Zbornik gozdarstva in lesarstva, tjubljana, 23, 1983, s. 292 - 306 Oxf. 383.2 : 377.44 Izvleček: REBULA, E.: OPTIMALNA GOSTOTA VLAK Za spravilo lesa s traktorji je nujno primerno omrežje vlak. Gostoto omrežja določa veliko dejavnikov. V Mudi// je prikazan vpliv posameznih dejavnikov. Izračunane so optimalne gostote vlak z različne ravni vplivnih dejavnikov. Izračuni kale/o, da običajno gradimo pregoste vlake. Abstract: REBULA, E.: THE OPTIMAL DENSITY OF SKIDDING ROADS Wood skldding by means of tractors requires an appropriate network of skidding roads. lts density is determin8d by many factors. The 1raper exposes the influence of skldd/ng roads are calculated from dlfferent leve/s of factors having an essentia/ Influence. The calculations d/scover that the skidding roads are usual/y bullt to densely. 292 Prof. dr. Edvard REBULA redni profesor Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 293 KAZALO VSEBINE Izvleček in abstract 1. OPREDELITEV PROBLEMA 2. UČINKI IN STROŠKI ZBIRANJA SORTIMENTOV 3. STROŠKI GRADITVE VLAK 4. OMREŽJA VLAK IN RAZDALJA ZBIRANJA 5. IZRAČUN OPTIMALNIH GOSTOT VLAK 6. OPTIMALNE GOSTOTE VLAK IN RAZDALJE ZBIRANJA 7. POVZETEK 8. ZUSAMMENFASSUNG 9. LITERATURA 294 Stran: 295 295 297 297 298 299 304 305 306 1. OPREDELITEV PROBLEMA Spravilo gozdnih sortimentov z vlačenjem po tleh povzroča nastanek vlak v gozdu. Pri spravilu z vprego so vlake nastale kot posledica spravila. Pri spravilu s traktorji pa je zgraditev primernega omrežja vlak predpogoj smotrnega dela. Vsako leto gradimo več vlak. Z vlakami silimo v vse grši svet. Gostimo omrežje vlak. Vlake so vse dražje. Vlaganja v graditev vlak so po enoti površine večja kot za gradnjo cest (REBULA 1983). V te namene gozdna gospodarstva pa tudi predelovalci lesa, vlagajo velika sredstva. Samo pomanjkanje sredstev preprečuje, da bi vlake gradili še hitreje. Kljub velikemu obsegu graditve vlak, veliki vnemi pri teh prizadevanjih, obsežni literaturi s tega področja pa skoraj ni podatkov o primerni (smotrni, optimalni) gostoti vlak oziroma o ustreznih razdaljah zbiranja sortimentov do vlake. če že so taki podatki, so to podatki o doseženih gostotah vlak, mnenja o primernih gostotah ipd. Manjkajo pa osnove za utemeljitev takih gostot. V literaturi so navedeni obrazci za računanje optimalnih gostot vlak. Pri nas sta poznana obrazca NIKOLIČA (1972 in 1983) in ARNAUTOVICA (1976). Ni pa podatkov o rezultatih takih izračunov. Verjetno zato, ker je malo podatkov o stroških gradnje vlak in zbiranja sortimentov. še manj pa so poznane druge koristi od vlak, razen koristi za spravilo lesa in pa negativne posledice, ki jih povzroča graditev vlak (REBULA 1978). V članku bomo poizkušali ugotoviti optimalno gostoto vlak in ustrezno razdaljo zbiranja sortimentov. Računali bomo le z neposrednimi stroški zbiranja sortimentov in graditve ter vzdrževanja vlak. Vse druge momen- te, ki pogojujejo gostejše ali redkejše vlake, kot so npr. posredne koristi in škode od vlak ne bomo upoštevali. Računali bomo na osnovi ugotovi- tev novejših proučevanj spravila lesa (AJDIČ 1977, KRIVEC 1979, BOJANIN 1981, REBULA 1982), ugotovitev o zvezi gostote vlak in razda- lje zbiranja (ŠKRLJ 1982) in podatkov o stroških gradnje vlak in spravila (REBULA 1983). 