GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Posvetovanje o V začetku decembra sem se udeležil v Mariboru 3-dnevnega posvetovanja o integraciji v tekstilni industriji, ki ga je v sodelovanju s tekstilnim institutom v Mariboru pripravila zvezna gospodarska zbornica. Na tem posvetovanju je bila s temeljitimi analizami prikazana celotna problematika, v kakršni se danes nahaja naša tekstilna industrija. Analize, ki so bile v ta namen pripravljene, so prikazale precej jasno mnenje, da je danes integracija in specializacija edini način sodobne proizvodnje. Za današnjo tekstilno industrijo se mora reči, da je razdrobljena in kot taka se ne more vključiti v mednarodno delitev dela. Razdrobljena proizvodnja onemogoča masovno velikoserijsko proizvodnjo, katera ima znatne ekonomske prednosti. Tendenca, da vsaka tovarna proizvaja večje število artiklov v odvisnosti od tehničnih zmožnosti, samo povečuje stroške proizvodnje. Industrijsko razvite dežele so že zdavnaj uvidele velike prednosti integracije. zato so izvršile specializacijo proizvodnje in ustanovile masovno proizvodnjo, s čimer so stroški proizvodnje znižani na minimum. Sami smo trenutno pred enakimi nalogami, najti je potrebno skupni jezik med okoli 500 podietiji, ker danes v glavnem vsaka delovna organizacija poizkuša rešiti problem za sebe. Večina podjetij se zapira v svoje meje in skuša najti rešitev v odkrivanju rezerv z zmanjševanjem zaposlenih, s štednjo na splošnih in režijskih stroških ter sličnim. Zavedajo pa se ne, da je to kratkovidna politika, ki ne pripelje do cilja. Vedno znova se poudarja zahteva povečati izvoz; to ne nomeni plasirati manj na domače tržišče, amnak se specializirati in delo norazdeliti. kar bo povečalo proizvodnost naše industrije, ki zdaj še ni dosegla nivoia razvitejših in pa tistih držav, ki lahko uspešno nastopajo na mednarodnem trgu. Važni ekonomski faktorji, ki v tekstilu igrajo najpomembnejšo vlogo so produktivnost, kvaliteta in rentabilnost proizvodnje. Na vse to v veliki meri vpliva bolj ali manj u-godna nabava surovin, kar pa je danes skrajno neurejeno. Tu so vzroki da imamo v naših tovarnah komaj 41 °/n-no produktivnost v primerjavi z zanadno Evropo. Jasno je, da se stanie ne bo popravilo tako dolgo, dokler med predilnicami samimi ne bo prišlo do povezave, da se bodo posamezne predilnice specializirale le za določene preie, ker se bodo le tako lahko povzpele na višjo stopnjo rentabilnosti. Na posvetovanju se ie predlagalo, da se ustanovi organizacijsko telo, ki naj bi se ba-vilo s smotrnejšo preskrbo surovin, ki se uvažajo s številnih krajev sveta. To ogranizacijsko telo bi moralo imeti vse podatke o količinah kup- integraciji v tekstilni industriji Ijenega bombaža, kakor tudi v pogledu kvalitete, dolžine vlaken in cene ter datum prihoda v naša pristanišča. Tako bi se lahko uredila pravilna razdelitev surovin in bi v prihodnje ne prihajalo do takih anomalij, kajti specializirana proizvodnja zahteva pravilno, najbolj odgovarjajočo surovino, stalno iste kvalitete. Predpogoj za tak način proizvodnje, pa je sprostitev cen, ker le tako bodo delale predilnice lahko rentabilno. Enako je nevzdržno stanje v tkalnicah in specializiranje tkalnic je pogoj za dosego večje produktivnosti in cenejše proizvodnje. Skratka: v predilnicah, tkalnicah, oplemenitilnicah ter konfekciji, (slednja bo v prihodnjem obdobju imela vedno večjo vlogo na tržišču), je potrebno delo porazdeliti in specializirati ter pristopiti k delu načrtno. Prav gotovo pa je, da je za tako proizvodnjo nujno potreben strokovni kader. Zavedati se moramo, da spada tekstilna industrija s sodobnimi proizvodnimi sredstvi in s sodobno tehnologijo ter organizacijo dela v vrsto visoko razvite industrijske dejavnosti. V diskusijah po referatih je bilo med drugim dosti kritike na račun komercialnih služb. Pogosto se žal dogaja, da se le-te popolnoma prepuste v obrat trgovini in ta jih ima stalno pod kontrolo in na voljo, z izgovorom, češ da so zahteve potrošnikov take. To je popolnoma zgrešeno. Vprašajmo se, ali je bil^potroŠ-nik tisti, ki je zahteval, da se pojavijo sintetska vlakna na trgu? Odgovor, upam, da ni potreben. Izgube, ki jih podjetja trpe zaradi vpadanja trgovca v proizvodni plan z manjšimi naročili, so ogromne. Škoda je le, da jih nihče ne izračuna, ker bi bili dobljeni rezultati prav tako prepričevalni, da bi se le enkrat napravil konec takemu ne industrijskemu poslovanju. Posvetovanje je sicer za nami, koliko pa se bo na tem področju napravilo, pa zavisi od nas vseh. Če se pridružim mnenju ing. Kolariča, ko je rekel ob koncu posvetovanja, je to pač prvi korak, ki pa bo vsekakor težak. Predno pa bo prišlo do vidnih uspehov, bo potrebno še dosti sestankov, posvetovanj in dokazan j in nazadnje bo to nujnost, ki nas bo v sili združila. F. P, Mesto našega podjetja v domžalski občini Potrebno je, da člani kolektiva vedo, kakšen delež doprinašajo s svojim delom v občinskem merilu in kakšen je pomen naše tovarne v obč;ni. V ta namen vam posredujemo nekaj podatkov iz konca obračunskega razdobja januar-septem-ber 1965. V naši tovarni je zaposleno blizu 11 “/o vseh delavcev iz industrije naše občine in smo s tem odstotkom na četrtem mestu. Višjo stopnjo zaposlenosti imajo, kot