140. številka. Ljubljana, v sredo 22. junija. XXV. leto, 1892. Uhaja itak dan «ve«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemao r.n avatro-ogerske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jede« mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. U prav nifltva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. 0 našem političnem položaji. v. Ali so mogli, ali so smeli slovenski poslanci odobriti izjavo prof. Šnkljeja z ozirom na notranjo politiko? (Dalje.) Isti poslanec kanonik K lun govoril je pri razpravi o ljudskem šolstvu dne 13. novembra 1301. Pritožil se je, da je bil odstavljen neki okrajni šolski nadzornik na Kranjskem, na prosto pritožbo, brez preiskave, ne da bi poprej to zvedel predsednik deželnega šolskega sveta, in da je bil učiteljem glasbe na učiteljišči v Ljubljani imenovan mož, ki ne zna slovenskega jezika, akopram so se bili oglasili prosilci, sposobni ne samo v glasbi, nego tudi v jeziku. Razložil je, kako se Tržaški municipij protivi slovenskim šolam v Trstu, katerih je že 1. 1889. zahtevalo nad 1400 roditeljev, in kako šolska uprava ni pokazala proti njemu tiste eneržije, kakor svoječasno proti Ljubljanskemu občinskemu zastopu, ki se je protivil ustanovitvi nemške šole, katere je prosilo samo 219 roditeljev. Potem je govoril o ljudskem šolstvu na Koroškem, kjer je nad 1O000O Slovencev, a samo jedna slovenska šola in kjer se na takozvanih utrakvistiških šolah poučuje večinoma v nemškem jeziku. S tem ni zadovoljno stanovništvo, niso pa zadovoljni niti krajni šolski sveti, niti občinski zastopi; pritožujejo se, prosijo, apelujejo — ali vse to se jim vrača nerešeno, ne pošilja se oblastvom, katerim je namenjeno, sploh, predstojniki c. kr. oblastev postopajo tako, da ni moči doseči zakonito utemeljenih pravic. Podprl je vse svoje trditve s podatki in navajal dan, mesec, številko prošnje, rekurza, pritožbe in rešitve povdarjaje tudi, kako se je neka občina borila že 13 let za slovensko šolo. Naglašal je tudi, da se slovenski učitelji niti ne vzgajajo tako, da bi mogli slovenske otroke poučevati in da so postavljeni tudi za slovenske kraje nadzorniki, kateri ne znajo slovenskega jezika. Dotičnemu govoru Klunovemu so Slovenci, Hrvatje in Čehi burno ploskali tako, da se je naučni minister čutil primoranoga odgovoriti. A kaj je odgovoril? Da je bil omenjeni nadzornik prav tako odpuščen* kakor je bilo povedano, in da se bo drugim isto tako godilo; da je bil res LISTEK. „Menzura". Izvirna humoreska. Spisal Samo. (Konec.) IV. „Sabljice bo bliskajo". (Narodna.). Bil je krasen pomladansk dan, ko se je peljal gospod Sigi Zeisel s svojima sekundautoma k raenzuri. Vse je cvetelo; v mestnem parku, v ljudskem vrtu, po Ringu, vse zeleno, vse polno življenja, on pa se vozi morebiti smrti v naročje. Junak! „Kaj junak, kaj junaštvo! Neumna menzura!" Vedno men j mu prija. „Kaj je treba! Oj, ko bi ji bilo na kakšen način mogoče uiti! Tudi brez men-zur se prijetno živi. Kaj bo?" Pripeljejo se, VBtopijo v prostorno sobo. Stene so popolnoma gole, nobene podobe, nobenega nakita. Tam pri dveh mizab stojita zdravnika z za- imenovan učitelj glasbe, nevešč slovenskega jezika; da mora braniti šolska oblastva v Koroški, katera niso pristranska, da je pristransk le govornik kanonik Klun; da so šole v Koroški tako urejene, kakor jih je govornik popisal in da morajo takšne biti, ker je nemški jezik vsem izobražencem v Avstriji potreben in koristen tudi prostemu prebivalstvu ; da oni, kateri so proti temu, rušijo po načrtu vknpno mirno življenje mej Nemci in Slovenci, da prevzemajo veliko odgovornost nase in da bi mogli s tem škoditi svojim rojakom. Minister je torej odobril vse, zaradi česar se je pritožil kanonik Klun. Tega greha ne gre očitati pojedinomu uradniku, okrajnemu glavarju, deželnemu predsedniku, to se godi z odobravanjem šolske uprave, naučnega ministerstva, c. kr. vlade, to se vrši sistematično; ona zmatra celo za rušitelje mira, za upornike, one, kateri se temu protivijo, tukaj torej v prvi vrsti kanonika Kluna. Na ministrov govor odgovarjal je prof. S u -kije; a mogel je do tega priti le ker so se mej govornike upisali ne samo vsi Slovenci in Hrvatje, ampak tudi Mladočehi, jedino ti od vseh slovanskih in neslovanskih poslancev, ter tako pokazali, kako podpirajo v nevarnosti Slovence in Hrvate dejanski. Šuklje je ministru očital, da ni stvarno skoro na nič odgovoril; da ui omenil težke borbe, katero bije slovanski živelj v Trstu in sploh ob Adriji ; da se vidi, da nima zmisla za koristi Avstrije; da je ono, na kar je sploh odgovoril, zavrnil samo z neumestnimi dovtipi; da se je pro-staško izrazil o nemških narodih v Avstriji; da je razžalil pravno čustvo avstrijskih narodov ; da je branil kršenje državnih temeljnih zakonov, žaljenja prava, katerim ni primere; da je v njegovem govoru mnogo groženj, s katerimi se pa Slovenci ne dado oplašiti, nogo bodo tudi še naprej po načrtu