predstava v okviru festivala Komigo. Na vrsti je komedija »Moja nit je rdeča« v produkciji DRGI in Cankarjevega doma, režiserka je Maja Dekleva Lapajne, v glavni vlogi nastopa Eva Š. Maurer.
Sodobna klovnska predstava za odrasle je vstopnica v svet doživetij in odnosov, ki se jim v vsakdanjem življenju ne moremo predati. S pomočjo rdečega nosa, najmanjše maske na svetu, se Eva Š. Maurer potopi v fantazije različnih ženskih vlog, o katerih vsi po malem sanjarimo, a jih v resničnem življenju ni mogoče združevati. Zgodbe osmih juna-
kinj so uprizorjene skozi prizmo humorja in parodije. Kdo je Eva? Zagrizena vohunka, spolno prebujena deklica, kičasta patriotka, nevesta brez ženina ali noseča baletka? Vse to in še več! Kako se bo odvil motek rdeče niti večera? Odgovor bo sooblikovalo občinstvo, ki bo v predstavo vključeno na nadvse spoštljiv, a hkrati tudi iskreno neotesan način.
Uvodno presenečenje bodo k večeru prispevale »Tri grazie«, članice dramske skupine kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža. Cena vstopnic znaša 12 evrov (redna) in 8 evrov (upokojenci, študentje, brezposelni in abonenti SSG).
GORIŠKI PROSTOR	Sreda, 29 . maja 2013 1 5
/—
GORICA - Razstava
»Odprta obzorja« le še do nedelje
Razstava »Odprta obzorja v Gorici - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo« bo v prostorih palače Attems Petzenstein - na sedežu Pokrajinskih muzejev v Gorici - na ogled le še do nedelje, 2. junija. V tem tednu bosta na programu še dva brezplačna vodena obiska v italijanščini: prvi bo že danes, 29. maja, ob 17.30, drugi pa v soboto, 1. junija, z začetkom ob 10.30.
Razstava »Odprta obzorja«, ki jo je uredil Joško Vetrih, je nastala na podlagi umetniških zbirk delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi di Siena. Med šestdesetimi razstavljenimi deli izstopajo slike mednarodno priznanih umetnikov, kot so Veno Pilon, Ivan Čargo, Lojze Spacal, Avgust Černigoj, Tone Kralj in Anton Zoran Mušič. Predvsem italijanski javnosti so na ogled dela nekaterih manj znanih ali celo nepoznanih imen goriških umetnikov; med te sodijo Avgusta Šantel ml., pranečakinja Jožefa Tominca, Avgust Bucik, Milko Bambič, Riko Debenjak in Rudolf Saksida. Seznam dopolnjujejo še Cvetko Ščuka, Albert Sirk, Jože Cesar, Robert Hlava-ty, Avrelij Lukežič, Demetrij Cej, Silvester Komel in sodobniki Bogdan Grom, Andrej Kosič, Klavdij Palčič, Vladimir Klanjšček in Franko Vecc-hiet, avtor mozaika na trgu Transalpina oz. na Kolodvorski.
Razstava v palači na goriškem Kornu bo do nedelje na ogled med 10. in 17. uro, vstopnina znaša 3,50 evra oz. 2,50 evra (znižana).
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel.
0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-
gno 36, tel. 0481-410340.
Gledališče
FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: 30. maja, ob 20.30 »Moja nit je rdeča«, nastopa Eva Š. Maurer. Uvodno presenečenje skupine Tri grazie iz Štandreža; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288).
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 29. maja ob 20. uri »Filumena Marturano« (Eduardo De Filippo); 30. in 31. maja ob 20. uri komedija o drami (skoraj tragediji) »Gozd« (Aleksander Ni-kolajevič Ostrovski); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
H Mali oglasi
V	ULICI ROCCA V GORICI v mirni lokaciji blizu centra oddamo v najem trem študentkam/om klimatizirano stanovanje v prvem nadstropju manjšega bloka; popolnoma opremljeno, kuhinja, večji dnevni prostor, spalnica, soba, kopalnica, pokrita terasa, kletni prostor in parkirno mesto na privatnem dvorišču. Ugodna cena po dogovoru; tel. 3397806548 ali 00386-31411697.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -22.15 »Fast and Furious 6«. Dvorana 2: 17.30 »Epic«; 20.30 »Il grande Gatsby«.
Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«.
DANES V GORICI V KROŽKU METROPOLITANA (UL. SAN MICHELE 42): »Volver« 20.30 »Memorie Del Sottosviluppo«; vstop prost.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Fast & Furious 6«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Epic«.
Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Akira«. Dvorana 5: 17.00 - 19.40 - 22.10 »Il grande Gatsby«.
fl Razstave
ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na odprtje razstave z naslovom »Palpiti del bosco. Animali di le-gno di Giorgio Burgnich« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici v petek, 31. maja, ob 18.30; na ogled bo do 31. avgusta od ponedeljka do sobote 8.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.30-13.30; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it.
FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na ogled razstave fotografij Simona Zamarja in Marka Vogriča, ki so izdelane po antičnih postopkih fotografije z naslovom »Po starem«; do sobote, 1. junija, od ponedeljka do petka 8.0019.00, ob sobotah 8.00-12.30; informacije na info@skupina75.it, www.skupina75.it.
NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu v Gorici je na ogled fotografska razstava o Islandiji Nicole Tonona; do nedelje, 2. junija, 10.00-12.30, 16.00-18.30.
V	GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deveta-kih je na ogled razstava likovnih del Lojzeta Spacala. Grafike, slike in ena tapiserija bodo na ogled do 15. junija.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled samostojna razstava unikatne keramike Ivana Skubina; do 16. junija od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava Lucijana La-vrenčiča z naslovom »Pokrajine Severa«; do 16. junija od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Viki Grošelj. Velikani Himalaje«; do 30. junija ob prireditvah ali po dogovoru (tel. 0481-531445 po urnik urada KCLB ponedeljek - petek 8.30 - 12.30).
S Izleti
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-
NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087.
SPDG organizira v nedeljo, 2. junija, izlet na Mali Karman (Monte Cuarnan, 1373 m). Tura je nezahtevna, primerna za vse planince, ki radi hodijo v hribe. Zbirališče ob 6.45
na parkirišču pri Rdeči hiši, odhod ob 7. uri; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja).
VZPI-ANPI VRH organizira udeležbo na 28. tradicijonalnem spominskem pohodu združenja borcev za vrednote NOB, veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS in SEVER) in Slovenskih častnikov na Triglav. Odhod iz Vrha, 11. julija, ob 17.30, vrnitev 13. julija v poznih popoldanskih urah; prijave in informacije do 2. junija po tel. 3355735145 (Luciano) in tel. 335-6617460 (Gianluca).
~M Koncerti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se udeležijo Revije upokojenskih pevskih zborov Severne Primorske, ki bo v Šolskem centru v Tolminu v petek, 7. junija, ob 18. uri. Nastopil bo tudi društveni ŽePZ. Odhod z avtobusom bo najprej iz Doberdoba ob 15. uri, nato s postanki v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Piloš-ču, v Podgori in pri vagi. Prijave čim prej po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481532092 (Emil D.).
POEZIJA VINA IN MELODIJA LJUDSKEGA PETJA - Pevski večer v priredbi ženske vokalne skupine Danica in moške vokalne skupine Sraka bo v soboto, 8. junija, ob 20.45 v kleti Ru-bijski grad na Vrhu. Gost večera bo etno-rock skupina Fletno iz Cerknice.
GLASBENA ŠOLA NOVA GORICA prireja v četrtek, 30. maja, ob 19. uri zaključni koncert učencev v Kulturnem Domu Nova Gorica; vstop brezplačen, potrebna je predhodna rezervacija vstopnic po tel. 00386-53351050 ali po mailu gs.nova-gorica@guest.arnes.si.
GLASBENO DRUŠTVO NOVA IN NOVA FILHARMONIJA vabita na koncert »Toccata & fuga« v nedeljo, 2. junija, ob 17. uri v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori.
□ Obvestila
INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne).
ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija letos družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju.
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154.
OBČNI ZBOR ČLANOV MLADINSKEGA DOMA za odobritev računov in izvolitev novih organov bo potekal v četrtek, 30. maja, ob 20.30 na sedežu v Ulici Don Bosco 60 v Gorici.
SKŠD KRAS DOL - POLJANE sklicuje v petek, 31. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu volilni občni zbor na sedežu na Palkišču. Priložnost bodo izkoristili za obnovo oz. vpis članarin.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo civilna zaščita začela z izvajanjem nujnih del za zaščito bregov reke Vipave na območju naselja Gabrje v občini Sovodnje za zagotovitev nemotenega prometnega toka in javne varnosti v ponedeljek, 3. junija, ali ob slabem vremenu v naslednjih dneh.
TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje Nazaj v taborniški raj 2013. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski	pošti taborniskiraj@gmail.com ali na telefonskih številkah 3394120280 (Andrej) in 3355316286 (Veronika).
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 4. Turnir prijateljstva v soboto, 15. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba.
H Šolske vesti
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bodo od 27. do 31. avgusta na Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja; informacije po tel. 040-635626.
10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok.
KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dija-skidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana).
VPIS NA PRIPRAVO NA MALO MATURO, ki bo potekala v Mladinskem domu od 3. do 7. junija, je možen še do petka, 31. maja; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libe-ro.it.
OSNOVNA ŠOLA ALOJZ GRADNIK in
otroški vrtec Kekec iz Števerjana vabita na zaključno prireditev, ki bo v prostorih osnovne šole v Števerjanu v torek, 4. junija, ob 15. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavili brošuro, ki je izšla ob 30-letnici poimenovanja osnovne šole.
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 10. in 21. junijem »Poletne izzive« za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šo-
lo« za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it.
H Prireditve
AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, ritmičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 3. junija, med 16.30 in 18. uro srečanje z na-slo vom »Coaching e potenzialità«. Vodila bo Monica Scozzai; vstop prost.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo
danes, 29. maja, ob 18. uri javno srečanje (v italijanskem jeziku) o svetovni gospodarski krizi z naslovom: »La grande disconnessione« (Veliki odklop). Gost večera bo Wlademir Bia-sia, priznani »strategist WB Advisor« ter profesor na Videmski univerzi.
V	DOMU ANDREJA BUDALA v Štan-drežu bo v četrtek, 30. maja, brezplačna predstavitev sprostilne tehnike zvočne masaže s himalajskimi posodami; udeleženci, naj oblečejo udobna oblačila, s seboj naj prinesejo blazinico, odejico in steklenico vode.
V	ORGANIZACIJI SEKCIJE VZPI-AN-PI Z VRHA bodo v četrtek, 30. maja, ob 20.30 v dvorani kulturnega centra Danica na Vrhu predvajali dokumentarec o partizanski kurirki Ondini Pe-teani.
AŠZ DOM vabi k zaključni akademiji »Dom school musical«, ki bo v petek, 31. maja, ob 18.45 v Dijaškem domu v Gorici. Ob slabem vremenu bo prireditev v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nastopajo otroci športnega vrtca, mikro in minibasketa, under 12 ter skupini Cheerleading All Stars Cheer in Stardust Elite Cheer športnega združenja Dom.
V	FRANČIŠKANSKI DVORANI na Trgu Sv. Frančiška v Gorici bo v petek, 31. maja, ob 18.30 predstavitev knjige Adama Selija in Kristine Mar-telanc z naslovom »Come incontrare l'altro. La consulenza psico-sociale«. Ob prisotnosti avtorjev bo sodelovala zdravnica Luigina Cotti.
Pogrebi
DANES V GORICI: 13.30, Adriana Monzani por. Catapano iz hiše žalosti v Ul. Boschetto 26 v cerkvi v Straž-cah, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Lucia Polez vd. Faccio (iz Ronk) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MEDEI: 11.00, Anna Maria Tortul vd. Cisilin v cerkvi in na pokopališču.
Jaz sem vstajenje in življenje, govori Gospod. Dragemu
ZDRAVKU
zadnji pevski pozdrav, ženi Ani, hčerama in sinovoma iskreno sožalje.
Cerkveni pevski zbor iz Doberdoba
1 6 Sreda, 29. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik

Zidane naj bi izbral trenerja Reala
MADRID - Nekdanji vrhunski nogometaš Zinedine Zidane se z vodstvom madridskega Reala pogovarja o sodelovanju. Prevzel naj bi vlogo športnega direktorja, to delo je prej opravljal Jorge Valdano. Zidane naj bi med drugim tudi soodločal, kdo bo na trenerskem mestu nasledil legendarnega Joseja Mourinha, ki se je po letošnji neuspešni sezoni poslovil. Za glavnega kandidata za vroče trenersko mesto velja Italijanski strateg Carlo Ancelotti, ki je trenutno še vezan s pariškim St. Germainom.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Špilak deseti na lestvici UCI
LJUBLJANA - Slovenski kolesar Simon Špilak je na aktualni jako-stni lestvici Mednarodne kolesarske zveze na 10. mestu Vodi Švicar Fabian Cancellara (RadioShack) pred zmagovalcem Gira Italijanom Vicenzom Nibalijem (Astana) in Slovakom Petrom Saga-nom (Cannondale). Pred Špilakom so še Carlos Betancur (Kol/Ag2r), Daniel Martin (Irs/Garmin-Sharp), Joaquin Rodriguez (Špa/Katjuša), Richie Porte (Avs/Sky), Michele Scarponi (Ita/Lam-pre-Merida) in Christopher Froome (VBr/Sky).
ALPINIZEM - Danes 60-letnica prvega vzpona na vrh Mount Everesta
Od Hillaryja do gneče
KATMANDU - Danes bo minilo 60 let od prvega vzpona na najvišjo goro na svetu - Everest. Edmund Hillary je skupaj s šerpo Tenzingom Norgayjem osvojil vrh sveta, mnogim je to v naslednjih desetletjih uspelo ponoviti, vrh bi naj osvojilo že preko 3600 ljudi, gora pa je zahtevala tudi svoj davek, pri poskusu vzpona je umrlo skoraj 300 oseb. Hillary, ki se je rodil 20. julija 1919 na Novi Zelandiji, umrl pa 11. januarja 2008 v 89. letu prav tako na Novi Zelandiji, je bil prvi človek na vrhu Everesta, 8848 metrov visoke gore. Prvič se je neuspešne novozelandske odprave na Mount Everest udeležil že leta 1951, nato pa z nepalske strani znova poskusil leta 1953, ko se je pridružil britanski odpravi. Kot članu te odprave mu je tako uspelo, da je 29. maja 1953 skupaj s Šerpo Tenzingom Norgajem kot prvi stopil na vrh te najvišje gore na svetu.
Zaradi zaslug mu je novozelandska vlada ob 50. obletnici prvega uspešnega vzpona na Mount Everest podelila častno državljanstvo, obenem pa je bil tudi edini še živeči No-vozelandec, upodobljen na enem izmed novozelandskih bankovcev. Za svoje zasluge je prejel častni naziv «Sir».
Zanimivo je, da o Hillaryjev vzpon na vrh ni ujet v fotografski objektiv, zato pa je Hillary na vrhu slikal Tenzinga Norgayja, ta je goro rad imenoval z domačim imenom Čo-molungma, ki ima na vrhu v rokah zastave Nepala, Združenih narodov in Indije.
Vzpon je obema izdatno spremenil življenje. «Ta pot je bila dolga ... Od dnevnega mezdnega delavca, do nosača težke opreme in kasneje do nosilca z medaljami okrašenega krznenega plašča, ki so ga prevažali v letalih,» je v spominih zapisal leta 1986 umrli šerpa.
Poskusi osvojitve hriba, ki je ime dobil po britanskemu vodji raziskovanja Indije in zemljemercu, polkovniku Georgeu Everestu leta 1856, segajo v začetek 20. stoletja. Britanci so se o vzponu na vrh dogovarjali z da-laj lamo, da bi skušali doseči vrh s tibetanske strani, Charles Bell, osebni prijatelj dalaj lame, pa je dobil dovoljenje za odpravo, ki je vrh skušala doseči leta 1922, prišla do nadmorske višine 7000 metrov, a bila na koncu neuspešna. Do leta 1938 se je proti vrhu podalo še sedem odprav, prva znan alpinista, ki se nista vrnila z gore pa sta bila leta 1924 Angleža George Mallory in Andrew Irvine in tudi ni jasno, ali sta bila pred tem na vrhu.
Za Hilaryjem so goro so nato osvajali številni alpinisti. Prva ženska na vrhu je bila Japonka Junko Tabei leta 1975, prvi, ki je goro premagal brez dodatnega kisika, pa je bil Južni Ti-rolec Rainhold Messner leta 1978.
Slednji je leta 1980 Everest premagal tudi v samostojnem vzponu.
Največkrat je bil na gori Nepa-lec Apa Sherpa, ki je vrh leta 2011 os-
80-letni Japonec Juičiro Miura se je kot najstrejši doslej na vrhu Everesta povzpel prejšnji teden
ansa
vojil 21-krat, njegov rekord je z 21. vzponi letos izenačil nepalski alpinist Phurba Tashi Sherpa.
