273. številka. Ljubljana, četrtek 27, novembra. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Iahaja vBak dnu, izvzetnši ponedeljke u dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol lota 8 gL, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. ■— Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in Rii dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po po iti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiriitopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 »gledališka stolba". Opra v n i St v u, na katero naj se olago volijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni"  v Kolmanovej hiši.
9
St. 17.
Dobro došli junaški naši sinovi!
Te besede so se sinoči na potu v mesto z Tisočega slavoloka nasproti svetile vračajočim se našim rojakom, vojnikom slavnega domačega pešpolka. V teh besedah so bili izrečeni čuti vse neštevilne množice, ki se je trla po svečano opravljenih ulicah našega mesta od kolodvora do nekdanje sladkornice; v njih so bili izrečeni čuti vsega mesta, vse dežele! Neprestani navdušeni klici, ki so v eno mer pretresali večerni jesenski zrak, oni nijso javljali druzega, nego:  Dobro došli!
Povrat sina po dolgej odsočnosti je povsodi in vselej praznik poštenej obitelji. Oče in mati, bratje in sestre hite", da ga pozdravijo in mu pokažejo svojo radost, svojo ljubezen, svojo srečo. Kako pa stoprav vsem kipi srce veselja, če se vrača sin, ki je srečno ušel neizrečnim težavam, nebrojnim opasnostim!
Za to se nij čuditi, da je bila sinoči na nogah vsa Ljubljana. Šlo je za to, da glavno mesto Kranjske svedoči, kako domovina ceni junaštvo vrlih svojih sinov, sinov, s katerimi se smelo ponašati sme pred celim svetom. V boju z nečloveškim sovražnikom so se odlikovali s toliko hladnokrvnostjo in vztrajnostjo, s toliko krepostjo in tolikim pogumom, da so vrhovni jim poveljniki pripoznali:
NIJ vojaškega krtlcla bolj&egra neg-o 1*9. polk!
To priznanje, ki je čestilo in s ponosom navdajalo ne samo slavni polk, nego vso milo domovino, — to redko priznanje so si globoko v spomin vtisnili tudi rojaki; ono v zvezi z naravnim veseljem o prihodu rodnih bratov je rodilo navdušenje, katero je naredilo sprejem tako velikansk in sijajen.
Vojak molčć stori svojo dolžnost, ne vprašaje Čemu? ni zakaj? Kamor ga pozivlje ukaz gospodarja o miru in vojni, tja grć, tam stoji. Vendar se ne motimo, če trdimo, da so baš v poslednjej vojni naši junaci s posebnim veseljem prijeli za orožje. Skozi stoletja je ubog kršČansk narod zdihoval pod jarmom krutega barbara. Obup je prisilil nesrečne pozabljene žrtve, da so se uprle in zdrobiti skušale svoje spone. Pa kaj so siromaki hoteli sami! Proračuniti je bilo moči dan in uro, kdaj bodo opešali, onemogli ter z nova in še hujše podlegli zverskemu trinogu. Naposled se jih je vendar usmilila Evropa, ki je razen Rusije toliko časa gluha bila za jok in stok slovanskih trpinov na balkanskem poluotoku! Meč je presekal vozel, katerega diplomatje nijso mogli razmotati samo s peresom. In večinoma baš slovanskim polkom je bilo namenjeno, da osvobodć brate na jugu. Ali so jih pa tudi res osvobodili — na veke ? Je-li obilica gorke krvi naših sinov, naših bratov tekla za vztranji spas krščansko slovanske Bosne in Hercegovine? ..
Vojaka to ne sme brigati, a nehote smo tega vprašanja baš sinoči domislili se mi in — z nami morebiti mnogi rojaki, ki so v vrstah čvrstih vojnikov pogrešali to ali 6no lice, kateremu je bleda smrt ugasnila luč očij, daleko od očetovega doma! Da ne bodemo grenili radosti slavnostnih dnij, ki jih obhajata dežela in narod, nehčemo se dalje muditi pri tožnih tacih mislih. Nadejajmo se, da bode — Božja previdnost zaprečila zvito kovarstvo protivnikov, ka ne bode zopet zaman prolita slovanka kri na zemlji slovanskej, katere zgodovina bode glasno oznanjala tudi slavo slovenskega imena,
»lavo  kranjskih sinov !
Si
od
1879
listek.
Nekaj zgodovine c. kr. pešpolka bar. Kuhn-Kuhnenfeld št. 17.
(Konec.)
L. 1847. pomnožile so se avstrijske posadke v Italiji in 17. polk ju šel zopet v Italijo, najprej v Videm (UJine), potem v Vi cenco in kasneje v Brešijo. Dno 22. marca 1848. 1. je revoltiralo prebivalstvo, kakor povsodi drugod po Laškem, in z velikimi težavami je naš polk se umaknil v Orcinuovi. Odtod je odrinil v uže revoltiruuo mesto Crema. Dno G. maja 1848. 1. udeleževal se je z odločilno hrabrostjo zniagonoane bitke pri
St. Lucia proti Pijeinontezom, v katere) bitki se je odlikoval tudi naš zdanji cedar Franc Josip.
