PRIMORSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 151 (1839)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 28. junija 1951
Prispevajte za Kulturni dom
Cena lir 20
PO TREH
Danes poteka tretje leto od objave zloglasne resolucije Kominforma. C e se za trenutek ozremo na triletno borbo delavskega razreda ne samo Jugoslavije, temveč, tudi Trsta in na borbo delavskega razreda v svetu sploh, moramo predvsem ugotoviti, da se upanja in prerokovanja Komin-■forma niso v ničemer uresničila. Najmanj pa So se uresničila v Jugoslaviji, za katero so kominformisti prerokovali, da bo jugoslovansko ljudstvo svoje voditelje zavrglo in da bodo njihova mesta zavzeli ko-minformistični hlapci, ki bodo Jugoslavijo vrgli v žrelo ruskega imperializma in njegovih satelitev. V Trstu pa so nam prerokovali politično smrt in na široko pisali, da smo scadaveriit. Se manj pa se je uresničila kominformov-ska pobožna želja, da bo Jugoslavija padla v žrelo zapad-nim imperialistom. Jugoslavija je danes kljub vsem zasuž-nj c ranim nakanam in vsakodnevnim agresivnim incidentom svobodna in neodvisna država, ki ponosno dviga prapor resnice in pravice, predvsem pa prapor resnične neodvisnosti. Najboljši dokaz za to pa so javne izjave tistih, na katere so v Moskvi najbolj računali in ki bi bili morali postati izvrševala, kominfor-movske politike začenši c d Sr etena Zujeviča pa vse do ing. Dragotina Gustinčiča. Predvsem pa dokazujejo neodvisnost Jugoslavije uspehi jugoslovanske graditve socializma, katerih krona je prevzem gospodarskih podjetij s strani delavskih svetov in pa jugoslovanski uspehi na mednarodnem polju. Prav ta uspeh je najbolj zopažen in je prišel kot posledica triletne borbe za osamosvojitev in popolno neodvisnost pred aspiracijami Kominforma. Ta borba je služila zlasti za to, da se popolnoma razgali pravi obraz takoimenovanih zaščitnikov malih narodov in voditeljev mednarodnega socializma.
Danes, tri leta od začetka te borbe je zloglasna resolucija skoraj pozabljena. Bila je kot začetek tiste sovražne kampanje, katero danes ves svet prav dobro pozna. Zato upravičeno lahko trdimo, da je skrahirala.
Jugoslavija se je v tem triletnem razdobju znašla pred. veliko nalogo obrambe svoje svobod?. Ona Je na , lastnem primeru spoznala izkoriščanje, ki se je skrivalo v raznih oblikah. V obrambi svoje svobode in neodvisnosti; ona je istočasno branila svoj samostojni socialistični razvoj kakor tudi nauk klasikov marksizma, kajti zadnja tri leta so pokazala, da so bajke, katere so prihajale s tiste strani o socializmu le prevara in Ja se je za njimi skrivalo kolonialno zasužnjevanje najslabse
^ Tri leta borbe proti moskovskemu hegemonizmu so bila hkrati tri leta akutne krize v mednarodnem delavskem in naprednem gibanju. Politika slepega služenja zunanjepolitičnim ciljem vlade v Moskvi, je imela za posledico, rin so številne komunistične partije postale tuje - in da postajajo to vsak dan bolj množicam, katere bi morale voditi. Ta kriza je globoka m resna: dezorientacija je se ved~ no velika. Mnogi se vedJ> J so spregledali, ali pa spr 0 dujejo šele zelo rrmlo in postopoma, da Partija, ki jo J ustvaril Lenin ni vec Usto^«: je bila, a prav tako niti •' .Z stem, kateremu je on Pos™~} temelje. Ostalo je. samo ali fasada, toda ne tudi vsebina.
Jugoslovansko časopisje, ki ob tej trUetnici razpravlja ob tem pojauu krize v mednarodnem delavskem gibanju, P°~ udarja med drugim, da je težko, kar čez noč odreči se dolgoletnim idealom jn spoznati resnico — golo in neizpcos-sno: da je današnja ploitika Moskve imperialistična in kontrarevolucionarna, nevarnejša za splošni napredek in socializem kot karkoli doslej. Ta birokratski stroj je v SŽ ne samo uničil pridobitve Velikega oktobra in Leninovo delo, temveč je postal istočasno tudi njihova negacija. To pa je težje spoznati, ker poskuša Moskva s svojo propagando ustvariti neprozvrno kopreno, ki naj bi skrila bistvo njene politike.
Toda kljub temu je vedno več naprednih ljudi na svetu, ki to spoznavajo. Kriza obstaja, toda vitalnost mednarodnega delavskega in naprednega gibanja je tako močna, da je doslej vedno premagala vsako bolezen, pa bo sčasoma, toda gotovo tudi kominformov-sko. O tem ne more biti dvoma niti Za trenutek, ker dogodkov, ki to olajšujejo je vedno več.
A,gresija in pretnje z oboroženo silo so postale sestavni del moskovske politike, a takih metod se poslužujejo Ve imperialisti. Pritisk proti Jugoslaviji s ciljem, da bi poklek-rAla in da bi se jo prisililo, da bi sprejela diktat a Z njim tudi izkoriščanje, je bil prvi primer za t°-
Koreja drugi in še bolj drastičen. Vojna, zavojevalna vojna, bodisi direktno ali pa pre-lco tujih hrbtov, je postala realno dejstvo in stalna nevarnost za mir -na svetu. Moskva se ne odreka več nobenih sredstev, pa niti najslabših in najbolj umazanih, v težnji, da za vsako ceno uresniči svoje nočrte. Za njihovo uresničenje vprega v svoj voz komunistične partije in ji za sedaj to še uspeva. Toda število tistih, ki pristajajo spremljati Moskvo nd tej nevarni pot i, je vedno
manjše. Ljudje želijo mir, ne Pa vojne ali grožnje z njo.
Zato je danes borba proti napadalni zunanji politiki vlade ZSSR postala sestavni in nedeljivi del splošne borbe za mir. Najboljša pot za to je krepitev Združenih narodov, njihov odpor proti vsaki agresiji. Razumljivo je potemtakem tudi to, zakaj Moskva in njeni trobentači napadajo Združene narode in zakaj poskušajo, da bi željo za mirom kanalizirali in izkoristili tako kot jim to odgovarja. Razmljivo je prav tako tudi, zakaj je Jugoslavija še vedno po treh letih resolucije Kominforma cilj njihove propagande ■ in napadalnega pritiska. Prav zato, ker se tako odločno bori za mir in za svojo neodvisnost, Jcer s tem tudi ostalim malim narodom vliva zaupanje in vero v njih lastno moč.
Tudi nam tržaških Slovencem je dosledna borba bratskih jugoslovanskih narodov za neodvisnost in svobodo ter za socializem tisti zgled, pc. katerem se v svoji borbi za osnovne človeške pravice borimo pod/ pogoji še vedno veljavne fašistične zakonodaje. Prav v Trstu se je pred našimi očmi najbolj razločno po-kazalo, da je imela kominfcrr-movskn resolucija za posledico bistven prehod njenih apostolov na linijo italijanskega šovinizma in imperializma, prehod, ki ga skušajo še vedno zamatn skrivati pred tržaškim delavstvom, zlasti pa pred narodnostno in socialno zatiranim slovenskim tržaškim življem. ln ker se iz dneva v dan tržaški kominformizem postavlja vedno bolj na čelo tržaškega italijanskega imperializma, največjega sovražnika našega narodnostnega obstoja. jo nujno da velja danes naša’ borba predvsem, prav tem gorečim kominformov-skim prvoborcem, tiste pustolovščine, ki jo je Lenin krstil z besedo «cunjmti imperializem».