delovali za koristi Slovencev na Koroškem in za njihova prava in to v zmislu tiste ustave, na katero je minister prisegel, česar pa v njegovem govoru opaziti ni bilo; da ponižuje šolo v učilnico nemškega jezika; s celim svojim govorom da tira naučni minister slovenske poslance v skrajno opozicijo proti vladi, česar javno mnenje v Slovencih, česar ves slovenski narod že davno želi in vedno silneje zahteva a proti čemur se le z veliko silo borimo mi slovenski poslanci, ki imamo v tej zbor- nici le bolj pasivno ulogo, kateri ne prouzročujem ministerskemu predsedniku nikdar nobene slabe ure, kateri smo se izrabili in potrošili v službi za ta sistem. Ne vemo, v koliko bode ministerstvo pod svojo zaščito vzelo te nazore naučnega ministra. Morda stojimo pred začetkom borbe. Mi se je ne plašimo. Mi bodemo delali, kakor nam veleva naše narodno poštenje, za soboj pa bodemo imeli ves slovenski narod. — — Dr. Gregorčič govoril je dne 4. decembra 1891 o poštnih in brzojavnih razmerah v Primorji, sosebno v Goriški. Tožil je, da se uporabljajo v Gorici večinoma nemške in italijanske tiskovine in da se slovenske le težko dobe; da so pri poštnem in brzojavnem uradu v istem mestu uradniki, moškega in ženskega spola, ki ne znajo slovenskega jezika; a prav tako je tudi mej slugami in pismonosci ; da so v Primorji poštarji, ki v naslovih trpe kateri koli jezik, samo slovenskega ali hrvatskega jezika ne trpe. — Dotični minister komunikacij ni na vse to odgovoril niti besedice — potrdil je molče, da se bode tako tudi v bodoče godilo, da se tako postopa sistematično. Dne 7., 9. in 10. decembra razpravljalo se je o proračunu poljedelskega ministerstva. Govorila sta tudi mej drugimi dr. F e r j a n č i č in P o v š e: prvi o ureditvi nekih potokov v Vipavski dolini, drugi zlasti o osušenji Ljubljanskega barja in tožil je, da dotični uradnik, ki se s tem bavi, ne zna slovenskega jezika. Ni prvi ni drugi govornik ni bil počeščen z odgovorom. Tudi tu se dela sistematično. (Dalje prih.) Državni zbor. Na Dnnaji 22. junija. Današnja seja, v kateri so bili v obravnavi predloge glede podpor po uimah oškodovanim kmetovalcem in glede urejenja stavbenih obrtov, završila se je povse mirno in stvarno, le koncem Beje vzbudile so interpelacije zaradi izgredov Bismar-ckovih će8tilcev nekoliko pozornosti. Začetkom seje stavili so poslanci J a x in tovariši, Troll in tovariši ter Kiegler in tovariši nujne predloge zaradi podpore po uimah oškodovanim posestnikom v raznih krajih. Vsi ti predlogi odkazali so se budgetnemu odseku v posvetovanje in poročanje. vihanimi rokavi, pripravljata pincete, igle in niti, ogledujeta sablje, ni li kje kak rjast madež in jih brišeta z vato, v karbolovi kiselini namočeno. Na mizah lavorji, vazelin in druge take stvari, ki Si-giju kar nič veselja ne delajo..... Nasprotna stranka je že tu. Tam pri oknu slom nasprotnik in puši ravnodušno cigareto. Slečen je do hlač, le jopico ima na gornjem životu. Kratko se pozdravijo. Sigiju je čudno pri srci, čudno, ko vidi resne obraze, ko sliši tiho šepetanje zbranih. Njegov zdravnik pristopi in mu ovija bandaže. — Sekundant Werner vzame iz žepa krajcar. Vrgel ga bo v zrak; ako bo pala .citra", boriti se bo borilcema s sabljama Zeiselovima, ako se pa pokaže „orel", vzela bodeta orožje dijaka. Krajcar zleti v zrak, zavrti se večkrat in pade. „Cifra!" veli Werner. Prineso torej sablje Sigijeve. Sekundanti pristopijo, podpirajo borilcema roko. Gigerlu stoji na Čelu znoj, v rokah čuti pot. Debel burš, »nepristranski", zapoje v globokem izpitem basu: „Silentium!" Vae vtibne. Sigi se trese, kakor šiba. »Ne vidi nič, ne Bliši nič." Kakor iz silne daljave mu prihaja na ubo Komando „nepristranskega" : „Na menzuro !4 „Za menzuro se postavita!" Na to veli jeden sekundantov: „Postavila sta se!" Drugi pa zagrmi: „Naprej!" Sablji se zablisneta, glasno žvenkeče ostro orožje, iskre kuje trdo jeklo. Dijak se omejuje na defenzivo, očividno hoče Zeiselu začasno prizanesti, da bi ga potem tembolj zaznamoval. Udari ga malo po temenu, toda nič hudega ni; ker pa kri le preveč teče, se dvoboj ustavi, in zdravnik namaže Sigija z vazelinom. Kri teče sedaj v stran. Zopet: „ Naprej!" Udarci padajo kakor dež. Buršu je zdaj bridka resnica. Sigi kar maha sem ter tje. Že ima več neznatnih prask po ramah in po roki, marsikatera „ploščata" mu je priletela oa golo meso. Sedaj bo dijak stegne, bliskovito zavrti sabljo in poči po Zeialu. Kri zašumi in brizga zadetemu v curkih iz rane. Presekana je „irontalis". Sigiju pade sablja iz rok . . . Premagan je. Stvar je poravnana. Zdravnik zašije in zaveže. Debelo opleten Poslanca Ćest mir Lan g in dr. Rus stavila Bta dve interpelaciji. Posl. Plener je nasvetoval voliti mešano komisijo, da reši diferencijo mej zbornicama glede draginjskih priklad državnim uradnikom. V to komisijo voli naj vsaka zbornica devet članov. Predlog je obveljal. Posl. Plener nasvetoval je dalje