Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-KIagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-KIagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 9. maj 1958
Štev. 19 (835)
Naše stališče k reševanju manjšinskih vprašanj
Na občnem zboru SPD »Edinost« v Škofi čah v nedeljo, dne 4. t. m. je spregovoril predsednik SPZ dr. Franci Zwitter tudi k odločitvi Ustavnega sodišča o pristojnosti zveze za ureditev manjšinskega vprašanja. O tem je dejal:
Včerajšnje »Salzburger Nachrichten« prinašajo vest, da je Ustavno sodišče na predlog koroške deželne vlade glede ugotovitve pristojnosti za izdajo zakona o ugotovitvi slovenske manjšine na Koroškem odločilo; da je to vprašanje izključno zadeva zveze. To odločitev utemeljuje, da spadajo pod pojme ustave tudi osnovne pravice in s tem manjšinsko pravo. Sem spadajo predvsem tudi pravice, ki izvirajo iz člena 7 Državne pogodbe in ie treba vprašanje, kaj je treba razumeti pod pojmom manjšina, rešiti in urediti enotno* za celotno pravno in zvezno* področje. Ta odločitev Ustavnega sodišča bo objavljena v Zveznem zakoniku.
Koroški Slovenci to odločitev z zadovoljstvom pozdravljamo1, ker je končno rešeno, kdo je pristojen za rešitev manjšinskega vprašanja, da: ne bo več mogoče, kakor v vsej zgodovini in posebno v zadnji preteklosti, da se Dunaj izgovarja na Celovec, Celovec pa na Dunaj. Veseli nas še posebno, ker je z odločitvijo potrjeno naše stališče, ki smo ga iznesli tako V Spomenici koroških Slovencev kakor posebno v motivnem poročilu zadnje vloge, češ: »Zato predlagamo, ker so po ustavi vprašanja zaščite manjšine zadeva zveze in je tudi le zveza podpisala avstrijsko Državno pogodbo, da zveza prevzame in uresniči celotno ureditev člena 7 Državne pogodbe v smislu naših predlogov v Spomenici in v predmetni vlogi.«
Hkrati ko pozdravljamo to odločitev najvišjega sodišča; da je dalo nam prav, smo* začudeni, da je treba še posebne1 ugotovitve, kaj in kdo je manjšina. Mislimo, da je vsemu svetu znan pojem manjšine in je čudno; da je naša država točno vedela, kje, kaj in kdo je manjšina; ko je šlo vprašanje za pripadnost te manjšine, da pa naenkrat ne vedo več tega in hočejo Šele- ugotavljati, kdo spada pod »pojem« manjšine, ko* je treba manjšini dati pravice, ki ji gredo! To je vsekakor značilno in bo* treba na to dejstvo opozoriti svetovno javnost. Kaj če bi Italija hodila isto pot in naenkrat ne bi hotela Več vedeti, da v Južnem Tirolu živi tudi avstrijska manjšina in bi jo šla šele* ugotavljat na način, ki bi ji koristil za likvidacijo manjšine.
Koroški Slovenci vsekakor z upravičeno' vznemirjenostjo gledamo na ta poskus decimiranja, če ne formalne likvidacije manjšin. Kakor znano, je že nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Adamo-vich »likvidiral« manjšine Avstrije pri svoji izdaji ustavnega zakonika, ko je enostavno odrekel veljavnost členu XIX ustavnega zakona z utemeljitvijo, da drugih narodnosti po letu 1920 v Avstriji ni več. Če so tudi člani Ustavnega sodišča istega mnenja, tedaj pač razumemo, da jim je pojem pripadnosti k manjšini neznan in je potrebna šele ugotovitev. Vsekakor pa je tudi moralno vprašanje, kako naj ugotavlja pojem pripadnosti k drugemu narodu prav narod, ki do nedavnega časa še sam ni vedel, kam spada. Predvsem pa smo mnenja, da imajo' najmanj pravice ugotavljati pripadnost koga k manjšini tisti, ki še danes tavajo med! avstrijskim in nemškim narodom in so za nameček sem ter tja tudi še »vindi-šarji«, čeprav so svojo prVo besedo spregovorili v lepem domačem jeziku.
Kakor koli že bo — mimo manjšin ne bo mogla nobena ugotovitev — tudi ne zvezna. Mislimo pa, da bo Avstrija: prav s tem zakonom lahko vsemu svetu doka-
zala, da ji je resne; kar je napisal avstrijski pesnik Heimito von Dcderer v slavnostni publikaciji Svetovne razstave v Bruslju: »Avstrijec, ki se zaveda situacije, pa mora biti danes vesel vsakega posameznega hfvatskega ali madžarskega kmeta na Gradiščanskem, Vsakega Slovenca na Južnem Koroškem; to pa nikakor ne zato, da bi v takih dragocenih narodnostnih delih videl neko vrsto odskočne deske za kakršne koli aspiracije, marveč zaradi tega, ker ima prav v teh sodržavljanih njegova nadnarorino-narodna zavest zastopajočo konkretno osnovo .. .«
Mi pojmujemo demokracijo drugače kakor vojni minister Graf
V nadaljevanju je prešel predsednik SPZ na sobotni govor ministra Grafa v »Lindenhofu« pri Velikovcu in dejal:
Minister Graf je izjavil, da smo pri šolskem osnutku sodelovali tudi zastopniki manjšine. To trditev moram odločno zanikati, ker koroški Slovenci osnutka niti pred oči nismo dobili in smo se morali šele boriti, da smo potem, ko je že bil predan parlamentu, da ga sklene, mogli zavzeti do njega svoje stališče. Kako je prišlo do tega, vam je znano, ko* nas je napadel avstrijski radio in našim izjavam dodal komentar, ki najbolj značilno kaže vso težo, posebno pa popolno nerazumevanje velikega dela večinskega naroda za to življenjsko vprašanje našega ljudstva. Slej ko prej ostane šolsko vprašanje preskusni kamen za dobro voljo in nenazadnje za demokratično nastrojenost večinskega naroda do manjšine.
Poudarjam, da tako* dolgo ni mogoče govoriti o »demokratični« rešitvi in ureditvi, dokler smatra, večina za, demokratično* samo to; kar ona misli. Minister Graf tako dolgo ne more' govoriti o demokraciji, dokler ne prekliče svoje grožnje, da vsak, ki glede ureditve manjšinskega
vprašanja ni njegovega mnenja, lahko gre. Naš pojem a demokraciji je vsekakor drugačen, kakor jo po tej izjavi pojmujejo Graf in njegovi. Mi smatramo, da nikakor ni demokratična rešitev manjšinskega vprašanja tista, ki pri uresničevanju prevzetih obveznosti do manjšine hoče najprej manjšini vzeti tisto edino; kar si je priborila s. svojo* dosledno borbo na strani zaveznikov — povojno šolsko ureditev, ki vsaj nekoliko upošteva tudi dejstvo, da na Južnem Koroškem živita dva naroda! Mislimo; da ni demokratično, neko ljudstvo najprej s stoletnim raznarodovanjem potom šole' in pritiska spraviti ob zavest, potem pa ga pozvati na formalno glasovanje o zavesti! Mislimo*, da ni demokratično, neko* ljudstvo* najprej potom vzgoje in pritiska z očitnim namenom uresničitve starega imperialističnega načela »divide et impera« razdvojiti in mu potem dati možnost »svobodne*« odločitve! Mislimo; da ni demokratično, govoriti o »svobodni« odločitvi pri odvisnem delovnem človeku, ki je že* prevečkrat občutil na* lastni koži, da pomeni izpoved za pripadnost k manjšini takojšnjo odpoved iz službe1 in s tem izgubo kruha! Mislimo; da ni demokratično, pozivati na glasovanje' o* pripadnosti k slovenski manjšini generacijo, ki je! prav zaradi tega morala zapustiti zemljo svojih očetov in svojo* domovino, pri čemer so vodilno sodelovali isti ljudje, ki so včeraj v »Lindenhofu« pri Velikovcu govorili in terjali tako »demokratično« -šolsko ureditev! Mislimo, da ni in ne more biti demokratično* glasovanje tisto, katerega izid se ne ujema hkrati z objektivno resnico in objektivnimi dejstvi. . . !
Zato* koroški Slovenci nikdar ne bomo* pristali na kakršno* koli ureditev šolskega in manjšinskega vprašanja, ki noče priznati in hoče mimo dejstva, da je narodnost več kot trenutno priznanje, ki je
Vlada odgovorila izseljencem
Kakor smo v našem listu že svoječasno poročali, je bila na letošnjem občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev sprejeta resolucija na zvezno vlado z zahtevo, da sklene poseben zakon za popravo* škode slovenskim žrtvam nacionalsocializma na Koroškem, ki bo* upošteval posebno problematiko* teh žrtev. Poleg tega je resolucija vsebovala zahtevo po* končni izvedbeni zakonodaji k členu 7 avstrijske Državne pogodbe v smislu Spomenice in vlog koroških Slovencev. Prepis resolucije je Zveza slovenskih izseljencev poslala V vednost tudi koroškemu deželnemu glavarju.
Ze nekaj dni zatem je prejela Zveza slovenskih izseljencev odgovor deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga, v katerem pravi med drugim:
Z zahvalo potrjujem prejem resolucije in si dovoljujem sporočiti, da sem jo predal v pristojno nadaljnje ukrepanje.
Ta ponedeljek pa je Zveza slovenskih izseljencev dobila tudi odgovor urada zveznega kanclerja, ki se glasi:
Prezidij urada zveznega kanclerja potrjuje prejem na zvezno vlado naslovljene resolucije z dne 13. aprila 1958, ki vsebuje zahteve po popravi škode. Vsebino resolucije je zvezni kancler na seji dne 23. aprila 1958 sporočil ministrskemu svetu.
Hkrati je bila resolucija posredovana v proučitev uradu zveznega kanclerja — oddelek za zunanje zadeve ter zveznemu n inistr-ivu za finance.
danes lahko tako, jutri pa, drugačno. Prav avstrijsko* ljudstvo to* ve iz lastne izkušnje in se; zato čudimo, da c*d našega »nezgodovinskega« naroda terjajo odločitev, ko je V podobni odločitvi kot »zgodovinski« narod nečastno* odpovedalo. V ostalem smo koroški Slovenci že enkrat glasovali. Če je tisto* glasovanje veljalo pri Pariški odločitvi kot »res iudicata« za en del odločitve, mora veljati isto tudi za ostali del: iste odločitve!
Samo z odločno borbo bomo dosegli naše pravice
Z občnega zbora Zveze koroških partizanov
Minulo soboto* je bil v Delavski zbornici v Celovcu redni občni zbor Zveze* koroških partizanov. Zborovanju naših partizanskih borcev so* kot povabljeni gostje prisostvovali: tajnik koroške* deželne* Zveze socialističnih borcev za svobodo* in žrtev fašizma Goritschnig, predsednik koroške deželne Zveze avstrijskega odporniškega, gibanja in žrtev fašizma Nischel-witz,er ter član Glavnega odbora Zveze* borcev in predsednik Zveze Vojaških vojnih invalidov Slovenije tov. Kresei-Čoban.
V poročilu o delu in izvršenih nalogah je predsednik Karl Prušnik-Gašper poudaril, da, je Zveza, koroških partizanov v svojem desetletnem obstoju častno prehodila svojo* začrtano prot ter si v svoji stalni borbi za pravice našega ljudstva in delovnega človeka priborila že* marsikatere uspehe. Spomnil se je tudi dogodkov pred 20 leti, ko je* nemški fašizem nasilno pogazil avstrijsko* samostojnost in smo bili koroški Slovenci postavljeni pred odločilno* vprašanje nadaljnjega obstoja ali smrti. Naše ljudstvo je zadela vsa teža fašističnega, nasilja in njegove surove šovinistične politike; ki se je posebno* zverinsko odrazila z brutalno, izselitvijo stotin slovenskih delovnih družin. Vendar se je naš narod s partizansko borbo* uprl surovemu nasilju in s svojim odločnim odporom doprinesel težke* žrtve* k zmagi načel človeške svobode, demokracije* in enakopravnosti narodov.
Naš delovni človek pa, se mora, tudi v bodoče zavedati svojega poslanstva v
borbi za napredek, saj prav na naših tleh še niso izkoreninjeni vsi ostanki fašistične miselnosti in je v veliki meri odvisno tudi od slehernega člana našega naroda, da se polpretekla mračnjaška doba, ne po-novi. V formalni demokraciji je tako, da tisti, ki imajo sredstva, lahka uveljavljajo tudi svoje* protidemokratične težnje in s šovinističnim ščuvanjem povzročajo kriminalne napade na naše ljudi, na dvojezične napise in celo* na spomenike mednarodnih protifašističnih borcev. Ruševine zločinsko razstreljenega partizanskega spomenika V Št. Rupertu pri Velikovcu že pet let pričajo o sramoti neizsledene in nekaznovane teroristične dejavnosti ostankov fašizma* v naši deželi.
Govornik se je dotaknil tudi nekaterih drugih, za demokratično in, mirno sožitje škodljivih pojavov. Primer, da je Slovenec iz partizanske družine izpostavljen oficirskim šikanam zato, ker se v avstrijski vojski razgovarja z vojaki iz slovenskih krajev V svojem domačem slovenskem jeziku in* da nadrejeni zapoveduje: »hier wird nicht windisch gesprochen!« močno diši po* nacizmu in je Vse prej kakor v čast avstrijski republiki, za katera smo tudi koroški partizani prelivali kri, medtem ko so mnogi, ki nosijo* danes avstrijska uniforma, navdušena služili Hitlerju in njegovemu rajhu. Bivši partizani tudi ne smemo* molčati k pojavom, da se predstavniki in odposlanstva avstrijske demokratične Vojske udeležujejo odkrivanja spomenikov hitlerjevskim voja-
škim edinicam, kjer bivši SS-ovski oficirji slavijo in propagirajo velikonemško tradicijo. Take pojave obsoja tudi Vsa avstrijska, demokratična javnost.
Govoreč o skrbi za partizanske* invalide in svojce* padlih partizanov je tov. Gašper navedel, da je ZKP posredovala nad 200 invalidnin iz Jugoslavije, dočim je pri avstrijskih oblasteh uspela doslej izposlovati šele 52 priznanj invalidnine. V tem oziru se na Dunaju uporabljajo dvojna merila in so primeri, da traja; reševanje tozadevnih prošenj več let ali pa ostanejo sploh brez odgovora. Bivši partizani ne nasprotujemo nameravanemu zakonu za odškodnino zakasnelim povratnikom iz vojnega ujetništva, v prvi vrsti pa je treba poravnati škodo* borcem za svobodo, ki so žrtvovali svoje zdravje* v borbi proti zatiralcu avstrijskega ljudstva. Odločno pa protestiramo* proti poskusom, da bi se priznala odškodnina tudi bivšim nacistom in Vojnim zločincem.
Na koncu poročila je referent navedel, da je ZKP ugotovila, da se nahaja na Koroškem po* zanesljivih podatkih 38 pokopališč in grobišč, kjer počiva približno pol tisoč padlih partizanov.
Občni zbor je V tihi komemoraciji počastil ob 15. obletnici junaške smrti spomin narodnega heroja Franca Pasterka — Lenarta in 13 obglavljenih, ki so* žrtvovali svoja dragocena življenja za človečanske ideale svobode in enakopravnosti naTO-(Nadaljevanje na 8. strani)
Trenja v vladni koaliciji?
Vicekancler dr. Pittermann o odškodnini žrtvam vojne in povojnega časa ter političnega zasledovanja
Mnogo se v zadnjem času govori o Vrsti zakonov, s katerimi naj bi bila priznana odškodnina krogu ljudi, ki so utrpeli škodo med zadnjo vojno ter v času po vojni. Gre predvsem za osebe, ki so zgubile svoje premoženje vsled bombnih napadov ali drugih posledic vojne, dalje za osebe, ki so utrpele škodo v času zasedbe Avstrije po zavezniških silah, pa tudi za bivše vojake-povratnike ter končno za žrtve nacističnega zasledovanja. Vsekakor je zasnova te odškodnine precej obširna in bo zajela razmeroma velik krog ljudi, seveda pa bodo potrebna tudi precejšnja denarna sredstva, zato na merodajnih mestih že v naprej poudarjajo; da bo uresničitev tozadevnih zakonov mogoča le postopoma in sorazmerno s sredstvi, s katerimi bo država V prihodnjih letih razpolagala v rednem proračunu.