Dre" 9. aprila 1848. 1. odSel je v Ljubljani bivajoči brambovski oddelek v Pontabel, na mejo Koroške. V boju, ki se je pričel pri tem kraju 22 in trajal do 24. aprila, je brain-bovaki bataljou pod poveljBtvom polkovnika Gorizuttija jako hrabro bojeval proti lahkim ustašem. Tudi pri poznejših manjših bitkah se je brambovski oddelek našega polka znii-rom hrabro držal; 24. julija 1848. 1. je dospel v Mestre.
Po bitki pri St. Lucia se je udeležil naA polk pod poveljstvom kneza Karla Schvvarzen berga zmagonosne bitke proti Pijemontezoni
pri Mor ■tunari, ravno tako bitke pri Gojta kjer je zgubil mnogo častnikov in vojakov. Tudi v slavnih bitkah pri Somma Campagna in Custozza, pod vrhovnim poveljništvom maršala Bideckega, je naš polk uspešno -odplaval. V bitki pri Gambaloita dne 4. avgusta 1848. 1., katerej je sledila drugi dan po bitki pri Milanu kapitulacija Milana, je bil spet naš polk in jeden prvih, ko je Carlo Alberto ostavit Milan, ki je stopal v to mesto. Prvi bataljon je posedel Porta orientale, drugi Porta uuova. Dno 21. marca 1849. 1. je bil brambovski bataljon 17. polka pod poveljništvom polkovnika Ilablitacheka, tri ure v bitki pri S. Siro in je sovražnika vrgel nazaj za Gam-bolo; tist dan je avstrijska armada pod po-
Politični razgled.
lotritiUe «te£«l«.
V Ljubljani 26. novembra.
Brambeni odsek tiriavnegtu zln>-r*t je potrdil v ponedeljek poročila Zeit-hammerjeva k brambenem in zakonu o nabiranji vojakov.
Olaek za odpravljen je po sil nega le ga li zo v a n j a je volil v ponedeljek v pod-odstk dr. Midejskega, dr. M.kisko, dr. Keila, dr. Grauitscha in dr. Fucbsa. Ta pododsek se bode p isvetaval u vladnej predlogi glede* olajšanja pri poailnem legalizovanji, ter sestavil načrt zakona za popolno o d prav ljenje posilnega legalizovanja.
Tudi davkovski odsek je imel istega dne bvojo sejo. Predloga kneza Lobkovica in Krzeczunowicza k noveli zemljiščnega davka sta se izročila pododueku, ki ima v petih dneb o tem poročati.
V petek due 28. t. m. ima ynmpa<tsBea »ftomict* svoto sejo; na dnevnem redu je prvo in drugo branje vladnih predlog.
W£.raS&or)ski nC«a8u je dal zopet en krat eno ruacf buo izjavo od Beb*. Oa Be boji, da bi Avdtrija sklenila zvezo z Rusijo, in da se to ne zgodi, na to morajo delati poljski poalanci v državnem zboru Smešno in — ne d oh toj no od slovanskega lista !
Finančni odsek peitnnsiie zbornice je odobril vladno predlogo glede trimesečne idem niteti, ker se ogerski budget za bodoče leto ne bode mogel še letos skleniti,  ter je na dalje dovolil 16 000 gl. subvenci.e za promet mej Anglijo in Reko.
Včeraj je zbornica dokončala glavno de bato o brambenem zakonu, glasovala pak bode denes.
V man J«* države.
Po pohodu vu*key«  carjeviča našle i nika na Dunaj in v Berlin, Bi  zdaj novinar stvo sploh prizadeva uganiti,  kaj je bil pravi smoter temu pohodu, in je - li ruski carjevič naslednik dosegel on smoter. Kaj je bil prav namen tega zgodovinskega pohoda, tega ne \6 nobeden,  razen dunajskega in berlinskega dvora, a židovstvo nemško ugiba in trdi, da je ruski carjevič obljubil našemu in nemškemu cesarju, da hoče on vojno napovedati ruskemu panslavizmu; to je pogreto zelje, kajti „pan slavizem" rabi nemškim obrezancem vselej za sredstvo, s katerim pokrivajo svojo novinarsko onemoglost.   Isto tako se nič ne ve, kakšen uspeh je imel pohod ruskega mogotca, lu da bi svetu dokazali, kako nepriljubljena in osam Ijena je Rusija, zato tvežejo osobito angleške novine otrobe, da celo sam carjevič nij nič
opravil, I ko je prosil na Puna ji in v Berlina za prijateljstvo.   Posebno v Berlinu da je on slabo naletel, ker je znano tam, da Rusija silno utrjuje bvojo mejo proti nemškej strani n tja gromadno vojakov in artiljerije pošilja. Oči vidno je,  da hočejo Angleži sovraštvo za ejati mej Rusijo in Nemčijo, da bi potem meli nezvezane roke v Aziji in Turčiii. Zdi se, da bi Angležem bolj trebalo prositi kje prijateljstva in zaveznika, kajti v slučaji vojne Rusijo,  katero dan za dnevom provociraio se j i m nikakor ne bode dobro godilo.   V Afganistanu in v južnej Afriki jim nikakor nže daj cvetice ne cveto
lth<in<'i bo stavili turškej viadi glede voje meje proti Črnej gori baje sledeče predloge: evropske vlade naj dade Črnej gori namesto Plave in Gusinja drugo ozemlje, če pa bi tega ne hoteli, pri pripravljeni bo Albanci Plavo in (I min je od Črne gore za vsako vmo odkupiti. Ako bi Re pa nobeden teh predlogov ne sprejel, naj turška vlada nikar ne pošilja svojih ljudij v Albanijo, ker tam bi im pret la od vseh strunij nevarnost. — Pogum imajo Albanci, ali, evropske vlade bodo vsaj znale izvesti določbe berlinskega dogovora tičoče ae meja Črnogorcev ?