DVA POMEMBNA JUBILEJA V JUGOSLAVIJI
Desetletnica ljudskega npora
in obletnica zakona o delavskih svetih
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — V Jugoslaviji se te dni spominjajo treh obletnic, ki pomenijo dogodke, ki so Jugoslaviji, prinesli važne zmage na področju notranje graditve in na mednarodnem polju.
Prva je tretja obletnica reso. lucije Kominforma, ki se je danes spominjajo po triletni borbi za osamosvojitev in popolno neodvisnost pred tujimi zavojevalskimi težnjami.
* Mnogo važnejši je drugi jubilej — deset let je poteklo, odkar so se jugoslovanski narodi] odzvali pozivu svoje partije na osvobodilno borbo proti okupatorju.
To obletnico bodo v vsej deželi proslavili na kar najbolj svečan način, cb številni udeležbi prebivalstva- vseh krajev, medtem ko ljudske oblasti izdajajo spomenice prvoborcem iz tega upora.
Teh zadnjih deset let je pre-pbrodilo Jugoslavijo in okrepilo njene narode, tako da so dovolj močni in odločni, da se prav tako kot leta 1941 upro vsakršnemu zavojevalcu in na, siloiku. Lahko rečemo, da danes ne bi bilo uspešnega upiranja komšnfcrmističn emu pritisku brej vsega onega, kar je bilo izvojevano v preteklih desetih letih.
V teh letih ima vir neizprosna borba proti kominformiemu v vseh njegovih oblikah, v notranjosti in v mednarodnem okviru. Zaito je to zgodovinsko neizbežno nadaljevanje borbe, ki se je začela pred desetimi le-
ti in ki se nadaluje v socialistični izgradnji.
Nič manj ni yažna prva obletnica zakona o delavskih svetih, ki je izročil, prvič v zgodovini, upravo nad podjetji aniiim, ki delajo in proizvajajo, in tako uresničil zamisel Marxa in Engelsa o svobodnem združenju neposrednih proizvajalcev.
Prezidij Ljudske skupščine je ratificiral bernsko konvencijo o zaščiti književnih in umetniških del, ki je bila podpisana 9.9.1886, revidirana pa v Bruslju 26.6.1948.
R. R.
Jessupove izjave
NEW YORK, 27. — Ameriški delegat na konferenci namestnikov v Parizu Phillpp Jessup je izjavil po svojem povratku v ZDA, da je ZSSR ((popolnoma pogorela .med konferenco s svojimi poskusi, da bi sabotirala napore Zahodne Evrope, da se pripravi na svojo obrambo«. Jessup je poudaril, da so vse tri mesece in pol, kolikor je trajala konferenca, Rusi ((očitno poskušali, da bi zahodne države razdvojili«. To se jim ni posrečilo, je nadaljeval, in eden izmed glavnih rezultatov konference je bil ta, da «je okrepil skupno odločnost Zahoda«.
Poročilo senatne preiskovalne komisije
VVASHINGTON. 27, — Senat-na komisija za preiskavo odstavitve generala Mac. Arthurja, ki je prekinila svoje zasedanje
za nedoločen čas, je izdala pismeno izjavo, ki pravi, da so ZDA ((pripravljene upreti se vsem. silam, ki bi utegnile ogra-žalti svetovni mir in svobodo«. Predsednik komisije Richard Russell je pojasnil, da pomeni ta izjava, da kljub polemiki glede Mac Arthurja ZDA niso ne razdvojene, ne oslabljene, kar pomeni, je dodal, svarilo za ZSSR,
Tali o otoMn načrtu
NEW YORK, 27. — Republikanski senator Taft je zahteval, naj ZDA izvedejo svoj oboroževalni načrt v 4 letih namesto v treh. Taft nieni, da predstavlja triletni oboroževalni načrt prehudo obremenitev za ameriško gospodarstvo. Kot znano, bi po sedanjem načrtu državni proračun za leto 1952-1953 moral doseči višino 90 milijard dolarjev, medtem ko Taft meni, da je skrajna meja, do katere je mogoče priti, 70 milijard.
Pred stavko rudarjev
v Zahodni Nemčiji
BONN, 27. — Nad 450 tisoč rudarjev Zahodne Nemčije je sklenilo, da bo v petih dneh začelo stavkati, če do takrat ne bodo dobili poviška mezd za 14 odst., računajoč od 1. maja. Sklep je bil sprejet na sestanku rudarskih delegatov v porurskem mestu Bochum z 255 glasovi proti 138. Delegati so odklonili vladne predloge, ki predvidevajo povišanje mezd za 12 odst.
Berlinski urad za metteonsko trgovino je izjavil, da ne more ne potrditi ne zanikati vesti iz
KIRK SE RRZ60VRRJH V MOSKVI z Bromlkom o premirju na Koreji
Molčečnost uradnih krogov o razgovoru Skupna izjava 16 držav, ki se borijo na Koreji ■ Achesonove izjave - Malik je ozdravel? - Presenečenje v Pjongjangu
VVASHINGTON, 27. Predstavniki 16 narodov, katerih čete se borijo na Koreji, so se danes sestali v ameriškem zunanjem ministrstvu, da bi se posvetovali o predlogu za premirje na Koreji, ki ga je sprožil sovjetski zastopnik zunanjega ministra Jakob Malik. V skupni izjavi, ki so jo izdali predstavniki 16 narodov, se vsi strinjajo v tem, da so vedno bili in so še vedno pripravljeni govoriti in delati za mir na Koreji, da zahtevajo ((nadaljnja pojasnila« k Malikovemu predlogu in «da so že ukrenili vse potrebno, da ta pojasnila dobijo«.
Skupna izjava dalje pfravi:
«Visoki cilji ustanovne listine Združenih narodov, po kateri so člani Združenih narodov slovesno vezani, jih obvezuje, da skupno poskrbijo vse potrebno, da preprečijo in odstranijo grožnje za mir in da uničijo vsak napad ali drugačno kršenje miru. Samo v skladu s ternj nameni so čete Združenih narodov nastopile na Koreji.
Ustanovna listina Združenih narodov torej veže članice, da svoje mednarodne spore rešujejo na miren, način in iakc., da ne postavljajo v nevarnost mednarodni mir, varnost in pravice. Predstavniki izražajo svoje mnenje, da so njihove vlade vedno bile in so še vedno pripravljene razpravljati in storiti vse, da se doseže mir na Koreji«.
Ameriški zunanji minister
Acheson je danes pred komisijo predstavniške zbornice za zunanje zadeve dejal, da vlada ZDA še ni mogla dobiti od ZSSR pojasnil o Malikovem predlogu o možnosti premirja na Koreji. ((Ameriška vlada poskuša z naj hitrejšimi sredstvi razjasniti namene, ki se skrivajo za Malikovem predlogom«, je nadaljeval Acheson in dodal, da upa, da bo «danes mogoče videti jasneje«.
Menijo, da je Acheson s to opombo meril na današnji obisk ameriškega poslanika v Moskvi Alana Kirka pri namestniku sovjetskega zunanjega ministra Gromiku, čeprav tega obiska ni izrecno omenil.
Kirk je danes obiskal Gro-mika verjetno po navodilu zunanjega ministrstva in z nalogo, naj dobi čim več pojasnil o moskovskih pogledih na možnost premirja na Koreji, predvsem pa o tem, ali ZSSR dejansko sodi, da je prišel čas, da je treba vojno na Koreji končati.
Razširile so se tudi govorice, da je vzporedno s Kirkovim obiskom Gromiku bila sprožena tudi akcija, ki naj razjasni kitajsko stališče.Ne pojasnjujejo po kakšnih poteh, naj bi ZDA poskušale dobiti to pojasnilo vendar menijo, da je posredovala Anglija, kj vzdržuje redne diplomatske odnošaje s Pekingom. Nadalje menijo, da je današnji ameriški korak v Moskvi bil izvršen tudi v imenu ostalih zainteresiranih zahodnih vlad.