Razumljivo' je, da so pogajanja o teh zakonih zelo težavna in dolgotrajna. Trenutno potekajo razgovori tako v koalicijskem odboru obeh vladnih strank, kakor tudi V posebnem: ministrskem odboru, ki mu predseduje finančni minister dr. Ka-mitz. Sicer sta si obe vladni stranki — SPO in OVP — glede različnih oblik odškodnine načelno edini, vendar izgleda, da pri pogajanjih skušajo povezovati problem odškodnine še z drugimi vprašanji, pri katerih pa V vladni koaliciji ne vlada, ravno najboljši sporazum. To se je posebno očitno) pokazalo na zasedanju koalicijskega odbora zadnji ponedeljek, ko je
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrija porabi malo umetnih gnojil
Avstrijska produkcija umetnih gnojil se je lani povečala za 17 odstotkov in je znašala skupno 786.024 ton, kar pomeni da se je v primerjavi z predvojno produkcijo povečala za 250 odstotkov. Poraba umetnih gnojil pa leži v Avstriji še vedno pod povprečjem porabe teh gnojil v ostalih deželah evropske gospodarske skupnosti, kjer znaša poraba gnojil povprečno 18.1 kg na ha, v Avstriji pa znaša 14 kg na ha. Islandija na primer porabi za ha zemlje povprečno 93,7 kg umetnih gnojil, Nizozemska pa 82,4 kg na ha.
Močna zaposlitev krojačev z izdelavo uniform
Krojaška industrija in obrt je mogla lani zelo razširiti proizvodnjo uniform, ki jih je naročala zvezna vojska. Izdelali so na primer 164.000 uniformskih hlač, kar je za 33 odstotkov več, kakor prejšnje leto. Bluz so izdelali 135.000, kar pomeni porast za 36 odstotkov V primeri s prejšnjim letom. Naj večji porast krojaške proizvodnje pa zaznamujejo pri uniformnih plaščih, ki je V primeri z letom 1956 narasla za oseminosemdeset odstotkov.
Industrija žarnic uspešna
Produkcija avstrijske industrije žarnic je v zadnjih letih močno narasla. Tako so jih na primer izdelali leta 1956 27.6 milijona komadov, dočim so jih lani izdelali že 29,5 milijona komadov, torej za 7 °/o več. Močno se; je zvišal tudi izvoz teh artiklov, in sicer za 41 “/o na 17,6 odstotka. Zaradi liberalizacije pa se je na drugi strani povečal tudi uvoz, ki je znašal lani 22,8 milijona šilingov in tako bil za 55 °/o višji od leta 1956.
Kmetijska proizvodnja močno narašča
Po podatkih Združenih narodov se je kmetijska proizvodnja v lanskem letu povečala za 3 odstotke, medtem ko se je število: človeštva lani povečalo samo za 1,6 odstotka. To povečanje kmetijske proizvodnje v primerjavi s porastom prebivalstva je uspeh modernega agrotehničnega napredka, v vseh deželah, ki so vključene V ZN.
OVP skušala doseči najprej sporazum glede izdaje tako imenovanih ljudskih delnic za podržavljeno industrijo, ker pa ji to zaradi nasprotovanja s strani SPO ni uspelo, so bila za nedoločen čas: preložena tudi pogajanja o drugih vprašanjih, med katerimi zavzema prvo mesto ravno vprašanje odškodnine.
Trenja v okviru vladne koalicije se v zadnjem času sploh nevarno množijo in se V tej zvezi zlasti s strani OVP vedno bolj pogosto oglašajo glasovi o morebitnih novih volitvah v državni zbor že prihodnje leto jeseni ali sploh že spomladi. Posebno odločna je tozadevnoi nastopil kancler Raab na prvomajskem zborovanju OVP-jevskega delavskega združenja na Dunaju, ko je za primer, da v vladni koaliciji ne bi prišlo do sporazumne rešitve, nakazal kot edini izhod odločitev v parlamentu, v katerem da ima OVP skupno s FPO potrebno večino.
Bistveno drugačno mnenje o sodelovanju v vladni koaliciji pa zastopajo socialisti, kakor je povedal v svojem sobotnem govoru po radiu Vicekancler dr. Pittermann, ko je obširno govoril ravno o vprašanju odškodnine. Dejal je, da bo v vprašanjih, ki zadevajo blagor vsega prebivalstva ali ki naj olajšajo usodo posebno
V	predzadnji številki našega lista smo nakazali protizakonitosti pri ceni mleka, ko industrija mlečnih izdelkov čedalje bolj prikrajšuje kmečkega producenta za zakonita zagotovljeno: ceno mleka in ga postavlja pred dejstvo, da mora pravzaprav on financirati ekspert masla. Poudarili smo, da mora kmečki producent dobiti mleko plačano po ceni, kakor mu jo zagotavlja zakon in da je stvar industrije mlečnih izdelkov, kako bo' prišla na svoj račun.
V	zadnjih tednih se je položaj na trgu z mlečnimi izdelki še zaostril. Proizvodnja mleka narašča skoraj povsod v svetu. V Evropi še nikoli niso pridelali toliko masla kakor lani. Cene masla na evropskem trgu zaradi tega padajo. Na Danskem n. pr. je cena masla padla od 7 na 3.5 krone. Sicer trdijo, da je pričela naraščati tudi potrošnja masla ter v marsikateri državi izpodrivati potrošnjo margarine in drugih izdelkov industrije rastlinskih maščob. Na Danskem je lani povprečni prebivalec potrošil 22 funtov masla, 1956 pa samo 19.6 funta. Podoben porast potrošnje navajajo tudi za Anglijo.
Navzlic temu pa se zaloge masla večajo. Francija je imela koncem leta na zalogi 22.000 ton masla. Poseben problem je vnovčenje mleka in masla zai Dansko in Nizozemsko. Na Nizozemskem so mlekarne n. pr. v prvih 3 mesecih tega leta prevzele 82.400 ton mleka in 4.000 ton masla več, kakor v istem razdobju leta 1956. Medtem pa je bil izvoz masla v Nemčijo, Italijo in Belgijo ustavljen. Nizozemska napoveduje znižanje cen za mleko in mlečne izdelke. Danska pa je cene že znižala.
Naša država je v svojem mlečnem, gospodarstvu prišla v kočljiv položaj. Povprečna molznost v naši državi od' leta do leta narašča. Naraščanje molznosti pa veča proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov. Padanje cen mlečnih izdelkov na evropskih tržiščih pa more prizadevanja naše države za eksport mlečnih izdelkov samo še bolj ovirati in po dosedanji praksi še naprej zbijati zakonito zagotovljeno proizvodno ceno mleka.
Taki izgledi na področju mleka nujno narekujejo, da se mora v naši državi po eni strani izkoristiti slednja možnost za povečanje potrošnje mleka in mlečnih izdelkov, po drugi strani pa je skrajni čas, da se proizvodnja mleka prične uravnavati na višino domače potrošnje.
V	tem duhu je potekala v' torek, dne 29. aprila razprava v koroškem deželnem zboru, ki se je bavil z vprašanjem povečanja domače potrošnje mleka. Deželni zbor je sklenil, da se bodo na Koroškem p od vzeli ustrezni ukrepi za povečanje
prizadetih državljanov, vedno mogoče doseči sporazumno rešitev, za kar ima ljudstvo tudi mnogo več razumevanja kot za trmasto vztrajanje na nekem političnem stališču.
Ko je vicekancler dr. Pittermann podrobno orisal trenutno) stanje pogajanj glede odškodnine, je napovedal, da bodo pri odškodnini najprej upoštevani tisti krogi oškodovancev, katerih gospodarsko stanje zahteva najbolj nujno odpomoč. Gre predvsem, za krog ljudi, ki so vsled vojne zgubili pohištvo, stanovanje ali poslovne lokale ter živijo danes v posebno slabih razmerah. Za take osebe je napovedal skorajšno pomoč ter dodal, da se hkrati nadaljujejo pogajanja tudi za odškodnino drugim žrtvam vojne in povojnega časa, tako vojakom-povratnikom, politično zasledovanim, vojnim ujetnikom, osebam, ki so vsled Državne pogodbe utrpele škodo na svoji lastnini v inozemstvu itd. Vsa ta Vprašanja — je poudaril — pa bo mogoče rešiti le s političnim sodelovanjem, h kateremu morata prispevati obe vladni stranki, kajti vsak, ki V sodelovanju išče le enostranske strankarske koristi in daje le-tem prednost pred blaginjo skupnosti, ta ogroža ali razdira temelje stabilnosti V državi.
potrošnje mleka. Predvsem bot deželna vlada v bodoče pri dodeljevanju obrtnih dovoljenj za prodajalne mleka in mlečnih izdelkov bolj širokogrudna kot doslej. Nakazane pa so bile še druge možnosti in zahteve za povečanje konzuma mleka in zmanjšanje viškov masla. Predvsem v prehrani vojske, internatov in bolnišnic bi se za isti denar, ki ga stanejo ekstrakti za kavo in čaj ter razne rastlinske maščobe, konzum mleka in mlečnih izdelkov lahko znatno povečal.
Te zahteve so tehtne in uresničljive. Predvsem pa so v korist vseh slojev državljanov. Večino ekstraktov za kavo in čaj ter sestavin za margarino, Ramo itd. uvažamo in plačujemo' z dragocenimi devizami, po drugi strani pa z zgubo izvažamo maslo, ko se na domačem trgu njegova potrošnja in potrošnja mleka še znatno lahko povečata. Politika z mlekom mora spričo razvoja na zunanjih tržiščih imeti predvsem za cilj, da bodo potrošniška središča konzumirala več mleka ter dobila od mlekarn boljše mleko kot doslej. Namesto da se krade kmetu denar iz žepa za kritje zgube- pri izvozu mleka, je gospodarsko in zdravstvenopo-litično bolje, da krije skupnost odn. država' eventualne zgube, ki utegnejo nastati pri zvišanju maščobe mleka od 3.2 na 3.5 in more biti tudi na več odstotkov ter da skrbi za bolj prikupno trgovanje z mlekom in mlečnimi izdelki med prebivalstvom.
Gospodarskopolitično nujna pa je tudi pot, po kateri se bo na področju mleka proizvodnja pričela uravnavati z možnostjo potrošnje. Sedanja pot, ko se skuša proizvodnjo omejiti s protizakonitim zmanjševanjem dejanske proizvodne cene mleka, je v osnovi zgrešena. Sedanja zakonita cena in izkupiček za mleko še vedno nista nič drugega, kakor sicer redni, vendar izredno skromen zaslužek kmečke družine za njeno delo, brez katerega v danih pogojih ne more shajati, vsled česar pa zanje tudi ne sme biti prikrajšana. Če torej poudarjamo potrebo' nove poti na tem področju, potem istočasno menimo, da mora biti taka, da se kmečki družini v alpskih predelih države, kjer pri proizvodnji žita ni ustreznega zaslužka, zagotovi možnost, da bo z višjimi dohodki na drugih področjih kmečke proizvodnje dobila nadomestilo za to, kar bo na dohodkih za: mleko utrpela, ko njegove proizvodnje ne bo mogla več večati. Zadostitev tej potrebi je za skupnost in narodno' gospodarstvo ravno tako neodložljiva, kakor pa priprava sredstev za povečanje konzuma mleka in mlečnih izdelkov na področju naše države.
m
Deželni zbor je razpravljal o mleku
Kairo. — V Egiptu se je začela kampanja za priznanje ženskih pravic. V okviru te kampanje bodo začeli zbirati podpise v prid ženskim pravicam, zlasti glede omejevanja ločitve zakonske zveze, ukinitev njene prisilne' sklenitve ter prepovedi mnogoženstva.
Washington. — Združene države Amerike so že začele s posvetovanji o nadaljevanju znanstvenega sodelovanja na Antarktiki po zaključku geofizičnega leta, ki bo 31. decembra 1958. Več dežel, med njimi ZDA in ZSSR je že sporočilo, da nameravajo nadaljevati znanstveno delo tudi po 1. januarju 1959.
Rim. — Italijanski časniki in predstavniki posameznih strank so v zadnjih dneh ostro) kritizirali navodilo 282 italijanskih nadškofov o tem, kako morajo katoličani letos voliti. Poslanico nadškofov, ki sicer ne omenja nobene stranke, a daje razločno vedeti, naj volijo Demokrščansko stranko, so prebredi v več kot 22.000 cerkvah Italije. List »Corriere della Sera« označuje to pismo nadškofov za eno izmed najne-sramnejših manifestacij cerkvenih veljakov.
Djakarta. — Indonezijski zunanji minister Subandrio je izjavil, da so1 uporniki na Sumatri in Celebesu dobili iz tujine vojni material v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Pripomnil je, da lahko ameriškemu veleposlaniku v Djakarti predloži zaupno poročilo o udeležbi ameriških državljanov v bojih na uporniški strani.
Famagusta. — Neznana oseba je v nedeljo v grški četrti Famaguste na Cipru ubila dva britanska vojaka. To je prvi uboj britanskih vojakov, odkar je 28. aprila potekel ultimat EOKA, v katerem so uporniki zahtevali od Britancev, naj prenehajo z nečloveškim ravnanjem z ujetniki v taboriščih in končno dajo neodvisnost Cipru. Zaradi uboja. obeh britanskih vojakov je britanski guverner na Cipru zopet uvedel smrtno kazen za vsakogar, ki bo brez dovoljenja nosil orožje in sodeloval v protibritanskih akcijah.
New York. — Dnevnik »Brooklyn Daily«, ki izhaja v naj večji newyorški četrti, je končal z objavljanjem serije člankov z dbkumenti in fotografijami o zločinski dejavnosti Andrije Artuko-viča. List ob koncu ugotavlja, da se ta vojni zločinec po ilegalnem prihodu v ZDA svobodno sprehaja po ameriškem ozemlju. Hkrati časopis podpira zahteve Jugoslavije, da ga njej izročijo. O tej zadevi bo zvezno okrožno sodišče v Los Angelesu razpravljalo junija.
New York. — Ekonomska socialni svet je proučeval revidirani osnutek sudanske resolucije o ustanovitvi ekonomske komisije OZN za Afriko. Kakor poročajo), se je večina afriških dežel postavila na stališče, da bi morale biti V tej komisiji ZDA in SZ. Sovjetska zveza je zaprosila za sprejem v komisijo, ZDA pa so bile proti temu.
Oslo. — Znani humanist in Nobelov nagrajenec dr. Schweitzer je pretekli teden v posebni poslanici po norveškem radiu pozval ves svet, naj z vsemi silami zahteva prekinitev jedrskih poskusov. Dr. Schweitzer med drugim pravi: »Ne1 smemo zgubljati časa, kajti atomski poskusi večajo nevarnost.«
Ulm. — Tu se je pričel proces: proti desetim nacističnim organom varnosti in častnikom geštapa, ki so med drugo svetovno vojno likvidirali 5502 zapornika. Dokazno gradivo so zbirali dve leti. Obtoženci so silili žrtve nasilja, da so si same kopale grobove. Predvideno je, da bo proces trajal kake tri mesece.
London. — Na Škotskem ne bodo gradili raketnih oporišč za ameriške vodene izstrelke na srednje daljave iz bojazni, da ne bi prišlo do diplomatskih nesporazumov s Švedsko'. Izstreljene rakete na Škotskem bi letele nad Švedsko in bi izstrelki lahko padli na Stockholm. in druge kraje v notranjosti države. Švedski krogi v Londonu glede teh načrtov niso intervenirali, tudi švedska vlada ni intervenirala pri britanski vladi.