Vrh so osvajali tudi invalidi, maja letos je vrh osvojila 26-letna Indijka z amputiranimi nogami. Leta 2002 sta bila na Everestu prva zakonca, Američana Phil in Susan Ers-hier, na leto pa se na vrh odpravi tudi po 600 alpinistov. Rekorden je bil 23. maj 2010, ko se je na vrhu gnetlo 160 ljudi. Ob približno 300 žrtvah je bilo najbolj katastrofalno leto 1996, ko
je življenje pri poskusu vzpona izgubilo kar 12 ljudi. Najstarejši alpinist na vrhu je bil z 80. leti Japonec Juičiro
Miura, najmlajši je bil leta 2010 na vrhu 13-letni Američan Jordan Romero.
Doslej je najvišji vrh sveta osvojilo tudi 17 Slovencev. Prvi med njimi je bil 13. maja 1979 Nejc Zaplot-nik. Poleg njega so Everest osvojili še Andrej Štremfel (13.05.'79), Stane Belak (15.05.'79), Viki Grošelj (10.05.'89), Marija Štremfelj (07.10.'89), Janez Jeglič (07.10.'89), Franc Pepevnik (22.05.'97), Pavle Kozjek (23.05.'97), Davo Karničar (07.10.'00), Franc Oderlap (07.10.'00), Tadej Golob (09.10.'00), Matej Flis (09.10.'00), Gregor Lačen (09.10.'00), Viki Mlinar (21.05.'05), Marko Lihte-neker (21.05.'05), Roman Benet (Italijan, rojen v Mojstrani, 17.05.'07) in Tomaž Jakofčič (19.05.'09).
Letošnja 60. obletnica prvega vzpona na Everest pa poleg tega sovpada tudi s 30. obletnico smrti prvega Slovenca na vrhu gore sveta, Nej-ca Zaplotnika. Slednji je 24. aprila 1983 umrl pod plazom pod himalajskim osemtisočakom Manaslujem.
Jaka Dobaj Kovačevič /STA
Dan pred obletnico tri smrtne žrtve
KATMANDU - Dan pred 60. obletnico prvega vzpona na Everest so življenje v Himalaji izgubili trije alpinisti. Na gori Dhaulagiri so v petek izginili 67-let-na japonska alpinistka Čizuko Kono in 50-letni Španec Juanjo Garra ter njun nepalski vodič, včeraj pa so potrdili, da so se smrtno ponesrečili. Število smrtnih žrtev letošnje plezalne sezone v Himalaji se je tako povzpelo na 16. Garra je obtičal visoko na gori, potem ko mu spodrsnilo in si je zlomil gleženj, kaj se je zgodilo s Kono in njenim vodičem, pa še ni znano.
MOK
Tudi Bubka kandidat za predsednika
SANKT PETERBURG - Nekdanji vrhunski atlet Ukrajinec Sergej Bubka, svetovni rekorder v skoku v višino s palico, se bo potegoval za mesto predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Pred devetinštiridesetletnim Ukrajincem so kandidaturo objavili že Nemec Thomas Bach, Singapurec Ng Ser Miang, Tajvanec Hing-kuo Wu, Švicar Denis Oswald in Porto-ričan Richard Carrion. V 119-letni zgodovini krovnega olimpijskega gibanja se za mesto predsednika še nikoli ni potegovalo toliko kandidatov. Belgijec Jacques Rogge, ki je na čelu organizacije že 12 let, ne namerava več kandidirati.
BENITEZ - Španski strokovnjak je tudi uradno novi trener Na-polija.
ILIČIC - Slovenski nogometaš Palerma naj bi se po pisanju Gazzette dello sport preselil k Fiorentini, za Jasmina IKurtiča pa se zanima Catania.
EURO 2013- Vrsti zvezdnikov, ki jih ne bo na košarkarskem evropskem prvenstvu jeseni v Sloveniji, se bo očitno pridružil tudi srbski košarkar Miloš Teodosič, član moskovskega CSKA. Poškodovano koleno bo moral operirati.
SMRT - Japonski motociklist Jošinari Macušita se je smrtno ponesrečil na treningih pred tradicionalno motociklistično dirko na britanskem otoku Man. Nesrečni 43-Ja-ponec je že 21. smrtna žrtev na tej preizkušnji po letu 2000.
KOŠARKA - Polfinale končnice A1-lige, 2. tekma: Varese - Siena 64:62 (1:1 v zmagah)
NBA - San Antonio Spurs si je prvič po letu 2007 priigral nastop v finalu končnice. Teksaška ekipa je v gosteh pri Memhis Grizzlies zmagala s 93:86 in finale konference dobila s prepričljivih 4:0. San Antonio je doslej štirikrat osvojil naslov prvaka.
FORMULA 1 - Jure Rogelja, zaposlen v Monte Carlu, si je dirko ogledal pri bazenih
Mesto živi za dirko
Med dirkališči zavzema Monte Carlo posebno, po nekaterih ocenah tudi najelitnejše mesto. Dirka formule 1, ki se vije v srcu mesta, je za vse, ki so si jo v živo ogledali, res enkraten dogodek. »Mesto živi zanjo,« potrjuje Jure Rogelja iz Šempolaja, 29-letni ladijski inženir, ki je že leto in pol zaposlen v podjetju s sedežem Monte Carlu in zdaj tam živi. »Letos sem si sicer dirko prvič ogledal, saj sem bil lani v tem času na potovanju. Res je neverjetno, kako se spremeni in napolni mesto v tem vikendu. Priprave na dirko so se letos začele v začetku aprila, tako da je mesto počasi pri-dobivalopodobo dirkališča.« Najprej so postavili tribune, v zadnjih desetih dneh pa pripravili še robnike ob progi in bokse. Center mesta je zaprt za promet štiri dni pred dirko: »Od 7.00 do 20.00 so ceste zaprte, zvečer pa je možno voziti po progi. Sam sem se ob progi le sprehodil, mnogi pa se tudi vozijo, predvsem zato, da bi razkazovali svoje avtomobile,« razlaga Rogelja.
V četrtek in petek, na dan prostih treningov, je gledalcev na tribunah manj, v soboto - na dan kvalifikacij, in v nedeljo pa so nabito polne: »Nedelj-
ske vstopnice so bile razprodane že pred mesecem dni. Najcenejše stanejo 75 evrov: to so vstopnice za mesta na griču, kjer ni sedežev in kjer dirko gledaš od daleč. Sam sem izbral tribuno pri bazenih, ki je najcenejša. Vstopnico sem plačal približno 200 evrov, 50 evrov cenejše pa so vstopnice za dan kvalifikacij.« Pri casinoju in na startu je vstopnina še dražja. Nekateri, predvsem banke in finančne družbe, najemajo v Monte Carlu tudi stanovanja ali urade s pogledom na progo, monaška podjetja pa izkoristijo priložnost, da v tem vikendu
Jure Rogelja si je na tribunah pri bazenih ogledal kvalifikacije in dirko formule 1 za veliko nagrado Monaka
povabijo v mesto poslovne partnerje. Najeti pa je možno tudi jahte, ki v tem času preplavijo pristanišče monaške kneževine.
Dirka formule 1 pa je le delček velikega spektakla. Ob nakupu vstopnice si lahko vsak gledalec ogleda še kvalifikacije in dirke GP2, formule Renault in Porche super cup, ki prav tako vozijo po progi formule 1. »Vse živo je. Glavni prireditveni center pa je ob pristanišču, kjer je tudi medijsko središče, sejmišče in tabori vseh ekip, kamor pa smeš samo z dovoljenjem ali vabilom. Red Bull je tokrat
sestavil pravi otok, kjer so zvečer prirejali zabave,« pripoveduje Rogelja.
Včeraj, ko smo Šempolajnca poklicali po telefonu, je bil ritem v mestu že spet običajen. »V ponedeljek je bilo že vse po starem. Čeprav so zakulisje sestavljali kar dva meseca, bodo vse pospravili v nekaj dnevih. Ko ne bi bilo tribun, pa bi malokdo verjel, da je bila tu v nedeljo dirka.« Večina prebivalcev Monte Carla - pravih domačinov - dirko sprejema pozitivno: nenazadnje prinaša cirkus formule 1 mestu veliko denarja, saj so vse restavracije, bari in hoteli že teden dni pred dirko polnozase-deni. »Morda le starejši, ki so to doživeli že neštetokrat, se raje umaknejo za teden dni, mlajše družine pa spremljajo dogodek. Nenazadnje ustvarja tudi delovna mesta.« Čeprav je formula najelitnejši dogodek v Monte Carlu, je mesto živo skozi celo leto. Aprila je na vrsti teniški turnir, na katerem je letos slavil Djokovic, poleti so na vrsti plavalci, januarja pa znameniti rally. Ob tem je nič-koliko kulturnih dogodkov, če že ne v Monte Carlu, pa v bližjih Nici in Can-nesu.