je splošno znano, v podjetjih Induplati, Toko in v Papirnici. Vendar pa smo dosegli v tem razdobju skoro 120/o vsega ce-lothega dohodka v industriji občine in preko 11 “/o vsega neto produkta, doseženega v industriji. V obeh primerih so pred našim podjetjem podjetja Induplati, Združena kemična industrija in papirnica. Takšno razmerje je vsekakor pozitivno. Vendar pa lahko, če vemo, da je neto produkt rezultat razlike med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi, ugotovimo, da potemtakem predstavlja pri nas vrednost porabljenih sredstev procentualno večji znesek v delitvi celotnega dohodka kot je to v drugih primerih. S tega stališča pa stanje vsekakor ni pozitivno, čeprav menimo, da je delno povzro- čeno tudi z obstoječim cenovnim mehanizmom. Ne moremo pa zanemariti tudi lastne krivde pri izkoriščanju materiala, Jasno je, da zaradi takih tendenc tudi naša ekonomičnost-kot razmerje med celotnim dohodkom in za prodano proizvodnjo porabljenih sredstev ne more biti pohvalna. Med štirinajstimi industrijskimi podjetji se nahajamo za razdobje julij-sep-tember na enajstem mestu. Glede rentabilnosti, ki je razmerje med doseženim neto produktom in povprečno vloženimi osnovnimi in obratnimi sredstvi se prav tako nahajamo na četrtem mestu. Prednjačijo le podjetja Trak, Universale in Toko. Slednjič naj omenimo še tehnično opremljenost, se pravi: vrednost delovnih priprav na delavca. Tu se nahajamo na devetem mestu in so za nami le podjetja LIP, Trak, Universale, Toko in Melodija. Glede na značaj proizvodnje je tako mesto razumljivo. Posredovali smo le nekaj najbolj splošnih podatkov. V kolikor se bo pokazala potreba, bi jih ob drugi priliki razširili. T. L. Proizvodnja CSF filtrov je stekla in smo, kljub težavam, ki so se v začetku pojavile in se delno z njimi srečujemo še danes, dosegli zadovoljive rezultate. Sam proces proizvodnje je zahteven. Ljudje v tem oddelku so se vglavnem navadili na delo, vendar pa bomo morali gotovim stvarem posvetiti več pozornosti. Naš prvi cilj je zboljšati kvaliteto, v vseh fazah predelave pa zmanjšati odpadke na minimum. Za novoletno številko TOSAME sva s Srečom obiskala kontrolorja filtrov. To delovno mesto je tesno Povezano s samo proizvodnjo, zato to delo opravljata dva kontrolorja v izmenah. Na delovnem mestu sva srečala MIHELCiCEVO JULKO, ki je hitela z merjenjem pramena Julka jo poznana pri nas kot vestna, skrbna delavka. Pri vsakem delu je bila natančna. Nekoliko je bila vznemirjena, ko sem ji povedal, da jo vabiva na krajši razgovor. Njeni odgovori so bili kratki in zadržani. »Za mano je 28 let dela v tovarni, včasih imam lažen občutek, da jih je več. v teh letih sem doživljala stvari- ki se jih rada spominjam, bilo Pa je včasih tudi hudo. Danes imajo mladi ljudje veliko lepše pogoje in mžje življenje, kot pa smo jih ime-11 včasih«. _ »Ker ste v tovarni že vrsto let, mi povejte, katero delo ste najbolj z veseljem opravljala.« Pomislila je Predno je odgovorila: »Največ veselja sem imela pri filtrih še kot strojnik. Pa tudi s tem delom sem zadovoljna in ga opravljam z veseljem, ■m naporno, ker se ves čas dela sto-Je in pa hiter moraš biti ako hočeš Vse napraviti. Dobro pa je, ker ni nočnega dela.« »Spominjam se vaše natančnosti kot strojnika pri Tabakuniju in me veseli, da ste se odločila za to delo, saj ravno tu bodo vse vaše specifičnosti prišle do izraza. Ste pri delu opazili stvari za katere bi želeli, da so drugačne?« »Včasih dobim občutek, da bi že pri stroju lahko odstranila več filtrov, ki so z napako. Veliko imamo zastojev, zaradi pomanjkanja svitkov. Svitki, ki jih uporabljamo, so slabi in neenakomerni, zato imamo sorazmerno veliko odpadkov.« »Prav imate! Tudi sam želim in se že skoraj veselim, da bomo končno prišli do novega batcurja. Potem bomo lahko delali kvalitetne svitke, kar je predpogoj za kvaliteto in racionalno proizvodnjo. Imate kakšne želje?« »Želim kolektivu srečno NOVO LETO, da bi imeli dovolj dela in primernega zaslužka.« Minute, ki smo jih v ta namen vzeli, so minile, komaj sem se utegnil zahvaliti, sem opazil, da sva zopet sama. Odhitela je hitro k svojemu delu, ker se zaveda, da njeno delo ne more in ne sme čakati. F. P. FINANČNI REZULTATI DOSEŽENI V ČASU OD 1. JANUARJA DO 30. NOVEMBRA 1965 v primerjavi z letnim planom in enakim obdobjem preteklega leta _______________________________v OOP din______ V«eihinn 11/12 letnega 11/12 rezul- Doseženo v Index ________________plana___tata 1964 11 mes. 65 4 : 2 4 :3 1. Realizacija po fakturah izdanih med letom z začet, saldom 2 841 663 2 698 652 3 342 154 118 124 2. Plačana realizacija 2 770 955 2 485 032 3 117 171 113 125 3. Celotni dohodek 2 778 402 2 497 033 3118 945 112 125 4. Porabljena si-edstva 1 795 134 1 577 081 2 009 752 112 127 5. Neto produkt (3-4) 983 268 919 952 1 109 193 113 121 6. Celotni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek 1 964 248 1 747 515 2 153 902 110 123 7. Dohodek (3-6) 814 154 749 518 965 043 119 129 8. Obveznosti iz dohodka 147 850 136112 125 243 85 92 9. Cisti dohodek (7-8) 666 304 613 406 839 800 126 137 10. Cisti dohodek namenjen za osebne dohodke 453 087 388 983 549 986 121 141 11. Cisti dohodek namenjen za sklade 213 217 224 423 289 814 136 129 V stolpcu 4 