„Mladi rod” - sedmi letnik zaključen
Z dvojno številko za maj in junij (prva stran ovitka je okrašena s sliko dvojezične ljudske šole na Krčanjah nad Grebi-njem) je bil zaključen VII. letnik šolskega lista za koroško mladino — »Mladega roda«, ki je skozi vse šolsko leto zvesto spremljal naš mladi naraščaj ter mu posredoval mnogo lepega in zanimivega čtiva, mu dajal koristne nasvete ter mu pomagal spoznavati bogastvo slovenske literature in ljubiti ter spoštovati slovensko besedo. Po obsegu sicer ne preveč obširen — celotni letnik obsega 168 strani ter 20 strani ovitka, ki so prav tako napolnjene s pestro vsebino — toda vsebinsko bogat in raznolik bo zaključeni letnik tudi pozneje pritegoval še mnoge mlade čitatelje ter jih navduševal in vzpodbujal k branju, kajti izdajatelji lista, katerim Velja vsa zahvala za njiho-vo požrtvovalno in nesebično delo, so se vedno potrudili, da so za mladino' izbrali res le najboljše. Tako bo »Mladi rod« ostal dober prijatelj tisti mladini, ki zapušča, šolsko klop, prav takoi pa; se bo z dosedanjimi številkami približal novim letnikom otrok, ki ga bedo Vzljubili že ob vstopu v šolo, ter jim pomagal, da se’ bodo s še večjim veseljem oprijeli novih številk, ki bodo izhajale v nevem šolskem letu.
Da le na kratko pogledamo vsebino nove številke: Pomlad je prišla v deželo, tista pomlad, na katero smo letos posebno' dolgo čakali, ker se zima kar ni hotela posloviti. Pomladi so posvečene številne pesmice in povestice tudi v »Mladem rodu«, prav tako pa; se je list z naslovno pesmijo »Delavec« spomnil tudi
Prevodi jugoslovanskih književnih del v tujini
Pekinški literarni časopis Yi v/en (Inozemska književnost) je v zadnji številki objavil prevod komedije Branislava Nu-šiča: »Sumljiva oseba«. Prevod je opremljen tudi s kratkim življenjepisom slavnega jugoslovanskega komediografa.
V italijanskem listu »II djornale dei poeti« (List pesnikov) so objavljeni prevodi pesmi dvajsetih sodobnih jugoslovanskih pesnikov. Skupno je prevedenih štiriindvajset pesmi. Od slovenskih pesnikov so zastopani Mile Klopčič, Alojzij Gradnik in Matej Bor.
Budimpeštansko založniško; podjetje »Evropa« pa je tiskalo prevod drame »Gospoda Glembajevi«, ki jo je napisal eden najpomembnejših sodobnih jugoslovanskih dramatikov Miroslav Krleža. Že pred dvemi leti je bila na madžarščino prevedena Krleževa knjiga umetniške proze iz ciklusa o Glembajevih.
Številni prevodi jugoslovanskih književnih del v tujini pričajo o Velikem zanimanju za jugoslovansko književnost v svetu, hkrati pa so tudi potrdila, da so jugoslovanski književniki kvalitetno na višku in se uvrščajo v vrste drugih svetovnih literatov.
Komaj pet dni po razmeroma zmerni in stvarni vladni izjavi kanclerja inž. Raaba pred parlamentom dne 9. julija 1956 novi državni sekretar na zborovanju Združenja avstrijskih industrialcev že močno zaostri ton očitkov italijanski vladi zaradi neizpolnjevanja Pariškega sporazuma. Predvsem pa obdolži Italijo, da je skušala izigrati in naščuvati Dunaj in Tirolsko drugega proti drugemu, kar pa se ji ni in se ne bo nikdar posrečilo. Po tej izjavi se razvoj hitro stopnjuje: 12. julija 1956 obiščeta oba poslanca Italijanov Južne Tirolske98) zunanjega ministra, Martina v Rimu, ki s svoje strani v imenu Italije poda zelo umerjen odgovor. Nasprotno pa SVP v svojem časopisju ton očitkov in napadov le stopnjuje, posebno v zvezi z odklonitvijo predlogov njenih poslancev za razne zakonske osnutke Pokrajinskega deželnega zbora in Regionalnega sveta. Ko pa namestnik državnega komisarja v Bo-zenu dne 3. avgusta 1956 sporoči, da je
98) Pripomba:	Poslanca Berloffa in
Facchin (oba DC).
mednarodnega praznika delovnih ljudi — 1. maja; pa seveda tudi materinskega dneva ni prezrl, saj je prav ta dan tisti praznik v letu, ko se mladina še posebno ljubeznivo spomni svojih dragih mamic in se jim zahvali za vso skrb in ljubezen. Nadalje prinaša list vrsto prisrčnih zgodbic o rastlinah in živalih, poleg tega pa mnoge zanimive spise iz zgodovine, tako med drugim C' Krčanjah, o Št. Jakobu v Rožu, o Reziji in Rezijanih, o Babilonu in Babiloncih itd. Spet je zastopana dolga vrsta znanih in priljubljenih avtorjev, ki so za mladino prispevali iz svojih bogatih zakladov znanja, znanosti in umetnosti: Fran Milčinski, Cvetko Golar, Ferdo Kleinma,yr, Oton Župančič, Ivan Minatti, Milka Hartman, Kristina Brenkova, Danilo Gorinšek, Fran Levstik, Georg Graber, Tone Pavček, Sonja Sever, Anica Černe-jeva, Josip Mum-Aleksandrov, Anton Po-lenec, brata Grimm, Simon Jenko, Srečko
France Saje, ki ga poznamo že po knjigi »Belogardizem«, je spet napravil izredno pomembno; delo; s tem, da je začel sistematično zbirati poslovilna pisma talcev in na smrt obsojenih ter jih uredil in izdal v obliki knjige, ki ima naslov »Pisma na smrt obsojenih«. Knjigo je izdala Državna založba; Slovenije V Ljubljani. France Saje je začel pisma zbirati že leta 1952 za knjigo »Pisma na smrt obsojenih v evropskem odporu«, ki jo je1 izdala založba Einaudi, predgovor pa je napisal znani nemški pisatelj Thomas Mann. Ta knjiga je leta 1956 doživela že tretjo izdajo. V njej je bilo objavljenih tudi 16 jugoslovanskih pisem.
Urednik France Saje je od; tega časa s pomočjo raznih ustanov zbral Veliko novih pisem. Tako knjiga »Pisma na smrt obsojenih« objavlja 210 pisem 113 na smrt obsojenih, od tega je 83 pisem Slovencev, 13 pisem Srbov, 7 pisem Hrvatov, 4 Črnogorcev, tri pisma pa so bila napisana v Bosni, štiri pisma so napisali Židje, ki so živeli v Jugoslaviji in tu bili obsojeni na smrt.
Pisma so; objavljena v originalu in v slovenskem oziroma srbsko-hrvatskem prevodu. Objavljenih je tudi 11 fotokopij originalov. Urednik je pismom dodal tudi kratke biografije piscev poslovilnih pisem. in je delo tako' še bolj pridobilo na dokumentarni vrednosti.
Pisma, ki so v knjigi objavljena, so bila napisana legalno ali ilegalno, ker le včasih so; okupatorji obsojencem dovolili, da so se poslovili od svojcev s pismom. V drugih primerih pa so obsojenci poslali poslovilna, pisma svojcem potom tajnih zvez. Ker obsojenci niso imeli vedno na razpolago' papirja, so zapisali svoje zadnje pozdrave na stene celice in na. razne predmete. Včasih so pisali na stene kar z nohtom ipd. Tudi to- je ured-
centralna rimska vlada zavrnila zaradi »protiustavnosti« regionalni zakon o prenosu upravnih pooblastil na področju kmetijstva na pokrajino ter drugič zavrnila pokrajinski zakon o zaščiti narave, izjavlja SVP, da so s tem dani končni dokazi, da je v sedanji obliki ustvarjena avtonomija samo pesek v oči in brez stvarne vrednosti. Tudi v Regionalnem svetu pride do razhoda, ko Vseh 15 poslancev SVP odkloni zakon o pospeševanju industrije zaradi neupoštevanja zahtevanih zaščitnih določb proti priseljevanju tuje delovne sile v predlaganem zakonskem osnutku. Tudi to zadržanje italijanske večine v Regionalnem svetu navaja SVP kot nadaljnji dokaz, da Italija prevzetih obveznosti Pariškega sporazuma noče spoštovati.
Na Dunaju na osnovi te ugotovitve pripravljajo masovno manifestacijo, ki naj avstrijsko vlado opozori na, vprašanje Južne Tirolske. V Južni Tirolski take »demonstracije« dovedejo dne 15. avgusta 1956 do usodne žrtve: V vasi Pfunders obleži italijanski carinik Raimondo Falqui po pretepu s 14 nemškimi fanti mrtev...
Kosovel, Josip Stritar in mnogi drugi. Vrsta bi bila dejansko predolga, če bi hoteli navesti vse tiste, ki so v tej številki zastopani s pesmicami, pripovedkami, leposlovnimi, poučnimi ter zgodovinskimi spisi.
Nič manj dolga pa tudi ni vrsta mladih dopisovalcev, šolark in šolarjev, ki redno pišejo stricu Toneju ter mu pripovedujejo, kako radi prebirajo »Mladi rod«. Ravno to dejstvo je posebno razveseljivo in kaže, kako tesno so mladi čitatelji povezani s svojim listom, hkrati pa je to nedvomno najlepše priznanje izdajateljem, urednikom in sotrudnikom lista, priznanje in tudi vzpodbuda, da v prihodnjem letu spet poskrbijo, da bo »Mladi rod« ostal zvest spremljevalec naše šolske mladine. Potem gotovo tudi ne bo zaman poziv uredništva mladim prijateljem in sodelavcem, naj v bodoče spet tako vneto sodelujejo in dopisujejo.
nik pri svoji izdaji upošteval. Nekateri obsojenci pa so svoje zadnje pozdrave zaradi pomanjkanja pisalnih potrebščin izrazili ustmeno, kar je v več primerih tudi upoštevano pri izdaji knjige dokumentov iz dobe trpljenja in gorja zaradi fašističnega nasilja. Z izdajo teh nekaj poslovilnih pisem pa zbiranje dokumentov še ni zaključeno. Še Vedno1 zbirajo razni muzeji dokumente, ki jih bodo ob priložnosti zopet izdali v posebni knjigi in jih nato; z dovoljenjem svojcev ubitega hranili v svoji zbirki.
V Beogradu so začeli s pripravami za velika tekmovanje pevcev, ki bo v jugoslovanski prestolnici od 10. do 18. oktobra letos. Po zamisli Z Veze glasbenih umetnikov, ki to' tekmovanje organizira, bodo na tekmovanju sodelovali poleg domačih pevcev tudi umetniki iz vseh kontinentov.
Na tekmovanje so- doslej pozvali že Okoli osem sto oper, koncertnih poslovalnic in drugih glasbenih ustanov iz Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike in Avstralije. Vsem tem so tudi poslali propagandni material, ki je tiskan v angleščini, nemščini, francoščini in ruščini. Komite za glasbene programe v Charl-stonu je organizatorju tega tekmovanja ponudil svojo pripravljenost, da v' ZDA uredi vse potrebno glede udeležbe na tekmovanju.
Na pevskem tekmovanju bodoi sodelovale predvsem mlade sile med 22 in 35 letom starosti. Marsikateremu boi prav to tekmovanje pripomoglo do velikega, uspeha. Ker mnogo je še odličnih pevcev, ki
Pogreb žrtve in aretacija pretepačev dasta nove povode za poglobitev prepada med narodnostnima skupinama. »Ne potujte v Italijo, kjer sp tlačijo in zapirajo Vaši bratje«, poziva SVP rojake v Avstriji in v Nemčiji!
V tem ozračju delno upravičenega nezadovoljstva, še bolj pa, obremenjena s stremljenji nespravljivega nacionalizma je pričakovala Južna Tirolska dne 5. septembra 1956 deseto obletnico sklenitve Pariškega, sporazuma.. V skorajda neskončno daljo je bila pregnana misel »mostu« med narodoma sosedoma, ki sta jo bila ob podpisu pogodbe izpričala podpisnika. in ki jo je jasno ponovil v svoji poznani izjavi še dne 31. januarja. 1948 dr. Karl Gruber kot odgovorni zunanji minister Avstrije.99) Odstopanje od te miselnosti, posebno opazno iz zaostrene politične linije SVP, je bilo spravilo Južno Tirolsko vsebolj v položaj smodnišnice, v kateri najmanjša iskra lahko dovede do katastrofe.
Uspehi političnega dela SVP
Ne bi bilo niti pravično niti dopustno, ako< bi ocenjevali delovanje SVP izključ-
") Pripomba: Glej nadaljevanje 30 in 31 tega članka!
Državna realna gimnazija za Slovence
Sprejemni izpiti za prvi razred na Državni realni gimnaziji za Slovence so v ponedeljek, dne 7. julija 1958. Začetek je c-b osmi uri.
Izpit obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole.
Prijave za izpit so lahko ustne v pisarni šole, Lerchenfeldgasse 22, drugo nadstropje, ali pa pismene do 30. junija 1958. Pismeno vlogo je treba kolekovati s 6 Š. Prijavi priložite rojstni list ter dokument o avstrijskem državljanstvu. Šolo, katero učenec ali učenka sedaj obiskujev pa je treba naprositi, da pošlje popis učenca (Schiilerbeschreibung) direktno na ravnateljstvo šole, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22. Na dan izpita pa mora vsak učenec predložiti zadnje letno spričevalo, katero ho dobil 5. julija 1958.
Izpiti za višje razrede so v četrtek, dne 26. junija 1958. Glede dokumentov velja isto kakor za prvi razred. Ostale pogoje pa izveste ali ustno v šolski pisarni ali pa pismeno.
Ravnateljstvo
Državne realne gimnazije za Slovence
Koncert za pripadnike armade OZN v Egiptu
Kulturno-umetniška ekipa Radia Beograd; se je odzvala povabilu poveljstva oboroženih sil Organizacije združenih narodov v Egiptu in bo priredila več koncertov za vojake, ki na egiptskih tleh branijo interese miru. Kulturno-umetniška ekipa je odpotovala iz Jugoslavije 2 maja, v Egiptu pa bo ostala okoli 12 dni.
nimajo prilike, da se uveljavijo tudi na večjih svetovnih odrih. Takoi bo marsikateri pevec prišel do izraza.
Vse nastopajoče pevce bo ocenjevala žirija odličnih jugoslovanskih glasbenikov, glasbenih pedagogov, dirigentov, komponistov, glasbenih kritikov in pevcev, ki bodo z zavesami ločeni drug od dragega, tako da bo ocenjevanje res objektivno. Za najuspešnejše1 pevce so- določene tudi nagrade, ki se sučejo okrog
80.000	do 200.000 dinarjev.
Program tekmovanja obsega arije J. S. Bacha, šest pesmi komponistov XIX. in XX. stoletja in arije iz Mozartovih in Verdijevih oper. Razen tega pa, bodo imeli jugoslovanski pevci na sporedu še po eno arijo iz domačih jugoslovanskih oper.
Kakor poroča Jugopres, so V odbora za priprave velikega vokalnega; tekmovanja V Beogradu zastopani visoki predstavniki kulturnega in javnega življenja, med njimi tudi rektor beograjske Umetniške akademije in svetnik komisije za. kulturne stike z inozemstvom.
no po' njenem splošnem zadržanju do vprašanj sožitja obeh narodov sosedov ter do italijanske države ali po nieni splošni strankarski in nacionalni netolerantnosti. Ob in kljub vsemu temu je po^-litičnoi vodstvo južnoitirolskih Nemcev uspelo doseči pomembne uspehe na vseh za manjšino posebno važnih področjih:
Zavarovanje nadaljnjega obstoja manjšine je uspelo v prvi vrsti z vsestransko premišljeno', spretno politiko pridobitve naklonjenosti zavezniških zasedbenih oblasti maja 1945. Nič manjši uspeh v tem pogledu ni bila dosega privoljenja Italije k povratku desettisočev preseljencev iz Avstrije in Nemčije. Najbolj odločilen uspeh pa je seveda podpis Pariškega sporazuma ter sledeče uzakonjenje1 posebnega Avtonomnega statuta, ki kljub nezadovoljstvu in kritiki vendarle nudita izredne možnosti vsestranskega razvoja in izživljanja manjšine.
