273. številka. Ljubljana, četrtek 27, novembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Iahaja vBak dnu, izvzetnši ponedeljke u dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol lota 8 gL, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. ■— Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in Rii dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po po iti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiriitopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 »gledališka stolba". Opra v n i St v u, na katero naj se olago volijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. 9 St. 17. Dobro došli junaški naši sinovi! Te besede so se sinoči na potu v mesto z Tisočega slavoloka nasproti svetile vračajočim se našim rojakom, vojnikom slavnega domačega pešpolka. V teh besedah so bili izrečeni čuti vse neštevilne množice, ki se je trla po svečano opravljenih ulicah našega mesta od kolodvora do nekdanje sladkornice; v njih so bili izrečeni čuti vsega mesta, vse dežele! Neprestani navdušeni klici, ki so v eno mer pretresali večerni jesenski zrak, oni nijso javljali druzega, nego: Dobro došli! Povrat sina po dolgej odsočnosti je povsodi in vselej praznik poštenej obitelji. Oče in mati, bratje in sestre hite", da ga pozdravijo in mu pokažejo svojo radost, svojo ljubezen, svojo srečo. Kako pa stoprav vsem kipi srce veselja, če se vrača sin, ki je srečno ušel neizrečnim težavam, nebrojnim opasnostim! Za to se nij čuditi, da je bila sinoči na nogah vsa Ljubljana. Šlo je za to, da glavno mesto Kranjske svedoči, kako domovina ceni junaštvo vrlih svojih sinov, sinov, s katerimi se smelo ponašati sme pred celim svetom. V boju z nečloveškim sovražnikom so se odlikovali s toliko hladnokrvnostjo in vztrajnostjo, s toliko krepostjo in tolikim pogumom, da so vrhovni jim poveljniki pripoznali: NIJ vojaškega krtlcla bolj&egra neg-o 1*9. polk! To priznanje, ki je čestilo in s ponosom navdajalo ne samo slavni polk, nego vso milo domovino, — to redko priznanje so si globoko v spomin vtisnili tudi rojaki; ono v zvezi z naravnim veseljem o prihodu rodnih bratov je rodilo navdušenje, katero je naredilo sprejem tako velikansk in sijajen. Vojak molčć stori svojo dolžnost, ne vprašaje Čemu? ni zakaj? Kamor ga pozivlje ukaz gospodarja o miru in vojni, tja grć, tam stoji. Vendar se ne motimo, če trdimo, da so baš v poslednjej vojni naši junaci s posebnim veseljem prijeli za orožje. Skozi stoletja je ubog kršČansk narod zdihoval pod jarmom krutega barbara. Obup je prisilil nesrečne pozabljene žrtve, da so se uprle in zdrobiti skušale svoje spone. Pa kaj so siromaki hoteli sami! Proračuniti je bilo moči dan in uro, kdaj bodo opešali, onemogli ter z nova in še hujše podlegli zverskemu trinogu. Naposled se jih je vendar usmilila Evropa, ki je razen Rusije toliko časa gluha bila za jok in stok slovanskih trpinov na balkanskem poluotoku! Meč je presekal vozel, katerega diplomatje nijso mogli razmotati samo s peresom. In večinoma baš slovanskim polkom je bilo namenjeno, da osvobodć brate na jugu. Ali so jih pa tudi res osvobodili — na veke ? Je-li obilica gorke krvi naših sinov, naših bratov tekla za vztranji spas krščansko