upoštevane povišane cene, ki veljajo od 25.7.1965 dalje. F. R. Proizvodni plan za leto 1966 je sprejet Sleherna smotrna dejavnost terja načrtno delo, določeno usmerjanje in cilj. Tudi gospodarstvo je taka smotrna dejavnost in zato je načrtnost potrebna tudi tu. Se posebno pa je načrtnost pomembna v pogojih socialističnega dela in delavskega samoupravljanja, ko se ne zasleduje več privatnih profitnih interesov, temveč interese celotnega kolektiva in kjer mora biti slehernik materialno zainteresiran za čim racionalnejše poslovanje. Razvijanje neposrednega samoupravljanja v delovnih in ekonomskih enotah je zato odvisno tudi od planiranja, ki je proces zavestnega odločanja in smotrne akcije in s katerim se vpliva na napredek družbeno-ekonomskih odnosov, ki niso le ekonomske, ampak predvsem sociološke, psihološke kot tudi družbeno-politične narave. Sistem našega planiranja je namreč grajen od spodaj navzgor, direktiv ni več, strokovne službe dajejo le napotke in predloge, ki jih potem neposredni proizvajalci potrdijo ali odklonijo. Jasno pa je, da tak si- stem terja visoko stopnjo odgovornosti in socialistične zavesti. To pa sta zahtevi, ki jih je treba nenehno vcepljati, razvijati in poglabljati, kajti delavsko samoupravljanje je proces, ne pa že ustvarjeno dejstvo. Prav tega pa se dostikrat premalo zavedamo, čeprav razvoj vendarle gre naprej. Samo planiranje poteka praviloma vzporedno: za podjetje kot celoto predstavlja izhodišče plan prodaje, po drugi strani pa se ugotavlja razpoložljive kapacitete in o-stale temeljne faktorje v delovnih enotah. Med primarne naloge planiranja prav tako spada oskrba s surovinami, delovno silo in finančnimi sredstvi. Izhodiščni — to je prodajni plan — je sestavljen na podlagi proučevanja lastnosti proizvodov s stališča konkurence ter domačih in inozemskih tržnih razmer. Nadalje je nujno proučiti potrebe in kupno moč potrošnikov, slednjič pa je treba tudi proučiti distribucijsko (razdeljevalno) mrežo — se pravi: ali (Nadaljevanje na 4. strani) Proizvodni plan za leto 1966 je sprejet (Nadaljevanje s 3. strani) naj se prodaja direktno, preko grosistov, ali preko potnikov. Upoštevati pa je treba nujno tudi razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Na podlagi takih proučevanj je naš komercialni sektor postavil plan prodaje za leto 1966, ki dosega vrednostno višino 3 941 578 800 din (starih). Od tega naj bi vrednostni proizvodni plan znašal 3 935 698 800 din (starih), preostalih 5 880 000 din (starih) pa predstavlja zalogo muli tkanih ovojev 5/5, ki bo prodana v prihodnjem letu. Količinski proizvodni plan je bil za posamezne oddelke prilagojen tržnim potrebam in proizvodnim kapacitetam ter nato obravnavan in sprejet na svetih del. enot brez spre-menjevalnih pripomb. Celotni proizvodni plan pa je bil sprejet na seji centralnega delavskega sveta 23. decembra. Kakšne so njegove osnovne značilnosti? Če ga gledamo skozi enotno merilo — se pravi: skozi dinar, se predvideva, da bodo v prihodnjem letu prinašali procentualno manj celotnega dohodka tkani ovoji, konfekcionirana gaza in blagovna konfekcija, povečal pa se bo predvsem delež vložkov, nadalje cigaret- nih filtrov, rezanih, krep in ideal ovojev. Nekoliko bo povečana tudi udeležba konfekcionirane vate, medtem ko naj bi obliži bili na približno isti višini. Komercialni sektor zagotavlja, da bo plan izpolnjen, da pa je to odvisno le od proizvodne službe, če bo uspela plan po programu izvajati. Smatramo, da je ob dobri organizaciji dela, visoki odgovornosti, uspešnem medsebojnem sodelovanju in razumevanju prizadetih služb uspešnost izvajanja programa zagotovljena, s tem pa tudi ugodni poslovni rezultati. Zavedajmo se, da smo plan sprejeli, ga podpisali in da z obojim tudi za njegovo izpolnjevanje odgovarjamo. Prepogostokrat cenimo plan kot nevreden papir, tako mišljenje pa razdira načrtno delo in jemlje vloženemu trudu strokovnost in doslednost. Zdaj ko prehajamo v nove gospodarske prilike, v dokajšnjo stabilnost in ostrejše ekonomske pogoje, mimo načrtnosti nikakor ne moremo, če hočemo dosegati dobre r ezultate. Kakšne rezultate pa lahko pričakujemo v prihodnjem letu, o tem pa nekaj več prihodnjič, ko bo dokončno izdelan tudi plan celotnega dohodka in njegove delitve kot tudi drugi vzporedni — delni plani. T. L. Proizvodnja v mesecu decembru 1965 O d el ek Enota mere Planirana količina Izdelana količina Index 1. Trakotkalnica 000 vot. 98 875 87 413 88 2. Tkal. širokih tkanin 000 vot. 509 825 426 083 84 3. Kardirnica in Krašnja kg 66 925 73 537 110 4. Konfekcija 000 din 342 522 341 656 99 5. Vložki ptk 528 950 560 840 106 Cigaretni filtri 000 kom 24 480 25 083 102 M. B. O problemih nabave v letu 1965 Ko zaključujemo letošnje poslovno leto, pač ne moremo mimo vprašanja, kako je bilo podjetje oskrbovano s potrebnimi surovinami in re-promaterialom ? Ves operativni del nabave v toku leta bazira na materialni bilanci, ki zajema celotne potrebe podjetja. Vsekakor se je v teku leta posvečalo največ skrbi nabavi osnovnih surovin kot so: bombaž, bombažni odpadki, bombažna in stanična preja, cell-vlakno in v drugi polovici leta specialna umetna smola CSF za proizvodnjo filternih palčic po licenčnem postopku. Bombaž smo v letošnjem letu uvozili