Okoli polnoči je dospelo v
Washington Kirkovo poročilo o razgovoru z Gromikom. Zunanje ministrstvo ni hotelo dati nobenega pojasnila o njegovi vsebini, v poučenih krogih pa prevladuje vtis, da je sovjetska vlada pojasnila pomen besede ((Vojskujoča stranka«, ki jo je v soboto rabil Malik, v smislu, da bi se pogajanja za prenehanje sovražnosti morala vršiti med poveljstvom OZN in poveljstvom severnokorejskih čet.
Na prvi pogled se zdi, da bi ta definicija omogočala premirje, kajti razgovori s samimi Severnokorejci bi izključili možnost prerekanja o Formozi ali o sprejemu Pekinga v OZN. Vendar pa v uradnih krogih še vedno menijo, da bi kitajska vloga morala biti določena in da bi bila potrebna jamstva, da se bodo kitajski ((prostovoljci« umaknili onkraj reke Jalu.
Reko Jalu je omenil v svojih izjavah danes tudi Acheson, ki je dejal, da bi umik kitajskih čet onkraj te reke pomenil najboljše jamstvo, da bi ZDA mogle sprejeti prenehanje ognja na Koreji. Acheson je nato predložil postopen umik tujih čet s Koreje P° sklenitvi premirja. V primeru rešitve korejskega spora, je dodal Acheson. bj bilo treba upoštevati, da bi avsaka kršitev pogojev premirja pomenila nevarno dejstvo, ki bi moglo ogrožati mir v svetu«.
V uradnih krogih potrjujejo, da je ameriška vlada sklenila zahtevati konkretne garancije v primeru pogajanj za premirje na Koreji. Vsekakor
Francoske stranke se pripravljalo na prvo zasedanje novega parlamenta
Položaj republikanske zveze levice • Herriot in Daladier - Vlada je prepovedala manifestacijo kominformističnih "pristašev miru"
PARIZ, 27. — Medtem ko se bliža prvi sestanek novega francoskega parlamenta, se vse bolj jasno odražajo stališča strank do raznih problemov, ki zanimajo Francijo in ki predstavljajo največjo preizkušnjo za sestavljanje vladne koalicije.
V petek je govoril general De Gaulle, ki je zahteval za svojo skupino predsedstvo vlade.
Včeraj se je sestalo združenje republikanske levice pod predsedstvom Eduarda Daladier j a. Na tej seji so sprejeli predvsem dva sklepa, ki sta vzbudila zanimanje in komentarje. Prvi sklep se tiče kominformistov; republikanska levica meni, da bi nova vlada morala predvsem očistiti upravo in izjavlja, da bo sodelovala samo z vlado, ki bo odločna na tem polju.
Drugi sklep spada v okvir parlamentarne taktike, kljub temu pa je že zbudil komentarje: Zveza republikanske levice je predlagala raznim organizacijam, ki jo sestavljajo, naj se odslej združijo y enotno parla-
mentarno skupino, n ^d™ženie, ki mu predseduje r.Hc er’ zdruzuje različne politične organizacije, od katerih je najvažnejša in številčno najmočnejša radikalna stranka, druga pa je demokratična in socialistična zveza odpora, ki jo vodi Rene Plčven.
Znano je, da sta Herriot, predsednik radikalne stranke in Daladier, ki je bil pred vojno tudi dvakrat predsednik te stranke, večkrat predstavljala zelo različne tendence. V prejšnjem parlamentu je Herriot podpiral Queuillejevo vlado in zvezo radikalov z ljudskimi republikanci in s socialisti Dala. dier pa je menil, da bi radikali morali prepustiti izključno odgovornost in torej tudi tveganja, ki jih predstavlja sodelovanje v vladi, ljudskim republikancem in socialistom. Herriot je večkrat nastopi] kot zaščitnik vladne koalicije, medtem ko bi Daladier rajši igral vlogo sodnika.
Republikanska levica ima v novem parlamentu 87 poslan-
cev, od katerih je 67 radikalov. Daladier je bil pred vojno dvakrat predsednik radikalne stranke (leta 1926 in 1935). Herriot Pa je bil, razen v teh dveh letih, stalni predsednik stranke v času med obema vojnama. Leta 1949. na radikalnem kongresu v Toulousu, je Daladier postavil svojo kandidaturo na predsedstvo, vendar je Herriot dobil večino.
Na svoji današnji seji je francoska vlada sklenila prepovedati manifestacijo, ki so jo kominformistični «pristaši miru« nameravali sklicati 15. julija v Parizu. Na manifestaciji so hoteli podpreti predlog za mirovno pogodbo med petimi velesilan j.
Zunanji minister Robert Schuman je poročal o mednarodnem položaju in je zlasti obširno govoril o razvoju korejske krize po Malikovih predlogih. Dejal je. da bo Francija poskusila storiti vse. da bi najprej prišlo do prenehanja ognja, nato pa do sporazuma o korejskem vprašanju.
je jasno, da je politika ZDA do Malikovega predloga v veliki meri odvisna od notranjepolitičnega razvoja. Premirje na Koreji bi pomenilo za vlado važen uspeh, vendar pa mora Bela hiša postopati previdno, kajti vsako popuščanje bi ta uspeh utegnilo spremenit] v poraz. Republikanci bi gotovo izkoristili vsak znak šibkosti. Zaradi tega je vlada sklenila, da okoli Malikovega predloga ne ustvarja pretiranih upov in da se posluž] normalne 'diplomatske poti.
Zdi se, da je Malik vsaj. za silo ozdravel. Ker z njim, ni bilo mogoče govoriti, so ga novinarji danes po telefonu vprašali, kaj meni podrobneje o možnosti za premirje na Koreji. Malik se je omeji! na odgovor, da njegove izjave ((govorijo same po sebi«. Prav tako P°ia®niti, kaj smatra ,	, za Pojem ((vojskujoče
stranke« na Koreji.
Potem je Malik potrdil, da bo jutri priredil kosilo članom Varnostnega sveta. Verjetno se bo kosila udeležil tudi Malik sam, kar bi pomenilo, da se je njegova bolezen toliko izboljšala, da mu dovoljuje boljšo hrano. Malik je tudi potrdil, da se Varnostni svet do konca meseca ne bo sestal. Kot znano, je Malik ta mesec predsednik sveta; svoje predsedstvo je izkoristil za to, da ves mesec ni sklical nobene seje.
Nekateri menijo, da bo jutrišnje kosilo, ki je že nekaka tradicija (vsak predsednik priredi pred koncem svojega predsedstva kosilo ostalim delegatom), omogočilo neuradne stike med raznimi delegati.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie je ob prihodu v New York izjavil, da še vedno upa v mirno rešitev korejskega spora. Kmalu nato se je Lie sestaj z Entezamom, nato pa z mehiškim, indijskim in ameriškim delegatom. Po razgovoru z Lieom je ameriški delegat Gross izjavil, da se je že poskusil sestati z Malikom, da pa se mu to doslej ni posrečilo. Entezam čaka že od ponedeljka na razgovor z Malikom.
Severnokorejski radio je danes prvič poročal o Malikovem predlogu. Poročilu, ki ,ie bilo objavljeno šele pet dni po Ma-likovem govoru, ni radio dodal nobenega komentarja, pač pa je nekaj ur nato zamenjal svoje običajno geslo «Vržimo sovražnika v morje« z «Vržimo sovražnika na ono stran 38. vzpo. rednika«. Vse kaže, da so bili v Severni Koreji nad Malikovo ponudbo presenečeni in da o njej poprej niso bili poučeni. Moskvi pač majhen satelit, ki je poleg tega že izkrvavel, ne pomeni mnogo...
•tujega vira, da ao se prekinila pogajanja za novo medconslko trgovsko pogodbo.