slovanske Bosne in Hercegovine? .. Vojaka to ne sme brigati, a nehote smo tega vprašanja baš sinoči domislili se mi in — z nami morebiti mnogi rojaki, ki so v vrstah čvrstih vojnikov pogrešali to ali 6no lice, kateremu je bleda smrt ugasnila luč očij, daleko od očetovega doma! Da ne bodemo grenili radosti slavnostnih dnij, ki jih obhajata dežela in narod, nehčemo se dalje muditi pri tožnih tacih mislih. Nadejajmo se, da bode — Božja previdnost zaprečila zvito kovarstvo protivnikov, ka ne bode zopet zaman prolita slovanka kri na zemlji slovanskej, katere zgodovina bode glasno oznanjala tudi slavo slovenskega imena, »lavo kranjskih sinov ! Si od 1879 listek. Nekaj zgodovine c. kr. pešpolka bar. Kuhn-Kuhnenfeld št. 17. (Konec.) L. 1847. pomnožile so se avstrijske posadke v Italiji in 17. polk ju šel zopet v Italijo, najprej v Videm (UJine), potem v Vi cenco in kasneje v Brešijo. Dno 22. marca 1848. 1. je revoltiralo prebivalstvo, kakor povsodi drugod po Laškem, in z velikimi težavami je naš polk se umaknil v Orcinuovi. Odtod je odrinil v uže revoltiruuo mesto Crema. Dno G. maja 1848. 1. udeleževal se je z odločilno hrabrostjo zniagonoane bitke pri St. Lucia proti Pijeinontezom, v katere) bitki se je odlikoval tudi naš zdanji cedar Franc Josip. Dre" 9. aprila 1848. 1. odSel je v Ljubljani bivajoči brambovski oddelek v Pontabel, na mejo Koroške. V boju, ki se je pričel pri tem kraju 22 in trajal do 24. aprila, je brain-bovaki bataljou pod poveljBtvom polkovnika Gorizuttija jako hrabro bojeval proti lahkim ustašem. Tudi pri poznejših manjših bitkah se je brambovski oddelek našega polka znii-rom hrabro držal; 24. julija 1848. 1. je dospel v Mestre. Po bitki pri St. Lucia se je udeležil naA polk pod poveljstvom kneza Karla Schvvarzen berga zmagonosne bitke proti Pijemontezoni pri Mor ■tunari, ravno tako bitke pri Gojta kjer je zgubil mnogo častnikov in vojakov. Tudi v slavnih bitkah pri Somma Campagna in Custozza, pod vrhovnim poveljništvom maršala Bideckega, je naš polk uspešno -odplaval. V bitki pri Gambaloita dne 4. avgusta 1848. 1., katerej je sledila drugi dan po bitki pri Milanu kapitulacija Milana, je bil spet naš polk in jeden prvih, ko je Carlo Alberto ostavit Milan, ki je stopal v to mesto. Prvi bataljon je posedel Porta orientale, drugi Porta uuova. Dno 21. marca 1849. 1. je bil brambovski bataljon 17. polka pod poveljništvom polkovnika Ilablitacheka, tri ure v bitki pri S. Siro in je sovražnika vrgel nazaj za Gam-bolo; tist dan je avstrijska armada pod po- Politični razgled. lotritiUe «te£«l«. V Ljubljani 26. novembra. Brambeni odsek tiriavnegtu zln>-r*t je potrdil v ponedeljek poročila Zeit-hammerjeva k brambenem in zakonu o nabiranji vojakov. Olaek za odpravljen je po sil nega le ga li zo v a n j a je volil v ponedeljek v pod-odstk dr. Midejskega, dr. M.kisko, dr. Keila, dr. Grauitscha in dr. Fucbsa. Ta pododsek se bode p isvetaval u vladnej predlogi glede* olajšanja pri poailnem legalizovanji, ter sestavil načrt zakona za popolno o d prav ljenje posilnega legalizovanja. Tudi davkovski odsek je imel istega dne bvojo sejo. Predloga kneza Lobkovica in Krzeczunowicza k noveli zemljiščnega davka sta se izročila pododueku, ki