imenom budgetnega odseka, naj se vrši razprava o nekaterih nujnih predlogih zaradi podpor po uimah oškodovanim kmetovalcem še danes. Tudi ta predlog je obveljal in posl. dr. Kath-rein poročal je v teh predlogih in stavil predlog: „ Visoka vlada Be pozivlje, da ukaže točno preiskavo o škodah, nastalih po uimah v raznih deželah, zlasti na Dolenjem Avstrijskem, Gorenjem A vatri j skem, na Moravi, na Kranjskem (v političnih okrajih Črnomelj, Krško in Novo mesto) ter na Češkem in v Bukovini in če je vsled uim nastalo mej prebivalstvom pomanjkanje, naj zakonitim potem tirja v podporo potrebnih kreditov." O tem predlogu govorili so na kratko poslanci dr. Ebenboch, Wenger, Richter in dr. GesBinann, potem pa je zbornica vzprejela predlog jednuglasno. Na dnevnem redu današnji seji bilo je na (ialjevanje razprave o urejeuji stavbenskib obrtov. Sekcijski načelnik baron Plappart označi imenom vlade stališče, ua katero se je postavila ta proti predlogom poslaucev Zailinger in grof Pininski, ki želita nižjo kategorijo stavbenih mojstrov v tistih krajih, kjer bi se zato izkazala potreba. Zailinger želi, naj dotične kraje določijo politična oblastva, odsek predluga, naj se koncesijonirajo tam, kjer boljših stavbenih mojstrov ni, grof Pininski pa hoče, da se ta določitev prepusti deželnim odborom. Vsi ti trije predlogi so v jedru jednaki zato uasvetuje, vlada, naj se odobri prodlog grofa Pininskegu, naj določijo dež. odbori, kje je izkazano, da so potrebni stavbeni mojstri nižje vrste. Posl. Rogl predlaga za slučaj, da bi zbornica odklonila predlog Zallingerja in predlog Pinin* skega, naj se prizna deželnemu političnemu oblastvu pravica dovoliti na posebno prošnjo občinskega na-čelništva izvrševanje navadnih del tudi tistim stavbenim mo|Btrom ter zidarjem, tesarjem ali kamnosekom, kateri so v tej stroki kot pomočniki delovali vsaj 6 let Poslanci IJohat v, Zailinger in dr. Pattai govore na kratko o teb razuih predlogah; poročevalec posl. dr. Fxner se izreče za predlog grofa Pininskega, katerega je zbornica tudi vsprejela. Razprava o tem predmetu se je na to zaustavila. Zaradi izgredov, ki so se primerili pri prihodu kneza Biismarcka ua Dunaj, oglašeno je bilo troie interpelacij: Posl. dr. Lueger in tovariši trde v svoji interpelaciji, da so redarji sekali ljudi „bestijaličuo" z ostrino sabelj in da uo mnogi, da utečejo gotovi smrti, skušali redarjem oteti orožje. ,Besni" redarji niso zunesli niti ženskam, niti otrokom. Iuterpelantje navajajo imena raznih ranjencev in trde, da so redarji psovali ljudstvo in je pitali z izrazi, katerih ni moči ponavljati. Na trgu, kjer se je to vršilo, videlo se je to, kakor da se vrši kaka bitka. V istem zmislu interpelovali so še popelje se Sigi domov. Očetu je prijavil, da mu je padla opeka na glavo. V. „Und er schlug sicb «oit\v:irta in die lliiache". (Sarine«) V kratkem se je našemu junaku rana popolnem zacelila. Zdravnik mu je odstranil v malo dneh podmetek in obvezo; to pa Sigiju ni bilo všeč. Neznano rad bi bil renomiral še dlje z obvezano glavo ter govoril o svojem slavnem činu vsakomur, kdor bi ga vprašal. Ker mu je zdaj doktor odvzel vidno znamenje njegove hrabrosti in prilepil na rano le ozek prilepek, bila je Zeiselu prva skrb, da si nalepi nad prvi še drug večji in širji obliž. Zraven del si je desno roko v črno zanjko ter tako letal po Bvetu. V tej opravi pokazal se je seveda tudi obožavani Mizi. Obraz so mu je svetil od radosti, ko ji je poročal o svojem dvoboji. „Za Boga, kakšni pa ste, gospod Zeisel, ah, Vi reva Vi!" vzprejela je nadležnega čestilca. „Iz-ražam Vam svoje najgloblje sočutje!" „Zmagalec, gospodična, zmagalec, ceh. — Čestitati, ne obžalovati. Rane le dokaz, da nasprotnik slanci Uauck in tovariši in dr. Bareuther in tovariši, zahtevajoč stroge preiskave. Prihodnja seja v petek. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. junija. Nemci v manjšini. Kakor smo že javili, bil je v valutnem odseka vzprejet predlog posl. Eima glede* napisa na novih kronah. Za Mlinov predlog glasovali so Poljaki, konservativci in vsi češki poslanci, proti njemu levičarji, nacijonalci in Goroninijev klub. To slučajno jedinstvo mej elementi nekdanje desnice in pa jedinstvo teh elementov glede na nekatere načelne določbe v zakonu v stavbenih obrtili je Nemce imenovanih treh frakcij kaj neugodno zadelo, ker jih je to prepričalo, da je mej nekdanjo razdruženo večino še vedno mnogo vkupnih interesov. JTemškt glasi. Liberalni poslanec dr. G ros s poročal je te dni v Iglavi o svojem delovanji v državnem zboru. Govoril je o raznih predmetih, o valuti*in o reformi neposreduib davkov, naposled pa tudi o političnem položaii. Tožil je, da vlada nikakor neče vladati po levičarskih principih, da je sicer pozvala levičarja v kabinet, da pa ne mara izvršiti danih obljub in da skuša upravnim potem (»škoditi nemški narod. Ker se vlada torej ue drži sklenjenega miru, uva-ževati je nemškim poslancem, kako