Veronika Sossa
/
ŠPORT
Sreda, 29. maja 2013 1 7
gorski tek - Tadei Pivk presenetil na tekmi svetovnega pokala
Tretji v Španiji
Tadei Pivk, slovenski gorski tekač iz Žabnic, ne pozna meja. Še pred tednom dni se je veselil italijanskega državnega naslova v gorskem teku na dolgih progah, v nedeljo pa je spet stal na stopničkah, tokrat med svetovno elito. V svojem krstnem nastopu na tekmi svetovnega pokala v Zega-mi v severni Španiji je presenetil samega sebe in se povzpel na 3. mesto. »Še ne verjamem, da mi je uspelo,« je priznal. »Počutil sem se odlično, bilo pa je res zahtevno. Vzponi in spusti so si sledili kot po tekočem traku, kar je še dodatno otežilo nastop. Bila pa je to najlepša tekma doslej.«
Pivk je maratonsko razdaljo 42 kilometrov in 2472 m višinske razlike pretekel v času 3:59,07. Prvo in drugo mesto sta dosegla Španca Kilian Jornet in Luis Alberto Hernando, tačas najboljša na svetu. Jornet je zmagal v času 3:54.38, Hernando pa je bil 12 sekund počasnejši. Pivk si je 3. mesto priboril v zadnjem delu tekme, potem ko se je v končnici še pospešil ritem. »Tudi vzdušje je bilo enkratno, saj je ob progi navijalo približno 7000 ljudi. Skratka, bilo je podobno kot na kolesarskem Giru,« je še dodal 31-letni član kluba Aldo Moro. (V.S.)
skiroll - ŠD Mladina organizira konec tedna svoji tradicionalni tekmi
Osvežitev v Zgoniku
kolesarstvo
V blatu in mrazu hitri Balzano (Devin)
Claudia Micolaucich osvojila turnir Treh Benečij
Tradicionalni turnir Treh Benečij se je letos odvijal v kraju Meolo pri Benetkah, kjer so se za zeleno mizo spopadli namiznoteniški igralci in igralke vseh kategorij ter starosti. Rezultatov za ŠK Kras ni manjkalo. V kategoriji over 60 se z bronasto kolajno lahko pohvali Edi Bole. V kategoriji over 50 je dobro opravil svoje delo tudi Gianni Rotella, ki se je uvrstil med prvo osmerico. Ettore Malorgio, Paolo Fabris, Vinicio Divo in Livio Tagliapietra pa se niso prebili iz kvalifikacijskih skupin.
V ženski konkurenci se je Kras izkazal, kljub odsotnosti drugokategornic. Claudia Micolaucich se je celo prebila do finala, v njem pa odpor B-ligašice grškega rodu Theodoridov Vasiliky. Micolaucicheva je zmagala tudi med mladinkami, kjer je bila 3. Elisa Rotella. Skupaj s Katarino Milič je bila Claudia prva tudi med ženskimi dvojicami in to pred Martino Bresciani in Saro Giardo. Nastopila je tudi Monica Mosetti.
Med najmlajšimi so Nikita Koren (prebila se je tudi iz skupine), Manuel Za-leri in Sebastiano Lewental pokazali kar nekaj dobrih potez in s tem tudi zaznaven napredek. Turnir je bil vsekakor dobra priprava za bližajoče se člansko državno prvenstvo v vseh kategorijah, ki bo na sporedu v drugi polovici junija v mestu Riva del Garda. (R)
Od leve: Erik Tence, odbornica Monica Hrovatin in Boris Bogatec
slosport.org
Šport je dinamičen, vedno zahteva novosti. To pravilo dobro poznajo pri ŠD Mladina. Letošnji sprint za italijanski skiroll pokal, ki ga bodo organizirali to soboto, bo zato doživel osvežitev. Tekmovanje, ki pomeni uvod v državno skiroll sezono, bodo namreč v sodelovanju s tamkajšnjo občinsko upravo prvič organizirali v Zgoniku. Zato si je tudi prislužil naziv Kraški KO sprint. Za spremembo lokacije so se odločili predvsem zato, da bi tekma ob progi spet privabila večje število gledalcev, je na predstavitvi pobude na Občini Zgonik, ob prisotnosti odbornice za šport Monice Hrovatin, pojasnil Boris Bogatec. Po uvodnem posegu predsednika ŠD Mladina Erika Tenceta je Bogatec predstavil glavne značilnosti tekme, ki je bila dolga leta vključena v spored Bavisele in se je odvijala na tržaškem nabrežju. Proga v osrčju vasi (na glavni cesti med Gabrovcem in Saležem s ciljem v centru) meri 164 metrov in je v rahlem vzponu, kar bo po Bo-gatčevem mnenju zmanjšala hitrost in povečala varnost. Pričakujejo nastop več kot 70 tekmovalcev in tekmovalk iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Poljske in Madžarske.
Dan kasneje, to je v nedeljo, 2. junija bodo na tradicionalni progi Samatorca-Salež-Bajta organizirali tudi mednarodni Grand prix Alpe Jadran, na katerem naj bi bilo tekmovalcev še več, med njimi tudi okrog 20 članov ŠD Mladina.
Dvodnevno tekmovanje predstavlja za ŠD Mladina hud finančni in organizacijski zalogaj, vendar gre za tekmovanje, ki se mu ne nameravajo odpovedati, za kar se je Tence tudi javno zahvalil številnim sponzorjem, ki krasijo brošuro prireditve. Ne smemo tudi pozabiti, da bodo odborniki kriškega društva tudi letos že od petka na svoje stroške gostili italijansko skiroll reprezentanco.
»Naša javnost se premalo zaveda, koliko truda zahteva organizacija takšnega tekmovanja,« je organizatorje pohvalil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, pri tem
pa pohvalil tudi zgoniško Občino, ki za razliko od tržaške kaže veliko posluha (kot tudi vse ostale slovenske občine) za tekmovanja z velikim socialnim nabojem in mednarodno odmevnostjo. Organizatorje je pohvalil tudi Jure Kufersin, ki je prvič nastopil kot poverjenik pokrajinskega predstavništva CONI.
Uspeh tekmovanje je vnparej zagotovljen, edina neznanka je pravzaprav vreme. (ak)
Devinovi gorski kolesarji so sodelovali na 7.Prazniku športa, ki ga je priredil kolesarski klub Jam's bike Buja. Mladi kolesarji, bilo jih je 65, so se tokrat merili po skupinah Tekmo je pogojevalo slabo, deževno in mrzlo vreme. Mladi tekmovalci so vozili po blatu, kar je bilo seveda utrudljivo. Zelo dobro je tekmoval Thomas Balza-no, ki je v prvi preizkušnji dosegel drugo mesto, kar mu je navrglo uvrstitev v finale.
Vrstni red G0: nastopal je Manuel Moimas, G3: 10. Daniel Moimas; 11. Vanja Ražem; 13. Alessia Mastrangelo (3. med dekleti), G5: 2. Peter Chenda; 4. Thomas Balzano, G6: 10. Jan Godnič. Začetniki: 10. Ivan Braico; 11. Max Zannier; 14. Jarno Zannoni
primorski_sport
^ fcuiife fcer
Kriški pokal Vesna Cup dobro obiskan
S ponedeljkovim finalom med Vesno in Zarjo se je v Križu (na sliki KROMA kapetana Vesne Degrassi (levo) in Zarje Kočič, ter v ozadju desno slovenski stranski sodnik Gorazd Husu) končal prvi pokal Vesne, ki ga je domače društvo organiziralo skupaj z ZSŠDI. V pokalu so nastopale skoraj vse ekipe naših društev: poleg Vesne, še Kras, ki je igral z mladinsko ekipo, Sovodnje, Zarja, Primorec in Breg. Pokal so dvignili nogometaši Vesne, ki so z 2:1 premagali Zarjo. Na kriški tribuni se je na vsaki tekmi zbralo precej gledalcev, tako da so bili lahko organizatorji zadovoljni.
POTRDILI SO TRENERJA - Pri Zarji, kot nam je povedal odbornik Robert Franco, so potrdili trenerja Maxa Pocecca. V prihodnji sezoni bo mogoče z ba-zovsko ekipo še naprej igral napadalec Giuliano Cermelj. Pod vprašajem pa je še Marko Kočič (najboljši igralec na pokalu Vesne), ki ima ponudbe iz višjih lig.