ima v petih dneb o tem poročati. V petek due 28. t. m. ima ynmpabka pa je pri-nelial brat Janez ob 10. uri pijanega domov, Holzmana, pravi Polde, da tudi on nij poznal, akoravno je pri preiskovalnem sodniku rekel, da ga pozna. Državni pravdnik vpraša, kako je to, ka on pravi, da je Katro srečal pri Kozlerjevem vrtu, Katra pa je izpovedala, da ga je d ošls tam. Katra se izgovarja, da je nudila, da gs došla. Johana Bobek, 15 let stara, delavka v fibriki za tobak, je ob 6. uri domov prišla iz fabrike. Kdaj Rta prišla Polde in Katra, ne vi'; da je pa Janez Francija pripeljal zeld pijaneza, to ve, ker ie Francelj rogovilil. Janez Bobek, 19 let stir. črevliar, uže mnogokrat kaznovan ziradi tatvine in vlaču-gnrstva, tudi zdaj v preiskavi zaradi tatvine, e tist večer, ko je bd Holzman umorjen, sft znanima postopačema Šuštarjem in Amonom sedel zvezdi do l/i 10 dre. Na dunajskej cesti je našel brata Francija popolnem pijanega in ga peljal domov. Oh 10. uri Rta bila uže doma. Da bi bil Francelj Holzmana ubil, ne verjame, zato ima brat predobro Brce. Katra nij stanovala pri njih, zahajala je le k njim zaradi Francija. Govorica, da ima Katra denar, prišla je le od tod, ker se je lagala, da ima doto. Njemu je povedala, da je doma 10 gl. dobila, po potu pa prijateljstvo z nekim moškim naredila in mu ves denar izročila. Od tod izvira, da je on priči Sušnik pravil, da ima Katra denar. Katra Dolinar taji, da bi bila kdaj ka) tncega govorila. Predsednik pokliče pričo Jako Bobka. Stražnik sb Žabjaka pripelje žatoženče-vega brata Jakopa, ki je zaradi tatvine zaprt. Prvosednik pa pravi, da ta nij za pričo pozvan. Pravi Jaka Bobek je oče zatoženca, 57 let Btar, z Jezice doma, ves polomljen ia razcapan žganjar. On pravi, da je tist dan 8. maja v mestu drva žagal in potem v žga- nem v Villafraoki mej avstrijskim cesarjem in Napoleonom III. je bil polk nekoliko časa v Este in Rovigno, od tam pa je odšel 1. 1861. na južno Tirolsko v mesta Trijent, R va in Roveredo. V tem času je prišel bivši vojni minister fcm. baron Kuhn, zdanji vlastnik polka za polkovnika k našemu polku. L 1864. je polk črez dolgo časa spet videl Ljubljano. Meščani ljubljanski so ga na prostoru pred Kolizejem pogostili z vinom. Kmalu po prihodu v Ljubljano je bil polkovnik baron Kuhn pozvan za brigadirja na Tirolsko; njega mesto je zavzel polkovnik grof AttemB. L. 1865. uže otšel je polk spet iz Ljubljane v Pulj in odtod v Dalmacijo, 3. maja 18G6. I. pa iz Dubrov nika v Benetke, in 12. jun. 1866. iz Benetk v vojno. V bitki pri Custozzi 24. jun. 1866. 1. pod slavnim vodstvom nadvojevode feldmaršala At brechta, bojeval se je polk na skrajnem desnem krilu armade. V jutro 24. junija ob polu treh je polk odrinil iz tabora pri Bissolengu in okolo 5. ure dospel proti Castelnuovu. Tuje okoli G. uru tedanji pri častnikih in vojakih jednako priljubljeni in spoštovani vojaški duhoven g. Zc blagoslovil polk, predno je šel v boj. Vsak kdor je bil navzočen v tem vel častnem momentu, spominjal se ga bode vso žive dni. Ves polk je pokleknil in se odkril, g. Zic je molil in vsemu polku podelil absolucijon. V tem hipu, ko so zmirom bliže uže grmeli topovi in je slehrni vroče molitve pošiljal