2. UCINKI IN STROŠKI ZBIRANJA SORTIMENTOV Avtorji (AJDIČ 1977, BOJANIN 1981, 1982a, 1982b, KRIVEC 1979, REBULA 1982 in drugi) ugotavljajo, da na učinek, in s tem tudi na stroške spravila vpliva mnogo dejavnikov. Med najvažnejše štejejo debe- lino in gostoto drevja, kakovost sveta, organizacijo dela in uporabljene 295 stroje. Spreminjanje teh dejavnikov povzroča spremmJanje učinkov. Avtorji ugotavljajo medsebojne zveze in jih podajajo v obliki regresijskih enačb, krivulj ali v tabelah. Iz njih lahko ugotovimo, da so največji učinki tudi 2-3 krat večji kot najnižji. Iz navedenih virov lahko ugotovimo, da je neka povprečna vrednost funkcije, ki ponazarja odvisnost časa zbiranja od razdalje zbiranja (čas razvlačevanjci vrvi in privlačevanja tovora) t = 0,12 r -co. za traktor IMT 558 in 30-50 KN vitel in t = 0,095 r ~ za zgibni traktor. t = čas/min za 1 m3 r = razdalja privlačevanja v m če primerjamo te čase z ustreznimi časi pri vlačenju po vlaki (REBULA 1980) lahko ugotovimo, da za zbiranje 1 m3 sortimentov na 1 m razdalje (min/m4) porabimo pri prilagojenih traktorjih 4-6 krat, pri zgibnikih pa celo 7-12 krat več časa kot pri vlačenju pa vlaki. Ugotovimo lahko, da je zbiranje veliko dražje kot vlačenje. Neposredni stroški 1 ure dela s traktorji v letu 1982 so bili (Podatki GG Post oj na.): - prilagojeni traktor (IMT-558) - zgibnik 644,79 din 1540,70 din če združimo podatke o učinkih in cenah dela strojev vidimo, da povpreč­ ni strošek zbiranja raste z razdaljo po funkciji: pri IMT-558 pri zgibnikih s = 1,29 r s = 2,05 r V tem članku bomo računali optimalne gostote vlak in razdalje zbiranja za stroške zbiranja 0,65; 1,00; 1,30; 2,00 in 2,60 din/m4. Podatki pri stroških 1,30 din/m4 bodo tako nekako povprečje za IMT, pri stroških 2,00 din/m4 pa za zgibnik. 296 3. STROŠKI GRADITVE VLAK O stroških graditve vlak ni veliko podatkov. REBULA (1983) je zbral podatke o teh stroških za nekaj gozdnih gospodarstev v Sloveniji. Ti so zelo različni, odvisno od terena in izvajalca del. Najvažnejše vprašanje pa je: koliko so stroški vlak v njihovi amortiza- cijski dobi? Tudi o sami amortizacijski dobi vlak si nls'mo enotni. REBULA (1983) meni, da lahko računamo s 3 sečnjami (obhodnjicami) v amortizacijski dobi vlake. Tu je opredelil tudi višino stroškov. Lahko sklepamo, da so stroški vlak v amortizacijski dobi okoli 150-160% stroškov prve gradnje. To bi za naše okoliščine zneslo okolt 156 din neposrednih stroškov za 1 m vlake. V naših izračunih bomo računali s stroški 80, 156, 240 in 320 din/m vlake. Za računanje stroškov vlak Je zelo pomembna količina posekanih sorti- mentov v amortizacijski dobi vlak. Ta je odvisna od sestoja, rastišča in načina gospodarjenja. Je lahko zelo različna. Za naše račune bomo upoštevali količine 100, 150, 200 in 300 m3 posekanih sortimentov na 1 ha površine. 4. OMREZJA VLAK IN RAZDALJA ZBIRANJA ŠKRLJ (1982) je proučeval vpliv različnih omrežij vlak na razdaljo zbiranja sortimentov. Omrežja vlak je razdelll na taka, kjer so vlake več ali manj vzporedne. Vlake tu potekajo ali po padnici (padnična omrežja) ali po slojnici (pobočna omrežja). V tretjem tipu potekajo vlake v obliki ožilja lista (listnato omrežje). Ugotovil je, da gradimo okoli 170 - 200 m vlak na ha in da je povprečna razdalja zbiranja okoli 15m. Nadalje je ugotovil, da je povprečna razdalja zbiranja: - v padničnem omrežju - v pobočnem omrežju - v listnatem omrežju pri čemer je