SAIGON, 27. — V Indokino je prispel novi poveljnik francoskega letalstva na Daljnem vzhodu, general Harteman.
ATENE, 27. — Vojaško sodišče v Volo je obsodilo 6 oseb na smrt, ker so pomagale partizanom med državljansko vojno.
LONDON, 27. — Od 9.000 angleških rudarjev, ki stavkajo v Gallesu, se jih je samo 1.500 vrnilo nadelo,
VVASHINGTON, 27. — Senator Kefauver je izjavil, da se znani gangster Luciano, ki biva sedaj v Italiji, bavi s tihotapljenjem kokaina v ZDA.
NEW YORK, 27. — Ameriški sindikat pomorščakov je podpisal novo delovno pogodbo z lastniki
TOKIO, 27. — Severna Koreja je zahtevala sodelovanje pri podpisu japonske mirovne pogodbe. Tako je javil radio Piongjang.
LONDON, 27. — Cantenburške-mu dekanu, Johnsonu, so danes na Kremlju izročili Stalinovo, ((nagrado za mir«.
BRUSELJ, 27. - V Belgiji je delna stavka uslužbencev pri telefonu in telegrafu.
4(000.000 din
darovala
Ljudska fronta Hrvatske za naš Kulturni dom
ZAGREB, 27. — Glavni odbor Ljudske fronte ljudske republike Hrvatske je daroval 4 milijone dinarjev Odboru za graditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu.
V okviru nabiralne akcije za graditev Kulturnega doma, v Trstu bo v Zagrebu organizirana posebna prireditev, pri kateri bo sodelovala zagrebška drama, zagrebški kulturni sa-vez in državni simfonični orkester, Ves dobiček prireditve bo šel v korist gradnje doma.
V V
BUENOS AIRES, 27. — Predsednika argentinske radikalne stranke Balbina so peronistične oblasti aretirale, ko se je vrnil v svojega volilnega potovanja.
BONN, 27. — Angleška spodnja. zbornica je danes potrdila ustanovitev ministrstva za surovine. Prevzel ga bo Stokes.
TORINO, 27. — V tovarni Fiat so stavkali 24 ur zaradi odpustitve dveh članov tovarniškega odbora.
NOVO ČIŠČENJE NA MADŽARSKEM
Žandarsko poslanstvo Moskve v deželah »ljudske demokracije'1
BUDIMPEŠTA, 27. — N.a Madžarskem je spet na vrati veliko čiščenje. Tokrat pa je zajelo ne samo informbirojske vrhove, temveč tudi mnogo bu-dimpešitanskSh in podeželskih prebivalcev.
Se pred letoišlnjim februarskim kongresom Partije madžarskega delovnega ljudstva so bili fe partijskih vrst odstranjeni tako imenovani levi socialni demokrati (predsednik republike Sakašič, Rakošijev namestnik Marošan itd.). Na kongresu je potem — ob volitvah novega Centralnega komilteja — formalno odpadel tudi del visokih partijskih funkcionarjev, ki niso pripadali socialnim demokratom. Le-tii so bili sekretar CK in Rakošijev svetnik za vprašanja politike na vasi, Do-nait Ferenc, član Ck Orban La-slo, kandidat za člana CK in
ACHESON PREDLA6A PERZIJI
naj sklene z Anglijo začasni sporazum
Angleži govore o evakuaciji svojih strokovnjakov, če bi prišlo do „najslabšega“ »Mauritius" pristala v abadanskem pristanišču - Danes se je sestala teheranska vlada
WASHINGTON. 27.	— V
iranskc-angleški spor. ki se je pričel kot vsak dober kriminalni roman s krvjo, to pot s smrtjo bivšega predsednika Ražmane, v katerem se dogodki prepletajo z največjo dramatičnostjo, grožnjami in izsiljevanji, je danes posegel dvakrat ameriški zunanji minister Dean Acheson.
Pred1 senarno komisijo za zunanje zadeve jie najprej, povedal, dg se EDA ne bodo vmešale v ta sipor, nato pa izrekel prepričanje, d-a bo perzijska, vlada z malo manj krit.i6nc.stj, kot doslej, spre j,c la angleške ponudbe, da fcf zadievo rešili s pogajanji. Samo v tem je mož-noist rešitve spora. ZDA se trudijo, da bi olajšale to rešitev in preprečile poslabšanje položaja.
Pozneje pa je Acheson izroči] tisku poročilo, fci predstavlja ameriško stališče v tem sponi. Pravi, da «raate moja zaskrbljenost zaradi razvoja položaja v zadnjih dnevih. Zal mi je, da moram reči. da iranska vlada uveljavlja nacionalizacijo petrolejske industrije na način, ki grozi s prenehanjem deiai rafinerije v Abadaou in bo imela za posledico gospe-diarsko nestabilnost v Iranu z vsemi posledicami za iransko ljudstvo«. Acheson nadaljuje, da so bile ZDA vedno prepričane v možnost sporazuma in pravi; «Bidj jir.o razočarani, ker je iranska, vlada odbila zadnje angleške predloge, ki so spoštovali načelo nacionalizacije, ne da bi potem poskušala u-gotoviti, če ibi mogli pogoji služiti za temeli nadaljnjim pogajanjem«.
Acheson je prepričan, da sedanje ozračje v Abadanu preprečuje angleškim strokovnjakom, da bi mogii uspešno voditi delo rafinerije. To je posledica ozračja groženj -n strahu. s katerim je hotela Perzi ja uveljaviti zakon o nacionalizaciji. Ce se bo nadaljeval sedanji sistem, ko ladij ne na-tovairjajo, bodo morale čistilnice prenehati z delom.
Zelja ZDA je videti iranske ljudstvo pri uresničenju nacionalnih teženj, ne da bi spravi lo v nevarnost gospodarsko in socialno organizacijo. Zunanji minister ZDA zaključuje; «U-pam, da bo Iran ponovno proučil svojie sedanje stališče in iskal formulo, ki bi dovolila preprečenje nevarnostj, sedanjega položaja in, omogočila petrolejski industriji nadaljevati s svojim delom,. Ni mogoče v tem trenutku skleniti dolgoročni sporazum. Upam pa. da bo mogoče doseči začasni sporazum brez prejudiciranja .stališč obeh strank. V pričakovanju trajnejšega sporazuma, bi mogli angleški strokovnjaki otsttaiti v Iranu in zagotoviti proizvodnjo in odpošiljanje nafte- brez zastoja«.
Istq stališče je danes zavzel v Teheranu ameriški veleposlanik Grand-v. ki je dejal, da predstavlja glavno nevarnost, d'a bi tuji strokovnjaki odšli, sprejetje zakona, ki ga pripravlja vlada proti sabotaži.
Medtem pa so v angleški spodnji zbornici nadaljevali z razpravo o tem vprašanju. Janova je govoril zunanji minister Morrison, ki -je povedal, da se od včeraj položaj v Perziji ni spremenil. Iranske oblasti še vedno ovirajo delovanje pe-tr oljskih naprav. Zavrnil je Mcssadeghov poziv, češ da bi odhod angleških strokovnjakov pomenil veliko izgubo za svobodni svet in dejal:	((Dejstvo
ostane, da tehniki Anglo-Ira-nia-n nočejo delati za perzijsko vlado, v katero nimajo zaupanja«.
Po zasedanju so se danes zvečer sesta-lj in proučili sedanji položaj v Perziji Churchill, E-den, Sallsbury, Alttlee, Morrison, Gaitskell in Shinwell. V zvezi s Perzijo so se razgovar-jali najlbrže o vseh vojaških vprašanjih, ki nastajajo na Srednjem vzhodu. Zdi se, da je Churchill kritiziral Gaitskella. da ni dosegel z Egiptom sporazuma glede prenehanja blokade za ladje, namenjene v Haj-fo.