*'i'«wc«#iVi poslanik na Puuaji, Tei-sserenc de Bo rt, ne bode odstavljen, kakor so poročale novine, nego ostane na svojem mestu na Dunaji.
I', itittut ee poroča, da je senatni cen tralni bureau sklenil polagano odpraviti davek na mlenje — a še le pozneje.
Š/ntn/stii  korteai so odloženi do doc decembra;  i/mej  poslancev se je izvolila komisija, ki bode čestitala kraljici ob prihodu njeno novo domovino.
Na trskvnt se zapori od dne do dne* množe*; to pa ne straši prebivalttva, in zbira se še zmirom na taborih; na taboru dne 23. t. m. v Swinfordu je bilo navzočnih celo 20 000 ljudstva.
Poleg Londona se poroča, da so pri Iqu que zmogli Chiienci združeno armado Pe ruvancev in Bolivijtmcev.
Poroča se, da je Turčija sklenil« zopet plačevati obresti od svojih dolgov, ter je odločila v to smer letno svoto 1,350 000 turških funtov in sicer od dohodkov pri tabaku, soli, žganji, ter iz vshodnjerumelijskih, ciparskih in bolgarskih dohodkov itd. V to najnovejšo obljubo turške vlade se stavi čisto malo upanja, ker obljubiti je lehko, obljubo tako pa poleg letošnjega turškega deficita 153,300.000 pijastrov držati, to ne bode šlo. Za to to i dunajska ,,N. Fr. Presse", da Turčija bode morala razpasti vsled svoje notranje gnjilobe,
Dopisi.
T k Kamnika 22. nov. [lav. dop.j
Preteklo nedeljo, 16. t. m. je napravila naša narodna Čitalnica besedo, katera ae je nepričakovano vrlo obnesla. PriČetek besedi bilo je petje. Pevski zbor čitalnični je pod vodstvom spretnega svojega pevovodje g-F. Žana pri prvem javnem nastopu izvrstno zapel Nedvedovo „Moj dom"; a še bolje pel bo je potem Ilijdrihov četverospev: „Pri oknu sva molče slonela" katerega so izveli gospodje Nifergal, Cerar, Žan in Potočnik. Peli bo omenjeni gospodje ta četveroBpev tako izborno, da so ga morali na obf.no zabtevanje pozneje dvakrat še ponavljati. Gospod Žm je kot pevovodja čitalnični lepd pokazal bvojo zmožnost in mi mu moramo k dobremu uspehu čestitati in klicati: slava mul, kajti on je zopet oživel naše Čitalnice pevsko društvo, katero smo uže toliko časa v Kamniku pogrevali; on si je nabral i/.vrstnih pevcev in pod njegovim vodstvom sme ta pevski zbrez strahu povsodi nastopiti. Mi želimo zboru vedno dober uspeh in ga ob jednem prosimo, da bi nas š svojimi nvlimi glasovi kmalu zopet blagovolil zabavati.
Po petji je sledila igra: »Trnje in lavor", drama v dveh dejanjih. Tukaj zopet na prvem meatu pohva'o zasluži g. Žan, ki je razumel težko svojo nalogo (Rolla) izvrstno izpeljati, h ar je občinstvo primalo s živahnim ploskanjem. Gospodična Janež čeva, priljubljena igralka na našem odru, igrala je nalogo Leonorino izvrstno in pri tej priliki za svoje mnogobrojno sodelovanje dobila od odbora krasen buket. Pobro ro igrali tuli gg. S!abajna, Štele Ivan, Štele Josip, Velič, Štadlar in Fajdiga; Bploh Be je igra občinstvu jako dopala.
Po koočanej igri se je razvilo občno razveseljevale in brzonoga mladina sukala se je pozno v noč. Zabava je bila jako živahna, le škoda, da nam nanravi naša čitalnica tako redkokrat kako veselico. Čitalnica naj bi bila ognjišče, okolo katerega bi se njeni udje zbirali, kakor otroci okrog svoje matere; le potem doseže čitalnici pravi svoj namen; ako pe ostane še nadalje vse tako mrtvo, kot zdaj, Čitalnica ne bode nikoli procvela, nego zgrešila svoj namen.
veljništvom nadvojevode Albrechta po hudem boji vzela Mortaro. Po bitki pri No vari, kjer je bil naš polk v reservi, vrnil bo je polk v Milan, tretji bataljon pa je posedel Pavijo. V armadnem povelji od 21. julija 1849. I. je bilo mnogo častnikov in vojakov našega polka izredno pohvaljenih.