iz Amerike, Grčije, Burme in Čada. Oskrbovanje je bilo v teku leta zadovoljivo, razen v prvem kvartalu zaradi česar smo morali poiskati tudi večje količine bombažnih odpadkov, tako iz uvoza, kakor tudi na domačem tržiSču. Večino bombažne in stanične preje dobivamo od predilnice Litija. Zaradi nastalih težav, ki smo jih imeli z oskrbovanjem preje zlasti v mesecu juniju, smo bili prisiljeni iskati bombažno in stanično prejo pri vseh proizvajalcih v državi. Tako nam je le uspelo, da smo se z delom manjkajoče preje pravočasno založili in s tem preprečili ustavitev proizvodnje. Zlasti je bilo težko nabaviti bombažno prejo 34/1 Wc osnovo in 50/1 Wc osnovo. V mesecu septembru nam je pričelo priman jkovati bombažne preje 50/1 Pc vo-tek, ker nam dobavitelj skoro dva meseca ni pošiljal pogodbenih količin. To vrsto preje nam je uspelo dobiti v drugem podjetju, s čemer smo rešili še pravočasno nastali problem. Z uvajanjem nove proizvodnje — cigaretnih filternih palčic tipa CSF smo pričeli uporabljati stanično vlakno. Tudi tu so nastale težave z rednim oskrbovanjem in le s skrajnim naporom ter osebnimi intervencijami smo uspeli zagotoviti potrebno količino cell-vlakna za redno proizvodnjo. Zal nam dobavitelj te surovine — Viskoza Ložnica — ni potrdila prijavljenih količin in bomo morali, prav tako kot letos, vložiti veliko truda, da nam bo uspelo dobiti potrebne količine staničnega vlakna. Za dopolnitev našega asortimana uvažamo reprodukcijski material za proizvodnjo lepljivih obližev, oskrbovanje s tem je bilo v letošnjem letu zadovoljivo. Nabava ostalega repromateriala kot so: kemikalije, razne vrste papirja, embalaža, pomožni in obratni materil, goriva in maziva — v teku leta ni bila zadovoljiva. Zlasti kritična je postala oskrba s kaustično in kalcinirano sodo, kjer nam le s težavo uspeva iz meseca v mesec preskrbeti potrebne količine. Žal moram pripomniti, da izgledi v prihodnjem letu niso prav nič boljši in bo ponovno potrebno veliko truda, da bomo zadostili potrebam podjetja. Kar zadeva nabave za prihodnje leto, je žal danes vsaka beseda pre-uranjena. Dejstvo je, da se vsa podjetja usmerjajo v vedno večji meri na izvoz svojih izdelkov, zaradi česar na domačem trgu primanjkuje potrebnih surovin in ostalega repromateriala. Zato se pač moramo, zavedati, da prihodnje leto ne bo minilo brez težav, katere bomo lahko samo skupno premagali z dobrim sodelovanjem in vztrajnim delom. J. R. Poročilo o delu CDS-a in UO v mesecu decembru V mesecu decembru sta bili dve seji CDS-a in dve seji UO. UO je na svojih sejah obravnaval in sprejel naslednje sklepe: doseganje plana za november, poročilo s plenuma bombažarjev v Zagrebu, obdaritev ob Novoletni jelki, sprejel sklep za nabavo fotoaparata, obravnaval doseganje operativnega plana v prvi polovici decembra, plan vzdrževanja, reprezentančnih stroškov in udeležbe na sejmih za leto 1966, zaključek pogodbe s predilnico Litija za leto 1966, plačilo pristopnega deleža k poslovnem združenju, imenovanje komisije za perspektivni razvoj podjetja in določil komisijo za določitev novih planskih cen. CDS pa je na svojih sejah obravnaval in sprejel sklepe za obračun OD za mesec oktober, potrdil predlog UO za Novoletno jelko, obravnaval televizijsko oddajo, katera se je nanašala na naše podjetje, odobril nakup dveh računskih strojev, potrdil proizvodni plan za leto 1966, nadalje plan vzdrževanja, reprezentance in reklame za leto 1966, potrdil statut in analitsko oceno delovnih mest. J. M. Proizvodni rezultati v letu 1965 po oddelkih O d e 1 e k Enota mere Planirano za 1. 1965 Izvršeno v 1. 1965 Index !• Trakotkalnica 000 vat. 1 052 000 990 438 94 2. Tkal. širokih tkanin 000 vot. 5 365 974 5 000 400 93 2- Kardirnica in Krašnja kg 700 000 839 290 120 I- Konfekcija 000 din 3 391 823 3 422 644 101 Vložki ptk 5 628 000 6 212 490 110 Cigaretni filtri 000 kom 260 000 251 156 96 Vzrok nedosežene planirane pi'o-izvodnje v tkalnicah širokih tkanin ui v trakotkalnici so bili zastoji. Zastoje na strojih je povzročila slaba kvaliteta preje, katera se je poka-^la že pri sami pripravi za tkanje. V mesecu novembru so vse tkal-n'Ce obratovale le 50 %-no zaradi redukcije električne energije. Potreba tržišča je zahtevala .večkratno spremembo artiklov, kar je tudi vplivalo na doseženi proizvodni plan v tkalnicah. Produktivnost na delavčevo uro pa se je dvignila, kar je razvidno iz spodnje tabele. Pri proizvodnji novih cigaretnih filtrov pa sta izpad povzročila zamotan tehnološki postopek izdelave in nepravočasna montaža strojev. K visokemu indexu na delavčevo uro v konfekciji moramo pripomniti, da je le-ta dosežen s povišanjem lastne cene naših izdelkov za približno 23 %. Proizvodnja na delavčevo uro za leto 1965 v primerjavi z letom 1964 O d e 1 e k *■ Trakotkalnica 2- Tkal. širokih tkanin Konfekcija Enota Proizvodnja Proizvodnja Indcx mere na del. h 64. na del. h 65. 000 vot. 4.42 5.60 127 000 vot. 32.17 33.20 103 000 din 5,910 9,153 155 M. B. Prodaja v času od 1.1. do 31. 