Medtem pa je Anglija izdela-
la načrte za evakuacijo svojih strokovnjakov, če bi bilo to potrebno. Danes so iz Abadana umaknili vse angleške žer.e in otroke, razen bolniških sester, V Abadanu in njegovi neposredni bližini je sedaj 43 angleških petrolejskih ladij, ki bi v primeru potrebe natovorile namesto nafte 2-500 angleških u-radnikov in strokovnjakov.
V Abadanskem pristanišču je sedaj samo 9 angleških ladij. Danes zvečer je tja pri-spgla angleška križarka «Mauritiss» in se zasidrala tik ob obali. Izvedelo se -je tudi, da sp Angleži izkrcali svoje oddelke v Bas-sori. Tam se sedaj nahaja ravnatelj naprav v Abadanu, Dra-' ke, ki je danes naslovil na angleške osebje v Perziji posebno pismo.
V njem poziva, naj angleški strokovnjaki nadaljujejo s svojim delom, da bo industrija lahko še naprej delala. S tem svojim delom bodo mogli še najmanj za tri ali štiri tedne zagotoviti delo petrolejske industrije in dali meditem čas Perzijcem, da bo pri njih zmagala pamet. Zagotovil jim je, da so pripravili vse potrebno za evakuacijo, če «bi prišlo do najslabšega«.
Na vsak način Angleže zelo skrbi dejstvo, da so perzijske oblasti v .odgovor na prihod ((Mauritiusa« poslale svoje čete na petrolejsko področje. Zadeve glede ((Mauritiusa« uradno v Teherar.-u niso komentirali. Vendar se zdi, da je sedanje perzijsko stališče naslednje:
1. Iran se ne smatra za odgovornega, če bodo rafinerije prenehale z delom zaradi spora glede podpisovanja potrdil Iran-
oij s strani ar.-gleških kapitanov. Nafta je last Iranoila.
■2. Zakon proti sabotaži, za katerega Anglija izjavlja, da je naperjen proti angleškim strokovnjakom, velja «samo proti saboterjem«.
3. Iran se bo uprl vsakemu napadu.
Danes ponoči se je sestala perzijska vlada. V trenutku, ko zaključujemo naš list, še nimamo poročil o ukrepih, ki so jih sprejeli. Zdi se pa, da bodo poslali nova navodila Husseinu Makkiju, predstavniku mešane komisije za nafto. Zdi se tudi, da bodo ministri protestirali zaradi dejstva, ker se je angleška križarka ((Mauritius« zasidrala 200 m izven abadanskega pristanišča.
O sedanjem položaju v Perziji razumljivo angleški tisk zelo veliko, piše. Zmiimiv se nam zdi komentar ((Manchester Guardiana«, ki predlaga, da bi perzijski spor predložili Varnostnemu svetu OZN, ker sedanji položaj «Ogroža mir«.
«Yorkshire Post« pa piše med drugim:
(dz včerajšnjega Morrisonovega poročila v spodnji zbornici je bilo razbrati, da namerava poslati perzijski vladi novo .odločno noto. Angleško ljudstvo, ki postaja vedno bolj nevoljno nad nespametnimi zahtevami perzijske vlade, bi to samo pozdravilo, saj ima naša vlada dolžnost, da brani koristi in varnost angleških državlja nov v tujini. Zunanji minister bi zelo zanemaril svojo dolžnost, če bi dopustil, da bi lahko perzijski uradniki prisilili lastnike angleškh petrolejskih ladij k podpisu dokumentov, ki zanikajo zakonito pravice anglo-iranske petrolejske družbe«.
Revajev namestnik y propagandnem ministrstvu Lošonci Geza itd-1 član CK in znani sindikalni voditelj Koša Išltvan je bil «prevede,n» za kandidata CK. V osvetlitev ((korenitih sprememb« v privilegirani] in-formlbirojsiki kasti je treba s tem v zvezi omeniti, da je iz prvotnega Centralnega komiteja izpadla kar tretjina starih članov.
Čistke pa s tem še rj bilo konec, Komaj poldrugi mesec za tem je iz političnega življenja nenadoma izginil novoizvoljeni član Politbiroja in minister za n citrar,j e zadeve Zoelid Sapdor. 13. maja t. 1. pa je centralno partijsko glasilo «Szabad ne,p« javilo, da je «,pcdal ostavko« na svoj položaj tudi član CK in minister za zunanje zadeve Ku-laj Djula o katerem več sploh nii bilo slišati. Nekatere okoliščine, predvsem teko rekoč stalno zanemarjanje partijskih in drugih javnih prireditev, dajo slutiti, da je prišel v nemi* lest ludd drugi Rakošijev namestnik in bivši notranji minister Kadar Janoš.
V neposredni zvez] s tole najnovejšo čistko kakor tudi v zvezi s ponovno čistko v partijskih organizacijah, ki je napovedana še za to leto, je treba omeniti referat člana Politbiroja Partije madž. delovnega ljudstva Kovača Ištvana na plenarni seji konec maja t. L.
Ta referat je značilen iz več ozirov. Predvsem se v njem — seveda ne konkretno in ne imenoma — potrjuje čistka. Kovač n. pr. nekje govori o ((čiščenju smeti od zgoraj«, dalje o tem, kako se sploh lahko ((mnogi to-variši čudijo, ako se na vodilnih položajih odkrijejo vgrajeni sovražniki« itd. itd.. Kovač našteva tudi nekaj primerov, ki bi naj osvetlili «neugoden» kadrovski položaj v poštarskem komiteju in pa v komitejih nekaterih velikih tvomic kot so tvomdea imena Rakošija, ((Lang«, «Lampart» ih!.. Obenem s temi svojimi navedbami Kovač miri člane plenuma in posredno ves ostali partijski a. parat, pojasnjujoč, da bi bilo vsako panično razpoloženje neumestno, ker je baje čistka ((stalen proces«.
Sedanja in prejšnja tragična dogajanja tako na Madžarskem kakor tudi v drugih satelitskih državah govore seveda drugače. Jasno je namreč bolj ko kdaj prej, da Moskva v tako imenovanih deželah «ljudske demokracije« rne vodi zgolj politike gospodarskega izkorišča, nja, temveč izpolnjuje tudi žandarsko poslanstvo. Organizator čistke je NKVD, ki uveljavlja svojo personalno politiko. Zahtevam NKVD pa ustrezajo samo tako imenovani moskovi-torji, šolarci in agenti Moskve, Ostale, kd niso prišli Iz Moskve — v tem primeru vsi «očiščeni» visoki partijski in državni funkcionarji na Madžarskem — uporabljajo samo dotlej, dokler so potrebni kot ugledni domači javni delavci za prikrivanje moskovskih akcij, za pridobivanje javnosti itd..
% ■ ■
Prizor iz bojev, na Koreji; ameriški pehotni oddelek se pomika pod nasprotnim ognjem P
bojih okoli 38. vzporednika.
Skozi sito in rešeto
Vsi ■ manj eden
Kričeči kominformistični lepaki (ki smo jih že včeraj o-mc.nili) nalepljeni Po vsem Trstu pravijo med drugim;
«Velesejem ima ta cilj razvoj trgovske izmenjave z VSEMI državami...))
No, na včerajšnji tržaški strani «L’Unita» pa beremo, da je jugoslovanski paviljon na letošnjem tržaškem velesejmu ePESEK V OCI« in «BLUFF TITINO«. Iz tega torej sledi da z Jugoslavijo, t. j. s upeskom» in ubluffam» ne more biti razvoja trgovskih odnosov. Zato bi bilo prav, če bi kominformisti besedilo na svojih lepakih popravili in namesto besed «z VSEMI državami» zapisali «z VSEMI RAZEN' JUGOSLAVIJE)). Na Jugoslavijo so sie spravili tudi zato. češ da dobim ameriško pomoč, pri čemer so pozabili, da je n. pr. pravoverna
CSR in Poljska, sprejela a-meriško pomoč šg mnogo prej kot Jugoslavija, predvsem pd da je ZSSR Ameriki za njeno p&moč še danes dolžna mnogo mnogo milijonov dolarjev.