Po svoji notranji vrednosti delno ospor-ljiv, pa ne glede na. to' izreden je tudi uspeh iniciative in koriščenja vseh prilik in možnosti, da se je obudilo in ostalo stalno živahno zanimanje evropske javnosti za življenje in vprašanje Južne Tirolske!
(Nadaljevanje sledi)
Edinstveni dokumenti zbrani v knjigi „Pisma na smrt obsojenih”
Dr. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstiijskega sporazuma v Parizu)
V Beogradu bo veliko mednarodno tekmovanje slavnih pevcev
9.	maj 1958
—--------m-----------------
Združeni mešani pevski zbori
v
na poti na Štajersko
Cvetka nadutosti, ki spada v preteklost
Gostje, ki so se pred nedavnim mudili v nekem espresu v Beljaku, vedo povedati, da si je 21-letni konditorijski pomočnik iz Wiesbadena v Nemčiji dovolil tipično nadutost, ki žal še ni popolnoma izginila med gosti »Herrenvolka« s severa. Očitno pijan je nadlegoval goste v lokalu. Gostem je njegovo- sitnarjenje presedalo ter so zahtevali, naj zapusti lokal. Toda naleteli so na slabo. Mož se je razhudil in psoval goste z »osterreichi-schei Armleuchter« in »feige Hunde«. Pri-'šedši policist je zahteval od renitenta osebno izkaznico, toda zaman. Nevljudni gost je pričel kričati, da mora, preden se z njim ukvarja, pognati druge goste ven. Policist tega seve ni storil, tedaj pa jih je moral preslišati, da mora storiti to, kar mu ukaže, ker da je on nemški državljan. Varnostnemu organu ni preostalo drugega, kakor da je predrzneža aretiral, toda le s silo so ga mogli spraviti v zapor.
V zaporu so mu gotovo na primeren, način pojasnili, kako se ima obnašati kot gost v Avstriji. Morda pa; si je predstavljal, da je Avstrija še danes »Ostmarka« in da se še vedno lahko obnaša kot tedaj, ko so rajhovski nacistični naduteži gospodarili V naši deželi.
Pomlad si je vendarle utrla pot v deželo in se lahko- veselimo zares že lepih toplih pomladanskih dni. V tujsko-promet-nih krajih, posebno- ob jezerih, se z vso marljivostjo pripravljajo za, sprejem turistov, med temi gostov iz inozemstva, ki naj bi prinesli denar podjetnikom, deželi pa devize. Pravijo, da se je na jezerih že pričelo predsezonsko življenje, na Vrbskem jezeru že precej Veslajo ter opazujejo že turiste iz inozemstva, predvsem iz Nemčije, pa tudi iz Italije in, Francije. Gostje se hočejo okoristiti s predsezono, ko so cene še ugodnejše ter je za bivanje Več prostora. V Beljaških Toplicah so že zaznamovali, da je vodna temperatura dosegla 28 stopinj, zračna pa 18. Tudi temperatura Vrbskega jezera se je že dvignila nad 15 stopinj.
Celovški mestni obrati bodo že v nedeljo, 11. maja pričeli z rednim plovnim prometom na Vrbskem jezeru. V začetku bodo vozili po naslednjem redu: Od Celovca — jezera v Vrbo- ob 9.00 in 14.00 uri, iz Vrbe v Celovec — jezero pa ob 10.55 in 16.25 uri. Prebivalci mesta in obrežnih krajev lahko dobijo za. vožnje izkaznice v prometni hali na Heiligen-geistplatz v Celovcu.
Čim več je motornih vozil, tem več je prometnih prestopkov, kakor sledi iz poročila tehniškega prometnega oddelka v Krivi Vrbi. Meseca aprila so uradniki na področju deželnega žandarmerijskega poveljstva, nastopili proti Voznikom motornih vozil s 24 posvarili, z 253 kaznimi v lastnem območju ter s 87 prijavami. Proti drugim, udeležencem prometa sen nastopili z 11 posvarili, 62 kaznimi ter 7 prijavami.
Tombola Zveze vojnih žrtev je minulo nedeljo: spet privabila tisoče ljudi v Celovec, ki sc: živčno vztrajali in čakali na srečo, ki naj bi jo prinesle izklicane številke. Največjo srečo je imel Rudolf Kat-nik, delavec iz Dravelj pri Št. Jakobu V R., ki je zadel tovarniško nov avto Opel-Rekord. Drugi dobitek televizijski aparat, je zadel Josef Zussnig iz Krive Vrbe, veseli pa so bili tudi dobitniki rolerja in več mopedov ter drugih dobitkov.
Skupina koroških slovenskih pevcev in pevk odpotuje jutri na gostovanje v severno Slovenijo. Tradicionalno gostovanje bo vodil centralni pevovodja Slovenske prosvetne zveze Pavle Kemjak.
Spet bodo naši pevski zbori ponesli naše: dragoceno samoraslo kulturno dobrino, koroško: slovensko narodno pesem, med rojake onstran meje' in s tem znova podčrtali kulturno povezavo z vsem slovenskim ljudstvom. Narodna pesem s slovenskim koroškim narečjem je nesporen dokaz slovenske samobitnosti v deželi, ki je ohranjena iz davne preteklosti in izraža čustva, hotenje in življenje ljudstva z izoblikovano melodijo po: svojstveni naravi, prilagojeno' zemlji z žuborečimi potoki, šumečimi gozdovi, položnimi ravninami in strmimi pobočji do kršnih skal planin. Ljudsko melodijo so ob upoštevanju vseh odtenkov narodne glasbe: izpopolnili in priredili za, glasbo nadarjeni ljudje, med temi je Veliko pesmi priredil in uglasbil Pavle Kemjak in s tem storil lepo, hvaležno in trajno kulturno delo. Koroško slovensko narodno pesem z navdušenjem radi poslušajo doma in vsepovsod, kjer živi slovensko' ljudstvo: in je ta-
Na avstrijskih cestah se je minuli teden primerilo: spet številno prometnih nesreč. Skupno jih zaznamujejo 1157 z 980 poškodovanimi in 25 mrtvimi osebami. Na Koroškem se je v istem časovnem razdobju pripetilo 105 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 79 oseb poškodovanih, 3 pa mrtve. V 33 primerih so brezvestni šoferji spet pobegnili in se niso: zanimali za svoje žrtve, v 79 primerih pa so ugotovili, da so bili vozniki pod Vplivom alkohola.
Vodja kulturnega oddelka pri deželni vladi odlikovan
Prezident republike Italije je podelil vodji kulturnega urada pri koroški deželni vladi dr. Otmarju Rudanu red »Stelle della solidarieta italiana« II. stopnje. Urad avstrijskega zveznega kanclerja je izstavil dovoljenje za prejem odlikovanja, ki ga je odlikovancu izročil italijanski konzul v Celovcu. Od leta 1953, ko je: dvomi svetnik dr. Rudan prevzel dolžnosti vodje kulturnega oddelka pri koroški deželni vladi, se je marljivo prizadeval za živahne kulturne stike med Koroško in Italijo.
Požar v premogovnem rudniku
V premogovnem rudniku v Podkraju pri Pliberku, ki je sicer svoje obratovanje ustavil že pred nekaj meseci, je v leseni napravi za odkladanje izbruhnil požar. Prostovoljna požarna bramba V Libučah je gasilce alarmirala, ki so: kakor vedno, tudi tokrat v najkrajšem času prispeli na kraj požara ter ogenj tudi kmalu ukrotili.
Letalo strmoglavilo
Tik preden je jadralno letalo pristalo na letališču v Trnji vesi, je strmoglavilo na tla in obležalo mečno poškodovano. Pilot letala, 32-letni poštni uradnik iz Celovca, je imel srečo, da se ni poškodoval. Dve ženski pa, ki sta prečkali letališče, kar je brez dovoljenja prepovedano, sta bili lažje poškodovani.
ko postala last vsega slovenskega naroda.
Gostovanje je tudi letos organiziral Sklad Prežihovega Voranca pod vodstvom svojega predsednika in ostalih sodelavcev. Mešani zbori Slovenskih prosvetnih društev Št. Ilj, Bilčovs, Kotmara ves in Radiše bodo obiskali dva lepa kraja: Mežico in Maribor.
V prirodno lepi Mežici s krasno lego v mirnem gorskem zatišju, obdani s' temnimi smrekovimi gozdovi ih v bližini velikega rudnika svinca: bo koncert v soboto zvečer. Nato pa se bodo odpeljali v Maribor, kjer bo nastop v nedeljo zvečer, V Mariboru bodo imeli koroški gostje priložnost, da si ogledajo drugo največje mesto Slovenije, metropolo slovenske Štajerske, ki šteje okoli 67.000 prebivalcev. Mesto imenujejo zaradi zelo: ugodnega podnebja tudi »Štajerski Meran«. V Mariboru se stikajo izrazite prirodne: in gospodarske enote, skozi mesto pa: teče naša Drava, ki priteče iz; ozke predome doline na razširjeno rodovitno polje. Maribor jei gospodarsko, politično, kulturno in prometno središče severne Slovenije. Gostovanje obeta, biti torej poleg kulturnega doprinosa tudi poučno in zanimivo potovanje, ko se bodo udeleženci lahko seznanjali s kraji in ljudmi.
Našim zborom, ki sestojijo iz kmečkih in delavskih vrst, želimo na turneji lep uspeh. Hkrati pa naj jim bo nova pobuda za nadaljnje Vztrajno prizadevanje na področju pevske' kulture in naše prosvete sploh!
Celovec
Iz obilice poročil tiskovnega urada celovškega magistrata podajamo nekaj vesti o dogajanju V upravi deželnega glavnega! mesta.
Pred nedavnim je na seji mestnega sveta! župan Aussenvinkler čestital mestnemu svetniku Novaku k naslovu komercialnega svetnika, ki mu ga je podelil zvezni prezident. Župan je poudaril, da si je mestni svetnik Novak pridobil posebne zasluge na področju celovškega gospodarstva, posebno pa za razvoj koroškega velesejma.
Kakor je poročal mestni svetnik Asen-bauer, je v pretekli zimi mestno občino stalo odstranjevanje snega iz mesta nad
900.000	šilingov. Iz, mesta, so odpeljali 5000 voz snega, s snežnimi plugi pa so skupno: vozili 1000 ur, poleg tega so posuli po cestah in ulicah 2000 kubičnih metrov drobca. Ukrepi so bili potrebni za vzdrževanje prometa in prometne varnosti.
Mestni svetnik Novak, je med drugim poročal, da boi V času od 7. dot 14. maja v Celovcu zasedanje Zveze avstrijskih elektrarn. Na zasedanje, ki se je začelo v sredo, se je prijavilo nad 400 udeležencev. Za delegate je bilo potrebno priskrbeti stanovanja in, prenočišča. V času od 6 do 8. junija pa bo v Celovcu zasedala prometno-znanstvena družba s 150 udeleženci.
Bilčovs
Skoraj ne moremo verjeti, da nam kar zaporedoma odmirajo bivši naši izseljenci. Zaradi prestalih težkih dni v izseljeniških taboriščih lega večina izseljencev prerano V grob.
V našem kraju je 18. aprila preminul Tomaž Kropivnik, p. d. Mežnar V Bilčov-su, tudi eden iz vrst slovenskih koroških izseljencev. Tudi on je delil bridko usodo izseljencev z mnogimi drugimi sotrpini V taboriščih Schwarzenberg in pozneje v Frauenaurach. Dobra prijatelja sta si bila z nedavno tega umrlim Maksom Grilom iz Podlipe pri Velikovcu in kdo bi si bil mislil, da mu bo sledil tako kmalu.
Pokojni Kropivnik je bil star dobrih 64 let in bi zaradi svoje starosti še lahko bival med nami vrsto let. Smrt mu je pretrgala nit življenja malo: dni po 16. obletnici izseljeniškega dneva. Ko smo 13. aprila letos obhajali spominsko obletnico v Celovcu in se bolj kot kdaj koli med letom spomnili onega temnega časa zgodovine koroških Slovencev, je Kropivnik naročal pozdrave vsem, ker sam ni mogel vstati, da, bi šel na zborovanje. Malo dni potem je prenehalo biti njegovo srce in za vedno: je zapustil svojo ljubljeno družino in dragi dom.
Ni človeka na svetu, ki bi bil brez vsa-
V našem kraju so spet zorali noro pot
Kmet Potočnik v Šmarjeti pri Pliberku in njegova soseda Anin in Grabnar niso zelo Visoko v hribih. Dovozna in odvozna pot pa, je bila doslej za prevoz potrebščin težavna. Trpela sta vprežna žival in človek, ko je bilo mogoče prevažati le majhne količine blaga in še to z velikim naporom. Zadnja leta pa si ti gorski kmetje z izgradnjo bolj ustrezajočih poti odpirajo lažji promet z ostalim, svetom. OgTom-na je razlika, ko na voz lahko: naložiš več tovora ter je domove mogoče doseči z vsakim motornim vozilom.
Zgledu več drugih kmetov v Šmarjeti, Grabljah in Borovjah so sledili tudi ti trije in je pred nedavnim tudi tukaj zabrnel ogromen goseničar. Zapičil se je v
zemljo ter oral pot široko in položno, tra-sirano od strokovnjaka za gradnje gorskih poti, višjega gozdarja Filipa Jansche-ka, ki je razumel pot izpeljati tako, da seje izognil prej hudim vzpetinam. Goseničarja pa je spretno Vodil Franc Jelen, ki je že na več krajih pokazal, da ta posel razume ter si tudi prizadeva, da delo opravi v najkrajšem času, kakor je le mogoče. S tem kmetu mnogo prihrani, ker delovne ure goseničarja stanejo le precej denarja, subvencij iz javne roke pa sploh ni ali so zelo neznatne. Pomagali so tudi sosedje in sp%t je trem hišam neprimerno ugodneje kakor prej odprta pot v svet.
Razne vesti iz Koroške
immmuumz
VABILO
Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu V Podjuni bo v nedeljo, dne 11. maja 1958, z igro
»ZAKLAD«
gostovalo ob pol 12. uri v farni dvorani v Železni Kapli in ob 15.00 uri pri Šercerju v Šmihelu nad Pliberkom.
Ljubitelje prijetne zabave in užitka, k številni udeležbi V obeh krajih srčno Vabijo
igralci
ke napake, vsi jih imamo-, toda! pozabiti ne smemo Vrlin, ki so pokojnega spremljale vse življenje. Ljubil je svoj dom, svojo po starših podedovano grudo. Z vso predanostjo jo je negoval in obdeloval. Z Velikim veseljem je skrbel za svoje gozdove in še posebno za gozdni pomladek, sadil je- gozdne sadike in jih negoval.
Svoji slovenski materini besedi je ohranil vs-e življenje- neomajno: zvestobo'. Ni se sramoval biti zaveden sin slovenske matere tudi v najhujših dneh naše zgodovine. Stal je trdno kot skala v vrstah onih, ki se borijo za, pravice slovenskega ljudstva na Koroškem. Dejal je večkrat, da je lahko biti zaveden, če gre vse po volji, veliko bolj značajno pa je ostati zvest svojemu ljudstvu tudi v hudih preizkušnjah. Pokojni ni klonil nikdar, lep zgled nam je bil, zato mu bodi izrečena zahvala za vso njegovo požrtvovalnost in vztrajnost.
Pokojnega Mežnarja smo spremili V zelo častnem številu na njegovi zadnji poti. Domači pevski zbor mu je zapel žalostin-
Slcvenci, ki živijo na Dunaju, se hočejo spet zbirati v svojem Slovenskem krožku. Krožek ima namen, da goji slovenska pesem in družabnost. Sestanki so vsak ponedeljek ob 20.00 uri v prostorih krožka Dunaj II:, Taborstrasse 24 a.