jim bo v bodoče ravnati, da varujejo interese svojih volilcev. Carinski svet. Trgovinsko ministerstvo osnovalo je novo institucijo, carinski svet, kateri bo je v ponedeljek konstituiral. Trgovinski minister razložil je članom potem tega carinskega sveta. Vsled novih trgovinskih pogodb treba je bilo premeniti dosedanji avtonomni carinski tarif, a carinski svet imel bode v slučajih nesporazumljenja posvetovati se o dotični diferenciji in uasvetovati ministru, kako naj razsodi. Ta institucija utegne postati za uvoznike in izvoznike jako koristna, zakaj večkrat se primerijo diferencije, v katerih mora pravično razsoditi samo strokovnjak. C.rinski svet razdelil se bo v 14 odsekov, katerih vsaki se ima baviti s posebno stroko. Član carinskega sveta je tudi Ljubljanski poslanec goBp. K u š a r. Veliku slovaška deputacija do cesarja. Kakor Be poroča, bodo tudi Slovaki odposlali veliko deputacijo do cesarja, kakor so storili Ru-munci. Ta deputacija bode razložila žalostno stanje Slovakov, s katerimi postopajo iako kruto madjarski vladajoči krogi. Dokaz temu madjarizovanje slovaških šol, razpust „Matice", odganjanje Slovakov iz javnih služb itd. Deputacija bode izrazila v svoji peticiji najglobljo udanoBt in zvestobo slovaškega naroda in prošnjo, da se branijo ujegovi narodni in materijelni interesi. Te deputacije so pač najbolji dokaz, da je v Ogerski mnogo nezadovoljnosti mej nemadjarskimi uarodi, ki se nikakor ne da utajiti. Jilstnarck na I>unajt, Javno mnenje peča se še vedno z Bismarckom Obširni so popisi svatbe njegovega sina Uerberta, obzirni tudi popisi raznih demonstracii, katere prireja v pangermanskem, zajedno pa protiavstrijskem duhu vzgojeno dijaštvo Dunajskih visokih šol. Obsodba tega počenianja je sicer splošna, a iskrena in poštena ni. Tisti Dunajski listi, ki so ožigosali te izgrede kot nelojalne in neumestne, storili so to zgolj zato, ker bo bili demonBtrantje protisemitskega couleurja. Tega pa ti listi nočejo povedati, da so sumi zakrivili te nedostojne demonstracije, ker so pangermansko idejo sploh, Bismarcka pa še posebe, v zvezde kovali. Kako bizantinski klečeplazijo prav mene vreden. Počil ga po lobanji, ceh, odsekal mu skoro nos. Bal Be mene, kakor vraga. Izbi I mu dvakrat sabljo iz rok, kaj mislite, pripodil ga trikrat k zidu, ranil ga preko dvajsetkrat, ceh —, rezal kakor mesar, con —1" Komaj izpregovori širokoustnež te besede, ko javi bišina gospoda Wernerja, — bivšega sekun-danta Zeislovega Werner ustopi in poljubi Elzi roko. Pri tem se je zgodilo, da je oblila devojko prelepa rud*■cica, česar gospod Sigi ni opazil brez tihe jeze. Gospod S>gi Zeisel — gospod Rudolf Werner, moj kužen, predstavlja Elza. „A, poznava se," pravi Rudolf in pozdravi Sigija. nAli ljubi moj, kako da imaš obvezano roko?" »Veš, Rudolf," seže vmes Elza, gospod je imel menzuro, v kateri je svojega nasprotnika Blavno premagal. Misli s«, izbil mu je dvakrat sabljo iz rok in ga pripodil večkrat k zidu, kakor mi je stopruv sam pravil. Čestitaj mu vender!" „Bravo, Sigi, Ti pa znaš! Kdo bi si kaj takega mislil." Gospod Sigi Zeisel, junaški sabljač, danes ti listi, vidi se iz popisa Biamarckovega potovanja. Najbolj amešni, najbolj otročji izraz — in tudi veliki možje ne govore vedno pametno — beležijo z zadoščenjem, samo ker ga je govoril Bismarck. To je pač dokaza dovolj! Koostatujetno le še, da se je pri tej srilikl znova pokazalo, da niso okuženi prusosnanije samo Nemci po deželi, ampak tudi patentovani avstrijski domoljubi, —• Duoajčauje. Vnanje države. Italijanski senat in nova vlada. V senata ima ministerstvo Oiolitti precej trdno zaslombo Pri razpravi zaradi šestmesečnega budgetnega provizorija oglasil se je tudi roinisterski predsednik Oiolitti in povedal senatorjem, da so se državne finance v kratkem prav izdatno zboljšale in da se je nadejati, da bode isto tako v kratkem doseženo ravnovesje v državnem gospodarstvu. Senatorji klicali so naudušeni: Bravo! in dovolili provizorij z velikansko večino. Blagor ministru, ki ima opraviti s tako lahkovernimi možmi. Reorganizacija nemške vojske. Nemška vojna uprava izdeluje načrt za reorganizacijo vojske, /lasti v tem oziru, da bi se znižala doba prezenčnega službovanja. Čuje se, da ne bode uvedlo splošno dveletno službovanje, zato pa bi se pomnožilo število službujočih vojakov in sicer na leto za 63.000 mož, kar bi tekoče troske v vojaške namene pomnožilo za 60 milijonov goldinarjev. Glavni urok tem troškom bi bilo to, da treba skrbeti za vojaštvo, sposobno poučevati novince. Tudi o drugih dragocenih eksperimentih se govori, a gotovega ne \e še nihče povedati. liodoca vnanja politika An f/H je. Gladstone in privrženci njegovi razpravljajo v svojih agitacijskih govorih samo o stvareh, spada-jočih v področje notranje politike, v prvi vrsti o razmerji mej Anglijo in Irsko. Nasprotniški listi pa skušajo rastoči liberalni upliv omejiti 8 tem, da Bi prizadevajo bodočo