TURNIR »IL GIULIA« - V prvem krogu svetoivanskega turnirja za članske ekipe iz tržaške pokrajine je Breg s 3:0 izgubil proti ekipi SantAndrea. Breg bo v ponedeljek igral proti Aurisini.
košarka - Dodatne kvalifikacije deželnega prvenstva under 17
Dom ostal brez finala, vendar je bila sezona odlična
Domovci so v dodatnih tekmah za kvalifikacije v finale deželnega prvenstva U17 doživeli hladno prho, saj jim ni uspela uvrstitev v zaključni del tekmovanja. Vse tri ekipe, ki so nastopile v dodatnem turnirju v Maniagu, so dosegle po eno zmago, zaradi boljše koš razlike pa napreduje zgolj ekipa iz Krmina, proti kateri so domovci izgubili prvo tekmo z osmimi točkami razlike. Ker je Krmin izgubil z Villanovo z rezultatom 50:56, bi morali varovanci dvojice trenerjev Zavrtanik-Dellisan-ti za uvrstitev v finale premagati Villanovo z vsaj enajstimi točkami razlike. Dosegli so zmago, a zgolj s petimi točkami prednosti in to šele po podaljšku, tako da bo v finalu nastopil Krmin. »Zelo sem zadovoljen z nastopom svojih varovancev, saj so se marsikateri izmed njih izkazali na obeh tekmah. Zaključni turnir predstavlja nedvomno pomembno izkušnjo za košarkarsko in življenjsko rast Domovih fantov. Seveda ostaja nekoliko grenkega priokusa, saj se nam je uvrstitev v finale za las izmuznila zaradi poraza na prvi tekmi« je dejal Domov trener Eriberto Dellisanti, ki je nato dodal, da bo približno ista skupina v naslednjem letu nastopila v prvenstvu U19: »Zelo sem zadovoljen z napredkom nekaterih posameznikov in tudi zaradi tega, ker smo ustvarili lepo vzdušje in čudovito skupino. Želim
Trener Jan Zavrtanik
kroma
se zahvaliti tudi staršem, saj je bil njihov doprinos ključen za uspešno sezono« je zaključil Dellisanti. Med posamezniki pa bi mi omenili pomemben napredek Franzonija ter Ben-se in srce kapetana Terminija, ki je na zadnji tekmi nastopil z zlomljenim prstom in dosegel odločilen koš za zmago v podaljšku. Cormons - Dom Mark 61:53 (23:9, 32:21, 51:35)
Dom Mark: Peteani D. nv, Franzoni 17, Zera 5, Coz 10, Termini 11, Bensa 6, Antonello L. nv, Antonello M. 4, Peteani S., Berlot nv. Trenerja : Eriberto Dellisanti in Jan Zavrtanik. Dom Mark - Villanova 69:64 (23:17, 36:31, 45:46, 61:61)
Dom Mark: Peteani D. nv, Franzoni 13, Zera 4, Coz 9, Termini 4, Bensa 7, Antonello L. 25, Antonello M. 8, Peteani S. Trenerja : Eri-berto Dellisanti in Jan Zavrtanik. (av)
Derbi danes tudi po našem spletu
Danes bodo znani finalisti play-offa deželne C-lige. V Dolini se bo odločilna tretja polfinalna tekma začela ob 20.30. Potek današnje tekme med Bregom in Borom Radensko lahko spremljate tudi preko našega spleta www.primorski.eu.
□ Obvestila
PK BOR organizira od 10. do 28. junija intenzivni tečaj v bazenu Bianchi v Trstu za otroke od 4. do 10. leta starosti. Informacije in prijave 040 51377 v popoldannskih urah.
AŠZ DOM vabi na zaključno akademijo »Dom school musical,« ki bo v petek, 31. maja ob 18.45 v Dijaškem domu v Gorici. V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici Kulturnega doma. Nastopajo otroci športnega vrtca, mikro in minibasketa, uner 12 ter skupini Cheerleading All stars cheer in stardust elite cheer Športnega združenja Dom.
ZSŠDI sklicuje sejo košarkarske komisije v torek, 4. junija ob 20,30 na stadionu 1. maja v Trstu. ZSŠDI sklicuje sejo balinarske komisije v petek, 31. maja 2013 ob 20.00 na sedežu Amaterskega športnega društva Primorje. ŠPORTNO DRUŠTVO SOKOL prireja danes, 29. maja zaključno akademijo za vse otroke in mladince / mladinke, ki vadijo pri društvu. Srečanje se bo pričelo ob 18.00 in bo potekalo v nabrežinski telovadnici. SK DEVIN sklicuje 39. redni letni občni zbor v soboto, 15. junija 2013 ob 18. uri na sedežu v Slivnem. Sledilo bo nagrajevanje društvene tekme in družabnost.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor.
primorski_sport
facebook 4
18
Sreda, 29. maja 2013
SVET
/
EVROPSKA UNIJA - Zunanji ministri dosegli kompromis o sankcijah proti Siriji
Odpravljen embargo na izvoz orožja
BRUSELJ - Zunanji ministri EU so na maratonskih pogajanjih le dosegli kompromis o sankcijah proti Siriji. Po izteku veljavnega kazenskega svežnja konec meseca bodo za leto dni na novo potrdili vse obstoječe sankcije, razen embarga na izvoz orožja. Rusija je EU zato obtožila, da škoduje mirovnemu procesu, sirska opozicija pa se boji, da je prepozno.
Odločitev je sicer povzročila različne odzive in povečala bojazni, da bi se razmere lahko še zaostrile, čeprav so predvsem v Londonu in Parizu hiteli zatrjevati, da temu ne bo tako.
Obstoječe sankcije, ki jih bo EU na novo potrdila za leto dni, vključujejo črna seznama oseb in podjetij blizu režimu Ba-šarja al Asada, kaznovanih s prepovedjo potovanja v EU in zamrznitvijo premoženja, ter niz drugih omejitev v finančnem, prometnem, energetskem in trgovinskem sektorju.
Izjema je evropski embargo na izvoz orožja v Sirijo, ki tako konec meseca preneha veljati. V skladu s politično izjavo, ki so jo sprejeli ministri, se bo v prihodnje o izvozu orožja v Sirijo odločalo na nacionalni ravni, a v skladu s smernicami EU.
Vojaško opremo bo mogoče dobavljati le sirski opoziciji, ki jo EU priznava, in sicer za zaščito civilistov. Članice, ki bodo želele izvažati orožje, bodo morale poskrbeti za ustrezne varovalke pred zlorabo ter priskrbeti potrebne informacije o končnem uporabniku in končnem cilju dobave.
A čeprav se je EU dogovorila, da bo lahko v prihodnje vsaka članica sama odločila o izvozu orožja v pomoč sirski opoziciji, so se članice obenem s politično izjavo zavezale, da te možnosti "za zdaj" ne bodo izkoristile, torej da do nadaljnjega orožja ne bodo dobavljale. Ta dogovor o izvozu orožja bodo znova preučile najpozneje do 1. avgusta. Britanski zunanji minister William Hague je sicer kasneje v Londonu dejal, da London ni obvezan slediti nobenemu roku glede odločitev, ali bo oborožil sirske upornike.
Namen sicer je, da bi počakali na izid načrtovane druge ženevske konference, na kateri naj bi mednarodna skupnost na pobudo ZDA in Rusije znova poskušala najti politično rešitev za Sirijo. Ta konferenca naj bi bila junija. Če ne bo uspešna, je tako pričakovati zeleno luč EU tistim članicam, ki bodo želele sirski opoziciji pomagati z orožjem.
Sirski upornik
ansa
Odpravi embarga na izvoz orožja je med članicami ostro nasprotovala predvsem Avstrija. Razlog je bila varnost avstrijskih modrih čelad na Golanski planoti, saj naj bi dobavljanje orožja sirskim upornikom vodilo v poslabšanje varnostnih razmer. Avstrijski obrambni minister Gerald Klug je nato v torek že naročil uradni načrt za morebitno organizacijo umika avstrijskih vojakov, ki delujejo v okviru sil ZN na Golanski planoti.
Prav embargo je sicer EU na ministrskem zasedanju razdelil na tri tabore. Velika Britanija in Francija sta ga želeli odpraviti, da bi lahko bolje oborožili sirsko opozicijo, češ da ta sicer nima nobenih možnosti v boju proti režimu predsednika al Asada, ki mu pomagata Moskva in Teheran. Nekaj članic, med njimi poleg Avstrije še Češka, Švedska in Slovaška, je temu odločno nasprotovalo in želelo zgolj podaljšanje obstoječega svežnja sankcij.