*
Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju obvešča dijake, ki nameravajo študirati na Dunaju, da se obrnejo na Klub glede potrebnih informacij zaradi študija in stanovanj. Obrnite se na Klub koroških slovenskih akademikov Dunaj II., Taborstrasse- 24 a.
ke v slovo, g. župnik Štih pa je- spregovoril lepe tolažilne in poslovilne besede. Naj bo dragemu pokojniku domača zemlja lahka, žalujočim preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Ker Zveza slovenskih izseljencev žal ni pravočasno prejela obvestila, da bi se njen zastopnik udeležil pogreba umrlega člana, je namesto venca po tozadevnem sklepu odbora prenakazala ustrezni znesek slovenskemu dijaškemu domu v Celovcu.
Šteben pri Malošeah
Na baški obrežni cesti se je primerila prometna nesreča, ko: je Lorene Uršič iz Štebna pri Maloščah z mopedom trčil v osebni avtomobil, ki je privozil iz nasprotne smeri. Uršič si je pri nezgodi pretresel možgane.
V/
Zrelec
Na mostu v Žrelcu so doslej neznani storilci poškodovali kameniti baročni kip sv. Janeza, ki izvira iz 18. stoletja. Na kipu so odbili spodnje dele obeh rok, poškodovali razpelo:	in obraz. Varnostna
oblast je uvedla poizvedovanje za storilci.
Poreče
Iz neznanega vzroka je 38-letni nameščenec trafike Franc Jamnik nenadoma padel, ko je šel peš po cesti. Pri padcu si je prelomil lobanjo' ter so- ga morali hudo ponesrečenega prepeljati V bolnišnico: v Celovec.
maBOBHoiag
Petek, 9. maj: Gregor Sobota, 10. maij: Antonin Nedelja, 11. maj: Frančišek Ponedeljek, 12. maj: Pankracij Torek, 13. maj: Servacij Sreda, 14. maj: Bonifacij Četrlek, 15. maj: Vnebohod
T O
Vsako leto nestrpno pričakujemo pomlad, toplejše dneve, opojno zelene travnike, pisano odejo cvetlic, skratka čas, ko se vsa narava, prebudi v novo življenje in obenem tudi mi z njo.
Če rečemo »pomlad«, mislimo ponavadi pač na ta letni čas, ki se prične marca in neha junija. Včasih rečemo prispodob-no tudi mlademu človeku, da preživlja pomlad svojega življenja. Ne spomnimo-se pa, da je tudi naša »majka zemlja« preživljala svoje letne čase. Prvo pomlad je doživela, ko je štela komaj dve- milijardi lat. To je bilo: pred kakimi dvanajst milijoni let. Grenlandija je- bila v resnici »zelena dežela«, ko-t pravi njeno ime in na Severnem tečaju je vladala taka toplota kot danes ob obalah Baltika. Potem se je spet zavila v mraz in led. Danes, tako Vsaj pravijo znanstveniki, se zopet približujemo novi »pomladi zemlje: Tečaj postaja Vedno toplejši, ledeniki se topijo.
Če morda mislite:, da je- spomladi bolj ■ toplo: zato, ker se, postopno približujemo soncu, se zelo motite. Prav narobe je res,. Pozimi smo: 147 milijonov kilometrov daleč od Sonca, sedaj pa že 152 milijonov km. Količina prejete- Sončne energije se je od zime dol sem zmanjšala za 6,8 %>. Res pa je seveda, da; padajo sončni žarki na zemljo vedno bolj navpično in tudi Vsak dlan, dalj časa.
Spomladi smo na naši celini tudi priča, neizprosni bitki med polarnim mftizom in subtropično toploto. Oba nasprotnika se silovito napadata; in branita. Če je močnejši severni mraz, se Evropa sredi aprila zavija V kožuhe, kot je bilo- to ravno letos primer, če pa zmaguje toplota z Azorov, potem naenkrat ozeleni in vzbrsti drevje in prvi kopalci se že pože-no v vodo. Njen največji zaveznik je Zalivski tok, ki že- 60.000 let greje Evropo v hrbet.
Spomladi oživijo; tudi morja in oceani. Mrzle, težke plasti s,e potapljajo v globine in neshlajena, voda prodira iz globin na površje. V tem vodnem vrtincu prihajajo na površje in na svetlobo vse tiste milijarde alg, ki so negibno- počivale v globokih temah. Napijejo se soli in sonca ter se začnejo bohotno; množiti in s tem nudijo hrano Vsemu podvodnemu življenju. '
V teh mesecih se dogaja v naravi tudi čudovita preobrazba, najmanj tako: presenetljiva kot v atomu: to je fotosinteza. Klorofil, ta skrivnostna snov, ki daje barvo rastlinam, je sposobna predelati sončne žarke v kemično: energijo-. Le malo vode, sonca in ogljika, in iz tega nastaja rastlinska živa snov, ki služi posredno- kot hrana vsem živim bitjem.
Tipičen pomladanski pojav je tudi povratek ptic selivk. Današnja znanost je
J E POMLAD
sicer odkrila že skoro vse skrivnosti narave, vendar doslej še nihče* ni mogel zanesljivo razložiti, kje vzamejo tako drobne živalice- moč za, tako- dO-lga potovanja, niti kako se orientirajo. Žerjavi plujejo 7.000 metrov visoko nad Himalajo:, ko se Vračajoi V domovino svojih staršev. Neke ptice obletijo pol zemlje, ko pridejo iz Antarktike v Skandinavijo. Ptice deževniki letajo s, hitrostjo 45 km na uro, ne: znajo plavati, in se vendar lotijo neprekinjenega potovanja s Havajskih otokov na Alasko brez vsakega počitka- (4000 km).
In kako- se- pozna pomlad pri človeku? V tem času doživljamo pravo revolucijo
v žlezah: Količina joda, kalcija in fosforja se zmanjša, količina kalija poveča. Mnogo večja je tudi dovzetnost za nalez-live- bolezni.
Pomlad pomeni tudi sicer splošno poživitev človekove- dejavnosti, Gospodarstveniki opazujejo, da je poslovno življenje aprila naj živahnejše , lastniki kinematografov se pohvalijo, da je ta mesec obisk najštevilnejši. Zdravniki vedo povedati, da nam ta čas tudi lasje najhitreje rastejo (januarja 0,305 mm na dan, aprila 0,450 mm na dan). In končno velja; pripomniti, da se je na j večje število genijev rodilo prav aprila.
V kolikem času je mogoče doseči posamezne planete?
Sovjetski znanstvenik M. V. Varvarov je v članku z nalslcvom »Sputnik bo poletel proti Irmi« izjavil, da bodo kmalu rešili problem, kakoi doseči mesec z raketo na pogon s kemijskim gorivom.
Medtem ko bo zapustila zemljo — piše Varvarov — s, hitrostjo 40.000 km na- uro, bo raketa dlosegla mesec v 115 urah, potlej bo obkrožila mesec in se bodisi Vrnila na zemljo ali pa padla na luno-. Da je raketa dosegla cilj, bodo ugotovili po eksploziji z močnim sijajem ali pa; prek avtomatskih radijskih oddajnikov.
Varvarov meni, da povratek rakete na
pri čemer bodo rakete dosegle planet Venero v 146 dneh, Mars pa v 258.
Iz, New Yorka; pa poročajo, da Ameri-kanci, opogumljeni spričo uspeha svojega grugega satelita, močno govore o medplanetarnih poletih ljudi. Da bi pa človek dosegel druge- planete, menijo Amerikan-ci, bo treba počakati še dve- do pet let. Werner von Braun je v1 Dallasu V ZDA izjavil, da bo naslednja etapa osvajanja Vesolja izstrelitev satelitov, ki bode- dovolj veliki, da bo v njih prostora za nekaj članov posadke. Te satelite bi bilo treba izstreliti na eliptični tir okoli zemlje, potem pa jih brez sleherne nevarnosti spraviti nazaj na zemljo.
Ameriški general Schrieder pa je- izjavil, da so »vojnemu letalstvu zaupali nalogo:, poslati človeka v vesolje in mi« — je poudaril general — »imamo vse* potrebno opremo*, sredstva in pogoje za izpolnitev te naloge-.«
Številni znanstveniki trdijo, da bo: človek stopil na tla meseca že čez nekaj let in da bodo na mesecu v manj ko> V desetih letih ljudje postavili svoje prvo oporišče.
Volkovi na pohodu
Ko zapade sneg, se v planinskih vaseh jugoslovanskih južnih republik prične neizprosen in dramatičen boj z volkovi. Na vsako žival je razpisana nagrada v znesku 15.000 din, Statistika navaja, da živi V jugoslovanskih gozdovih okrog 6000 volkov. Sivi roparji postanejo pozimi predrzni, napadajo hleve, ograde- in pokoljejo na tisoče domačih živali. Podatki kažejo, da uničijo volkovi vsako* zimo 2500 konj, 7000 goved, blizu 80.000 ovac, 3500 svinj, 700 oslov in 3000 psov.
Te nevarne zverine se potepajo po Sar planini, Velebitu, na Kopaoniku, Tari, po bosanskih, hercegovskih in črnogorskih planinah. Pastirji imajo polne roke dela, da za silo zavarujejo črede. Nekateri pri-rodoslovci trde, dla je napačna trditev, da je lisica bolj prebrisana in krokar inteligentnejši od Volka. Volk je- surov, krvoločen in zelo prebrisan. V nenehnem boju s človekom skozi tisoče generacij SO se njegovi čuti izostrili in njegova roparska spretnost podvojila,
Kmetje, pastirji, lovci in lovske organizacije se bojujejo proti volkovom. Vendar nadaljuje nevarna drhal svojo krvavo obrt vse do pomladi, ko sneg skopni. Takrat ljudje pozabijo: na razbojnike, dokler se pozimi ponovno ne prikažejo iz gozdov.
Sivi roparji gostujejo tudi V drugih področjih Evrope. Poljski in češki listi objavljajo poročila P škodi, ki jo; povzročajo-. Povsod imajo: posebne brigade lovcev na volkove. Tropi teh nevarnih roparjev potujejo z vzhoda na zapad: iz Sovjetske zveze in s Karpatov preko Poljske in Češkoslovaške v Nemčijo: in Avstrijo, vse do Alp-.
V Sloveniji se bliža boj proti volkovom h koncu. Samo še šest volkov straši v kočevskih loviščih. Borba lovskih družin je usmerjena predvsem proti prišlecem iz sosednih področij.
Kratke zanimivosti
S podmornico do Severnega tečaja
zemljo ni možen s sedanjimi raketami, če ne bodbi krožili okrog našega planeta umetni sateliti, ki bodo delovali kot relejne postaje. »To kaže, da je treba hkrati,« piše; sovjetski znanstvenik, »rešiti čimprej oba problema, izstrelitev rakete na luno in izdelavo umetnih satelitov, v katerih bodo živa bitja.«
Z uporabo atomske energije, nadaljuje Varvarov, pa bodo možni direktni poleti,
V juniju letos se bodo tri ameriške podmornice odpravile na nenavadno vožnjo: pod ledenimi ploščami in gorami nameravajo prepluti Severno ledeno: morje in doseči tečaj. Potovanja se bodo udeležile obe atomski podmornici »Natutilus« in »Skate« ter ena navadna. Ekspedicijo pripravljajo Američani in Rusi skupaj. Sovjetski znanstveniki bodo dali namreč ameriškim znanstvenikom posebne nautič-ne karte, ki so jih naredili na podlagi podatkov svojih polarnih odprav v prete-
klih letih. Te so podrobno proučile velik del Severnega ledenega morja ter podmorske grebene in čeri, kar je še posebnega, pomena za varno plovbo.
Vročina in mraz na Mesecu
Znanstvenemu svetu astronomskega observatorija v Pulkovem pri Leningradu je poročal astronom dr. Markov, da so s posebnimi napravami dognali, da znaša temperatura na površini Meseca ob Me-ščevem dnevu (24 in pol zemeljskih dni) okrog 120 stopinj Celzija nad ničlo, ako je Sonce v zenitu, in 150 stopinj pod ničlo, kadar je na Mesecu noč.
r. *. FiRžAAi
^OBODNIM
SONCEM
DRUGA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
70
Preteklo je nekaj dni. Na noč se je zmeglilo. Težka koprena, je legla na raven v Podonavju. Tenek dež se je- cedil iz nje. Tedaj je za,vršalo po šotoru: »Rop-, rop, rop!« Pastirji so pribežali povedat, da so Varhuni napadli čredo in da jo* tirajo s seboj. Kakor bi trenil, se je izpraznilo šotorišče. Balambak je drl za, Varhuni.
»Sedaj!« To je- bil sklep- Alanke:
»Ljubimca na beg, v meglo, v smrt! In jaz sem čista pred njim! Moje srce se pa napase ob njegovi bridkosti!«
Črna noč je zavila šotorišče Hunov v neprozorno temo, iz katere- je žarelo le še nekaj drobnih ognjev s- krvav o-rdečimi očmi. Tedaj sta izza Tunjuševega šotora hušknili dve temni senci in šli neslišno iz tabora v dolino1, kjer se je še paslo nekaj konj. Kakor dva dečka sta bili senci — Alanka in Ljubinica. V usnjati cajnici je nosila, Ljubinica nekaj brašna. Srce je vihamo plulo obema, da je vztrepetavalo na nedrjih belo pražnje. Ko sta zasegli konje, je zaklicala Alanka svojo kobili-
co po imenu. Sepetaje je izgovorila njeno ime. Kobilica je- rahlo zarezgetala in pritekla h gospodarici, grebla s- kopitom pred njo in uklanjala vzbočeni vrat.
Alanka je pošepetala nato* Ljubinici ime drugega konja. Pogumno je šla med čredo, ponovila nekajkrat ime* in velik, slok dirkač je oprezno dvignil glavo ter se približal Slovenki. Segla je- v cajnico in mu ponudila pest, dateljnov. Konj je zadovoljno: pokimal in zmlel slaščico:. Hitro sta: pritrdili sedli, uravnali brzdi ter zajezdili.
Počasi, tiho, korakoma sta jahali poi mehki travi, da bi ne- zbudili straže v taborišču. Ko se je razprostrla pred njima stepa, ko* so ginili temni obrisi gora, je Alanka pognala. Namočena zemlja je za-cmokala pod kopiti, konja sta zletela kakor senci dveh oblačkov, kadar p-loveta jadrno: pred mesecem. Alanka je nagibala čedalje bolj na levo, dokler nista obkrožili hriba in se jima je razprostrla temna, nepregledna ravan, ki je komaj mračno sivela v oblačni noči. Ko- se ji je- zdelo, da je zadostno označila, smer, je ustavila kobilicoi.
»Jezdi dalje! Do jutra si pri Donavi. Če ne dobiš broda, poženi konja v valove. Preplava!«
Ljubinica se je približala Alanki, da so se dotaknili stremeni in zažvenknili. »Bogovi te nagrade!«
Pogledala: ji je v lice in zdelo se ji je,
da v črni noči gledata izpod čepke nanjo dva žareča oglja kakor oči volkodlaka. Spreletelo jo je do mozga.
»Pomni, da si prisegla! Če mei izdaš, smrt tvo-jemu rodu!« Alanka je zasukala kobilico in zdirjala nazaj. Tudi Ljubiničin konj se je zaobrnil, da gai je iztežka vzdržala in obrnila v nasprotno smer. Ko se je bila Alanka oddaljila, je ustavila kobilica, zloben smeh ji je udaril skozi stisnjene- ustnice, da se je prestrašila in pritisnila roko: na usta.
»Le dobro goni, vrabuljica razplakana! Po tej poti ne prideš nikdar do- Donave! Ne boš ti kraljica Hunom, ljubica boš kakega klatečega se Obra v Meziji ali pa revna večerja volkovom izpod Herna! Srečno pot!«
Alanko je vnovič posilil smeh, da je zastrla usta s periščem in pritajeno hihitala v dlan. Previdno je- prijezdila domov in se splazila v svoj šotorček. Oblečena je legla na volčjo kožo. Ljubosumno srce se- ji je nasičalo ob maščevanju.