Avstrija in druge katoliške države bo prevzele nalog, uporne papeževe dežele, ki so izpodile Pija IX., umiriti in papeža zopet posaditi na bv. Petra stol. Naš polk je bil pri armadi, katera je šla v papeževo državo in 27. aprila 1849. 1. granico prestopila. Dnd 14. maja 1849. 1. Be je udeležil polk vzetja Bologne, 19. junija je bil navzočen pri vzet ji Jakina (Ankone). Zaradi hrabrega vedeaja je mnogo častnikov dobilo papeževih redov in vsi vojaki papeževo svetinjo v spomin, katero nositi je naš preBvitli cesar dovolil 29. aprila 1850. 1. Mnogo še živi nekdanjih vojakov na Kranjskem, ki so bili v papeževih deželah in nosijo to svetinjo za spomin.
V Ankoni je 1. 1850. vsled hude vročine mnogo vojakov na oreh zbolelo; ob jed nem je bilo nad 400 mož bolnih, a oslepel vendar no-
beden nij. Skoraj pol drugo leto je bil polk v papeževej deželi po raznih mestih. Vojaki ki so bili tam, se tega časa z veseljem spominjajo. Življenje je bilo v obče prijetno; vojaki bo razen svojih soldov imeli še doklado od papeža, jedli bo bel kruh in po ceni vino pili. Ljudstvo in oblastnije bo naš polk zaradi poštenega obnašanja imele v velikih čislih. Dne 19. novembra 1850. 1. zapustil je polk papeževo deželo in se vrnil zopet v Benetke.
Četrti bataljon polka Be je udeleževal 1. 1848. bojev na Ogrskem. V Ptuj i je zbiral general Nugentov armadni kor, h kateremu je pripadal naš polk, in prišel 26. oktobra 1848. v tabor pri Velikej nedelji. Dne 23. dec. 1848. 1. je odšel kor in ž njim naš polk na Ogersko in posedel Kormend. Udeleževal Be je polk vseh bojev jako hrabro in si zaslužil občno pohvalo svojih voditeljev. Fcm. Baron Welden je odhajajo se z Ogrske ogovoril 17. polk se sledečimi besedami: „Vi vrli Kranjci, katere jaz uže z vojen v Italiji poznam kot izvrstne vojake, vi ste tudi na Ogerakem pokazali, da ste pravi avstrijski vojaki, žrtvo vaje kri i življenje za svojega cesarja! Le malemu številu
izmej vas, tistim, katere ste vi Bami kot naj-brabrejše mej Boboj naznačili, sem mogel izročiti vidno znamenje hrabrosti, drugim pa bodi najboljša i najlepša zahvala ponos, da bo svojo dolžnost izpolnili." Dne 18. maja 1850. I. vrnil se je bataljon zopet v Ljubljano.
Grenadirnka divizija je bila tudi v oger-skej vojski. Pao 6. oktobra 1849. 1. je prišla na Dunaj in od tam januarja meseca v Brno. Jeseni 1850. 1. je imela divizija čast, biti pri sprejemu in kot častna straža ruskemu carju, kateri je bil prišel na pogovor k našemn cesarju; zavoljo izvrstnega kretanja in lepe oprave, jo je prav posebno pohvalil naš cesar.
Kranjska je v teh vojnih letih za dopolnitev vojske mnogo več storila, kot katera druga dežela. 01 18. marca 1848. do 3 maja 1850. leta, dala je polku, topništvu in konjici 6675 mož, gotovo izredno število za ono dobo, ko nij b lo občne brambovske dolžnosti.
Od 1. 1850. do 1859. je bil polk večinoma na Lnškem. L. 1859. se je udeležil bitke pri Solferinu 24. junija, na desnem krila vojske, pod poveljstvom Benedeka, ki je laško armado popolnem premagal. Po miru, sklene-
Ve pa, gospođici ne kamniške, ne sramujte se sodelovati v Čitalnici, saj Tam je to le na čast; gledite, koliko vas je, a kadar treba ženskih močij pri gledališči, pa nobena nehče pomagati; jedna sama je, ki nam je zvesta ostala in ta je gospdč. Jdnežičeva; zatorej jej kličemo slava l in jo prosimo, da nam niti v prihodnje svoje podpore ne odreče.
Zjedinimo se, s klicem: „Svoji k svojim" pogosto obiskujmo svoje svetišče in pokažimo, da nam v prsih bije srce vneto za narod in domovino!   Ne bodimo  mrzli,  kot do zdaj.
Proč z [malodušnostjo, do egli bodemo vse!
Be   sjedinjeno močjo
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Z Dunaja, 26. novembra.
Popoludno ob 1. uri 15. min.