e _ 10.000 - G 0,30 e 0,31 e 0,37 e e = povprečna razdalja med vlakami G = gostota vlak 297 Za naše račune bomo jemali, da je povprečna razdalja zbiranja 30% pov- prečne razdalje med vlakami. Tako je zveza med povprečno razdaljo zbi- ranja (r) in gostost vlak (G). G = 3000 r 5. IZRACUN OPTIMALNIH GOSTOT VLAK Za izračun optimalnih gostot vlak so poznani obrazci raznih avtorjev (NIKOLIC 1972, 1983, ARNAUTOVIC 1976 in drugi). Izhajajo iz podobnih predpostavk kot pri računanju optimalnih gostot cest. Enačbe imajo veliko spremenljivk, ker avtorji predpostavljajo različne zveze gostote vlak in razdalje zbiranja. Te zveze podajajo z veliko faktorji. Ce pa upoštevamo ugotovitve ŠKRLJA (1982) lahko obrazec zelo poenostavimo. Skupni stroški (S) zbiranja lesa so vsota stroškov gradnje In vzdrževanja vlak in stroškov samega zbiranja. Stroški gradnje In vzdrževanja na 1 ha so produkt gostote vlak (G -m/ha) in,stroškov za 1 m vlake (z). Stroški samega dela pri zbiranju so odvisni od količine sortimentov (M), razdalje zbiranja (r) in cene zbiranja za 1 m3 na razdalji 1 m (s - din/m4). V enačbi je to: S = G.z + M.r.s r = 3000 G s = G.z + 3000 Ms G Po odvajanju in ureditvi enačb dobimo: 1.) enačbo za Izračun optlmalnlh gostot vlak G = v30~0 Ms= 55 v ~s ali 2.) enačbo za izračun optimalnih povprečnih razdalj zbiranja sortlmentov do vlake r ~ v 3000Z s, 55 ,/Z Ms V Ms Analiza enačb pokaže, da optimalno razdaljo zbiranja odrejajo: - stroški gradnje in vzdrževanja vlak. Večji stroški vlak pogojujejo večjo 298 razdaljo zbiranja. - količina posekanih sortlmentov. Večja količina posekanih sortimentov omogoča skrajševanje razdalje zbiranja. Omogoča gradnjo gostejšega omrežja vlak. - cena zbiranja. Deluje enako kot količina sortimentov. Ponovno moramo poudariti, da so v obrazcu upoštevani le neposredni stroški zbiranja sortimentov in gradnje ter vzdrževanja vlak. Niso pa upo- števani posamezni dejavniki, ki bi vplivali na zgostitev vlak kot so škode pri zbiranju in pa druge koristi od vlak. Prav tako niso upoštevani dejavniki, ki omejujejo gradnjo vlak. Tu sta zlasti škoda zaradi ranjavanja sveta z vlakami in nevarnost erozije ter podaljševanje spravila po vlaki kot posledica gostitve vlak. Pri dobrem delu morajo biti ti dejavniki uravnoteženi zato se njihov vpliv izravna in ga pri računih lahko zanemarimo. Ugotovimo lahko še to, da vsi dejavniki, ki vplivajo na stroške vlak in zbiranja sortimentov, vplivajo tudi na gostoto vlak in razdaljo zbiranja. Tu velja omeniti kakovost sveta (kamenltost, nagib, tla, geološka podlaga), sestoj (razvojna stopnja, gostota drevja, debelina drevja itd.) in pa tehnologijo graditve in vzdrževanja vlak ter zbiranja lesa. 6. OPTIMALNE GOSTOTE VLAK IN RAZDALJE ZBIRANJA V razpredelnici 1 so prikazane izračunane povprečne optimalne razdalje zbiranja sortimentov pri vrednostih posekane količine sortimentov, stroš- kih vlak in stroških zbiranja sortimentov kot smo jih opredelili v predhodnem tekstu. Iz podatkov v razpredelnici 1 lahko ugotovimo, da so izračunane optimal- ne razdalje zbiranja presenetljivo dolge. Lahko ugotovimo, da so vsaj še enkrat večje kot dejanske razdalje zbiranja pri našem delu. V razpredelnici 2 so podane izračunane optimalne gostote vlak. Tudi ti podatki so presenetljivi. Izračunane optimalne gostote vlak so komaj 30-40% od onih, ki jih dejansko gradimo in za katere pogosto mislimo, da so še preredke. Ce upoštevamo, da Imamo na 1 ha gozda 15-30 m cest, ki s stališča zbiranja lesa delujejo kot vlake, bi morali na 1 ha gozda v povprečnih okoliščinah zgraditi le še okoli 40-70 m vlak. Tako bi dosegli optimalno gostoto prometnic za zbiranje sortlmentov. 