Bilo bi tudi prav če bi pod sedmo točko svoji h zahtev na istih lepakih o spoštovanju mirovne pogodbe zapisali, zakaj hočejo guvernerja tako kot je. povedal Gombacci, ki je dejal:
«Mi sm0 dokazali, da znamo razumeti težnje, ki niso tiste, ki hočejo Svobodno Tržaško ozemlje. Kdo ne bi mogel spoštovati volje italijanskega ljudstva za ponovno združenje z materjo domovino? Mi zelo dobro vemo, da bomo ko bo uresničena mirovna pogodba, imeli vedno, možnost kot dobri prijatelji, kot dobri bratje, ki dejansko živimo tukaj, razpravljati in ponovno pretres/d vprašanje STO..»,
Tako je v Trstu
Seveda nikjer drugje kot pr av na Akvedotu se je po j ar vila najnovejša italijanska knjigarna pod pretencioznim imenom «Universitas)>, ki so jo nedavno na zelo svečan način odprli. Da pa ne bo nobene pomote, čemu in komu naj služi, so napolnili takoj za o tvoritev izložbeno okno izključno s knjigami, ki nosijo zname. niti naslov «Mirko Drecks.
Se prav dobro se spominjamo, da so nam tržaški fašisti še trinajst mesecev potem ko smo jih porazili, na hitlerjdn-ski razbojniški način zažgali slovensko knjigarno na Korzu To se je zgodilo pod isto ZVU\ pod katero so šovinisti dobili dovoljenje za otvoritev svoje knjigarne, medtem ko pod isto ZVU za slovensko požgano knjigarno ni izplačana niti odškodnina! Kaj šele, da bi mogli govoriti p vzpostavljanju nove...
			
TRZ/t	ASKi DNEVNIK	KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI	Četrtek 28. junija Irenej, Zorana Sonce vzide ob 4.17, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 0.19, zatone ob 14.46. Jutri petek 29. junija Peter in Pavel
iSLAVA PADLEMU BORCU!
Delavke tobačne tovarne i Vinko Sturman
žrtve naj večjega izkoriščanja in zatiranja
Tajništvo Zveze E RS poziva sindikalne organizacije na skupno borbo za dosego uveljavitve takšne delovne pogodbe, ki bo izboljšala življenjske in delovne pogoje te kategorije delavk
Ko že naštevamo v naših poročilih iz zadnjih dni dogodke iz sindikalnega življenja tržaškega delavstva, ne smemo prav gotovo pozabiti na borbo delavk, zaposlenih v tržaški tobačni tovarni. Te delavke so stopile pred dobrima dvema tednoma v borbo za izboljšanje svojih delovnih in življenjskih pogojev.
Tajništvo Zveze Enotnih razrednih sindikatov, ki je imelo pred dnevi sestanek, je med drugim proučilo tudi položaj teh delavk ter je ugotovilo, da so prav gotovo uslužbenke trža. ške tobačne tovarne, ki je odvisna od italijanskega tobačnega podjetja, ene izmed na-jbolj zatiranih in izkoriščanih delavk na našem ozemlju, saj ne prejemajo za svoje delo niti toliko, kolikor bi zadostovalo za skromno preživljanje. Iz podatkov, ki -jih je tajništvo Zveze ERS proučilo, je razvidno, da znaša dnevna plača delavk tobačne tovarne okrog 460 lir kar pomeni, da prejemajo krokaj 60 odstotkov tiste vsote, ki jo zakoni ZVU predvidevajo kot na juriš jo plačo. Kalko se lahko s takšno plačo preživljajo, ne bomo tukaj razglabljali pač pa hočemo ugotoviti, da se do sedaj še nihče resno ni zavzel za njihove pravice ter da so celo tukajšnji zastopniki sindikalnih organizacij izjavili, češ ’da odgovarjajo njihove plače f^pločbam delovne pogodbe, ki je bila podpisana leta 1950 v Rimu za vse uslužbenke italijanskega tobačnega podjetja.
Ko vodijo sedaj voditelji Delavske zbornice in Enotnih sindikatov borbo za izboljšanje pogojev delavk tobačne tovarne, poudarjajo vedno, naj bi delodajalci pristali na izplačilo nekakšnega začasnega predujma v znesku 150 lir dnevno, ki bi bil v veljavi, dokler ne bi bila dosedanja delovna pogodba spremenjena v korist prizadetih delavk.
Kako zgrešeno in niti najmanj razredno je stališče teh ((sindikalistov«, nam kaže že dejstvo, da bi se tudi po eventualni izpremembi pogodbe po-
Nepotrebne skrbi gospoda Sciolisa
Slovenski šolniki na Tržaškem ozemlju so v slabšem položaju kot italijanski. Res da imajo po kategorizaciji in službenih letih enake mesečne prejemke kot italijanski, toda stvar je v bistvu precej drugačna. Enake prejemke inuijo le tisti učitelji in profesorji, ki so stalno nameščeni in teh je med Slo. venci le malo. medtem ko je italijansko učiteljstvo v glavnem skoro vse stalno.
Slovenski učitelji in profesorji stalnosti ne morejo doseči, Čeprav imajo pogoje za to.
Gospod Sciolis je v svojem poročilu v občinskem svetu govoril tudi o tem. problemu in zaključil, češ komu bo ZVU jprepustila uslužbence na STO, ko bo na tem ozemlju prenehala njena oblast.
Ce misli gospod Sciolis, da računa slovensko učiteljstvo, priti pod upravo Italije, ko bodo angloameriške čete zapustile STO — se hudo moti. Italije in italijanskih proračunov ne le tukajšnji Slovenci, temveč večina Tržačanov ne misli in noče nikoli več obremenjevati. Zato bomo zastavili vse svoje sile, da ne bo naše ozemlje nikoli več pod italijansko upravo, borili se bomo za to, da bo ostala Italija tam, kjer je njeno etnično ozemlje in da ne bo nikoli več svojih imperialističnih krempljev razširila na naš Trst.
Slovenske šole so obstajale pred fašizmom in smo jih po vojni obnovili. S polno pravico danes delujejo, in zaslužijo vse priznanje oblasti. Prav tako morajo biti priznani učitelji in profesorji in dobivati za svoje delo enako plačilo in uživati enake pravice kot njihovi italijanski poklicni tovariši.
In kakor bodo po prenehanju vojaške uprave prišli v upravo Svobodnega Tržaškega ozemlja italijanski šolniki, prav tako bo uprava prevzela tudi slovenske, lgakor tudi slovenske šole. Prepričani smo, da bo takrat konec šovinističnih izbruhov in poniževanj slovenskega dela prebi-mlstva in da bo za slovenske šole in prosveto sploh mnogo bolje, kajti Italija in njeni eksponenti tu ne bodo imeli nobene besede več!
goji teh delavk zelo malo izboljšali.
Zato je nujno potrebno, da prično delavke tržaške tobačne tovarne borbo za uveljavitev svoje delovne pogodbe, ki bo odgovarjala tukajšnjih življenjskim prilikam in ki bo upoštevala tukajšnje zahteve. Zahteva, ki jo postavljajo Enotni sindikati in Delavska zbornica v zvezi z borbo za dosego izplačila začasnega predujm^a ne sme služiti za osnovo v tej borbi, pač pa mora predstavljati osnovo zahteve po uveljavitvi določb delovne pogodbe za industrijske delavce, takih določb, ki so v veljavi že za delavke
tržaške k-onopljarne. Ce bi prišlo do uveljavitve teh določb, bi delavke tržaške tobačne tovarne lahko prejele okrog 30 lir plače na uro, kar bi pri normalnem delovnem urniku znašalo dnevno z vsemi ostalimi dokladami vred, za delavke I-kategorije seveda, okrog 800 lir.