Največji je bil tabor zadržanih in previdnih držav z Nemčijo na čelu, ki sicer niso želele posegati v sedanji nabor sankcij, a so se zavedale nujnosti kompromisa, zato so se bile pripravljene pogovarjati o nekaterih spremembah veljavnega svežnja. V tem taboru je bila tudi Slovenija.
Sirska opozicija je novico o odpravi embarga na izvoz orožja označila kot pozitivno, a hkrati izrazila bojazen, da je to premalo in prepozna. "Orožje je le en element, a bi radi bolj resno zavzetje pozicije, bolj trdno odločitev EU," je dejal tiskovni predstavnik sirske Nacionalne koalicije Luaj
Safi. Tiskovni predstavnik Svobodne sirske vojske Kasem Saadedin je EU pozval, naj odločitev čim prej spremeni v dejanja.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova je odločitev EU označil kot potezo, ki "neposredno škoduje" mirovnemu procesu in EU obtožil
"dvojnih standardov", saj je odpravila embargo na izvoz orožja opoziciji, ne pa tudi režimu. V Parizu so sicer v odzivu na njegove trditve pojasnili, da odločitev o odpravi embarga na izvoz orožja ne vzpodbuja k vojni in je namenjena podpori politični rešitvi.
Rjabkov je v torek tudi ocenil, da bo rusko dobavljanje raket zemlja-zrak S-300 režimu v Damasku "stabilizacijski dejavnik", namenjen odvračanju tujega vojaškega posredovanja v Siriji. Na te besede se je odzval izraelski obrambni minister Moše Jalon in dejal, da Izrael "ve, kaj bo storil", če bo Rusija sirskemu režimu dostavila omenjene rakete, ki so namenjena uničevanju vojaških letal in s tem verjetno namignil na morebitne nove zračne napade Izraela na sirskih tleh.
Rjabkov je v Moskvi še dejal, da odločitev zunanjih ministrov EU "neposredno škoduje obetom za izvedbo mednarodne konference".
O pripravah na mirovno konferenco sta se v ponedeljek zvečer v Parizu pogovarjala ruski zunanji minister Sergej La-vrov in ameriški državni sekretar John Kerry. Lavrov je pripravo mirovne konference označil za zahtevno. (STA)
ŠVEDSKA - Integracija priseljencev
V Stockholmu po tednu dni izgredov spet mirno
STOCKHOLM - V Stockholmu so v predelih, kjer živijo večinoma priseljenci, v noči na torek zažgali nekaj avtomobilov, a kot trdi policija, so razmere v mestu po tednu dni nemirov in izgredov spet normalne. O nemirih ne poročajo tudi iz nobenega drugega švedskega mesta. "Spet smo se vrnili v normalno situacijo. Bilo ni nobenih izgredov in le nekaj zažganih avtomobilov," je dejal tiskovni predstavnik policije v Stockholmu.
V minulem tednu je bilo v nočnih izgredih zažganih več kot 150 avtomobilov in več deset stavb. Nemiri so izbruhnili 19. maja v predmestju Husby, kjer je 80 odstotkov prebivalcev priseljencev.
Nemire, ki so se v noči na so-
boto razširili tudi na druga mesta, je sprožila smrt 69-letnega prebivalca Husbyja, ki ga je 13. maja ustrelila in ubila policija. Dogodek je razjezil mlade prebivalce predmestja, ki policiji očitajo brutalnost in rasizem.
Švedska policija je medtem včeraj sporočila, da policista, ki naj bi ustrelil 69-letnika, preiskujejo zaradi suma uboja, vendar ni želela podati podrobnosti. Starejši moški naj bi policistom sicer grozil z mačeto.
Nasilje je na Švedskem sprožilo debate o integraciji priseljencev, ki predstavljajo približno 15 odstotkov švedskega prebivalstva in ki večinoma živijo v revnih predmestjih velikih mest ter se soočajo z nadpovprečno brezposelnostjo. (STA)
Iz kanalizacijskega odtoka rešili novorojenčka
PEKING - Na Kitajskem odmeva grozljiv primer novorojenčka, ki so ga v neki stanovanjski stavbi rešili iz kanalizacijskega odtoka, potem ko so ga odplaknili v stranišče. "Na srečo je otrok preživel," je pojasnil neimenovani policist. Osebi, ki je dejanje zagrešila, pa grozi obtožnica zaradi poskusa umora. Prebivalci nekega naselja v mestu Jinhua v vzhodni provinci Zhejiang so poklicali gasilce, potem ko so slišali jok dojenčka iz stranišča na počep. Poskusi, da bi otroka potegnili iz odtoka, so bili neuspešni, zato so reševalci odrezali del cevi in skupaj z njo novorojenega dečka odpeljali v bolnišnico. Tam so skoraj celo uro rezali stran dele cevi, da so dojenčka končno rešili. 2,3 kilograma težek deček je utrpel nekaj ureznin po obrazu in okončinah, nekaj časa pa je imel tudi zelo šibak srčni utrip. Zdravniki so ga položili v inkubator, njegovo stanje pa je sedaj stabilno. Njegove starše policija še išče.
Kitajske družine pogosto raje sprejmejo dečke kot deklice, a tudi fantke občasno zavržejo bodisi zaradi neurejene partnerske situacije ali pa družbenih in finančnih pritiskov. Politika enega otroka v določenih primerih pomeni tudi visoke kazni za pare, ki imajo več kot enega dojenčka.
Potrjena odpornost virusa ptičje gripe H7N9 na zdravila
PARIZ - Kitajski raziskovalci so ugotovili, da so nekateri bolniki, okuženi z novo obliko ptičje gripe, ki se je pojavila na Kitajskem, odporni proti običajnim zdravilom proti gripi, kakršno je tamiflu. Virus H7N9 je postal odporen na tamiflu pri treh od 14 bolnikov, ki so jih zdravili v šanghajskem kliničnem centru. Raziskovalci v članku, objavljenem v zdravstveni reviji The Lancet, opozarjajo, da se je odpornost pojavila z "očitno lahkoto", kar vzbuja skrb. Kitajske zdravstvene oblasti so v ponedeljek sporočile, da v zadnjih dveh tednih niso zabeležile nobenega novega primera okužbe s smrtonosnim virusom H7N9. Doslej se je z njim okužilo 130 ljudi, od tega jih 37 umrlo. Kitajski raziskovalci so v študijo zajeli 14 bolnikov, ki so jih v šanghajski klinični center sprejeli med 4. in 20. aprilom. Vsi so dobili protivirusna zdravila, bodisi oseltami-vir bodisi peramivir, in pri 11 se je prisotnost virusa zmanjšala. Pri treh bolniki je virus kljub zdravilom vztrajal in so lahko dihali zgolj s pomočjo aparatov. Dva od njih sta kasneje umrla. (STA)
POROČILO EVROPSKEGA CENTRA ZA SPREMLJANJE DROG - Vse več odvisnikov se zdravi
Uporaba drog se zmanjšuje
LIZBONA - Uporaba najbolj razširjenih drog se zmanjšuje, kaže novo poročilo o stanju na področju drog v Evropi. Vseeno pa odstotek odraslih Evropejcev vsak dan uživa konopljo, ki je postala najpogostejša droga, ki jo uporabniki navajajo ob prvi vključitvi v zdravljenje. V letu 2011 je bilo v zdravljenje vključeno rekordno število odvisnikov.
Vse manj uporabe heroina, kokaina in marihuane; delež vsakodnevnih uporabnikov marihuane vztraja
Prepovedane droge je vsaj enkrat uživalo okoli 85 milijonov Evropejcev. Najširše uporabljena prepovedana droga v Evropi je še vedno konoplja, ki jo je v življenju že poskusilo 77 milijonov odraslih Evropejcev, približno 20 milijonov pa v preteklem letu. Kljub nacionalnim razlikam pa poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki so ga včeraj predstavili v Lizboni, kaže, da se je uporaba na splošno ustalila ali pa se zmanjšuje.
Največjo zaskrbljenost vzbuja
predvsem zdravje treh milijonov Evropejcev, ki drogo uporabljajo vsak dan ali skoraj vsak dan, kar predstavlja odstotek odraslih Evropejcev. V Evropi se je število uporabnikov, ki se prvič vključijo v zdravljenje zaradi težav s konopljo, v zadnjih letih povečalo za tretjino, z ocenjenih 45.000 leta 2006 na 60.000 leta 2011. To pomeni, da je konoplja zdaj najpogostejša droga, ki jo navajajo uporabniki ob prvi vključitvi v zdravljenje.