299 Tabela 1: OPTIMALNA POVPREČNA RAZDALJA ZBIRANJA SORTIMENTOV PRI RAZLIČNIH STROŠKIH GRADNJE VLAK IN ZBIRANJA TER KOLIČINI POSEKANIH SORTIMENTOV Tabelle 1: Die optimale Durchschnittsentfer- nung fur das Holzsammeln bei unterschiedlichen Baukosten fur die Ruckewege, unterschiedlichen Holzsammelkosten und dem unter- schiedlichen Holzanfall Koliaina Stroški Stroški zbiranja din/m 4 posekanih gradnje in 1,0 1,30 2,0 2,60 sortimen'"' ·vzdraev. 0,65 tov 3 1ilak m din/m razdalja zbiranja m 80 60,8 49,0 43,0 34,6 30,4 100 156 84,9 68,4 60,0 48,4 42,4 240 105,2 84,9 74, 4 60,0 52,6 320 121,5 98,0 85,9 89,3 80,8 80 49,6 40,0 35,1 28,3 24,8 150 156 69,3 55,9 49,0 39,5 34,6 240 85,9 69,3 60,8 49,0 43,0 320 99,2 80,0 70, 2 58,6 49,6 Bd 43,0 34,6 30,4 24,5 21,5 200 156 60,0 48,4 42,4 34,2 30,0 240 74,4 60,0 52,6 42,4 37,2 320 85,9 69,3 60,8 49,0 43,0 80 35,1 28,3 24,8 20,0 17,5 300 156 49,0 39,5 34,6 27,9 24,5 240 60, 7 49,0 43,0 34„8 30,4 320 '10,2 56,6 49,6 40,0 35,1 300 "' 10 ,. Diagram 1 ' s ~l~i:~A R:~~A~~~L ~~1~"~~1tiš~~~I :~:Tip~~ !~~~~for 5~R !i1ria v amorti:ieaci')$k1 dobi vlake) Diagram 1; Die optimale Holzsammelentfer- nung in .A'bhangigkeit von Holz- sammelkosten und Baukosten tur die Ru~kewege (Holzanfall: 150 m3/ha). ',, ., ~·-· .. so. ---· 70 "' ., ~,~- " - -- 240din/Ja .~:::: ,. ., --- -- --- SOdJ.n/111 lQO 200 300 iC ,,_l /ha I.Uagru 3': O?TIMALNA RAZDALJA ZBIRANJA Y OflVlSNOSTJ OD KOUtlHE ~~ss,g.:!~vi~1 1~:0~E~RiJ~i~iSN:~,~~:~1[,:R~~~E IN , O din/1114 • Diagram 3: Die optimafe Holzsammetentter- nung in Abhangigkeit vom Holzan- falf, Ruckewegebaukosten und Ho/zsammefkosten Diagram 2: Die optimale Holzsammelentfer- nung in Abhangigkeit von · Kosten fiir die Rilckewege und Ho/zsam- mefkosten (Holzanfall: 150 m3 I ha) G -160 ,,. 120 100 60 60 " -- stroški privlai", 1,JO din/m4 ----- stroškiprtvlač. 2,QOdin/m• .,,.~--.,----"" BOdin/m ~;;~ ~""""'"' Diagram 4: Diagram 4: Die optimale Diete von Ruckewe- gen in Abhangigkeit von Holzan- fa/1, Riickewegebau-und Unter- haltskosten sowie Holzsammel- kosten von 1,30 din*m4 und 2,00 dinJm4 V diagramih 1, 2, 3 in 4 je prikazan vpliv stroškov privlačevanja, stroškov gradnje in vzdrževanja vlak, količine posekanih sortimentov na razdaljo zbiranja oziroma na optimalno gostoto vlak. 301 Tabela 2: OPTIMALNA GOSTOTA VLAK PRI RAZLIČNIH STROŠKIH GRADNJE VLAK IN ZBIRANJA SORTIMENTOV TER KOLIČINI POSEKANIH SORTI- MENTOV Tabe/le 2: Optimale Dichte von Riickewegen die Riickewege, Kosten tur das in Abhangigkeit von Baukosten tur Holzsammeln und dem Holzanfa/1 Ko'liaina Stl'oški StPoški zbil'anja din/m 4 posekanih gy,adnje in eortynentov vzdy,žev. ·1,00 1,30 2,00 v7,,akd. :/1 Gostota vlak m/ha. m 'l,n m 80 61,2 69,8 86,7 100 156 43,9 50,0 62,0 240 35,3 40,3 50,0 80 75,0 85,5 106,0 150 156 53, 7 61,2 75, 9 240 43,3 49,3 61,1 80 86, 7 98,7 122,4 200 156 62,0 70,8 87,8 240 50,0 57, O 70, 7 80 106,0 121,0 150,0 300 156 75, 9 86,7 107, 5 240 61,2 69,8 86,6 Rezultati izračunov so presenetljivi in v velikem razkoraku z mnenjem in ravnanjem prakse. Zato poskušajmo ugotoviti vzroke za te razlike. Najvažnejši so brez dvoma naslednji: 1. Clovek s svojo omejeno močjo. Izračuni kažejo, da bi moral delavec vleči po gozdnem svetu žično vrv z verižicami ali zankami vsakokrat po 50 in več metrov daleč. To povzroča prevelike obremenitve, ki jih delavec ne zmore. 