vnanjo politiko Gladstoneovo — če bi se temu posrečilo priti na krmilo — kazati volilcem kot neugodno. Vsi konservativni listi priznavajo, da bode Gladstone miroljuben, da se pa bode bolje držal Francije in Rusije nego Nemčije in Italije, da bode v Egiptu in v Carigradu opustil dosedanjo politiko in sploh paralizoval veljavo in moč trojne zveze. Dopisi. Is Velike Nedelje, 20. junija. [Izv. dop. | (Zaupnica poslancu dru. Gregorcu.) Upravne občine: Velika Nedelja, Trgovišči, Cvet-kovci, Sodinci, Šardinje, Vičanci in več drugih so odposlale našemu neutrudljivemu državnemu poslancu sledeče pismo: „ Visokočastiti in veleučeni gospod dr. Lavoslav Gregorec, državni poslanec, pri Novi Cerkvi! Zaupni možje in tudi drugi Vaši posredni volilo tukajšnje občine Vam izrekamo naše srčno hvalo za tako požrtvovalno potezanje naših narodnih in gmotnih pravic ter Vam sporočimo naše popolno zaupanje k Vašemu delovanju posebno zato, da se združite z nami bratskimi hrvatskimi poslanci in Vas prosimo, na to delovati, da se vsi naši slovanski poslanci zjedinijo ■ hrvatskimi in drugimi takimi slovanskimi zastopniki, kateri imajo jednake težnje z našimi in tudi resno voljo, naše pravice braniti. V jedinosti je moč! Bog Vas ohrani še mnogaja leta našim državnim poslancem." (Podpisi.) Iz Noftlanjtt, 21. junija. [Izv. dop.] (Naš da v kar.) Tukajšnji davkar gqap. Fran Ziegler menda ni imel časa, da bi poslušal hvalo. Kratko se je poslovil. „Vae ji bo povedal", togotil se je po stopnicah gredo. „Blamiran sem na veke pri njej. „Ti pa znaš, kdo bi si kaj takega mislil", kako me je hitro izpoznal. Kakor vse kaže, ga Elza rada vidi ; tikata se, no, kuzina; ali vsejeduo, meni se zdi, da preveč prijateljski občujeta". Od tega dneva ni bilo Sigija nič več v hišo vpokojenega obrista. Pazil je, da bi ne srečal Wer-nerja ali Elze. No, to pa nikakor ni vznemirjalo mladega para. Občevala sta tudi nadalje prav prijateljski. To prijateljstvo sta si pogosto potrjevala z vročimi poljubi, ako smemo verjeti lokavi in radovedni hišini. Gospod Sigi je dobil nekega lepega dne elegantno karto, v kateri ga pa ni nihče vabil na menzuro, Bog ne prizadeni, temveč karto, v kateri sta se priporočala gospodična Elza Bronnheim in gospod Rudolf Werner, ces. kr. adjunkt, kot zaročenca. Sigi zmajal je z rameni, — kaj je hotel? Dejal je poluglasno in zaspano skoz nos: nEeh — čestitam!" slor bode v kraUera v pokoj. To je nekemu Gejanu, ki se boji slovenskih uradnikov, skoraj aiožjane zmešalo in v svojem velikem strahu piše Graški »Tagespošti" z dne 14. t. m. sledeče: »Prebivalci ŠoštanjsUi želijo, da pride na mesto gospoda davkarja mož nemškega mišljenja, da bode pri tukajšnjih uradnikih zastopan tudi nemški narod, bodoč se večina uradnikov šteje k Slovencem". — Dotičnomu dopisniku je tako dobro kakor nam znano, da se ne štejejo samo uradniki, ampak celo prebivalstvo trga in okraja Soštanjskega k Slovencem, in si torej nikakor ne more nikdo želeti „nemški mislečega" uradnika. To željo morebiti gojijo nekateri zagrizeni šoštanJBki tihotapci in njihovi zvesti pristaši v Celji, mi Slovenci pa Želimo in tirjamo na mesto dosedanjega g. davkarja uradnika, ki bode brez ozira na svoje politično mišljenje pravičen in nepristransk, ki bode zvesto in natanko izpolnjeval avoje dolžnosti, ki je slovenskega jezika popolnoma vešč in se ga tudi rad poslužuje. Tega tirjamo od vseh naših uradnikov. Dopisniku „Tagesposte" bi pa svetovali v njegovo korist, da se ne usnja več trositi laži po svetu in v imenu našega prebivalstva izrekati želje, katerih mi nikdar nismo in tudi ne bomo imeli. Več Šoštanj čano v. Domače stvari. — (Dnevni red seji občinskega sveta Ljubljanskega) v petek 24. dan junija 18(J2. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsestva. II. Finančnega odseka poročilo o glavni bilanci mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice. III. Stavbinskega odseka poročila o pri-zivih v stabinskih stvareh. IV. Poročilo odseka za imenovanje ulic, cest in trgov. V. Sprejem občanov in meščanov. — (Osobne vesti.) Okrajnosodnima kauce-listoma imenovana sta g. Art. Pilat pri okrajnem sodišči v Tolminu, g. Jos. Chicrego v Bujah. — (Muzejskega društva občni zbor) vršil Be je sinoči v dvorani za predavanje. Iz poročila tajnika g. arhivarja A. Koblarja posnamemo, da šteje sedaj društvo 198 članov, in sicer jih je v zadnjem društvenem letu pristopilo nič manje nego 53. Društvo je dobilo podpore od ministerstva 200 gld., od deželnega zbora kranjskega 400 gld. in od kranjske hranilnice 250 gld. V literarni zvezi je s 104 stičnimi društvi, od katerih je dobilo 384 suopičev in zvezkov v zameno, katere prepušča knjižnici deželnega muzeja. Dohodkov je imelo 1056 gld , stroškov (brez tiska) 678 gld., tako da ostane še 378 gld. za tisk letošnjih knjig, poleg onih 400 gld. deželne podpore, ki se še ni vzdignila. Da bode ložje voditi račune, predlaga društveni odbor, naj se pravila