Poročilo tudi kaže, da se uporaba in razpoložljivost heroina zmanjšujeta, prav tako se zmanjšuje število uporabnikov, ki si to drogo vbrizgavajo. Število oseb, ki se prvič vključijo v zdravljenje zaradi zasvojenosti s heroinom, pa se zmanjšuje. Zmanjšuje se tudi uporaba kokaina, ki ga je v življenju poskusilo približno 14,5 milijona Evropejcev, približno 3,5 milijona v zadnjem letu.
Vse več novih, nepoznanih drog terja spremembe politik
Po drugi strani pa obstaja vse več sintetičnih stimulansov in novih psi-
hoaktivnih snovi. Lani je bilo priglašenih 73 novih psihoaktivnih snovi, od tega je bilo 30 sintetičnih kanabinoidov, ki posnemajo učinke konoplje. Od preostalih spojin je 19 snovi spadalo med "manj znane ali bolj nenavadne kemijske skupine". Sicer pa ni znakov, da bi se naraščanje števila novih drog, o katerih se poroča v Evropi, upočasnilo.
Po mnenju evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmstrom to samo po sebi dokazuje, da je treba politike glede drog prilagoditi spreminjajočim se trgom z drogami. Tudi direktor agencije EMCDDA Wolfgang Gotz pravi, da bo treba trenutne prakse še naprej prilagajati, da bi bile še naprej primerne za nastajajoče trende in vzorce uporabe novih in starih drog. "V novi strategiji EU na področju drog za obdobje 2013-2020 bo treba zajeti problematiko drog, ki se nenehno spreminja, in trg z drogami, ki je živahen in se hitro razvija," pravi. Manj sredstev za zdravljenje, večja možnost za povečanje
problematike drog
V zdravljenje zasvojenosti s prepovedanimi drogami je bilo leta 2011 vključenih najmanj 1,2 milijona Evropejcev. Največja skupina na zdravljenju so uporabniki heroina, sledijo jim uporabniki konoplje in kokaina.
Nadomestno zdravljenje je še vedno "prva izbira" zdravljenja zasvojenosti s heroinom. V tako zdravljenje je zdaj vključenih približno 730.000 Evropejcev, kar je približno polovica ocenjenih 1,4 milijona uporabnikov heroina danes v Evropi. Drugi dve pomembni obliki zdravljenja zasvojenosti z drogami so psihosocialni programi in razstrupljanje.
Predsednik upravnega odbora agencije EU za droge Joao Goulao opozarja, da zaradi gospodarske krize, naraščajoče stopnje brezposelnosti in zniževanja javnofinančne porabe iz več evropskih držav že prejemajo poročila o zmanjšanju sredstev za storitve na področju drog. A prav takšna politika lahko po njegovih besedah privede do no-
vih izbruhov uporabe drog. Goulao sicer razume, da se proračuni pač krčijo, vendar pa se zavzema, da se ne bi krčila sredstva za tiste programe zdravljenja odvisnosti, ki so se izkazali za učinkovite.
Uporaba drog je eden od glavnih vzrokov umrljivosti med mladimi
Uporaba drog je eden od glavnih vzrokov umrljivosti med mladimi v Evropi, tako neposredno zaradi prevelikega odmerka, kot posredno zaradi bolezni ter nesreč, nasilja in samomorov, povezanih z drogami. V letu 2011 je zaradi prevelikega odmerka umrlo približno 6.500 Evropejcev. Večinoma gre za predoziranje s heroinom, čeprav je bilo vsaj 475 smrti, povezanih s kokainom.
Problematične so pa tudi nove droge, katerih sestave uporabniki velikokrat sploh ne poznajo, medicinske ekipe pa ob predoziranju večkrat ne morejo pomagati. Samo dve od 73 novih drog sta lani povzročili smrt med 40 in 50 mladih Evropejcev.
Anja Gorenc (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 29. maja 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
23.20 Film: Eyes wide shut (dram., '99, r. S. Kubrick, i. T. Cruise)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (28. maja 2013)
Vodoravno: stalinist, paradigma, Orino, A. R., rt, lo I ek, Mauro, loka, ža, Fabio, at, Ameri, Carnera, Dorjan, maar, Arja, okač, INA, Mjanmar, Arkan, sel, A-ha, nravi; na sliki: Mauro Žerjal.
pietro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Show: Amici 15.30 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchet-ti, E. Greggio) 21.10 Nad.: Come un delfi-no 23.30 Dnevnik
6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Il Grande Torino 23.35 Dnevnik - Kratke vesti 23.40 Aktualno: Porta a porta
O Italia 1
7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Batman Begins (fant., ZDA, '05, i. C. Bale) 23.45 Film: Domino (triler, i. K. Knightley)
6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nan.: Senza Traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 1120.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nad.: Beauty and the Beast 23.40 Next
La l
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.35 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Dok.: La storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 15.00 Nad.: Ponderosa 15.50 Film: Un giorno ancora 17.15 Dok.: Geo Magazine 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Odd.: Chi l'ha visto? 23.15 Le storie di Chi l'ha visto?
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportel-lo di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.35 Film: Sciarada (krim.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Co-lonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Il ragaz-zo di campagna (kom.)
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in fa-miglia 16.30 Nan: Il Commissario Cordier 18.10 Nan.: The District 19.05 Nan.: NYPD Blue 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Dnevnik - Faccia a faccia 22.30 Le inchieste di Gianluigi Nuzzi
^ Tele 4
Kronika 21.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.30 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Blue hole 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.25 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.30 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: V Italiji 20.00 Alpe Jadran 20.30 Kino Premiere 20.40 Nogomet: Maribor - Celje 22.30 Artevisione Magazine 23.00 Le parole piu belle 23.30 Festival Vocine nuove
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Na kavi z Giannijem 20.30 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke 7.00 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.30 Nad.: Biser 9.2018.05 Serija: La-rina izbira 10.4016.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Kaos 14.00 Nan.: Pod eno streho 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.00 23.15 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Zbiralec življenj 22.25 Nan.: Dvojnica 23.20 Nad.: Alcatraz
7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia Economia e Prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
7.00 Dobro jutro 10.15 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 10.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.20 Impro Tv 12.00 Dok. film: Rex - kraljevsko ime, ladje usodno znamenje 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.40 Risanke 15.45 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Skupaj, nič drugega (Fr., '07, i. A. Tautou) 21.40 Kratki film: Vsakdan ni vsak dan 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Koncert 23.55 Turbulenca
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.4018.30, 23.30 Točka 14.30 Legende velikega in malega ekrana 15.30 Pesem je 15.50 To bo moj poklic 16.25 Glasnik 16.55 Evropski magazin 17.15 Mostovi - Hidak 17.45 O živalih in ljudeh 18.10 Na vrtu 19.20 Košarko čutim 20.05 Žrebanje Lota 20.15 Žrebanje Super Lota 20.25 Nogomet - pokal Slovenije: Maribor : Celje - finale, prenos 22.55 Odd.: Bleščica
(T Slovenija 3
6.35 Primorska kronika 7.40 20.00 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.30 9.30, 12.30, Poročila 8.55 9.40, 11.10, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Sporočamo 13.30 Dnevnik 14.00 Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje,prenos 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.30 Kontaktna oddaja z generalnim državnim tožilcem Zvon-kom Fišerjem 21.30 Žarišče 21.50 23.20
Kanal A
6.55 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 16.35 Nan.: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Tommy in govoreča mula 16.30 18.00, 19.45 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Carja Hazzarda 21.55 Film: Nevarnost v Bangkoku 23.50 Film: Nora Roberts - Modri dim
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Šak šak je delala - Leda Dobrinja; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Va-lentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izseljenci/ Priseljenci; 14.45, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Ko-lar: Iqball hotel - 19. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 11.40 Dopoldanski gost;12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00
_ S d 29 j	VREDNO OGLEDA
HM Sreda, 29. maja	-
LaU Raimovie 21.10
The Queen - La regina
Anglija 2006 Režija: Stephen Frears Igrajo: Helen Mirren, Michael Sheen in James Cromwell
Hellen Mirren se je za Stephena Frearsa spremenila v kraljico, tako, ki si je za to interpretacijo prislužila oscarja. Sicer gre pri tem za pripoved o obdobju, ki zaobjema le nekaj dni pred, med in po smrti princese Diane. Svet se prebudi s tragično novico, da je v avtomobilski nesreči umrla bivša žena naslednika britanske krone. Dogodek pretrese javnost. Do naslednjega dne se pred Buckhingamsko palačo nabere gora rož. Toda Buckhingamska palača je prazna. Kraljevska družina, ki se je nastanila v dvorcu Balmoral na Škotskem, v odzivih na tragedijo ostaja stoična. Družina žaluje v zasebnosti, princesina mladoletna sinova William in Harry sta v zavetju škotskega doma zaščitena pred radovednostjo medijev. Tonyja Blaira pa ta dogodek zelo presune in ga preobrazi v zrelo mednarodno politično figuro. Le tri mesece po izvolitvi, mladi ministrski predsednik zazna, da se v britanski javnosti nekaj spreminja.
Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Com-mento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Improklet; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo: Robert Kristan ; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal.
SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Nedelja, 26. maja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Ciklonsko območje se bo v naslednjih dneh pomaknilo proti Alpam. Vplivalo bo na vreme pri nas v naslednjih dneh z izrazito nestanovitnost ozračja tudi ob koncu tedna.
Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Več oblačnosti bo dopoldne z zmernimi do močnimi padavinami. Verjetne bodo tudi nevihte s krajevnimi nalivi. Čez dan se bo zlasti na obalnem območju delno razjasnilo. Drugod, predvsem po nižinah in v hribih pa bodo še vedno zelo verjetne plohe in nevihte.
Čez dan bo spremenljivo do pretežno oblačno. V zahodni, deloma osrednji in vzhodni Sloveniji se bodo pojavljale padavine, deloma plohe. Pihal bo južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, v nekaterih alpskih dolinah okoli 5, najvišje dnevne od 15 do 21, v vzhodnih krajih do 23 stopinj C.
Po vsej deželi bo vreme nestanovitno. Spremenljivo oblačno bo z verjetnimi plohami in krajevnimi nevihtami. Verjetne pa bodo tudi delne razjasnitve zlasti v nižinskem in obalnem pasu. Ob morju bo pihal zmeren jugozahod-nik.
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe. Pogosteje bo deževalo v zahodni Sloveniji. Nekoliko hladneje bo. Pihal bo jugozahodni veter.
¡2 Sonce vzide ob 5.21 in zatone g ob 20.44
Dolžina dneva 15.23
Luna vzide ob 0.26 in zatone ob 10.07
1956 - Predvsem v Julij-jS skih Alpah je bilo nenavadno toplo za : maj. V Lučah v Zgornjesavinjski dolini se d je ogrelo do 29,4 °C, v Stari Fužini do 29,0 °C, < v Ratečah do 27,4 °C in v Bovcu do 27,0 °C
Danes: ob 8.27 najnižje -43 cm, ob 16.44 najvišje 33 cm, ob 23.05 najnižje 2 cm. Jutri: ob 2.24 najnižje 5 cm, ob 9.39 najvišje -36 cm, ob 17.35 najnižje 39 cm, ob 0.35 najvišje -12 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C.
500 m...........16
1000 m ...........8
1500 m............2
2000 m...........-2
2500 m ...........-5
2864 m...........-6
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah do 8,5.
Zanimanje za vlogo Hillary Clinton v filmu Rodham Iz okolice vulkana med Čilom in Argentino evakuirali 3000 ljudi
LOS ANGELES - Reese Witherspoon, Scarlett Johansson, Jessica Cha-stain in Amanda Seyfried so med igralkami, ki se potegujejo za vlogo nekdanje ameriške državne sekretarke in prve dame Hillary Rodham Clinton v filmu Rodham režiserja Jamesa Ponstoldta. Film bo predstavil mlado Clintonovo v letu 1974, ko je bila odvetnica v Was-hingtonu.
Ponstoldt je nabor igralk, ki se potegujejo za vlogo ocenil, kot odličen. "Ne glede na politično pripadnost ljudi in njihove poglede na Clintonovo, ne obstaja veliko ljudi, ki bi pod vprašaj postavljali njeno inteligenco. Želim si dobro igralko, ki bi to utelešala," je pojasnil. (STA)
SANTIAGO DE CHILE - Oblasti v Cilu in Argentini so iz strahu pred izbruhom vulkana Copahue na meji med državama v ponedeljek evakuirale 3000 ljudi. Zaenkrat iz vulkana prihaja le dim in ne pepel, a potresna dejavnost na območju nakazuje na možnost izbruha. Kot je pojasnil čilski notranji minister Andres Chadwick, so k evakuaciji pozvali vse, ki živijo v 25-kilometrskem radiju vulkana, kar je vsega skupaj več kot 2200 ljudi. Še 800 ljudi so po navedbah lokalnih predstavnikov z domov napotili na argentinski strani meje. (STA)
indeksi - Za njo sta se uvrstili Švedska, Kanada, Norveška in Švica
Po podatkih OECD je najsrečnejša država Avstralija
PARIZ - Avstralija je že tretje leto zapored razglašena za najsrečnejšo državo na svetu, kažejo podatki, zbrani v raziskavi indeks boljšega življenja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Za njo sta se uvrstili Švedska in Kanada, prvo peterico pa zaključujeta Norveška in Švica, poroča britanski BBC.
Raziskava je ocenila 34 članic OECD in ključni partnerici Brazilijo in Rusijo glede na kazalnike z različnih področij, med drugim prihodka, zdravja, varnosti in razmerja med delom in prostim časom. "Avstralija se pri merjenju blaginje zelo dobro odreže, kar se kaže v dejstvu, da se umešča med najboljše države pri velikem številu tem v indeksu," na spletni strani piše OECD.
Po poročanju časnika The Sydney Morning Herald gre za razvrstitev, v kateri je vsaki od 11 kategorij, v katerih je opravljena raziskava, dodeljena enaka teža.
Avstralci se lahko na primer pohvalijo z dejstvom, da ima plačano delo 73 odstotkov ljudi, starih od 15 do 64 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu znaša skoraj 82 let.
Avstralsko gospodarstvo že več kot dve desetletji beleži gospodarsko rast brez premora. Poganja jo predvsem povpraševanje po avstralskih bogatih naravnih virih. Država je bila edina med razvitimi, ki se je leta 2009 izognila globalni recesiji.
A tudi v Avstraliji ni vse rožnato. Tako podatki OECD kažejo na velike razlike med prihodki najbogatejših in naj-
Avstralija je bila edina med razvitimi, ki se je leta 2009 izognila globalni recesiji
revnejših. Medtem ko 20 odstotkov najbogatejših Avstralcev v povprečju letno zasluži 58.409 dolarjev, mora najnižjih 20 odstotkov živeti z 10.323 dolarji letno.
Med bolj zanimivimi podatki pa je tudi ta, da je na zadnjih volitvah svoj glas oddalo kar 93 odstotkov Avstralcev, kar je najvišji odstotek med vsem v raziskavo vključenimi državami. Povprečje v OECD je 72 odstotkov.
OECD sam sicer držav ne razvršča od najboljše do najslabše. Poudarja namreč, da vsak človek kakovost življenja ocenjuje po lastnih kriterijih. Organizacija namesto lestvice na spletni strani ponuja spletno orodje, s katerim si lahko posameznik izoblikuje svoj indeks in ga uredi v skladu z lastnimi predstavami o kakovosti življenja. (STA)
japonska - Kljub moratoriju na kitolov
Meso ogroženih kitov v prigrizkih za pse
TOKIO - Meso ogroženih kitov, ki jih ulovijo islandski kitolovci, na Japonskem prodajajo kot priboljšek za pse. Japonsko podjetje Michinoku Farm namreč na svoji spletni strani ponuja pasje prigrizke iz mesa severnoatlantskih brazdastih kitov, ki je na izdelku opisano kot "nizko kalorično, z malo maščobe in veliko proteini". Japonska okolje-varstvena organizacija Ikan je zgrožena nad prodajo izdelkov iz ogroženih živalskih vrst, ki so namenjeni razvajenim hišnim ljubljenčkom. Po njihovem mnenju poskušajo trgovine s prodajo pasjih prigrizkov iz kitovega mesa pritegniti premožnejše kupce, ki želijo pokazati svoje bogastvo in kupiti nekaj drugačnega.
Na spletni strani podjetja Michi-noku Farm, ki prodaja tudi priboljške za
hišne ljubljenčke iz mesa mongolskih konjev in kengurujev, so prigrizki iz kito-vega mesa na voljo v treh pakiranjih, od 60 gramov za 609jenov (4,6 evra) do 500 gramov za 3780jenov (28,6 evra). Po navedbah okoljevarstvene organizacije namerava Islandija letos uloviti 180 braz-dastih kitov za izvoz, ob tem pa se sprašuje o okoljski in ekonomski logiki uporabe mesa ogrožene živalske vrste za proizvodnjo pasje hrane.
Direktor podjetja Michinoku Farm, Takuma Konno je povedal, da prodajajo izdelke, ki so na Japonskem legalni. Čeprav za kitolov velja mednarodni moratorij, Islandija izvaja komercialni ki-tolov, Japonska pa izkorišča pravno praznino in kite lovi v "raziskovalne namene". (STA)