12.1965 Ce pogledamo plan prodaje gotovih 'zdelkov za obdobje poročanja in izpolnitev le-tega, lahko ugotovimo, ua nismo pri plasmanu naših izdelkov dosegli to, kar bi po predvidenem planu morali. Do prvega polletja tega leta je realizacija prekora-^lla plan za nekoliko %, v tretjem in delno v četrtem tromesečju pa nis-jno dosegli planirane realizacije. Hazlogi slabe realizacije so bili v Slavnem sledeči: Proizvodnja v III. tromesečju in y mesecu decembru je že po običaju lz Prejšnjih let precej manjša od ostalih mesecev, predvsem zaradi Koriščenja letnih dopustov, decem-nra pa zaradi inventur, ki ob koncu leta ovirajo normalno prodajo. Za-'adi pomanjkanja delovne sile nismo diogh zadovoljiti naših kupcev z asortimanom izdelkov in smo prodajali predvsem v večjih pakiranjih, cJei' je ocena precej nižja od cene manjših pakiranj. Nadalje je v tretjem tromesečju Proizvodnja filtrov za cigarete zara-1 montiranja strojev zelo zaostala, Prav tako je primanjkovalo odgo-arjajočega papirja za proizvodnjo utrov za cigarete na stroju Molins. 1 a niž'i° realizacijo je delno vpli-dt tudi prehod podjetja v nov gospodarski sistem, saj tri delovne neve naših izdelkov nismo proda- jali zaradi inventure in ostalih nejasnih vprašanj, ki so s spremembo nastali. Vzrok slabe realizacije tretjega tromesečja in meseca decembra je tudi v tem, da nam proizvodnja ni izdelala v zadostnih količinah tistih artiklov, ki jih je tržišče zahtevalo in za katere smo imeli možnost takojšnje prodaje. Na drugi strani pa se nam nekatere dimenzije tkanih ovojev že nabirajo v zalogo. Da bi prilagodili proizvodnjo tkanih ovojev tržnim potrebam, je komercialni oddelek že stopil v stik s tehničnim oddelkom, da se bo navedeni problem takoj odpravil. Skozi celotno obdobje poročanja je bila velika konjuktura v prodaji sanitetne vate, cik-cak vate in damskih vložkov Vir. Večje povpraševanje po navedenih artiklih je na eni strani zaradi večje porabe na domačem trgu zaradi višjega življenjskega (standarda, na drugi strani pa je skoraj polovica proizvodnje damskih vložkov bila namenjena za izvoz. Plan prozivodnje in realizacije je bil za obdobje poročanja 3 469 031 000 din, dosegli pa smo ga le v višini 3 307 305 din ali 95,4%. Vrednost izvoženega blaga je v času poročanja znašala 358 534 759 din ali 310 469$, od tega 136 569 $ na konvertibilno področje, 163 800 $ na vzhodno področje in 10.100 $ na ostali kliring. Izvažali smo na Dansko, Švedsko, v Italijo,' Grčijo, Etiopijo, Avstrijo, na Češko, v Francijo, Tunis in v Libijo. Robo smo izvozili preko izvoznikov Jugotekstil, Jugo-lek, Jugosanitarija, Centrotekstil, Jadran, Intercommerce in Jugoim-port. Glavni del izvoza predstavlja izvoz surovih bombažnih tkanin in damskih vložkov, zelo malo pa izvoz finalnih izdelkov, saj je letos slabši od prejšnjih let. Glavni vzrok slabega plasiranja naših finalnih izdelkov na tujih tržiščih je v tem, da zaradi pomanjkljive mehanizacije nismo konkurenčni v ceni. Zaloge gotovih izdelkov v času poročanja niso bile problematične, saj so bile povprečne mesečne zaloge gotovih izdelkov približno pet dnevne.Predpostavljajo pa v glavnem le nekatere dimenzije tkanih muli in kaliko ovojev, v ostalih artiklih pa so minimalne, ali pa jih sploh ni. E. M. Obisk naših upokojencev Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta je tov. direktor predlagal, da se povabijo na obisk tovarne bivši sodelavci, ki so odšli v pokoj. Člani delavskega sveta so pred tem že nekaj ur razpravljali in odločali o pomembnih in občutljivih zadevah. Bili so že utrujeni, ta predlog pa jim je pomenil poživitev. »Da, da pridejo naj, želimo jih videti, stisniti jim roke, zahvaliti se jim«. In naši bivši sodelavci so prišli. Prišli so v dopoldanskih urah 28. decembra 1965. Mnogi od njih niso videli tovarne znotraj že deset in več let. Bili so presenečeni. »Tu je ob mojem odhodu rastla trava, sedaj pa imate kardirnico in belilnico. Tu je stala Kerčeva hiša, sedaj pa stoji moderna kotlarna« so dejali. Res je, dragi naši bivši sodelavci. Namesto trave je zrastlo.to, kar vidite. Storili smo to z namenom, da izboljšamo življenjske pogoje delovnega človeka, naše pogoje. O vsem smo odločali sami. >Tn kaj je to« so vprašali drugi, ki so zapustili podjetje pred nekaj, leti, »Filtri za cigarete, najnovejši izdelek naše tovarne« je bil odgovor, »Kako pa ste prišli na idejo, da bi izdelovali filtre?« Odgovor: »Nihče v Jugoslaviji do sedaj ni proizvajal tega artikla, potrebe pa so bile velike. Vse filtre za cigarete smo uvažali. Filtri pri kajenju zadržijo del škodljivih snovi in zmanjšajo porabo tobaka. Poleg ekonomskih smo upoštevali tudi zdravstvene cilje, za katere živi in dela naše podjetje«. Se in še je bilo vprašanj in odgovorov vendar je na tovarniškem dvorišču že čakal avtobus, ki naj popelje drage tovarišice in tovariše na krajši izlet. Fotografski posnetek pred vratarnico in že hitimo na Trojane. Veselega razpoloženja ne manjka. (Nadaljevanje na 6. strani) LETNA KONFERENCA OOZK Letna konferenca OOZK Tovarne sanitetnega materiala Domžale, je bila v petek, dne 24. XII. 1965 v jedilnici podjetja. Konference so se udeležili še: predsednik občinske skupščine tov. Jože Pogačnik, predsednik občinskega odbora SZDL tov. Franc Gabrovšek, narodni heroj tov Franc Avbelj — Lojko, predsednik kontrolne komisije pri občinskem komiteju ZK tov. Alfonz Avbelj — Savo, direktor podjetja Janez Babnik, računovodja tov. Franc Roglič, predsednik CDS tov. Ivan Mihelčič, predsednica tovarniškega