2. Zmogljivost vitlov. Večina pri nas uporabljenih vitlov ima kapaciteto bobnov za 40-60 m vrvi. Ta vrv se zaradi obrabe na koncu hitro skrajša. Zato bi bili pri izračunanih razdaljah zbiranja ti vitli neuporabni, saj bi ostalo veliko dreves izven njihovega dosega. 302 3. Škode v sestojih. Poznano je dejstvo, da z razdaljo zbiranja zelo hitro naraščajo škode v sestojih. Vzrokov za to naraščanje je veliko, od slabše preglednosti do tega, da delavec ne more speljati vrvi 100 m daleč, ne da bi ta drsala ob debla. 4. Cas in stroški zbiranja. V naših izračunih smo predpostavljali, da čas zbiranja raste z razdaljo premosorazmerno (linearna korelacija). Za kratke razdalje to drži. Pri velikih razdaljah, zlasti v težjih okoliščinah (gosti sestoji, kamenit in razgiban svet) pa težave pri zbiranju z razdaljo hitro naraščajo. Tovor se veliko bolj zatika. Temu ustrezno naraščata čas in stroški zbiranja. Kako se to spreminja v naših razmerah, ni poznano. Predpostavka, da stroški zbiranja naraščajo hitreje kot razdalja zbiranja, bi spremenila izračunane gostote in razdalje zbiranja. Odvisno od hitrosti naraščanja stroškov bi se hitro skrajševale izračunane optimalne razdalje zbiranja. Vsi našteti vplivi, ki niso upoštevani v izračunih, pogojujejo gostejše vla- ke. Za koliko gostejše, ne vemo. Vprašanje je, ali so ti vplivi tako veliki, da omogočajo 2-3 krat gostejše vlake od optimalnih. Najbrž da niso. če je temu tako, nesmotrno in brez potrebe vlagamo velika sredstva name- sto da bi malo več in bolje delali. 303 7. POVZETEK Predpogoj smotrf!ega dela pri spravilu lesa s traktorji je izgradnja primernega omrežja vlak. Te zagotavljajo primerno gospodarnost dela ob znosnih škodah v sestojih. Zaradi 6edalje ve6jega deleža spravila s traktorji naraš6a tudi površina gozdov, kjer gradimo vlake. Potreba po vlakah je velika. Hitrejšo gradnjo pa ovira pomanjkanje sredstev. Gradnja vlak požira velika sredstva. Malo pa vemo o primernosti gostote zgrajenih vlak. Ta naj bi bila taka, da bi zagotavljala smotrno zbiranje sortimentov do vlake pri najnižji možni gostoti vlak. Tako gostoto pa opredeljujejo vsi dejavniki, ki vplivajo na stroške gradnje in vzdrževanja vlak ter spravila na eni in obremenitev delavca ter škode v sestojih na drugi strani. lzra6uni optimalnih gostot vlak in povpre6nih razdalj zbiranja dajejo precej drugačne podatke od onih, ki jih dosegamo pri delu v praksi. Gradimo 2-3 krat gostejše vlake od optimalnih gostot vlak po ra6unih. Vzrokov za to je ve6. Najvažnejši so obremenitev delavca, kapaciteta vitlov in škode v sestojih. Kljub tem vzrokom pa bi bilo smotrneje graditi redkejše vlake in vložiti nekoliko več dela in delati pazljivejše pri spravilu (zbira- nju) sortimentov. 