k Bogu vsemogočnemu, ki naj bi ga varoval in ohranil, prileti granata in — srečno za polkom v zemljo udari, ne da bi bila koga poškodovala Občna navdušenost je sledila temu res strašnemu prizoru. Precej na to se je pričel boj pri OglioBi in PaBquali, utrjenih pristavah, in trajal do 7. ure zvečer; kranjski fantje so popolnem zmagali. Padlo je pač mnogo Častnikov in vojakov. Za hrabro vedeije sta se pre-s\.itli car in vrhovni poveljnik nadvojevoda Al-brechta v posebnem armadnem povelju zahvalili polku. Od tod je marširal polk v Verono, kjer se je 26. avgusta 1866. leta na Ciinpo marte razdelilo me lenj v znak hrabrosti mnogo svetinj: 1 zlata, 23 velikih in 68 manjših Brebr mb. Tudi e istmki polkovi so bdi v velikem številu z redovi odlikovani. Iz Verone je prišel polk na Tirolsko v Pulta i, lhiksen in Brunneck, pozneje v Trijent, kjer je ostal do leta 1873., ko je bil premeščen v Trst, kjer je bival do leta 1878., do — odhoda v Bosno. Leta 1866. uže je umrl prejšnji lastnik Princ Hohenloha-Langenburg, in leta 1869. je postal lastnik našemn polku fcm. Kuhn. Kar je trpel naš polk v Bosni, kako hrabro se je bojeval, tega ne bom opisaval, saj je vsacemu še v živem spominu. Jajce, Rogelie in Livno — ta imena povedo vse. Naše rojake je dostigla čast, da so poklicani odpočiti bo od težav in muk zadnje vojne v obližji najvišjega poveljnika, presvit-lega našega cesarja. Tam bodo varovali slavno zgodovino svojega polka, kadar jih pa pokliče naš cesar in vladar, zopet zmagonosno nosili svoj prapor proti vsem sovražnikom Avstrije. Kranjska sme biti ponosna, da bo nje sinovi tako slavni vojaci! Vsa domovina jim kliče denes srčno: Na zdravje! in druži s tem klicem gorko željo: Skoro na svidenje! Albin Arko, bivši vojak 17. peš polka. njariji pil in pijan domov prišel. Če je Človek utrujen od dela, 8e ga kmalu prime. Akoravno pa je šel pijan spat, hoče vendar za gotovo vedeti, da je Francelj pri njem celo noč Bpal, kajti zjutraj, ko je on ob 1/9 G. uri vstal, je Francelj še ležal. Kdaj je prišel doma, ne ve\ O Katri povprašan, če pri njih stanuje, odgovori, da je hodila le v vas. Ko ga prvoHed-nik vpraša, kje je Katra druge noči, z ramama pomiga, da ne vd. Mati zatoženca Jera Bobek, 5G let Btara, je v Trnovem v Ljubljani doma. Od prvoBed-nika povprašana, kolikokrat je bila kaznovana zaradi tatvine, pravi, da enkrat. Na prvosed-nikov opomin, da je bila dvakrat kaznovana, se popravi, da je tega uže 6 do 7 let, kar je prvikrat zaprta bila. Kdo je Holzmana ubil, tega ne more nobeden povedati, ker nobeden videl nij, Francelj pa gotovo ne, kajti ob 10. uri je prišel z Janezom pijan domov, to ona gotovo vi;, ker je ura na šišenske j cerkvi kmalu potem deset bila. Polde in Katra Bta prej prišla okolo ■/• 9. uro, nijsta nič večerjala, ker jima nij imela kaj dati, pa Bta šla spat. Katra je pri njej ležala. Vprašana po prvosedniku, kako tako natanko ve ravno za ta dan, kdaj je France prišel domov, ker je bila vendar Se le 2 meseca in 12 dnij po 8. majniku zaslišana, odgovori, da \ć za gotovo da je bil četrtek, in da je France z Janezom prišel ob 10. uri domov. (Dalje prih.) I mili v IJulHJiiiil. 