mladinskega aktiva Marija Brenčičeva in dingi. Za delovnega predsednika je bila predlagana tov. Helena Kukovčeva dipl. ing. Sekretar OOZK tov. Matevž Florjančič je podal poročilo o delu organizacije v preteklem letu: ~Cas, ki je potekel od zadnje konference OOZK podjetja, je obdobje polno zelo pomembnih gospodarskih in političnih dogajanj v podjetju in izven njega. Nedvomno je bilo to obdobje zelo dinamičnega razvoja našega podjetja, obdobje naporne u-stvarjalnosti večjih premikov na področju kadrovske politike, dviga osebnih dohodkov, graditve medsebojnih odnosov in delavskega samoupravljanja. Dosežene rezultate ne moremo ignorirati, saj so plod zavzemanja celotnega kolektiva in seveda tudi vseh članov ZK,« je povedal tov. Florjančič. »Zdravstvena služba, ki obstoja v podjetju dve leti, je dosegla pozitivne rezultate. Samoupravni organi v podjetju so svoj obstoj vsekakor upravičili, neizpodbitno dejstvo je, da so svoje naloge, ki jim jih daje notranja zakonodaja, predvsem pa statut podjetja, uspešno reševali. Tudi sistem nagrajevanja v letu 1965 je bil dokončno izdelan tako, da bo sleherni član kolektiva čimbolj nagrajen po vloženem delu. Nikakor se ne zadovoljujemo z doseženimi rezultati, ker se zavedamo, da se moramo še nadalje poslužiti predvsem sodelovanja z vsemi organizacijami v podjetju in izven njega, še, v bodoče urejati nenehne medsebojne odnose, stremeti za pomlajevanje naše organizacije, še tesnejšega, enotnega sodelovanja in večje odgovornosti do skupnih nalog, če hočemo prihodnje leto govoriti o boljših uspehih našega dela«, je končal tov. Florjančič. Diskusija ni bila najživahnejša. Tov. Franc Avbelj — Lojko je povedal, da bi bilo potrebno čim ožje sodelovanje med organizacijami ZK na terenu in istimi v podjetjih. V diskusiji so sodelovali tudi vsi gosti in govorili o uspehih in prizadevanjih komunistov v podjetju, ter poudarili, da je potrebno še več dela in truda, da bi člani našega kolektiva dosegli čim boljše rezultate pri delu kakor tudi na političnem polju. Za novega sekretarja je bil izvoljen tov. Franc Kerč, njegov namestnik pa je tovarišica Francka Avbeljeva. O problemu varstva otrok v naši tovarni je govorila tov. Francka Avbljeva na rednem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Domžalah. Občni zbor je bil 3. decembra 1965 in se ga je poleg tov. Avbeljeve udeležilo še pet delegatov našega podjetja. Na občnem zboru se je razpravljalo o nizu aktualnih vprašanj, največ aplavza pa je dobila s svojo diskusijo tov. Avbeljeva, ki se je zavzela za razbremenitev delovne žene. »Ko se žena vrne z delovnega mesta, je ne čaka kosilo na mizi, marveč mora, čim prestopi prag, zasukati rokave, pričeti kuhati, pospravljati, prati, likati in opraviti nešteta druga dela, da ne govorimo o dolžnostih, ki jih ima do otrok. Ker otroci ne najdejo dovolj topline doma, jih vabi ulica, soseska in včasih celo slaba družba. V našem podjetju je zaposleno 42 mater iz okolice Vira, katere nimajo urejenega otroškega varstva in bi želele dati svoje otroke v otroški vrtec, če bi obstojal na tem terenu. Smatram, da bi se vsa sredstva, ki bi se vložila v to investicijo, kaj hitro obrestovala v večji produktivnosti, veselju do dela in boljšem zdravstvenem stanju žene in otrok. Neurejeno otroško varstvo povzroča v velikih primerih podhranjenost otrok, slabe učne uspeh« in Novoizvoljenemu sekretarju in odboru želimo čim več uspeha v bodočem delu. P. B. kot sem že omenila, dostikrat tudi razne negativne vplive slabe družbe. Zato smatram, da mora današnji zbor dati svoje mnenje o tem vprašanju in priporočilo gospodarskim organizacijam za čimprejšno rešitev tako važnega vprašanja. Ce ugotavljamo, da je zaposlenih v domžalski občini več žena kot moških in zatorej sredstva ustvarjamo žene v večji meri kot moški mislim, da smo tudi upravičene zahtevati, da se za razbremenitev in dobrobit delovne žene ter njih družin, posebno otrok angažirajo z našimi močmi u-stvarjena finančna sredstva.« je zaključila svojo diskusijo tov. Avbe-Ijeva. P. B. KOLIKŠNI SO STROŠKI NAŠEGA GLASILA Da poskrbimo za javnost dela pri našem glasilu in da tudi slehernemu omogočimo vpogled v izdatke, ki jih z glasilom imamo, vam dajemo kratko informacijo o stroških TOSAME za prve tri številke. Tiskarski stroški so v tem času znašali 263.930 (starih) din, honorarji pa so nanesli 26.989 (starih) din. O-bojni stroški so tako dosegli višino 290.919 (starih) din. Naj jim prištejemo še stroške potovanj, telefonskih pogovorov in poštnine, pa pridemo do zneska 300.000 (starih) din. Ker znaša skupna naklada v tem času 2000 izvodov, je torej en izvod stal okoli 150 din. Naše glasilo je, kot je bilo rečeno že v prvi številki, namenjeno obveščanju, razgledovanju in izobraževanju članov kolektiva. Sredstva, iz katerih se stroški glasila krijejo, pa so že po planu določena za take namene. Zato smatramo, da je 150 (starih) din res majhen znesek, ki ga posamezniku mesečno namenimo za to, da se seznani z dogajanji v podjetju. T. L. (Nadaljevanje s 5. strani) »Bivši in sedanji« smo eno. V topli sobi na Trojanah smo s pogovori nadaljevali. Zapeli smo, povprašali drug drugega kako je z zdravjem in se proti večeru vrnili zadovoljni domov. Drage tovarišice in tovariši