tako premene, da bodi društveno leto jednako solarnemu in da naj se skliče občni zbor mesto junija meseca že koncem januvarija ali v začetku februvarija. Če bi prvo-sklicani občni zbor ue bil aklepčen, tedaj sme sklepati koj potem uovosklicani zbor brez obzira na število došlih članov. Obe spremembi se vsprejmeta jednoglasno. Član č. g. kurat Zlogar predlaga, naj bi izdajalo društvo mesto slovenskih „Izvesti j" znanstveni mesečnik za kranjsko domoznanstvo in naj odbor izdela v ta namen točen program. Član prof. Borghi nasvetuje, naj se prosi deželni odbor, da ukaže kuriti društveno sobo po zimi vsaj dvakrat na teden zvečer in da naj bi smeli člani društva brezplačno ogledavati si muzejske zbirke. Vsi nasveti se sprejmo. Po predlogu ces. svetnika Iv. Murnika izreče občni zbor svojo zahvalo m priznanje sedaj poslujočemu odboru. — (Povožen) je bil dne 14. t. m. v Ljubljani petleten otrok V. Schnevder. Nesrečna mati nam piše: „V broju z dne 15. t. m. ste poročali o grozni nesreči, katera se je pripetila meni in moji celi družini; smatram si v sveto svojo dolžnost, da natanko in javno pojasnim vse okoliščine, ki so prouzročile mojemu srčno ljubljenemu otroku pregrozno smrt; kajti dvojna bol stiska nesrečni materi srce, ako slavno občinstvo stvar napačno presoja ali nesrečo sem ter tam celo materi sami prišteva v krivdo. Vsled nameravane selitve in druzega nujnega posla morala aem v poslednjih dneh odpotovati za kratko dobo iz Ljubljane; otroke svoje sem izročila vestnim in zanesljivim ljudem v varstvo in v tem oziru storila zanje vse, kolikor mi je bilo sploh moči po svojih skromnih močeh, tako da z lahko vestjo trdim, da se glede tega ne more ni-česa očitati niti moji, niti varuhov malomarnosti. V dobi moje odsotnosti se mi je dan v dan poročalo z doma o moji družinici, kar uprav me je vedno pomirjevalo in uverjevalo o vestni skrbnosti naprotenih varuhov. A uprav v poslednjih urah moje odsotnosti steče moj jeduajstletni sinko po nekem malenkostnem opravku pred hišo mojega stanovanja strogo zapretivši svojima mlajšima bratcema, da se za trenutek, dočim se sam povrne, ne ganeta iz sobice; mej tem pa dečka skrivoma izgineta izpred oči svoje vestne, poleg njiju bivajoče varuhinje, oziroma moje zveste prijateljice ; nesrečna misel ju vodi naravnost na ulico, koder se je istočasno peljal z ilovico obložen voz. Kos ilovice, ki je baš zdrknil /. voza, izvabi mlajšega mojega sinka, da mahom priskoči, hoteč pobrati izpred koles nastopnega s premogom obloženega voza omeojeuo ilovico — toda zla nesreča je hotela ta treuotek mesto nedolžnega kosa zemlje v žrtev mojega ljubljenega sinka. Neznosne bolesti naj dobrotni Bog čuva sleharne stariše!" — (Razstava v Plovdivu.) Z ozirom na naša poročila novembra meseca leta 1891 in mar-cija meseca t. I. glede razstavo v Plovdivu, na kateri je tujcem dovoljeno razstaviti poljedelske in obrtne stroje, instrumente, modele in orodie, naznanjamo, da se je iz odposlancev avstro-ogrskega izvoznega društva in nižje-avstrijskega obrtnega društva na Dunaji ustanovila avstrijska komisija za razstavo v Plovdivu. Oglasila k razstavi vsprejemajo se do 3 0. junija 1 89 2. 1. Pravilniki in oglasnica dobe se pri avstro ogrskem izvoznem društvu na Dunaji, 1, WollzeiIe št. 37. Ker je ta razstava za avstrijski izvoz prevelikega pomena, dovolil je Nj. Vzvišenost gosjiod trgovinski minister napomi-uani komisiji podporo in je obljubil podjetje pospe-sevati. Pojasnila o razstavi daje tudi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. — (Narodna zavest, kje si?) Iz Kostanjevice se nam poroča: „Dne 21. t m. delil je knezoškof Misija zakrament sv. birme v našem mestu. Pri vzprejemu pozdravil je Prevzvišenega mestni župan gosp. Sever v nemškem jeziku, kar je moralo vsakogar osupniti. Gotovo nismo pričakovali, da bode naš slovenski župan dal tako rao-ralično zaušnico slovenskemu prebivalstvu Kostanje-viškega mesta. Ali naj je tudi to znamenje neBtrpne politične ere, v kateri živimo? — „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! ** — (Nesreča.) Na sv. Rešnjega telesa dan pripetila se je v Tomišlju pri streljanji s topiči mej sprevodom nesreča. Neki Franc Mavec nasul je prehitro v topič smodnika, ki se je unel in ga hudo poškodoval na rokah in po obrazu. Nesrečo zakrivil je sam, ker je ravnal neprevidno. — (Kamniška železnica.) Prvi redni občni zbor delničarjev lokalne železnice Ljubljana-Kamnik bil je v pondeljek 21. t. m. na Dunaji. Predsedoval je g. Ed. Palmer. Čistega dobička je 27.263 gld. S tem se bode amortizovalo 12 pri-joritetnih delnic v znesku 1200 gld., dalje se bode izplačal kupon 5667 prijoritetnih akcij z 4 gld. 16 kr. za vsako (za 10 mesečno dobo). Od ostalih 2488 gld. pride 10% v reservui zaklad, dalje se izplača kupon 3400 glavinskih delnic po 65 kr. za vsako, ostanek 29 gld. pa so vpiše na nov račun na korist glavinskih delničarjev. Dosedanje družbeno načelništvo se je zopet