33. novembra: Emil Hribernik, dekle sin, 2'/t mes. nt., v Gradiifii št.. 11, sa vnetjem pljuč. — Katra Ćulk, tkalca vdova, 39 let st. v Kravjej dolini nt, 18. za pljučno tuberkulozo. V deželnej bolnici. 16. novembra: J< žof Kunatelj, delavec. 41 let st. 16. novembra : Reza Tomaiin, gostaška It', let. — Simon Blazevič, delavec, 50 let st. — Elizabeta Ceanak, goataška, 77 let. 17. novembra: Marija Sedej, gOHtaška 23 let. — Marjana Novakela goataška 7o let at. 18. novembra: Ferko Kralid, krojač, 50 let za tuberkulozo. 19. novembra: Janez Trontolj šivilje sin, 10'/» dni at. — Boštjan Sirec, gostač, 73 let st. za nia-rasmom. — Andrej Hočevar, gostač, U2 let st. 20. novembra: Peter Basani, delavec 45 let. 21. novembra: Jožef TomaŽič, gostač, 76 let. 22. novembra: Urša Kozman, gostaška, 65 lot. Trino cene v Ljubljani '26. novembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 75 kr. — rež 6 gld. 34 kr.; — ječmen 4 gld. 50 kr.; — oves 3 gld. 9 kr.: — ajda 5 gld. tO kr.; — prosO 4 gld. 87 kr.; — koruza 6 gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 94 kr.; — fižol bektoliter 9 gld. — kr.; maslu kilogram — gld. 85 kr.; mast — gld. 68 kr.; — gpoh frišon — gld. 48 kr.; špeh povojen — gld. 60 kr.; — jajce po 8 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnino ;0 kr.; — svinjsko meso 4t» kr.; — aena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.; — slamo 1 gld. 42 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 7 gld. 60 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 2G. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Bnotni drž. dolg v bankovcih . . 68 gld. 30 Bnotni dri. dolg v srebru 70 „ To Zlata renta......... 80 „ 5U 1860 dri. posojilo . , . . 129 „ 25 Akcije nArodne banke .... 840 „ — Kreditne akcijo .... . 272 „ 40 London..........116 , 60 _ »»pol...........9 , 31 CLkr. oekini........5 . 62 . Državne marke..... 57 „ 70 Pridnega fanta, kateri je ljudsko šolo ali nekoliko realko z dobrim uspehom dovršil, močne krepke narave, 14 let starega, sprejme v špecerijsko štacuno (559) v Mariboru. Kavarna pri Virantu (Sternwarte). Udano podpisani dozvoljujo si svojo po-vek&ano in z nova opravljeno kavarno priporočiti prijaznemu in mnogobroj-nemu obiska vanju. TJ". Sciumidt* (557—1) kavarnar. M. Pfeffel 1-1. tnriov*-*lci prisl ;i n 1-1. naznanja udano, da bode odšle po mestu vozil |MT razkrojena drva v irtAOiA po i?o, in »O kr. Maročbc na kakeršno koli kvantiteto ali vrsto drv prevzema voznik, ter se brez troškov vse pripelje do doma. Sč spoštovanjem (547-3) M. Pfeffel. vsem, ki so v želodci ali trebahu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim delom na čiščenje in anaienjo sokrovico in krvi in na pospeševanje dobrega protivljenja. Najboljše za to sredstvo je dr. Roza življenski balzame Življenski balzam dr. Božov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse protavanjo, nareja zdravo in cisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in ?dravjo zopet. Odpravlja vse teško preba-vanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanjo, krč v želodci, zaBlinJenoat, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki ae je v kratkem zaradi Bvojega izvrstnega uplivanja občo razširilo. M vetika s k 14'ni t'€M M ffl