upokojenci, hvala za obisk! F. R. VARSTVO OTROK Zdravstvena služba v letu 1965 Ob zaključku leta delamo običaj* ho različne preglede in analize našega dela in ugotavljamo uspehe, pa tudi neuspehe. Rezultati takih pregledov nam pomagajo bolje zastaviti bodoče delo in nas tudi veliko naučijo. Zdravstvena služba težko izrazi v celoti vrednost svojega dela v ma-terijalnih vrednotah. Poleg materialnega prihranka, predstavlja zdravje delovnega človeka največjo vrednost dela zdravstvene službe. V preteklem letu je obolevnost znatno padla, skrajšalo se je pa tudi trajanje posameznih obolenj. Trajanje boleznin po številu dni Razlika v 1964 19 65 št. dni Boleznine 9 889 6 214 manj 3 675 Nega druž. članov 598 348 manj 150 Nesreče pri delu 598 657 več 59 Nočenost — porod 6 506 7 876 več 1370 S k up n o 17 593 f5 095 manj 2 498 Ob pogledu na gornjo tabelo vi-aimo, da so se boleznine v celoti v Jetu 1965 zmanjšale za 2498 delovnih nni ali za eno tretjino napram letu !964. Zmanjšanje je toliko bolj pomembno, ker so istočasno porasli pohodniški dopusti na račun novega zakona, ki je podaljšal porodniški do-fnst materam od prejšnjih 105 na 133 dni. Če bi finančno ovrednotili to zmanjšanje na izgubi delovnih dni J"’ letu 1965, bi dobili solidno številko, katera nedvomno opravičuje koristnost dela ambulante. Pri tem ne govorimo o mentalno — moralni vrednosti opravljenega dela. Kakor smo lahko z gornjimi ugo-mvitvami zadovoljni, ne moremo bili zadovoljni s številkami nesreč pri nelu. Res je, da ta številka nesreč hrt delu ni realna, ker so v njo vštete nesreče tudi na poti V službo, vendar tudi kot taka ne bi smela kazati tendenc porasta. Varnost pri delu še daleč ni na višini, kot si želimo. Tudi udeležba pri cepljenju proti gripi ni zadovoljiva. Vsako leto se ponavlja isto, cepljenja se ne u-deležujejo vsi (od 600 delavcev samo 400), disciplina pa je najslabša, kar je sploh lahko. Pri letošnjem cepljenju proti gripi je bila udeležba sledeča: prvega cepljenja se je udeležilo 383 delavcev, drugega 337 delavcev in tretjega 297 delavcev. Številke same povedo kolikšna je vrednost takega dela v kolektivu, kjer je zaposlenih 600 ljudi. Odnos do cepljenja je iz leta v leto slabši. Preostali problemi niso tako izraziti, o njih pa zopet drugič. L. K. Pregled nezgod za mesec december 1965 Od 28. novembra 1965 do 28. decembra je bilo prijavljenih skupaj sest nezgod, in sicer: štiri pri delu 'n dve, ki sta se pripetili na poti v tovarno. DE Oplemenitilnlca: 1. Frančiška Kokovec, belilnica (6- XII. 1965). Pri čiščenju valjčka, na sušilno-razpenjalnem stroju v be-nlnici, je sodelavka zadela ponesrečeno s škarjami (obe sta odstranjevali niti s škarjami) v roko in jo poškodovala. 2. Slavica Mavrin, nakladalka bombaža pri čistilnem stroju (20. 1965). Ponesrečenka je odprla nrsna vratiča pri vodoravnem ježu 'čistilni stroj) ter segla v notranjost stroja. Vrteči se jež ji je težko poškodoval levo roko. De Konfekcija: 3. Srečo Krulc, delavec v oddelku pa, izdelavo filtrov (10. XII. 1965). J'* 1 2 3'! čiščenju valjčka (naprava CSF) je le-ta stisnil prst ob nosilno steno. 4. Vida Marenk, konfekcionarka (21. XII. 1965). Pri pakiranju damskih vložkov je z roko udarila ob mizo in si jo poškodovala. Nezgode na poti: 5. Angelca Štrukelj, vodja DE konfekcije (3. XII. 1965). S kolesom je zadela ob asfaltirani rob cestišča, padla in si poškodovala roko. 6. Milka Erzar, konfekcionarka (24. XII. 1965). Ponesrečenka domneva, da jo je zaradi slabe vidljivosti in spolzke ceste zaneslo ob robu cestišča, tako da je padla in se poškodovala po glavi in nogi. Iz pregleda je videti, da je bilo minuli mesec dosti nezgod, posebno pri delu. Najtežja je bila vsekakor nezgoda v čistilnici pri čistilnem stroju, ki je obenem tudi ena izmed najtežjih, kar se jih je doslej pripetilo v našem podjetju sploh. Ponesrečenka se je poškodovala, kot je v kratkem navedeno v pregledu, točka 2; pri delu. ki sicer ni spadalo v njeno delovno območje. To opozarja, da mora vsakdo svoje delo vestno opravljati le na svojem delovnem mestu. F. V. Kadrovske vesti V mesecu januarju praznujejo rojstni dan: Konfekcija: Cerar Marinka, Habjan Mara, Klopčič Ivanka, Kotnik Metka, Ručigaj Anica, Morela Ivanka, Paliska Tončka, Paštebar Tončka, Resnik Nežka, Rokavec Vera, Križnar Peter. Filtri: Urankar Franc, Lipovšek Miro, Kosec Anton, Banko Janez, Stare Majda, Hribar Mihaela. Tkalnica ovojev: Govekar Veronika, Kovič Janez, Klemenc Tončka, Mihelčič Tončka, Pivk Francka, Poljanšek Jožica, Rovanšek Rudolf, Vrtar Jožica. Tkalnica gaze: Cerar Ivanka, Glavan Jože, Kem Nežka, Šlibar Mimi. Tkalnica Zvezda: Prašnikar Franc Zabret Miha. Avtomatska tkalnica: Perc Pavla. Pripravljalnica: Osolin Marinka, Trdin Jožica, Vrhovnik Pavla, Miketič Marija. Kardirnica: Gaberšek Francka, Vrenjak Mihaela. Tajništvo: Černivec Vida, Planinc Pavla, Vodnik Vencelj. Komerciala: Pervinšek Anton, Podmiljšak Pavla. Pomožni obrati: Hribar Ivan, Ke-pec Pavel, Avbelj Janez. Iskreno čestitamo! V mesecu decembru sta vstopila v podjetje: Kump Ciril, v transport in Brodar Franc, v pripravljalnico. Dobrodošli in dobro počutje! Poročila se je v decembru: Kokalj Marija, konfekcionarka — po-račena Kosar. Iskrene čestitke z najboljšimi željami! V decembru so sc rodili: Novakovi Hermini — sin; Bankovi Mariji in Janezu — sin; Volčiniju Stanetu — sin. Čestitamo staršem, sinovom pa želimo krepko in zdravo rast! ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem članom kolektiva Tovarne sanitetnega materiala, ki so pokojnega Ivana Kosirnika st. spremili na zadnji poti, darovali cvetje ter sočustvovali z nami. Žalujoči družini: Kosirnik — Ivkovič Obračun za leto 1965 Za hip poglejmo v preteklost, ki bila je polno upov in želja, prinesla pa nam je le razočaranja. Pa kaj spomine zdaj bi obujali,, saj eno stvar, smo le sprejeli in s tem zavest dokazali ■— ko za reformo, vsi smo glasovali. Pridnemu in vestnemu, se prihodnosti ni bati, in če smo že v Vati, nimamo kaj moledovati. O ja, smo tudi mi enkrat, hrabro se borili, a kaj, ko tisti časi so minili in zdaj lahko kovač nam čevlje sodi, ker tako je v današnji modi. Dokaj malo smo v tem letu naredili, saj smo se zelo trudili, da smo se vsaj ven zmašili, ker nam je že trda predla in bodočnost je bila že dokaj medla. In zdaj pridno in počasi, kot vsi upi naši, z delom, z rezultati bomo dokazali, da zastonj se nismo v »Tosamo« preimenovali. D. M. “Ženka, to je moje novoletno darilo zate!« »Oh, dragi možek, najlepša ti hvala za tole malenkostt!« Izid žrebanja Zanimanje za reševanje ugank (ali pa za potovalno apoteko — kdo ve) se veča. Tokrat je uredništvo prejelo 16 rešitev, od katerih je bila le ena napačna. (Zolajev roman je NANA)! Drugače je bilo le neka nejasnosti, zaradi. zaprtosti srednjega dela križanke, ker je to omogočalo več rešitev. Upoštevali smo vse možne kombinacije. (VINKO-JANEZ, HINKO-JANEZ in MIRKO-KAREL). Žreb je bil tokrat naklonjen STANETU VOLOINTJU. OBISK DEDKA MRAZA Naše otroke je obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom v nedeljo 26. decembra 1965 v Delavskem domu na Viru. Risanke, ki so bile predvajane pred prihodom dedka Mraza, so naše malčke zelo navdušile in razveselile. Ko se smeh po predvajanih risankah polegel, se je dvignila zavesa in otroci so izvedli vajo z žogami, nakar so priplesale snežinke in z petjem priklicale dedka Mraza. Dedek Mraz je res prišel z dolgo belo brado in brki in poklical nekaj junakov iz dvorane, da se pridružijo snežinkam v pesmi in plesu. Mali junaki so bili nagrajeni z bonboni. Po uspelem programu je dedek Čestitka na črticah 1. NE---------A 2. ---VOTEKS 3. POLE--------K A 4. P--------JE 5. SEN--------CE 6. MI----Č N I K 7. —-----NIŠTVO 8. L A Z----K 9. P U------N 10. P---J E T J E 11. ----O V N |I C A Na vsako črtico vpiši po eno črko, da dobiš besede naslednjega pomena: 1. nezgoda, 2. tekstilna tovarna na Dolenjskem, 3. vrsta ribe, 4. letni čas, 5. kraj na Primorskem, 6. varnostni organ, 7. redakcija, 8. urednik »TOSAME«, 9. največji ruski pesnik, 10. tovarna, 11. gozdna jagoda. Črke na črticah, brane po vrstah vodoravno, dajo čestitko »TOSAME«. Rešitev oddajte v nabiralnik pri vratarnici do 20. januarja. Naši kegljači so pričeli... Z otvoritvijo štiri steznega kegljišča v Domžalah na Dan republike, 29. XI. 1965 se je končno tudi kegljačem v našem podjetju izpolnila dolgo pričakovana želja. Na pobudo nekaj članov podjetja so takoj pristopili k organiziranemu delu. Dne 14. XII. 1965 so na prvem sestanku že ustanovili odbor kegljaškega krožka v katerega so bili izvoljeni naslednji člani: Ivan Cerar, Štefan Rozman, Jurij Vulkan in Janez Rozman. Včlanjenih je tudi že 45 članov, ki so že pričeli z rednimi treningi pod vodstvom tov. Vulkana, vsak četrtek od 16 do 20 ure. Želeli bi v svoji sredi tudi dekleta, zato vabijo na prihodnje treninge vse one, ki imajo veselje do tega športa. J. R. Mraz s svojimi pomočniki začel z obdaritvijo. Otroci so bili klicani po abecednem redu, da pridejo vsak po svoj paket. Nestrpni Aleš pa je hotel kar preko vrste rekoč: »Mamica jaz grem kar gor, če ne za mene ne bo nič več ostalo.« No, tudi mali Aleš je končno prišel na vrsto in dobil svoje darilo in pa darilo za svojo, še manjšo sestrico. Ves jezen se je hudoval nad mamico: »Zakaj pa nisi vzela mrežo, jaz ne morem tako težko nositi.« Kakor Aleš tako so tudi ostali otroci bili zadovoljni z dedkom Mrazom in si želijo, da tudi naslednje leto ne bi pozabil nanje. P .B. Posvetilo tovarni To naša je velika, svetla zgradba obdana z žico in vratarji. Največ je spola ženskega, zato se vse po njih ravna. Pred uro šesto vsi hite, še tisti, ki na pol miže; ni ljubo, biti vpisan v knjigo in drugi dan pred disciplinsko. Je disciplina stroga prav za vse, le tu pa tam lahko brez dovolilnice gre kdo. Za malico odpre se vsem bife uslužbenci, seveda, najprej navale. Nato po vrsti do desetih trideset vsak lačen se naje. Spet stroji ropotajo, v konfekciji namesto njih jeziki. V pisarni pa sestanki se vrstijo se sklene včasih marsikaj, če je narejeno, to je vprašaj! Tako do dveh prav vse hiti, brzi saj raja res tu ni, se vsak po svoje »basa« za ta košček kruha. V. G. Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Pavla Buždon, Danica Merku-žič, Mirko Požek, Franc ing. Peterlin, Srečo Vodlan, Dušan Borštnar (tehnični pomočnik), Toni Laznik dipl. oec. (odgovorni urednik). Telefon odgovornega urednika 72-313 int. 08 Tiska Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško. Naklada 650 izvodov.