Ko je bila Ljubinica sredi stepe: in sredi noči sama, se ni naselila bojazen v njene prsi. Odkar je bila ugrabljena; z očetove; njive;, še niso občutile njene prsi diha svobode. Sedaj šele, ko se je vrnila tudi Alanka, ko so: ji drobne- kaplje dežja polzele po razgretem licu, ko je čutila na prsih sveži dih stepe, sedaj je prvič dihala zopet svobodo. Njene mehke pa krepke roke so: krčevito napenjale povodce,
da je konj veselo prhal in, letel v noč, kakor bi^nosil mladega Huna. Pozabila je volkodlakov, ni se menila za Seteka, besom samim bi kljubovala, toliko moči in samozavesti je lilo v njene žile hrepenje po smotru.
Zibala se- je v sedlu lagodno kakor ptička, ki se poigrava v zraku Polagoma so se ji približale sanje-, izpod čepke so ji lezli lasje in se ji v mokrih vlaknih usuli na tilnik, po plečih in po ramenih. Dež se je zdržema cedil iz nizke megle, obleka se je pojila z mokroto. Njenemu razgretemu telesu pa je ugajal hlad, dramil jo je in čedalje krepkeje je napenjala brzde, da je konj plaval v divjih skokih po mokri travi. Nekajkrat ga je ustavila in pri-sluškala, če se ne oglaša topotanje za njo;. Tiho kakor v grobu. Ni se- oglasil volk, ni zakrulil merjasec, ni zalajal lisjak. Njen pogum je bil velik. Zazdelo se ji je-, da jezdi znano pot od očetovih čred proti gradišču. Napolnile so jo ponosne misli. Prijezdila bo mokra in trudna po: brežcu v gradišče. Svarun bo zajokal od radosti. Tudi Iztok — in Rado sta se morda že vrnila iz vojske in ona bo; ponosno sedla junakinja med junake. In vsi starešine in mladci bodo: dvignili kopja in sekire ter kričali: »Maščujmo se, maščujmo! Nad Hune!« In mladenke si sple-to in pomazilijo lase, pod lipo bo zadišalo po daritvi, o, vse ljudstvo bo slavilo njo, vrlo hčer Svarunovo.
*

ZA GOSPODINJO IN DOM
Varčuj mo na pravilen način
Vsak izdatek za to se bo obrestoval,
Z D R AVST VENI KOTIČEK
Kaj vse povzroča kašelj
saj ne bomo več zasledile v perilu rjastih madežev, ne bo nam treba kupovati razmeroma dragih kemičnih preparatov za čiščenje madežev, niti s tem izgubljati časa, ki nas že itak rad spravlja V stisko. Razen tega je perilo drago in ga ne kaže uničevati po nepotrebnem. Prav iz teh razlogov je pravilno varčevanje povsem na mestu! '	,
S kakšno vodo zalivamo cvetlice
Od vode za zalivanje je v veliki meri odvisno, kako nam uspevajo sobne rastline. Najboljša je vsekakor postana deževnica, ker je tekoča voda navadno trda in tako za zalivanje neprimerna. Prav škodljiva pa je tista vodovodna voda, ki je razkužena s klorom' ali ki vsebuje velika železa. Porumeneli listi in slaba rast so posledica takega zalivanja. Takoj za deževnico priporočajo vrtnarji vodo iz potokov, rek in jezer, če ni pokvarjena z raznoi industrijsko odplako.
Voda za zalivanje tudi ne sme biti premrzla. Zlivati je ne smemo naravnost na rastlino, temveč ob straneh korenin. Prav tako ne sme biti mrzla Voda, s katero
Negovanje emajlirane posode
Tudi emajlirana posoda potrebuje nege. Vsak mesec bi jo morale prekuhati V vreči vodi, kateri dodamo prav malo lužnega kamna, ki ga dobimo V vsaki drogeriji. Na vsakih pet litrov dodamo za oreh lužnega kamna. Vse skupaj naj vre nekaj ur in emajlirana posoda!, ki smo jo dali za prekuhanje, bo spet kakor nova. Če pa je posoda že močno zanemarjena, jo zribamo s čistilnim praškom in nato splaknemo' z vročo, nato pa še z mrzlo Vodo. Emajlirane posode ne smemo nikdar sušiti na Vroči štedilnikovi plošči, ker nam bo sicer popokala.
sobne rastline poškropimo po listih ali jih celo z njo umivamo. Vodo pogrejemo do sobne temperature, da preprečimo škodljiva naglo ohladitev rastline in zemlje.
Prav tako, kot je potrebna rastlini voda zai zalivanje, je potrebno dovolj zračne vlage. Te primanjkuje posebno v prostorih, ki jih ogrevamo s centralno kurjavo in železnimi pečmi. Pomagamo si i vodo, ki io postavimo v plitvih posodah V bližino peči. Dobro de rastlinam, če obložimo zemljo z mahom, ki pa mora biti vedno Vlažen, zelo pa se pozive, če jih večkrat denemo na topel rahel dež.
Ali se nam je pri pranju že zgodilo nekaj neprijetnega, kar nam je povsem pokvarilo voljo in Veselje nad snežnobelim perilom? To je bil grd, rjast madež, za katerega nismo vedele, od kod se je vzel. Pred pranjem, ko je bilo perilo še umazano, ni biloi o njem niti sledil. Rade ali Nerade, priznati si moramo, da smo rjastih madežev na perilu krive same, ali bolje povedano', naša malomarnost. Perilo smo čez noč namočile v emajlirano posodo', v kateri je emajl že na več mestih okrušen Škaf, na katerega vedno sproti pozabljamo, se nam je razsul in ostala nam je le posoda, ki je že zdavnaj zaslužila pokoj.
Vendar, da bi jo' zavrgle, ko je še tako lepa na oko? In tako' se zgodi, da jo upo-
Kako naredimo domači sir
Dober domač sir lahko pripravlja vsakdo, ki ima mleko. Sir izdelujemo s pomočjo sirišča, ki ga dobivamo1 V lekarnah in je mnogo bolj higienski kakor pa živalsko sirišče.
Mleko naj se siri takoj po molži, ko1 je še dovolj toplo, sicer ga je treba segreti na 35° C. Uporabljamo tudi lahkoi mleko; dveh molž — Večerne in jutranje; oboje mleko pomešamo in segrejemo nai 33 do 35® C.
Sirišče je zelo izdatno in ga potrebujemo za 5 litrov 1 doi 2 kapljici (za, 100 litrov 2 žlici). Sirišče se z mlekom dobro premeša in pusti potem mirovati na strani štedilnika 20 dO' 25 minut. Ko premaknemo potem mleko, je podobno gostemu kislemu. Treba ga je z lesenim nožem v loncu razrezati na majhne kocke in pustiti, da pade simina na dno. Nato ga precedimo skozi platneno krpo in obesimo', da se sirotka dobro odteče. Potem vzamemo; sir iz krpe in ga denemo V skledico', ki daje siru tudi obliko; lahko pa napravimo model za sir v obliki pločevinastega oboda, ki ima ob strani luknjice, da se sir čimbolj odcedi. Nato sir dobro posolimo tudi na drugi strani. Sir je treba vsak dan obrniti. Če hočemo imeti trd sir, ga je treba za dva dni položiti v raztopino, ki ima 20 dkg soli na, liter vode. Potem ga, denemo sušiti na zračen, hladen, pred muhami zavarovan prostor. Sir je treba obračati, da se enakomerno suši. Mlad sir je užiten že po nekaj dneh, ko še nima skorje. Ta se začne delati, ko se sir bolj osuši.
Sir prav dobro uporabljamo v gospodinjstvu. Dobivajo naj ga tudi otroci, ker je zelo redilen. Če krave niso zdrave, je mlad sir nevaren, za uživanje. Bolje je, da počakamo' 2 do 3 mesece.
rahljamo za žehto vedno znova in vedno, znova nam prav ta skleda pripravlja neprijetna presenečenja, ki nas veljajo tudi nekaj denarcev in truda. Danes že lahkot kupimo sredstva: za odstranjevanje rjastih madežev iz perila. Nikjer pa ni rečeno1, da prav ta sredstva ne pospešujejo prezgodnje luknje na rjuhi, blazini ali drugem, dragem kosu perila.
Nikjer ni rečeno, da moramo tako poškodovano skledo izročiti smetišču, saj jo lahko uporabljamo za druge namene. Če nimamo kake druge primerne priprave za namakanje perila, se odločimo' za škaf, na katerega pa morama paziti, da bo vedno dovolj vlažen, da se nam sicer v času med enim in drugim pranjem ne sesuje. Najbolje je, če ga pokrivamo z Veliko krpoi, ki smo jo prej ožele V vodi. Krpo1 večkrat menjamo'. Tako si prihranimo denarje za popravilo škafa ali celo za nabavo novega. Če pa tudi tega nočemo, si danes lahko kupimo velike1 posode iz plastične snovi. Te lahko s pridom uporabljamo tudi za pranje, zlasti V manjših gospodinjstvih.
Kadar kašljamo, pomeni to, da nekaj ni v redu z dihali. Kašelj je lahko vzrok nedolžne ali pa tudi hude bolezni. Veliko ljudi kašlja, toda večina temu ne pripisuje važnosti, misleč, da je pač kašelj posledica prehlada ali pa prekomernega kajenja. In resi, kašelj v večini primerov ne predstavlja hujšega obolenja: traja nekaj dni in mine. Toda če kašelj traja dva do tri tedne, stvar ni Več nedolžna in je treba iskati vzrok. V ta namen ni dovolj navaden zdravniški pregled, ampak rentgenski pregled pljuč. Cesto tudi to ne zadostuje in treba se je poslužiti še bolj kompliciranih preiskav.
Kašelj je. refleks, ki se pojavlja takrat, ko se morajo brez delovanja naše volje odstraniti iz dihal bodisi razni tujki ali pa sluz, ki se je zaradi bolezni nabrala v dihalih. Normalen kašelj je naglo, mečno in zveneče iztisnjenje zraka iz dihal. Po kašlju nastane globok Vdih, ki nadomesti iztisnjeni zrkk. Dražljaj na, kašelj lahko izvira iz vseh delov dihal, zlasti iz sapnika in bronhijev. Zanimivo je, da dražljaj na kašelj ne more priti iz pljučnih mehurčkov, ker V njih namreč ni živčnih vlaken, ki bi dražljaj prenesla do posebnega centra V možganih, ki vodi in upravlja celotni mehanizem kašljanja.
Ta center je po živčnih vlaknih v zvezi z višjimi centri V možganih, tako' da kašelj lahko pojačimo (na pr. govorniki) ali ga pa z Voljo ublažimo ali celo preprečimo1. Razdražljivost tega centra je pa lahko tudi zmanjšana, kar se dogaja pri nekaterih obolenjih m,ožgan. Taki bolniki sploh ne morejo kašljati.
Vsi ljudje ne kašljajo enako, saj poznamo več vrst kašlja. Suh kašelj je brez izpljunka, ker je sluznica sapnika in bronhija vneta ter ne izloča zadostne količine sluzi. Vlažen kašelj spremlja Več ali manj močno' hropenje, združeno z izpljunkom. Poleg teh dveh glavnih vrst kašlja poznamo še kašelj, ki je podoben laježu in riganju ter tako imenovani dvoglasni kašelj, pri katerem slišimo dva zvoka. Po-kašjleVanje je slaboten kašelj, ki nastane zaradi premajhne moči mišic, ki sodelujejo pri mehanizmu kašlja in je posledica dolgotrajnih, slabotnih dražljajev na kašelj. Za oslovski kašelj je značilno periodično krčevito kašljanje, pri katerem bolnik najprej potegne vase zrak nato pa začne kašljati.
Vsebina izkašljevanja je lahko nevarna za okolico, in sicer zato, ker vsebuje izpljunek poleg drugih sestavin tudi različne kužne klice, ki se z drobcenimi del-
ci sluzi lahko prenesejo na zdravega človeka in ga. tako' okužijo. Dojilje ter osebe, ki se nahajajo' v bližini malih otročičkov, naj nosijo zaščitne maske.
Kašelj, ki traja samo nekaj dni, je navadno' posledica akutnega vnetja dihal. V takem primeru ga spremlja navadno še povečana telesna temperatura, neraz-položenje in podobno. Če pa kašljanje dalj časa traja in pri tem nei občutimo posebnih težav in nimamo kakih izrazitih bolezenskih znakov, moramo postati na to pozorni ter skušati odkriti vzrok kašljanju. V takih primerih gre pogosto za tuberkulozo, kar predvsem Velja za mlade ljudi, ali pa za; kako; drugo resno' obolenje. Pregledati je treba tudi izpljunek, kajti V njem bo mogoče najbolj gotovo najti vzrok bolezni.
Dolgotrajen kašelj povzroči, da se pljuča razširijo, kar ima za posledico1 emfi-zem, Tudi nastanek kile je dostikrat posledica dolgotrajnega in močnega kašljanja.
Zaradi vsega tega je treba kašelj zdraviti, zdravljenje bo1 pa uspešno le tedaj, če bomo' odkrili vzroke, ki kašljanje povzročajo. Če nam to ne uspe, kašelj lahko samo pomirimo', kar dosežemo z raznimi zdravili, ki nam jih predpiše zdravnik. Pomagamo si pa lahko tudi z uživanjem toplega mleka, medu in lipovega čaja.
Podražila bo Rada z drugim ljubimcem, glavarjem Hunov, toda on bo bral laž v njenih očeh.
Čimdalje bolj se je razplamtevala njena domišljija. Pozabila je, da beži iz tabo-Ta Hunov, iz krempljev Tunjuša. Pred njo je trepetal kakor vama lučka edini cilj sreče, smoter njene poti. Za njo je bežala stepa in siva ravan je rasla brez konca pTed njo iz sive teme izpod meglenega obroča, ki je v ozkem obzorju slonel na zemlji. Kakor bi dirjal konj na istem mestu in se ne premikal. Le kadar je švignil mimo' nje temen grm, kadar se je bledo posvetila kaluža, tedaj se je prepričala, da beži dalje, dalje.
Proti jutru je ponehalo deževati. Po okolici se je razlila medla luč. Njene sanje so se zničile. Strmela je med konjevimi uhlji V daljavo in iskala veletoka. Žal, njeni pogledi niso mogli predreti megle, ki se je ponižala do tal in stala nepremično pred njo, kakor bi jezdila v valove morja. Ali ti Valovi so se pred njo odmikali, se tiščali vedno zemlje, se prevalili tu in tam leno kakor nerodna; kopa in ji na ozkem obzorju vnovič zastrli razgled. Ljubinico je pretresla hipna groza.
»Če sem zašla. O Devana, o Svetovit!«
Ozrla se je naokrog.
»Da bi videla zvezde! Da bi se dvignilo sonce! In sedaj ne vem, kje je jutro, ne vem, kje je polnoč.«
Zdelo se ji je, da je na levo megla gostejša, da se vali navzdol in se; plazi v premi črti.
»Tam je Donava. Po veletoku gredo' valovi megle.«
Krenila je s konjem bolj na levo, gnala ga v strogem diru proti smotru. Toda veletoka ni bilo. Obzorje je bežaloi pred njo;, brez konca je bila ravan, samotna, mokra in žalostna.
»Do jutra si pri Donavi,« je rekla Alan-ka. Domislila se je njenih besedi in za-eno so se pojavile pred njo' tiste strašne1 oči, tista, dva žareča oglja kakor volkodlak iz teme. Premočeno telo se je streslo, okrog srca jo je zazeblo. Trepetajoče ustnice so šepetale' velike obete bogovom in klicale Devano na pomoč. Začutila je tudi, da so ji roke trudne, da se loteva Vseh udov topa izmučenost. Tedaj jo je neprijetno zazeblo' po Vratu, ob senceh, kjer so Viseli V težkih predencih razpuščeni mokri lasje. Danilo se je čimdalje bolj. Pred njo so iz trave sfrfotavale ptice. Vselej se je zdrznila, zagomezelo ji je.po mozgu. Na ušesa ji je udaril zdaj pa zdaj čuden glas — kakor nepoznane zveri. Pri-sluškala je. Kakor konjski skoki!