V denašnjej seji državnega zbora je predsednik grof Coronini izrekel obžalovanje o smrti grofa Barbota. V teku seje je poslanec Obreza interpeliral vlado zaradi Abendrothovih sleparij.
«1 i v-ti«   n   i  n-vn  :a I »   • i-'    » »M.,
9 soldov od 1 konja in kilometra ta 1. 18801 Polde Bobek je Sel domov od dela is potrdi; — eno vnovič izprazneno deželno Sti- j Ljubljane pred deveto uro.   Pri Kozlerjevem
pendijo za vstop v vinogradno in sadjerejsko šolo je deželni odbor podelil prošnjiku Petru Vrisku iz Rateškega kraja doma.
Domače stvari.
— (Banket) na čast oficirjem 19. lovskega bataljona, ki je bil vtorek večer v hotelu Europa, bo je izvršil prav ugodno. Navzočnih je bilo kacih štirideset gospodov, mej njimi poleg g. deželnega predsednika, g. deželnega glavarja, g. župana in druzih dostojanstvenikov 17 oficirjev omenjenega lovskega bataljona. Obširneje ne moremo denes poročati, ker nij prostora.
— (Iz   seje   deželnega odbora kranjskega  dne  21.  novembra) Na povabilo mestnega župana je  deželni odbor sklenil, udeležiti Be na kolodvoru svečanost nega sprejema domačega peipolka Kuhn št. 17 ob njegovem prihodu iz Bjsne 2G. t m. — županstvom občin ob železnici od primorske meje pa do Bjrovnice je deželni odbor naznanil dan prihoda tega polka, da ga po svojih de putacijah pozdravijo;  deželnej  vladi  Be na dopis   zarad   sistemiziranja   deželnih služeb živinozlravnikov   odgovori,   da se  troški za živ ino zdravnike  tem menj  morejo na deželni zaklad prevzeti, ker postava od leta 1870, zdravstvenih zadevah dežele v to ne veže; — na dopis deželne  vlade  bo  vozni   tarif po
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 18. novembra. C R o p a r s k umor v Lattermanovem drevoredu.) (Dalje.) Drugi dan. Bobek pravi, da nij nič res, kar je Šelko povedal, in da je bil on tisto noč od „or Inar-" šnopsa popolnem pijan.
Šelko mu odgovarja: ..Vsa vaša družina z Gričarjevjmi vred je tatinska. Le spominjajte se, ko ste pri Kozlerji tol'ko Molms, mesa n vina pokradli, kako Rte skupaj jedli in pili Holzmana pa nij nikdo drug ubil kot vi, F. Bobek, in ko bi jaz imel kaj odločevati, bi vas precej dal obesiti; da bi pa jaz imel to pravico, kakor slavno sodišče, vam takoj glavo odtrgam.
Bobek: Jaz sem največkrat zvečer doma bil in sem delal, če je kaj dela bilo.
Priča Šelko: Da, kradli, če je kaj krasti
bilo J
Priča Zupan tudi trdi. da dela. Priča Šelko  odgovarja:  S svojo Karlino ste se klatili in gledali, kje bi katerega osle parili za glažek žganja ; k frančiškanom ste pa jest hodili, bbJ sem vas vRelej  videl, kadar sem vas revidirat hodil. Mej vami in F. Bob kom je jako malo razločka.
Zdaj Be prične zaslišavanje prič iz Bobkove rodovine.
Prvi je Polde Bobek; kaznovan uže mnogokrat, je kot vojak desertiral. Polde je svo jemu bratu zeld podoben, ima jako divji obraz in rdeče kodraste lase, kadar govori, Be mu jezik zaletava.
Državni pravdnik nasvetuie, da Be Bob kovi, kot jako šumne priče, ne vzemć v prisego Zagovornik dr. Moše* temu ugovarja. Sodnija sklene, da bode pozneje odločila, kateri bodo prisegli.
PrvoBednik vsakemu Bobkovih pove, da jim kot bližnjim sorodnikom nij treba prčiti a vsi izjavijo, da bole povedati, kar ved6
vrtu je naSel Katro Dolinar, katera ie boje" tudi prišla iz Ljnbljane po drugej strani od Kolizeja. Ob 9 uri Rta bila uže doma in večerjala fižol, katerega jima je mati dala, potem pa Rpat Sli. 0"*e so bili v žganjariji, pa SO kmalu prišli Rpat, Franceta B">bka pa je pri-nelial brat Janez ob 10. uri pijanega domov, Holzmana, pravi Polde, da tudi on nij poznal, akoravno je pri preiskovalnem sodniku rekel, da ga pozna.
Državni pravdnik vpraša, kako je to, ka on pravi, da je Katro srečal pri Kozlerjevem vrtu, Katra pa je izpovedala, da ga je d ošls tam. Katra se izgovarja, da je nudila, da gs došla.
Johana Bobek, 15 let stara, delavka v fibriki za tobak, je ob 6. uri domov prišla iz fabrike. Kdaj Rta prišla Polde in Katra, ne vi'; da je pa Janez Francija pripeljal zeld pijaneza, to ve, ker ie Francelj rogovilil.