volilo. — (Zagorsko gasilno društvo) imelo je, kakor Be uam piše, dne 16. t. m. svoj občni zbor pod predsedstvom g. načelnika Al. Domicelja. Bilo je prisotnih nad 25 izvršujočih udov in 5 podpornih. Prisoten bil je tudi g. župan iu za društvo mnogozaslužn: g. župnik Grozoik. Odobrilo se je mnogo za društvo koristnih ukrepov. Po zaključenem zborovanji se je društvo prosto zabavalo, imelo meJBebojue priproste govore, kateri so pričali, kako je uneto za obstanek svoj — le Bog mu daj veliko dobrotnikov — mlado in čilo Zagorsko gasilno društvo — (Razpisana služba.) Pri okrožnem sodišči v Novem mestu razpisana je služba sodnega pristava z dohodki IX. dijetnega razreda. Prošnje za to, eventuelno za drugo službo sodnega pristava je vložiti do 3. julija pri predsedstvu c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. — (Roparski umor.) Začetkom minolega tedna našli so v Višu blizu sv. Lenarta v Slovenskih goricah 78letuega kajžarja Jakoba Vraza, ubitega blizu njegovega hišice. Na glavi imel je dve veliki raui, lobanja je bila zdrobljena, a tudi na hrbtu videli so se sledi močnih udarcev. Sodi se, da je bil Vraz udarjen s kolom. Ker je bil pokojnik prav tisti dan prodal svoj vinograd in imel pri sebi nekaj denarja, sumi se, da je bil zavratno umorjen in oropan. — (Nesreča.) Dne 17. t. m. vozil se je Andrej SneŽić iz Marenberga na svojem plavu po Dravi. V Ormoži zadel je plav ob pripravo, narejeno, da se ob njej zlomi led. Plav je ob to pripravo tako močno trčil, da se je razrušil, Snežič in pomočnik njegov pa sta padla v Dravo in utonila. Snežič imel je pri sebi okoli 500 gld. skupljenega denarja. Trupel še niso našli, navzlic marljivemu iskanju. — (Petdesetletnico) bode praznovala s početkom bodočega šolskega leta državna gimnazija v Trstu, namreč dne 5. novembra. Sestavil se je odsek izmej nekdanjih učencev tega zavoda, ki razpošilja poziv vsem bivšim učencem Tržaške gimnazije, da se obilno udeleže slavnosti. Ob jednem nabira dobrovoljne doneske, iz katerih naj bi se osnovala ustanova ali pa fond za podporo ubogih dijakov .tega zavoda. — (Propadanje trgovine v Trstu.) Jedno leto je komaj, odkar se je odpravila prosta luka v Trstu, a pokazalo se je, da so nasledki za mesto Trst jako nepovoljni. Skladišč je v mestu nenavadno mnogo praznih, ker se to malo trgovine, kar je je še ostalo, zdaj koucentruje v tako zvu-nera „punto franco". To pa je hud udarec za posestnike mestnih skladišč. Z bodočim avgustom ostalo bode 637 skladišč praznih, od katerih se je plačevalo nad 400.000 gld. najemniue, poleg teh še :'i0 lesnih zalog, od katerih se je plačevalo nad 30.000 gld. Okolu 800000 gld. zgubijo lastniki skladišč, kateri so morali znižati najemnino. Tako je obilo nad jeden milijon goldinarjev, ki ga zgube ])08estuiki, primerno potem tudi država in mestu zaradi znižanih dohodkov. Položaj je opasen in treba bode izdatne pomoči! — (Zvon padel iz zvonika.) Grozna nesreča bi se bila lahko pripetila na sv. Kešnjega telesa dan v Pulji. Ko je sprevod se pomikal preko trga „Piazza Allighieri" in so zvonili z vsemi zvonovi v tamošnji cerkvi, odlomilo se je nekaj na držalu večjega zvona. Zvon je padel vsled tega iz Btolpa na trg. Velika sreča je bila, da je bil Bpre-vod v tem usodepoluem trenotku na uasprotni str«ni in je tja hitelo vse ljudstvo. Tako se ni pri-godila druga nesreča, kakor zvon se je razbil na kosce. — (Tržaški namestnik na Heki.) Tržaški namestnik vitez Kinaldini potoval je te dni po Istri 1 jat u i >i|>i t fili-il^f» i al i O o. *m- Salon za dame v I. nadstropji. Tujci: 21. junija. Pri Hali* |t Luschia pl. Ebeagreutt, Vogel, Neu-hold, Herman, Mausner, Karpeles, Bloch z Dunaja. — Ver-derber ic Prage. — Strohbach iz Maribora. — Gfrerer iz Trsta. — Loos iz Brna. — Pašnik is Kranja. — Sucby ic Gradca. — Dr. Stettina iz Budimpešte, — Rohrle iz Berolina. Pri Slonu: Bartuscha, Bartavar, Monschein, Adle<* * Dunaja. — Marcher, Leder iz Gradca. — Fischer iz Kamnika. — Kaitarek iz Tržiča. — Jugovic, Jamar iz Trata. Pri Hv«trl|ftb*Mi ceanrja: Lopasič, Zgang iz Zagreba. Umrli so v I jiii»ljaiil: 21. junija: Marija Sovinšek, đimnikarjeva hči, 8 mesecev, Poljanske ulice št. 11, katar v žđiodcu iu črevi h V deteloi bolnici: 19. junija: Ana Matajc, gostija, 68 let let, jetika. ■- Meteorologično poročilo. i Čas opazovanju Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. a a •—> 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 736 4 ■■. 7865 mm. 738 0 mm. 16-8° C 22 2° C 16 0° C si. svz. brezv. si. vzh. jasno jaano jasno OOOm. Srednja temperatura 18*3°, ta 0-5° pod norma lom. dne 22. junija t. 1. včeraj gld. 95-55 9530 , 113 25 m 100-85 . 994 — n 319-. 119-35 Papirna renta .... Srebrna renta .... /Jata renta......, 5" „ marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . a Kreditne akcije .... v London ........