304 8. ZUSAMMENFASSUNG DIE OPTIMALE R0CKEWEGDICHTE Der Bau von RiJokewegen verschlingt grosse Geldsummen, dennoch wlssen wtr nooh wenlg aber ihre Optimaldiohte. Theoretisoh streben wir eine min/male R0ckewegdichte an, die gerade ein slnnvol/es Ho/zr0cken gestattet. Die Dichte wird einerseits duroh die Kosten far den Bau und Unterha/t von R0ckewegen, sowie die Ruokekosten, und ander- seits durch die Arbeiterbelastungsgrenzen und Ausmass von R0okeschlJ.den bestlmmt. lm Beltrag wurden tar die Bereohnung der optimalen Dichte dle direkten Einfluss- faktoren: die Kosten tor den Bau und Unterhalt von Rackewegen, dle Kosten tor das Sammeln von Ho/z und der Ho/zanfa/1 (Menge die wllhrend der Amortlsationszeit des Weges genutzt wird) beracksichtigt (Tabelle: 1, 2 und Dlagramme: 1, 2, 3, 4). Die Resultate der Bereohnungen der optimalen Dlohte und der optimalen mlttleren Holz- sammelentfernung weichen von den Erfahrungswerten der Praxis ab. Dle Praxis baut 2-3 Mal dichtere Rackwegnetze als dies nach Berechnungen notwendig wllre. Es glbt mehrere Ursachen dafar. Die wlchtlgsten sind: die grosse Belastung der Arbeiter bel grossen Samme/entfernungen, begrenzte Selltrommelkapazitllt und die Bestandes- schllderl. Trotz diesen Argumenten wlJ.re es dennoch sinnvoll wenlger dlchte R0cke- wegnetze zu bauen und datar etwas mehr Arbeit und Aufmerksamkelt belm Holzr0ckf?n elnzusetzen. 305 9. LITERATURA Ajdič, J., 1977: Gospodarnost spravila lesa iglavcev z zgibnimi traktorji na Pohorju, magistrska naloga, Maribor 1977 Arnautovic, R., 1976: Odrecfivanje optimalne srednje daljine privlačenja kao osnovnog elementa za odrecfivanje optimalne gustine šumsklh komunikacija, Mehanizacija u šumarstvu ,:_ stručno informativni bilten 5/1976, Sarajevo Bojanin, S., 1981: Problematika finog otvaranja sastojina s osvrtom na klasifikaciju tere- na, Mehanizacija šumarstva 6 (1981) št. 9-11), Zagreb Bojanin, S., 1982a: lstraživanja primjene lakih šumskih traktora s kotačlma kod prlvla- čenja trupaca u prorednim sastojinama, na području šG Karlovac, Bilten mehani- zacije 5 (1982) s 42, Zagreb Bojanin, S., 1982b: Sakupljanje trupaca vitlom, Mehanizacija šurnarstva 7 (1982) št. 11- 12, Zagreb Jeličic, V., 1981: Mreže traktorskih puteva I vlaka,, Mehanizacija šumarstva 6 (1981) št. 11-12, Zagreb Krivec, A., 1979: Proučevanje traktorskega spravila lesa, Ljubljana 1979 Lovrič, N ., Sigurnost izgradnje i odvijanja prometa šumskih transportnih sistema izvla- čenja, Mehanizacija šumarstva 1981 11-12 Nikollc, S., Teorijska osnova ustanovljavanja optimalne gustine mreže šumsklh komunikacija, šumarstvo 1972 5-6 Nlkolic, S., Bedlngungen fur die mechanisierte Holzr0ckung am mittelstellen und steilen Gelllnde und deren Auswlrkungen. Referat na simpoziju Mehanizacija v pridobi- vanju sortimentov, Zalesina 1983 Robula, E., Vlake v gozdu, Gozdarski vestnik 36 (1978) 9 Rebula, E., 1980: Prispevek k opredeljevanju optimalne gostote omrežja gozdnih cest, Gozdarski vestnik 38 1980 s. 372 Rebula, E., 1982: Uporabnost značilnosti sestoja za napovedovanje časov sečnje in spra- vila sortimentov, rokopis, Postojna 1982 Rebula, E., 1983: Vlačenje ali vožnja pri transportu lesa, rokopis, Postojna 1983 Sever, S., Horvat, D., 1983: Prilog istraživanju metoda ispitlvanja šumskih vitala na pri- mjeru ispitivanja vitla RV-3 (RV 2 x 15), Aapid - Virovitica, Zbornik radova save- tovanja, Opatija 1983 Škrlj, J., 1982: Uporabnost sistemov omrežja vlak, diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1982 Gozdno gospodarstvo Postojna, Normativi za spravilo lesa. Evidenca stroškov spravila In gradnje vlak za l. 1982 306