'»Na sledu so mi! O bogovi!«
Stisnila je konja, nagnila se mu na vrat in vihrala dalje, dalje. Topot je potihnil,
zdelani konj se je ustavljal, a zopet topot v ušesih. Ustavila se je, da bi presodila, od kod prihajajo' udarci kopit. Ali tedaj je vse umolknilo. Bilo je samo njeno srce tako glasno, da ji je kovalo v žilah po senceh in bobnelo' v' ušesih. Za trenutek se je umirila in se skoraj sramovala sama sebe. Kolikrat je že jezdila ponoči v deželi Slovenov! Kolikrat je bila sama sredi stepe, čemu strah?
Pogladila je konja po Vratu, ga klicala po imenu, mu ponudila dateljnov in ga hvalila, da je izvrstno dirjal. Ko je slišala svoje lastne besede, koi je konj hvaležno hrzal in hrampljal ob dateljevi koščici, da so žvenčkale brzde, se je umirila in groza ji ni več tako silno stiskala srca.
»Čemu se bojim? Huni preganjajo tatove, ki so jim ukradli tega izvrstnega konja. Niso se še vrnili. In ko se Vrnejo, ne pogreše me takoj. Dotlej bom že preko veletoka. Samoi da se dvignejo' megle, da vzide sonce, o, potem bom naglo pri Donavi!«
Konj se je začel upogibati in. muliti travo. Ljubinici se je zasmilil; tudi sama je občutila lakoto in slabost. Razjahala je, snela konju brzdo iz gobca in sedla v travo. Oddrgnila je od sedla cajnico in segla vanjo po suhorju in prepečenem mrzlem mesu. Trda skorja je zahrestljala pod njenimi belimi zobmi in slastno je ugriznila v kos bravine. Ali ni še použila
grižljaja, ko se razleže iz megle divji, zategel klic. Jed ji' je padla iz rok, skočila je na noge, se zgrabila za sedlo in zajezdila. Krik se je ponovil, proti levi se je gibala nekaj v travi kakor jezdec. Brez razsodbe1, gnana od strahu pred Huni, je zapodila konja in bežala pred krikom, ki se je pojavil na stepi. Celo uro se je gnala v divjem skoku po ravnini. Bežala je ravnina, V meglo; so1 ginili grmiči, vstajali so novi pred njo;, od: zadaj pa je čula še vedno krik in klopotanje konj. Večkrat se ji je zdelo, da je zazrla pred seboj dolg pas, Donavo, in vselej je trčila s povodci po konjskem -vratu, da je vrli dirkač še bolj stegnil noge in letel kakor strelica. Toda vselej se je megla čudovito prelila in pretočila, pas vodne gladine je izginil in zopet sama mrtva, brezkončna ravan. Čedalje bolj je čutila, da ji popuščajo moči, konj je ponehaval in se spotikal. Segla je po cajnici, da bi ga iz-podbodla z, grižljajem suhorja, ali čajnice ni biloi na sedlu. Kjer je počivala, jo' je V naglici pozabila. Bila: je brez brašna. Kakor bi ji odrezal zadnji up, so ji onemogle roke, konj se je ustavil in šel s trudnim korakom počasi dalje. Ljubinica se je okrenila v sedlu in prisluškala. Nič krika, nič klopotanja, vse mrtvo, vse mirno1. Slišala je samo svoje srce, ki je plulo' razburjeno in glasno v prsih.
(Nadaljevanje sledi)
ža oddih IN	R A Z V	E	D	R 1	L 0
/
Ivan
CANKAR:
(ODLOMEK)
/
\
Prišli so do duri, ki so bile odprte; na steaaj. V izbi je stal za! široko mizo mlad človek, ki je imel svetle brke in Vesele oči. Ozrl se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo.
Bradač je pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno; in se je nasmehnil in je rekel:
»Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočam in izročam popotnika, ki išče pravičnih sodnikov na tem svetu. Razloži mu, čigava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki jo je otresel?«
Tako je uganjal burke; s pravico božjo. Mladi sodnik pa se ni smejal, temveč namrščil je svetla obrvi.
»Čemu komedije? Kdo ste vi, človek, in koga; iščete?«
Jernej je stopil blizu predenj.
»Jernej sem iz Betajnove in krivico sc mi storili. Zato sem se; napotil po svetu, da bi poiskal pravice, ki jo je bog poslal in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.«
»Kakšno, krivico so vam storili? Koga tožite in čemu?«
»Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. Če nasitite mene, ni potreba, da bi bili drugi lačni. Tako se je zgodilo, kakor bom povedal; še otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in bog je obilno blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar pa je prišel sin njegov, negodnik, in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nad-ložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, ni več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico, pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; razsodil je sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo; je zasadil. Jaz pa sem šel in sem se napotil iskat pravice, ki jo je bog poslal na svet in ki je človeška sila; ne more razdreti. Razsodite!«
Tako je govoril Jernej, počasi in po> vrsti, brez hinavščine. Mladi sodnik pa je poslušat in, je gledal žalostno.
»Le vrnite se,« je rekel, »vrnite se na Betajnovo k svojemu gospodarju, ki je trd in krivičen, in mu recite: spoznaj pravico, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hiši, kos kruha na stara leta! Recite mu tako pa mu bo žal in bo spoznal svoj greh in bo storil, kakor boste prosili!«
Osupel je poslušal Jernej take besede; dolgo je molčal.
»Kaj ste; sodnik?«
»Sodnik sem.«
»Pa ste razsodili po pisani in božji pravici?«
»Tako; sem razsodil.«
Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in od lenuhov, ki so stali pred' durmi.
»Jaz pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po človeški ne po božji pravici! Kaj je bog ukazal, da se zavali negodnik na posteljo', ki sem jo jaz sam postiljal in ravnal trdih štirideset let? Kaj je bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si je postavil lepo hišo in topel hram? Odprite bukve;:, ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite: tudi vezavo bi rad videl tistih bukev in črno obrezo;! Ali je tam zapisano, povejte: delal si, s krvjo si gnojil, da je visoko; pognala pšenica, da se je cedila trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadležen, ko ni več krvi, dal bi z njo gnojil, zdaj pojdi! Če je zapisano, povejte, da naj Jernej, kadar je napolnil shrambe in kašče, hodi od vasi do Vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom ter prosi vbogajme skorje kruha? To mi povejte! In še mi razložite, kako da ravnam zdaj s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je zakopano, pač za klaftro globoko — kako naj ga izkopljem? Kako naj ga povežem v culo, na ramo zadenem? Mojih štirideset let — kako naj jih spravim, kako zauži-vam na zapečku? Tukaj je cula: perilo; je notri in prazniškd obleka! Štirideset let — preštejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur! Moja, pamet je počasna, stara; ne znam prešteti; ampak povejte mi, če je to samo toliko; tednov in samo toliko dni, da je ta cula obilno plačilo.? Prazniška obleka in platnena srajca pravično povračilo? Tako je, recite: obilno plačilo, pravično povračilo — pa bom
verjel, da ste sodnik, kakor ga je bog postavil!«
Žalosten je poslušal mladi sodnik, žalosten je gledal na Jernejev zagoreli, raz-orani obraz, na prašne čevlje in obnošeno obleko.
»Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v boga; če spremeni obraz, da bi je človek ne razločil od krivice, obrnite se stran in ne iščite1 opravka z njo! Tako premislite pa; pojdite z bogom in storite, kakor sem rekel!«
Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej.
»Torej, ni pravice? Torej ste jo zatajili?«
Sodnik je molčal.
»Zato ste jo pač zaprli v to Veliko hišo, da bi ne mogla v svet? Zaklenili ste jo; dvakrat, zapečatili ste jo devetkrat, da bi se ne izgubila na cesto, da bi je ne srečal Jernej? Zato ste jo ukradli, vtaknili v suknjoi, da bi se ne razodela željnim očem? Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerneja! Iskal jo bom, pa če je zakopana v zemljo tako globoko; kakoT moje delo! Kepal bom, lopato bom vzel in bom kopal, dokler bodd zmogle te moje* stare' roke! — 2e V Dolini vam je rekel tisti kmet, razbojniki Vam je rekel po pravici. Jaz pa sem si mislil v svoji nespameti: .razbojniki' je rekel, pa so; pravični sodniki; slabo je gledal, krmežljave so njegove oči; slabo je slišal, gluha so njegova ušesa! In se še ozrl nisem za njim in sem, šel. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in ženska1: .Razbojniki, razbojniki, razbojniki!’ In spet sem si mislil: kako bodo razbojniki V tej hiši, ki je hiša pravice in pisanih postav? Tako sem si mislil, pa sem se ukanil v svoji stari pameti. Zakaj ne hiše pravice, hišo laži, hinavščine in raz-bojništva ste postavili. Niste služabniki božje besede in postave, pač pa služabniki satanovi in njegove krivice. Na kri-
JANA KURE:
DENARNICA
Dolgo, dolgo je že od tega. Rada bi že pozabila, a vedno znova in znova pride, temna, velika in nezaželena. Samo kak gib in nekaj besed, pa je tu.
»Zakaj se je moralo zgoditi?« se še danes vprašujem.
Vroče je bilo. Čudna sopara, omamlji-va in težka, je legala na vse. Nenadoma sem si tako zaželela sladoleda. Čisto navadnega, sladoleda, ki ga povsod lahko dobiš za nekaj dinarjev. Če sem šla še po tako samotni in tihi ulici, me je spremljal neki glas in mi govoril: »Kupi si ga! Kupi si ga!« Temu je pomagal še klic slaščičarja!: »Sladoled! Sladoled!« Vedela sem,
Nekaj Mark Tvvainovih
Mark Twain se je nekoč sestal z znanim francoskim pisateljem Paulom Bour-getom, ki se je hotel ponorčevati iz pomanjkanja tradicije v Ameriki:
»Kadar Američan nima drugega dela, lahko študira svoj rodovnik od: starega očeta dalje!«
»Res je,« je priznal Mark Tvvain, »toda kadar Francoz nima drugega dela, lahko ugiba, kdo je sploh njegov1 oče.«
*
Marka, Twaina so nekoč v družbi prosili, naj pove svoje mnenje o peklu in nebesih.
»Pri: najboljši volji vam, tega nei morem povedati,« je dejal Mark Twain, »imam namreč prijatelje na obeh straneh in moram biti zato strogo nevtralen!«
*
Mark Tvvain je na neki svečanosti imel kratek, humorističen nagovor. Neki od-
vetnik, ki je vodil svečanost, je nato z rokami v žepih, kot je bila njegova navada, posmehljivo dejal:
»Slavni poslušalci — ali se nič ne čudite, da je humorist po poklicu vendarle humoristična govoril?«
Mark Tvvain je počakal, da se' je smeh polegel, nato pa mimo dejal: »Slavni poslušalci, ali se nič ne čudite, da je imel enkrat odvetnik roke v lastnih žepih?«
Mark Tvvain ni mnogo cenil pretirane etikete in »finega obnašanja« v družbi. Nekoč je v takšni družbi nesel žlico vrele juhe v usta. Ker se je spekel, je zlil ostanek juhe nazaj v krožnik. Ostali pri mizi so se pričeli ogorčeno spogledovati. Tvvain pa je dejal:
»Vidite, v tem je razlika med, inteligentnim človekom in bedakom. Bedak bi vrelo juho seveda požrl!«
da ga ne bom mogla kupiti in tako' sem si ga še bolj želela.
Pred seboj sem zagledala drobno, sključeno žensko. Roka se ji trese, ko prešteva dinarje. Gleda, jih, kot da bi se ne mogla ločiti od njih. Potem je naštela tistih osem dinarjev in jih dala sprevod-nici. Gledam jo in gledam, in potem, kako hoče potisniti denarnico v žep, a denarnica ji pade na tla. Na tla, prav pred mene.
Gledala sem jo, samo gledala... Misli so bile nekje daleč. Nenadoma sem začutila v sebi praznino in praznino. Potem me je preblisnila misel, ki me je stisnila v prsih. Kaj ko bi pobrala denarnico;? Bila bi moja, nihče ne bi vedel. Pogledala sem okoli, zbala sem se, da bi ljudje ne zvedeli, kaj mislim. Ali obrazi so; bili brezbrižni, vsakdanji.
Sklonila sem se, hitro sem jo pobrala. Mraz me je spreletel in spet vročina. Dušilo me je, zbegana sem pogledala okoli sebe. Starke nisem več pogledala.
Ali začela sem se nemirno; prestopati. »Kradla si! Kradla si!« je govorilo v meni. Ropot tramvajskih koles je tolkel žalostno in nenehno: »Kradla si!« Vse se je strnilo; v čudno gmoto, ki je vpila: »Kradla si! Kradla si!« Stopila sem iz tramvaja in stekla, da bi glasovi utihnili. A niso, le neki drugi glas mi je jel vztrajno pri-šepetavati: »Saj nisi! Denarnico si našla! Nisi kradla!« Tako sta me potem ta dva glasova odganjala in tudi beg ni nič pomagal, v pesti sem stiskala denarnico.
Kje vse sem begala! Iznenada pa sem jo zagledala pred seboj. Koga le? Tisto ženico. Iskala je, iskala, ko da ne bi mogla verjeti, da ne bo našla. Planila sem tja k njej, ji stisnila denarnico v roke, ki so se tresle.
vo pot sem zabredel, na pravo krenem!«
Zmerom glasneje je govoril Jernej, zmerom več lenuhov je stalo med durmi. Pa je prišel droben, starikav plešec in se je ustavil in je grdo pogledal.
»Kdo kriči kakor čednik na paši?«
In dalje je govoril Jernej.
»Nič ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja Ampak razložil bom, bom tožil: niso pravični sodniki, razbojniki so; ni hiša pravice, hiša hinavščine je, z lažjo in hudodejstvom so jo oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto vas bodo spodili, s culo in palico; porušili bodo to oskrunjeno cerkev, da ne bo kamen ostal na kamnu!«
Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega srda.
jj J a n k o Glazer:
PADLEMU SINU
(Na praznik zmage, 9. maja 1945)
j|
jj Ali čuješ, moij dragi, to daljno, zamolklo grmenje topov,
! to' pesem, ki čakal si nanjo; o zmagi — ta klic domov?
Že zbiramo se za na pot, pred pragi pripravljeni že na odhod stojimo — in samo še tebe čakamo, dragi, o, samo še tebe, da z nami greš: da gremo, da temelje nove zgradimo, da na; novo — v svobodi, ljudje' — zaživimo!
In kar je bilo, vse bo; daleč in mimo ... Ali čuješ? In veš?
Ti bolj od nas vseh si čakal težko, ti bolj od nas Vseh si veroval v to — in ako nas dvom kdaj prevzel je v boli, j ti dvomil nisi nikoli:
: tako enostavno si videl vse, j tako kot nekdo, ki v dan jutrišnji zre, j in rekel si samo;: »Bo!«
In kakor si rekel, tako zdaj je:
zdaj čas je, da gjemo, in čas je, da greš!
Ali čuješ? In veš?
—	Vem in čujem. In vemo mi vsi. j (Kajti mnogo nas je, nisem sam.)
j O, mi smo jo čuli že davno;, to pesem zmagoslavno, to; pesem bodočih dni — j mi prvi za njo smo šli j in prvim, še komaj zaznavno, se iz dalj razodela je nam.
E
—	Mi šli smo, borci, pred vami, da s svojimi prsmi prebijemo pot, mi šli smo, da zrušimo pregraje, da nove zavzamemo položaje —
in kjer greste zdaj vi, vsi greste za nami: mi, mrtvi borci, hodimo z Vami — mi tu smo in tam — povsod!
i — Mi tu smo in v Trstu, pri Gospe Sveti,
I vsi v eni smo četi,
[ vsi borci za pravdo in borci za čast,
| za našo last in za našo rast, namenjeno nam izdavna.