Tajništvo Zveze Enotnih razrednih sindikatov poziva zato vse ostale sindikalne organizacije, da združijo svojo borbo za uresničitev teh zahtev, ki bodo edine lahko pripomogle k izboljšanju dosedanjih težkih in nečloveških življenjskih, kot tudi delovnih pogojev uslužbenk tržaške tobačne tovarne.
Vinko Sturman iz Dekanov, kjer je bil rojen 28.VIII.1926, je odšel v partizane 1. aprila 1944. Kot borec XVIII. brigade je pndtei na Dolenjskem v Stehanji vasi 28.VI.1944 v borbi predi Nemcem.
Šovinistične občinske svetovalce
hudo boli, da niso vsi pravniki glede STO mnenja prot. dammarate
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza poziva vse pevske zbore, da se udeležijo v NEDELJO 1. JULIJA 1951 ob 21. uri na stadionu «Prvi maju
KONCERTA AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE
ki ga vodi dirigent Rado Simoniti.
Koncert bo v počastitev spomina bivšega zborovodje pok. Franceta Marolta.
Včerajšnja občinska seja je bila sklicana zato, da bi biia lahko čimprej zaključena diskusija o izboljšanju delovanja podjetja za vzdrževanje mestne čistoče; toda kot običajno so prišla na vrsto ponovno razna vprašanja, katerim so seveda sledili odgovori in tako je ostala diskusija kljub vsem dobrim namenom še vedno nezaključena.
Prvi je povzel besedo na vče. rajšnji seji odbornik Invinkl, ki je v Imenu občinskega odbora predložil resolucijo, ki predvideva nakup novih prevoznih sredstev za tržaški avtopark. Z nakupom prevoznih sredstev bi se namreč prenehalo dosedanje izposojevanje avtobusov in kamionov, ki je zelo drago, obenem pa porabijo izposojeni kamioni mnogo več bencina, kot bi ga porabili novi. Mnenje občinskega odbora je zato, da bi bila vsota za nakup r.ovih prevoznih sredstev kmalu krita zato predlaga, da bi zaprosili vojaško upravo za denarno nakazilo.
Odborniku Invinklu je nato sledil odbornik Visintin, ki je prečital določbo v zvezi z odobritvijo 5 milijonov lir za nakup prevoznih sredstev, ki bi opravljala službo z okoliškimi vasmi.
Razpravljali so tudi o vprašanju kavarne ((Garibaldi« in o pogodbi z.a dirkališče na Mon-tebellu.
Končno je prišel na vrsto zopet odbornik Bonetti, ki je najprej prečital določbo glede pri-lagoditye mezd uslužbencem ACEGAT v zvezi s pogodbo sklenjeno 12. junija 1951, ki so jo po kratki diskusiji vsi navzoči odobrili, nato je odgovarjal na kritike.
Preden zaključimo naše poročilo o poteku včerajšnje občin-
ske seje, ne smemo pozabiti omeniti še nekaj zelo važnega in za mnoge šovinistično usmerjene svetovalce dokaj poučnega. Ko je namreč odbornik Bonetti prečital določbo, ki govori o sporu, ki je nastal med občino ter princem Torre e Tasso, zaradi katerega je prišlo že dvakrat do tožbe, se je oglasil k besedi indipendentist Giampic-coli, ki je med drugim prečital vsebino razsodbe tržaškega apelacijskega sodišča z dne 17. februarja 1950 prav v zvezi s tem sporom; ta razsodba pravi med drugim sledeče: «Trst ter njegovo ozemlje sta bila z mirovno pogodbo z Italijo ločena od ostalega ozemlja, ki tvori da-
nes italijansko republiko ter je bilo s tem ustanovljeno STO«. Ta jasna in točna izjava v razsodbi je ponoven dokaz (če je ta še potreben) za vse tiste, ki nočejo razumeti, da niso vsi odvetniki in sodniki mnenja italijanskih šovinistov, da se lahko odklanja spoštovanje	določb
mirovne pogodbe. Razsodbo so podpisali sledeči: dr. Angelo Rivera, dr. Janchi Antonio, dr. Oblak Josip, dr. Arbanassi Ezio ter dr. Roatti Giovanni. Seveda nam ni treba niti poudariti, da je bilo svetovalcem in odbornikom večine zelo težko poslušati vsebino te razsodbe ter da so to svoje nezadovoljstvo tudi pokazali.
SESTANKI LJUDSKE FRONTE
za II, in III. okraj Trsta
Govorili so tovariši: Branko Babič, Eugenio Laurenti, Franc Stoka in Alma Rescbitz
Ob zelo številni udeležbi je bil sinoči v dvorani na stadionu ((Prvega maja« sestanek Slov. ital. ljudske fronte. Politični položaj sta navzočim obrazložila tov, Branko Babič in Eugenio Laurenti, pri čemer sta se obširno zadržala na vprašanju letošnjih oktobrskih u-pravnlh volitev. Orisala sta program Slovansko-italijanske ljudi ske fronte, ki je bil začrtan na njeni zadnji konferenci in katerega osnovna postavka je: borba proti priključitvi STO k Italiji in čim tesnejša združitev vseh političnih sil. ki imajo v svojih programih isti cilj.
Govornika sta poudarita, da je že iz dosedanjih začetkov predvolilne kampanje razvidno, da bodo na letošnjih volitvah nastopile v glavnem tri politične skupine in sicer: 1. skupina italijanskih nacionalistov, ki se borijo za priključitev STO k Italiji; 2. skupina strank, ki se borijo proti priključitvi k Italiji in 3, kominformovska skupina, ki ji je volilno geslo o imenovanju guvernerja zigcUj sredstvo za dosego istega cilja,
ki ga ima italijanska nacionalistična skupina t. j. priključitev STO k Italiji.
Po diskusiji so navzoči pripadniki Ljudske fronte izvolili volilni odbor za II. okraj.
Okraijna organizacija ILjudt ske fronte iz III. okraja pa je sinoči priredila sestanek pri ((Gregorju«, Govorila sta tov. Franc Stoka in tov. Aima Re-sichitz, ki sta razvila volilni program, razčlenila pomen predvolilne borbe, označila cilje ostalih političnih sil in podala smernice LF za letošnje volitve. Po njunih besedah je bila diskusija in izvolitev volilnega odbora za III. okraj1.
Obnovitev osebnih izkaznic
Po obstoječih zakonih poteče letos veljavnost osebnih izkaznic, ki so bile izdane leta 1948 v občinah cone A.
Zaradi tega so pozvani vsi oni, ki imajo stalno bivališče v coni A in ki imajo osebno izkaznico izdano pred 1. januarjem 1949, da izkaznico obnovijo ob preteku treh let od datuma, ko je bila iz-kaznica izdana.
Za obnovo osebnih izkaznic -se treba obrniti na urad za osebne izkaznice Ul. Malcanton 3, ki bo odprt vse delavnike od 8. do 13.30 ure.
Obnovitev osebne izkaznice mora zainteresirani zahtevati osebno ter predložiti tri slike, ki morajo biti napravljene pred kratkim v predpisanem formatu, doprsne ter brez pokrivala.
Od 16. julija 1951 dalje bodo lahko zahtevali osebne izkaznice vsi oni, katerim je bila izdana med 2. in 31. avgustom 1948, in to do novega obvestila.
Osebe, ki še nimajo osebne izkaznice po odredbi 193 dd. 9.4.48 in 228 dd. 15.12.49, bodo nadalje lahko zahtevale osebne izkaznice na zgoraj navedenem naslovu, ne glede na navedeno obvestilo.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ztt Tržaško o/.einlje
DANES 28. t. m. ob 21. uri gostovanje v SKEDNJU z Molierovo komedijo
..NAMIŠLJENI BOLNIK
n
Predstava za abonente in ostalo občinstvo. Prodaja vstopnic bo danes od 9. do 12. ter er.o uro pred predstavo pri blagajni kina v Skednju.