Janez Bobek,  19 let stir. črevliar, uže mnogokrat kaznovan ziradi tatvine in vlaču-gnrstva, tudi zdaj v preiskavi zaradi tatvine, e tist večer, ko je bd Holzman umorjen, sft znanima postopačema Šuštarjem in Amonom sedel zvezdi do l/i 10 dre. Na dunajskej cesti je našel brata  Francija popolnem pijanega in ga peljal domov. Oh 10. uri Rta bila uže doma. Da bi bil Francelj Holzmana ubil, ne verjame, zato ima brat predobro Brce.   Katra nij stanovala pri njih, zahajala je le k njim zaradi Francija. Govorica, da ima Katra denar, prišla je le od tod, ker se je lagala, da ima doto. Njemu je povedala, da je doma 10 gl. dobila, po potu pa prijateljstvo z nekim moškim naredila in mu ves denar izročila. Od tod izvira, da je on priči Sušnik pravil, da ima Katra denar.
Katra Dolinar taji, da bi bila kdaj ka) tncega govorila. Predsednik pokliče pričo Jako Bobka.
Stražnik sb Žabjaka pripelje žatoženče-vega brata Jakopa, ki je zaradi tatvine zaprt. Prvosednik pa pravi, da ta nij za pričo pozvan. Pravi Jaka Bobek je oče zatoženca, 57 let Btar, z Jezice doma, ves polomljen ia razcapan žganjar. On pravi, da je tist dan 8. maja v mestu drva žagal in potem v žga-
nem v Villafraoki mej avstrijskim cesarjem in Napoleonom III. je bil polk nekoliko časa v Este in Rovigno, od tam pa je odšel 1. 1861. na južno Tirolsko v mesta Trijent, R va in Roveredo.   V tem času je prišel  bivši vojni minister fcm. baron Kuhn, zdanji vlastnik polka za polkovnika k našemu polku.   L 1864. je polk črez dolgo časa spet videl Ljubljano. Meščani ljubljanski so ga  na prostoru pred Kolizejem pogostili z vinom. Kmalu po prihodu v Ljubljano je bil polkovnik baron Kuhn pozvan za brigadirja na Tirolsko; njega mesto je zavzel polkovnik grof AttemB. L. 1865. uže otšel je polk spet iz Ljubljane v Pulj in odtod v Dalmacijo, 3. maja 18G6. I. pa iz Dubrov nika v Benetke, in 12. jun. 1866. iz Benetk v vojno. V bitki pri Custozzi 24. jun. 1866. 1. pod slavnim vodstvom nadvojevode feldmaršala At brechta, bojeval se je polk na skrajnem desnem krilu armade. V jutro 24. junija ob polu treh je polk odrinil iz tabora pri Bissolengu in okolo 5. ure dospel proti Castelnuovu. Tuje okoli G. uru tedanji pri častnikih in vojakih jednako priljubljeni in spoštovani vojaški duhoven g. Zc blagoslovil polk, predno je šel  v boj. Vsak
kdor je bil navzočen v tem vel častnem momentu, spominjal se ga bode vso žive dni. Ves polk je pokleknil in se odkril, g. Zic je molil in vsemu polku podelil absolucijon. V tem hipu, ko so zmirom bliže uže grmeli topovi in je slehrni vroče molitve pošiljal k Bogu vsemogočnemu, ki naj bi ga varoval in ohranil, prileti granata in — srečno za polkom v zemljo udari, ne da bi bila koga poškodovala Občna navdušenost je sledila temu res strašnemu prizoru. Precej na to se je pričel boj pri OglioBi in PaBquali, utrjenih pristavah, in trajal do 7. ure zvečer; kranjski fantje so popolnem zmagali. Padlo je pač mnogo Častnikov in vojakov. Za hrabro vedeije sta se pre-s\.itli car in vrhovni poveljnik nadvojevoda Al-brechta v posebnem armadnem povelju zahvalili polku.
Od tod je marširal polk v Verono, kjer se je 26. avgusta 1866. leta na Ciinpo marte razdelilo me lenj v znak hrabrosti mnogo svetinj: 1 zlata, 23 velikih in 68 manjših Brebr mb. Tudi e istmki polkovi so bdi v velikem številu z redovi odlikovani. Iz Verone je prišel polk na Tirolsko v Pulta i, lhiksen in Brunneck,
pozneje v Trijent, kjer je ostal do leta 1873., ko je bil premeščen v Trst, kjer je bival do leta 1878., do — odhoda v Bosno. Leta 1866. uže je umrl prejšnji lastnik Princ Hohenloha-Langenburg, in leta 1869. je postal lastnik našemn polku fcm. Kuhn.
Kar je trpel naš polk v Bosni, kako hrabro se je bojeval, tega ne bom opisaval, saj je vsacemu še v živem spominu. Jajce, Rogelie in Livno — ta imena povedo vse.