In grožnje nasilja (od koder koli: vseeno je nam —• zjekleneli smo v boli!) — mi zremo jih z zaničevanjem, prežimo in čakamo mimo: mi — pest in vest maščevalna!
|!


— Mi tu — in povsod — smo na straži ostali,
na straži mrtvi, na straži življenja —
in dokler se straža zadnja ne menja
in dokler ne bo izvršen ukaz,
ki smo ga prejeli
in vam smo ga dali,
še; tu mi bedimo
in bomo bedeli
v pripravnosti strogi :— vse do tačas, da prsti brezstidni, prihuljeni bedno odmaknjeno' z zemlje se naše za vedno, ki mi v svojih mrtvih (a večno živih in neodjenljivih) jo rokah držimo!
| — Takrat bode mimo vse, kar nas bolelo je, mučilo nas, takrat se sprostimo in vedeli bomo: naš prišel je čas, in vedeli: vredno bilo je živeti in vredno umreti,
kjer koli: tu, v Trstu, pri Gospe'Sveti — takrat se šumenju vetrov prepustimo in kakor v uspavanki tihi zaspimo — j! mi, borci za vas!
SLOVEflSKf

Stran S
Celovec, petek, 9. maj 1958
Štev. 19 (835)
Samo z odločno borbo bomo dosegli naše pravice
(Nadaljevanje s 1. strani) do v. Teh žrtev in vseh padlih borcev se bo naše ljudstvo trajno hvaležno spominjalo kot svojih vzorov v svojem prizadevanju za mirno in enakopravno sožitje obeh narodov v naši skupni domovini.
V svojih pozdravnih besedah je zastopnik Zveze borcev Slovenije podčrtal, da koroške partizane in njihove soborce V Sloveniji ne povezuje le skupni jezik, marveč jih družijo zlasti tudi skupno do-prinešene žrtve v težki oboroženi borbi proti fašizmu za. mir. Poglabljanje tesnih medsebojnih stikov tudi za naprej naj prispeva k sporazumevanju in povezoVa-
V Mauthausenu bodo odkrili spomenik jugoslovanskim žrtvam
V zloglasnem taborišču smrti, kraju trpkega spomina tisočerih trpinov nacističnega režima, v Mauthausenu bodo ob obletnici osvoboditve, dne 11. maja, odkrili spomenik jugoslovanskim žrtvam. Odkritju spomenika bo prisostvovalo večje število1 preživelih jugoslovanskih internirancev, pri dvodhevni proslavi pa bodo sodelovali tudi zastopniki drugih držav, katerih državljani so bili žrtve tega taborišča. Delegacijo Zveze borcev Jugoslavije bo vodil književnik in član predsedstva osrednjega zbora Z Veze Velibor Gligorič.
Spomenik je po. načrtu arhitekta' Bratislava Stojanoviča izdelal kipar Nandor Glid, ki je bil tudi interniranec v Mauthausenu. Relief, ki predstavlja umrle žrtve V Mauthausenu, je visok dva in pol metra, dolg pa šest metrov ter tehta okoli štiri tone.
Na pokopališču v Parizu pa sO odkrili spomenik 15.000 Francozom, ki so končali V taborišču Mauthausen. Spomenik predstavlja trpljenje deportirancev in grozotne napore celega dne v kamnolomu, nakar so se do smrti izmučeni vračali v taborišče, kolikor jih ni sproti pomrlo. Z odkritjem spomenika so združili kongres deportirancev v Mauthausenu z udeležbo iz desetih držav. V resoluciji so podčrtali voljo za mir in združitev med narodi ter protestirali proti predčasni oprostitvi vojnih zločincev.
nju med narodi obeh dežel, kar lahko samo koristi utrjevanju miru in dobrim odnosom med sosednimi deželami.
Zborovanje koroških partizanov sta pozdravila tudi zastopnika organizacij avstrij -skih borcev in žrtev fašizma ter poudarila željo po sodelovanju v prizadevanju za podobne in v bistvu iste vzore in cilje. Navzoči so posebno odobravali misel, da demokracija, ne sme ostati prazno' geslo in da bi bilo v nasprotju s smislom demokracije, če bi o zaščiti manjšine odločala številčna Večina.
V živahni razpravi je več diskutantov še podčrtalo tehtnost V poročilu nakazanih vprašanj in jih dopolniloi še z. marsikatero koristno' pobudo. Med drugimi je
Koroška bolniška blagajna za delavce in nameščence ter bolniške blagajne za rudarje, delavce V kmetijstvu in tobačni industriji so V zvezi s prelomitvijo pogodbenega stanja med zdravniki in bolniškimi blagajnami za novinarje priredile tiskovno konferenco in jih seznanile s položajem.
Iz izvajanj zastopnikov bolniških blagajn je razvidno, da je brezpogodbeno stanje nastalo zaradi tega, ker koroški zdravniki zahtevajo 582.000 šilingov dodatka, za večje delo v času jesenske epidemije' gripe na Koroškem, d,očim so bolniške blagajne pripravljene izplačati le
400.000	šilingov dodatne odškodnine.
Na Koroškem je 319 zdravnikov, ki so z bolniškimi blagajnami V pogodbenem stanju. Za honorarje teh zdravnikov dotočijo bolniške zavarovalnice vsako leto skupno Vsoto, ki je za leto 1957 znašala 25,3 milijona šilingov. To je vsota, za katero se je zdravniška zbornica V imenu članov obvezala, da prevzame zdravniško oskrbo Vseh pacientov, zavarovanih pri bolniških blagajnah. To' vsoto bolniške blagajne zdravnikom tudi izplačajo, pa čeprav je njihovo delo v kakem letu manjše.
predsednik Zveze slovenskih organizacij poudaril, da sodi tudi člen 7 v Državni pogodbi med uspehe naše partizanske borbe in da bomo njegovo uresničitev dosegli samo s strnjeno' in odtočno borbo, ki je še nadalje potrebna. Isto velja glede poprave škode partizanskim invalidom, slovenskim izseljencem in vsem ostalim našim žrtvam fašizma. Tudi v tej borbi za priznanje naših pravic naj so prav bivši partizani enako odločni in vztrajni kot so bili v neprimerno težjih pogojih neustrašeni borci za, svobodo in demokracijo V naši deželi. Tudi na potrebo izsleditve atentatorjev na Velikovški partizanski spomenik ponovno opozarjamo in vztrajamo na njegovi obnovitvi v izvirni obliki brez prikrivanja dejstva, da je bil postavljen padlim borcem raznih narodov, ki so z, žrtvovanjem svojih življenj v borbi proti fašizmu prelili svojo, kri tudi za osvoboditev Avstrije.
V tej zvezi je občni zbor soglasno' odobril predlog, naj novo izvoljeni odbor Zveze koroških partizanov izdela resolucijo na zvezno vlado z zahtevo po obnovitvi razstreljenega spomenika v1 Velikovcu ter po zakonu za popravo škode, ki jo je naše ljudstvo utrpelo v času nacističnega nasilja.
Lani je prejel vsak zdravnik praktik od bolniških zavarovalnic povprečno
78.000	šilingov, zdravniki Specialisti pa
82.000	šilingov. So tudi zdravniki, ki so prejeli od blagajn precej manj, ki pa imajo zato po drugi strani Večje dohodke.
Bolniške blagajne so v zadnjih letih vedno' zviševale osnovno vsoto za izplačevanje zdravniških honorarjev. Tako je na primer znašala osnovna vsota leta 1954 13,8 milijona šilingov, leta 1955 že 17,1 milijona, 1956 21,5 milijona, lani pa 25,3 milijona šilingov, kar pomeni v primerjavi z letom 1954 narastek za, 83 °/o.
Zaradi stanja, ki je nastalo s prelomitvi-jo pogodbe s, strani zdravniške zbornice, bodo morali pacienti, zavarovanci pri omenjenih bolniških blagajnah, trenutno sami plačevati honorarje zdravnikom. In sicer bodo morali plačati za ordinacijo 10 šilingov, od: tega dobijo 7 šilingov povrnjenih od svoje bolniške blagajne. Za hišni obisk bodo morali plačati zdravniku 30 šilingov, nazaj pa bodo dobili 20 šilingov. Za nočni obisk pa bo moral plačati pacient 40 šilingov, nazaj bo dobil samo 30 šilingov. Bolniška blagajna bo po predložitvi zdravniškega računa vsoto takoj izplačala,
VABILO
na
redni letni občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE ST. JANŽ V ROŽU
ki bo
v nedeljo, dne 11. maja 1958 ob V* 10. uri dopoldne v Zadružnem domu v Št. Janžu v Rožu.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in pozdrav
2.	Izvolitev zapisnikarja in dveh overo-vateljev
3.	Čitanje zapisnika, zadnjega občnega zbora
4.	Poročilo upravnega odbora
5.	Poročilo nadzornega odbora
6.	Odobritev računskega zaključka za leto 1957
7.	Čitanje poročila o izvedeni reviziji
8.	Razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru
9.	Nadomestna volitev v upravni odbor
10.	Volitev nadzornega odbora
11.	Sprememba pravil (§§ 2, 5, 6, 10, 11, 13, 16, 17, 18, 29 in 31)
12.	Podelitev' diplom zaslužnim zadružnikom
13.	Slučajnosti
Ker je dnevni red za člane zadruge zelo važen, so vsi vabljeni k zanesljivi udeležbi. Nova enotna pravila so vsem članom na vpogled v zadružni pisarni.
M. Krasnik, 1. r.
predsednik
Plemenski sejem v Št. Vidu
Živinorejska zveza marijadvorskega goveda za Koroško in Štajersko priredi v sredo, 14. maja 1958 ob 9.30 uri v Št. Vidu ob Glini svoj 85. plemenski sejem, na katerega bo prignanih 90 bikov in 70 vi-sokobrejih krav in telic.
Arondirano posestvo v obsegu 13 hektarjev, polovica gozd, prodam takoj. Lega zelo* ugodna in sončna, 5 minut nad glavno cesto Vrba-Beljak. Ferdinand Oschounig, p. d. Špauk, Lihpolje —- Lichtpold občina: Vernberk pošta PodraVlje — Foderlach.
Jabolčna in hruševa drevesca, cepljena na odpornih deblotvorcih — nekatere jabolčne sorte rodijo kljub pomladanski slani — dobite pri dre-vesničarju: Ing. Marko P O L Z E R , na Vazah, pošta, Št. Vid v Podjuni — St. Veit i. Jauntal.
Brezpogodbeno stanje med zdravniki in bolniškimi blagajnami
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00. 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55
Zveneče razno —	9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 10. maj:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Mladinski koncert — 17.30 Zabavna glasba —
18.00	Iz parlamenta — 18.15 Materinska oddaja (slov.) — 20.30 Za dobro voljo.
II.	program: 9.10 Zaupne melodije —
11.00	V narodnem tonu — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Oddaja za mladino — 15.30 Odlični izbor — 19.35 Operni koncert.
Nedelja, 11. maj:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje — veselo igranje
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Pozdrav nate — 19.00 Športna poročila — 20.10 Večerna ura v pozni jeseni.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
8.15	Kaj je novega? — 15.15 Iz operet —
16.00	Plesna glasba — 19.10 To radi slišimo
—	20.00 O glasbenikih in komedijantih.
Ponedeljek, 12. maj:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila; objave. Za ženo in družino (slov!) — 18.35 Filmski svetovalec za mladino — 18.40 Pojejo pevci iz Rožeka (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.15 Ti časi so minub’.
II. program: 7.20 Jutranja glasba —
9.00	Ponovitve iz večernih in nočnih programov — 16.00 Otroške pesmi — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Popoldanski koncert —
19.30	Orkestralni koncert.
Torek, 13. maj:
I.	program: 8.45 Poklicna naglušnost
—	14.00 Poročila, objave. Gospodarska šola za vsakogar. Zdravniški vedež (slov.) —
18.30	Radijska prijateljica — 18.40 En mesec deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 „Euryanthe", opera.
II.	program: 9.00 Ponovitve iz raznih
programov —	15.30 Glasba iz filmov —
16.00	Oddaja za žene — 17.55 Samo zate —
20.00	„2enske morejo take biti“.
Sreda, 14. maj:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Glasba, ki se nam dopade
—	20.15 Lepe melodije, lepi glasovi — 21.00 Radovedne svarimo.
II.	program: 15.30 Zabavni koncert —
16.30	Za vesel popoldan — 19.30 ,,V Damask", trilogija — 21.00 Zaupne melodije.
Četrtek, 15. maj:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.00	Mladina igra — 7.30 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca (slov.) — 9.00 Pisan venček melodij — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 19.05 Plesna glasba — 18.30 Pojejo „Wiener Sanger-knaben“ — 19.00 Šport — 20.10 La cruche casseč; slušna igra.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 15.15 Operetni zvoki — 16.30 Oddaja za žene — 19.30 60 minut zabave z zabavnim orkestrom.
Petek, 16. maj:
I. program: 8.45 Pesmi in godba iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev: Št. Peter na Vašinjah. Rast in življenje slovenske knjižne besede (slov.) —
17.10	V znamenju pomladi — 20.15 „Lan-gusten", slušna igra.
II. program: 9.00 Operetni koncert —
15.30	Revija šlagerjev — 16.30 Za zabavo
—	17.15 Znanje za vse — 19.30 Godba na p:bala — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Pozdravi iz Dunaja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 10. maj:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Lepe melodije, znani napevi — 8.35 Mladina poje — 9.30 Od popevke do popevke — 11.15 Izpod zelenega Pohorja — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Melodije za odd:h in razvedrilo — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Glasbene uganke
—	17.30 Poskočni ritmi — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Zabavni večer — 21.00 Glasba za prijeten konec tedna.
Nedelja, 11. maj:
6.00	Domač nedeljski jutranji pozdrav —
8.15	Panorama popevk — 8.45 „Žogica — Nogica", mladinska igra — 10.30 Kar radi poslušate — 12.00 Nedeljska revija popevk in melodij — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.15 Voščila — 16.15 Meddržavna nogometna tekma Anglija — Jugoslavija; prenos iz Beograda — 18.00 Zabavni zvoki
—	18.30 Vesele in poskočne narodne —
20.00	Javna glacbena oddaja — 21.30 Melodije na tekočem traku.
Ponedeljek, 12. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 9.20 Slovenske narodne — 10.10 Dopoldanski koncert
—	11.30 Iz zabavnega albuma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje moški zbor —
13.15	Spored zabavne glasbe — 14.35 Vo-
ščila — 15.40 Iz domače književnosti —
16.00	Jugoslovanski basist Miroslav Canga-lovič — 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije.
Torek, 13. maj:
5.00	Jutranja glasba — 8.05 Godba na pihala — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Melodije a la carte — 11.30 Za dom in žene — 11.45 Havajski zvoki — 12.00 Po domačih livadah — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pokrajinske slike — 13.40 Pester operni spored — 14.35 Voščila — 17.10 Zabavni pot-pourri — 18.00 Športni tednik — 20.00 Poje moški zbor 20.30 „Ler«ia skleda", rad. igra.
Sreda, 14. maj:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Pisana paleta
—	9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori — 9.15 Narodne in domače viže
—	10.10 Pomladni zvoki — 11.00 Za staro
in mlado — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov —	14.35
Voščila — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 „Don Pasquale“, opera prirejena za radio.
Četrtek, 15. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Poje ženski zbor — 9.00 Ura poljudne glasbe —
10.10	Vedre melodije — 11.00 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 11.45 Otroške pesmi
—	12.00 Valčki — 12.30 Kmetijski nasveti
—	13.15 V veselem ritmu •— 13.40 Orkestri igrajo za razvedrilo — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 17.10 Zabavna glasba —
18.00	Umetno sonce — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 16. maj:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Glasbeno potovanje — 9.20 Piknik plošč — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 20 minut z Vaškim kvintetom — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert ob štirih — 17.10 Melodije in popevke na tekočem traku — 18.50 Družinski pogovori — 20.30 Iz nordijske simfonične glasbe.