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekiui....., Nemške marke .... , 4\„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4"/»...... . Ogerska papirna renta 5" ...... Dunava reg. srećke 5°/0 ... 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4","zlati zast. listi . . Kreditne srećke......100 gld. Rudolfu ve srečke...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 . Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 949 V, 567 58-52 •/, 250 gld. 100 . danes gld. 9550 , 95 30 „ 11335 „ 100-75 n »97'- . 318-50 „ 119*30 l m 5-67 „ 58-52'/t 140 gld. 50 kr. 182 111 100 122 116 188 «3 155 23o 25 10 60 75 75 50 25 Nameščen je trgovskih, obrtniških in rokodeljskih učencev! Podpisanec naznanja vsem p. n. stariiem, ljudskim učiteljem, trgovcem, obrtnikom in rokodelcem, da hoče brezplačno prevzeti posredovanje pri nameščenji trgovskih, obrtniških in rokodeljskih učencev. Gospodje tovariši so torej prošeni, da to naznanijo učencem zadnjih Šolskih ht in da potem podpisanemu pošljejo imena onih iz šole izstopivših dečkov, kateri bi se hoteli učiti jedno izmej navedenih strok. Pove naj se tudi, ali bodo stariši dotičnemu učencu sami skrbeli za obleko, ali ne, in ako bi bili pripravljeni v potrebnem slučaji plačati nekaj učnine. P. n. trgovci, obrtniki in rokodelci pa se prosijo, da se pri podpisanemu oglasijo, ako tele dobiti učenca. Ob jednem naj se pa tudi naznanijo pogoji za vsprejein v uk. Glede na veliko važnost tega podjetja nadeja se pod-piBanec prav mnogih oglasil od vseh stranij. Za odgovor naj ae oglasilu prilozi dopisnica. V Ž alci, dne 19. junija 1892. Anton Petrlčok, ljudski učitelj. Ogenj v Pfibramskem rudokopu^ Obširen popis grozne nesreče z mnogimi ilustracijami ■» nemškem In češkem jeziku. Po 20 kr., po polti po 25 kr. Parma — Petini J venec. Potpourri slovenskih pesnij za iclasiovlr. Cena 90 kr. Naprej zaitava Slave!** Za glasovir. Cena 3"> kr. Venec al o ve nakita peanl|". Za eltre sestavil Josip Mešiček. Cena 70 kr. V zalogi pri (739—1) trgovina s knjigami in papirjem t Ljubljani. Kupijo se vsi letniki Letopisa Matice Slovenske. Nizke ponudbo naj se pošiljajo (724—2) Ign, pl. Kleinmayrju & Fed. Bambergu v Ljubljani. Eonptoirist 11 praktikant ki je dovršil kako trgovsko šolo, vspre|me »e takoj. Biti mora slovenščine in nemščine popolnoma zmožen. — Ponudbam nuj se prilože prepisi spričeval. (721—2) Vinko Majdic, Ribstvo v Savi od Radeč do Prusnika odda v najem grajščina Eadečka. Natančnejši pogoji se izvedo pri g raj finskem oskrbništvu v Radečah pri Zidanem mostu, katero vsprejema do konca tega meseca tudi pismene ponudbe. (716-3) Naznanilo. Ker se je gospa Pohl preselila v Ameriko ter stara svoja likala prodala drugam, uredila sem si povse novo pralnico in svetlolikalnico na stroj ter se priporočam v izvrševanje vsakeršnih v to stroko »padajočih del, katera izvršujem lepo in po ceni. Naročila z dežele se točno izvrše. Z odličnim spoštovanjem (717—2) Štefanija, FialaT Florifanalce ulice it. 35, I. nadstropje. l£eLlisX®'9* S9,£"ULp. i Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodišečih gorskih muline. Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 3» '.j klg. malinčnega sirupa poštne teže po 10 klg., po 20 klg., po 40 klg. Stkl. za poskušnjo zastonj in franko. Piccolijeva lekarna „Prl angelju1 ▼ Ljubljani, Dunajska cesta 9'namja naročila te proti sretju si »te točno ixtr.im.feJo. (59—3) Usojatn si ponujati; Opeko z zarezo za streho prve vrste (Stranofalz- dachziegel) 1000 komadov 45 gld. Opeko z zarezo za streho druge vrste . . . 1000 „ 33 „ Zraven spadajoče žlebake z zarezo po 20 kr. komad. Za trpežnost jamčiva tri leta tako, da kar bi sa utegnilo razzebsti te opeke, je nadomestiva z novo brezplačno. ^048—6) Na zahtevanje sva pripravljena poslužiti z uzorci Prodaja in zaloga je/ Konjušni trg štev. 10 v Ljubljani Knez & Supančič. Odlikovan na koroški deželni razstavi 1865. leta. Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. I. kranjska izdelovalnica žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj Izubijana (Slika), poleg KoMler-|eve pl varne priporoča fcle«»te aliuulce nn|boli>e vrste is otročke poatel|e po 5 kI«I. in ver, m% *» »♦ »» «* velike .9 „ 0 ■« „ „ ■T tarif u» obroke. "USJ (211—31) Zalagatelj aa bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki 7astouj. — Zunanja naročila se toćuo izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene. TOuOztoilnica i Kamniku na Kranjskem. (Postaja lokalne železnice Ljubljana-Kamnik.) Župnika Kneippa zdravilni način pod vodstvom zdravnika-specijalista. Otvoritev letu«* sezone dne 1*. junija t. I. Pojasnila o zavodu in o stanovanjih daje (7,g_.2) zdraviliščino ravnateljstvo. Velika zaloga vsakovrstnega žita. sočivja, isterskega in kraškega brinja ter druzih deželnih pridelkov je na prodaj po najnižjih cenah s točno in pošteno poBtrežbo pri Ivanu Knezu («63-«) v LJubljani Marije Terezije cesta št. 3. Izdajatelj in odgovorni uredoik: Jo Bi p No lli. Lastnina m tisa ,Narodne Tiskarne".