Naše rojake je dostigla čast, da so poklicani odpočiti bo od težav in muk zadnje vojne v obližji najvišjega poveljnika, presvit-lega našega cesarja. Tam bodo varovali slavno zgodovino svojega polka, kadar jih pa pokliče naš cesar in vladar, zopet zmagonosno nosili svoj prapor proti vsem sovražnikom Avstrije. Kranjska sme biti ponosna, da bo nje sinovi tako slavni vojaci!
Vsa domovina jim kliče denes srčno: Na zdravje! in druži s tem klicem gorko željo: Skoro na svidenje!
Albin Arko,
bivši vojak 17. peš polka.
njariji pil in pijan domov prišel. Če je Človek utrujen od dela, 8e ga kmalu prime. Akoravno pa je šel pijan spat, hoče vendar za gotovo vedeti, da je Francelj pri njem celo noč Bpal, kajti zjutraj, ko je on ob 1/9 G. uri vstal, je Francelj še ležal. Kdaj je prišel doma, ne ve\ O Katri povprašan, če pri njih stanuje, odgovori, da je hodila le v vas. Ko ga prvoHed-nik vpraša, kje je Katra druge noči, z ramama pomiga, da ne vd.
Mati zatoženca Jera Bobek, 5G let Btara, je v Trnovem v Ljubljani doma. Od prvoBed-nika povprašana, kolikokrat je bila kaznovana zaradi tatvine, pravi, da enkrat. Na prvosed-nikov opomin, da je bila dvakrat kaznovana, se popravi, da je tega uže 6 do 7 let, kar je prvikrat zaprta bila. Kdo je Holzmana ubil, tega ne more nobeden povedati, ker nobeden videl nij, Francelj pa gotovo ne, kajti ob 10. uri je prišel z Janezom pijan domov, to ona gotovo vi;, ker je ura na šišenske j cerkvi kmalu potem deset bila. Polde in Katra Bta prej prišla okolo ■/• 9. uro, nijsta nič večerjala, ker jima nij imela kaj dati, pa Bta šla spat. Katra je pri njej ležala. Vprašana po prvosedniku, kako tako natanko ve ravno za ta dan, kdaj je France prišel domov, ker je bila vendar Se le 2 meseca in 12 dnij po 8. majniku zaslišana, odgovori, da \ć za gotovo da je bil četrtek, in da je France z Janezom prišel ob 10. uri domov. (Dalje prih.)
I mili v IJulHJiiiil.
33. novembra: Emil Hribernik, dekle sin, 2'/t mes. nt., v Gradiifii št.. 11, sa vnetjem pljuč. — Katra Ćulk, tkalca vdova, 39 let st. v Kravjej dolini nt, 18. za pljučno tuberkulozo.
V deželnej bolnici.
16. novembra: J< žof Kunatelj, delavec. 41 let st.
16. novembra : Reza Tomaiin, gostaška It', let.
— Simon Blazevič, delavec, 50 let st. — Elizabeta Ceanak, goataška, 77 let.
17. novembra:  Marija Sedej, gOHtaška 23 let.
— Marjana Novakela goataška 7o let at.
18. novembra: Ferko Kralid, krojač, 50 let za tuberkulozo.
19. novembra: Janez Trontolj šivilje sin, 10'/» dni at. — Boštjan Sirec, gostač, 73 let st. za nia-rasmom. — Andrej Hočevar, gostač, U2 let st.
20. novembra: Peter Basani, delavec 45 let.
21. novembra: Jožef TomaŽič, gostač, 76 let.
22. novembra: Urša Kozman, gostaška, 65 lot.
Trino cene
v Ljubljani '26. novembra t. 1. Pšenica hektoliter   9 gld. 75 kr. — rež 6 gld. 34 kr.; — ječmen 4 gld. 50 kr.; — oves 3 gld. 9 kr.: — ajda 5 gld. tO kr.; — prosO 4 gld. 87 kr.;
— koruza 6 gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 94 kr.; — fižol bektoliter 9 gld. — kr.; maslu kilogram — gld. 85 kr.; mast — gld. 68 kr.; — gpoh frišon — gld. 48 kr.; špeh povojen — gld. 60 kr.;
— jajce po 8 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnino ;0 kr.; — svinjsko meso 4t» kr.; — aena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.;
— slamo 1 gld. 42 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 7 gld. 60 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza 2G. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Bnotni drž. dolg v bankovcih .   .   68 gld. 30
Bnotni dri. dolg v srebru               70    „ To
Zlata renta......... 80   „ 5U
1860 dri. posojilo           .   ,   .   . 129    „ 25
Akcije nArodne banke   .... 840    „ —
Kreditne akcijo ....           . 272    „ 40
London..........116 , 60 _
»»pol...........9 , 31
CLkr. oekini........5 . 62 .
Državne marke..... 57 „ 70
Pridnega fanta,
kateri je ljudsko šolo ali nekoliko realko z dobrim uspehom dovršil, močne krepke narave, 14 let starega, sprejme v špecerijsko štacuno
(559) v Mariboru.
Kavarna pri Virantu
(Sternwarte).
Udano podpisani dozvoljujo si svojo po-vek&ano in z nova opravljeno kavarno priporočiti prijaznemu in mnogobroj-nemu obiska vanju.
TJ". Sciumidt*
(557—1) kavarnar.
M. Pfeffel
1-1. tnriov*-*lci prisl ;i n 1-1.
naznanja udano, da bode odšle po mestu vozil
|MT razkrojena drva
v irtAOiA po i?o,        in »O kr. Maročbc
na kakeršno koli kvantiteto ali vrsto drv prevzema voznik,  ter se brez troškov vse pripelje do doma. Sč spoštovanjem
(547-3) M. Pfeffel.
vsem, ki so v želodci ali trebahu bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na čiščenje in anaienjo sokrovico in krvi in na pospeševanje dobrega protivljenja.   Najboljše za to sredstvo je
dr. Roza
življenski balzame
Življenski balzam dr. Božov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse protavanjo, nareja zdravo in cisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in ?dravjo zopet. Odpravlja vse teško preba-vanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanjo, krč v želodci, zaBlinJenoat, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki ae je v kratkem zaradi Bvojega izvrstnega uplivanja občo razširilo.
M vetika s k 14'ni t'€M M ffl<t., j»of tkiemice .S« kr.
Na stotino pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja ne na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Volespoštovani g. Fragnorl Prosim vas udano, pošlji to mi za priloženih 18 mark zopet „dr. Ko/ov življenski balzam". Ta balzam jo prav posebno Bredstvo zoper gnjus do jedi, shujšanje, in ako ao ne more spati. Ljudje, nad kojimi ao uže obupali zdravniki, postali ao po tem „življouakein balzamu" zdravi in krepki.   Prosim za takojšnjo pripoBlanje.
V štovanju vam udani 11. Stolzenberg.
Loos-IIoinorsdorf poleg Miinchoborga 14. avg. 1875.
SVOJOJ <311J€3 !
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. n. gg. naročnike, noj povsodi izrecno tir. Itozov aivljentdki bulsuiu i/, lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opaiil aum, da ao naročniki na več krajih dobili neuspešno zuios, ako bo zahtevali sauio življenski balzam, in no izrecno dr. Bozovega zivljcnckcga balzama.
v i
dr. Rozov življenski balzam
dobi ae samo v glavne j zalogi izde.ovalca Mi. š 'rtifjner-ji*, lekarna
„k črnemu orlu" v Pragi, Ecke dor Spornergasae Nr. SJOo—3. V  Ljubljani:  G. Ficcoli, lekarna;  Jos. Svoboda,  lekarna. V Novem  mestu: Dom.  Rizzoli,   lekarna.   V  Kameni ku: Jos.
Močnik, lekarna.
šjsV*~ Vso lekarne in večje trgovine z materijalnirn blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življ enakega balzama. Isto tam:
Pragjska občna domača niaz,
gotovo in izkušeno arodstvo za ozdravljenju vaacega prisada,  rano in otekline, a v5 iu 3.* kr. av. v.
jUal/aiii za uho.
Skušo no in po nmuzili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po nJem se dobi tudi popolno uže zgubljen sluh.  1 sklenica 1 gld. a. v. (2<0—12)
Ttf
25. novembra:
Pri Klonu < Datscher iz Dunaja. — Frkdrich, Kubu iz Laškega trga. — Fischer iz Kamnika. — LoVenstein it Dunaja.
Pri M »lit i: pl. Spinder iz Gradca. — llaaa iz Dunaja. — Kanzinger iz Kočevja. — Freund i/. Dunaja. — \Valier iz Beljaka. — Engel, Schidlof, Graf iz Dunaja. — Fiacher iz Prage.
Trboveljska družba za izkopavanje premoga
namerava sledečih potrebnih materijali):
železa, žrebl;ev, drotenih žrebljev, kositara (Bleche), lesa, mazila (Schmicr), svečave itd.
za leto  1880. po pismenoj  ponudbi nakupiti. Natančni tiskani izpisek zgoraj imenovanih stvarij z natančnejšimi pogoji dobiva se v družbenej pisarni: (559)
Trifailer Kohlenwerksgesellscliaft,
Wien, L, Wallnerstrasso Nr. 9.
ali pa pri telinlčnej direkciji v TrlDovljaili-
♦♦♦♦♦♦♦
Originalni Hovve-jevi
in
originalni Binfii r-j<vi
Šivalni stroji
poleg družili skusenih sistemov najboljše kakovosti, po fabriških cenah in s petletnim jamstvom
v glavnej zalogi za Kranjsko
pri
IzdateJj in uiednik Makao Ar mi o.
Franc Detter-ju v Ljubljani,
pod Trančo. NB. «Jc»<liiio le in se morejo šivalni stroji strokov-njaško in po ceni paprat i jal a in »utažiti.
Svila, sukanec (Zwirn), strojne igle, olje, posamni deli stroja itd. itd.,
na izbiranje, najlioljšo kvaliteti, in ceneje nogo povsod.
S-A-LlOG-A. (443-3)
F. Wertheimovili & Comp. denarnic,
,   v katere so ne more ulouuti, in jim tudi ogenj nu škoduje.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarn«".