V PETEK 29. t. m. ob 21. uri gostovanje z Molierovo komedijo
v NABREŽINI
..NAMIŠLJENI BOLNIK"
SINDIKALNE VESTI
Matura
na srednjih šolah
Ravnatelja učiteljišča in trgovske akademije vabita učence in učenke svojih zavodov, da se u-delež zaključne službe božje danes 28. t. m, v cerkvi starega sv. Antona ob 10. uri. Zberejo se neposredno v cerkvi. Po sv. maši gredo v šolo, kjer dobe izpričevala.
Matura se začne na vseh višjih šolah v ponedeljek 2. julija ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Z OBČINSKE SEJE V MILJAH
Odobrili so obračune fašistične uprave
Snoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta. Pričakovali smo, da bodo na njej razpravljali o nameravani filobus, ni zvezi s Trstom, toda takoj po odobritvi zapisnika zadnje seje je podžupan Mičor Piero, ki je nadomestoval odsotnega župana Pacca, sporočil, da ne bo iva seji govora o filobusu, ker da ni komisija še pripravila vseh potrebnih podatkov.
Kakor smo omenili, je bil snoči odsoten župan Pacco, ker je odšel na dopust ali tečaj na Madžarsko skupno s svojim vodjem Vidalijem, verjetno, da
TRAGIČNA SMRT MLADEGA KOLESARJA
S kolesom pod tovornik
Več drugih nesreč - ..Vespa" v avtobus
Skoraj tik pred pragom svo- privozil v bližino prednjega
jega doma je kruta usoda nadvse tragično pretrgala nit življenja komaj 17-letnemu Pri-
kolesa prvega vozila je zaradi spolzkih tal izgubil ravnotežje, zdrsnil in padel pod težko ko-
možu Makovcu, stanujočemu na i lo, ki ga je z vso težo povozilo, št. 7 Ulice Vieneti.	i	Šofer. 31-letni Giovanni Rosar,
Makovec, nestrpen kakor j iz Ul. Concordia št. 20, je zara-vsak mladenič njegovih let,-se! ji nenavadnega sunka spoznal, je naveličal počasne vožnje s,™ nekaj m v redu, ustavil av-svojim kolesom za dvema po-j to- izstopil in žalostno ugotovil, časnima težkima tovornikoma,! “a se je njegov strah uresničil.
ki sta vozila pred njim Po Istrski ulici in sicer pod mostom, ki po Ul. Soncini pelje v Skedenj. Odločil se je prehiteti ju in prav ta odločitev ga je spra- ! daj privozil mimo, so ranjenca
Makovec je ležal ves izmaličen in v mlaki krvi negiben na tleh.
Z vojaškim jeepom, ki je te-
vila v prerani grob.
Fant je hitreje pognal po levi strani ceste. Zadnji tovornik je srečno prehitel, toda ko je
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Člani NZ iz Kopra so pomagali KDZ Čežarji-Pobegi
Med tistimi, ki so v teh dneh, ko je povsod tako veliko nujnega dela razumeli, da je treba dati malo pomoči, so bili tudi pridni zaščitniki v Kopru, Kar šestkrat zaporedoma so se udeležili prostovoljnega dela pri obiranju češenj, košnji in spravljanju sena. Pomagali sc članom kmečke-delovne zadruge pri Pobegih - Cezarjih, ki so bili s to pomoč j- zelo zadovoljni. Skupno je bilo na prostovoljnem delu 88 tovarišev zaščitnikov, ki so napravili 440 delovnih ur.
Kaj se pravd dati tako pomoč v- času, ko je potreba opravljati naprej kar več del naenkjat, vedo dobro naši zadružniki. Letina je pokazala boljše kot lani. Zemlja daje obilne sadove Pridelkov je polno, le delovne moči primanjkuje. Takrat pa priskočijo na pomoč ljudje iz mesta in pokažejo, da niso le uradniki, temveč tudi delavci. Drug drugemu pomagajo, kar je prav.
na 40 din kg. Kruh iz enotne moke pa bo Po 34 din za kg na drobno.
Odločba bo stopila v veljavo dne 1. julija 1951.
i. zasedanje okrajnega sveta ERS v Kopru
Danes popoldne °b 14. uri bo v dvorani okrajnega ljudskega odbora v Kopru I. zasedanje Plenuma okrajnega sindikalnega sveta s sledečim dnevnim redom:	1. Izvolitev izvršnega
odbora, 2. Organizacijska in gospodarska vprašanja sindikalnih organizacij, 3. Sindikalna politika in delavski sveti In 4. Razno.
Zabavni večer
Danes zvečer bo z začetkom ob 21 uri na vrtu kluba JA zabavni večer za vse prosvetne delavce koprskega okraja.
Znižanje cene kruhu v prosti prodaji
Svet za blagovni promet pri Istrskem okrožnem LO je dne 26. junija izdal odločbo o znižanju cen kruhu v prosti prodaji. Na podlagi te odločbe se cena belemu kruhu v prosti prodaji ng drobno zniža od 60
Prireditev dijakov Slovenske gimnazije
Ljubitelje mladine obvešča mo, da priredijo dijaki Slovenske gimnazije v Kopru dne 30 junija, to je v soboto ob 20.30 uri v Ljudskem gledališču v Kopru Fodorjevo veseloigro «Matura».
Kdor se zaveda, da je treba podpreti mladino in ji dati spodbude za nadaljnje delo, b0 prav gotovo prišel na predstavo.
Sodna kronika
okrožnega ljudskega sodišča
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je obravnavalo priziv razprave in obsodbe, ki jo je okrajno ljudsko sodišče pred časom izreklo proti Lucianu Veverju, Jožefu Paximandiju. Brunu Favemto, Silvanu Perki-neku in Dušanu Novaku zaradi zlorabe uradne dolžnosti. Vsi obsojeni so piroti razsodbi, iiz-vzemši Faventa vložili priziv. Prav tako -javni tožilec, ki je utemeljeval, da izrečena kazen ni zadositj stroga glede na velike prestopke obtožencev.
Okrožno ljudško sodišče je pod predsedstvom dr. Fernija natančno pregledalo vzroke in zavrnilo priziv javnega tožilca za obtožena Veverja in Paxi-mandija, ugodilo pa je prizivu obtožencev in znižalo kazen Sodišče je tudi zavrnilo priziv obtožencev Perkineka in Novaka, sprejelo pa onega javnega tožilca. Izreklo je naslednje kazni:
Vever Luejan se obsodi na 3 leta in 10 mesecev zaporne kazni s poboljševalnim delom, Jožef Paximadi na eno leto odvzema osebne svobode, Silvan Perkinek na 6 mesecev odvzema osebne svobode in Dušan Novak ter Bruno Favento na 4 mesece odvzema osebne bode.
takoj odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na I- kirurški oddelek. Zal so zdravniki takoj spoznali, da fantu ne bo mogoče rešiti življenja, kajti poškodbe so bile prehude. Imel je stisnjen prsni kos, zlomljeno koleno leve noge in hude notranje poškodbe ter je bil že v ago- ! niji. Eno uro po nesreči, to je okoli 17.15 pa je, ne da bi se prej zavedel, podlegel.
* * *
Podobno bi se lahko zgodilo tudi nekemu mlademu fantu, ki ga do sedaj ni bilo mogoče identificirati. K sreči se je rešil s sicer hudimi poškodbami, ki mu bodo lahko trajno izmaličile obraz. Fant je hotel steči čez Rivo Grumulo in to pred avtobusom proge «8», a se j« tedaj znašel pred avtom znamke «Lanoia», katerega je vozila 22-letna Maria Melzi por. Cari-gnani. Carignanijeva nj mogla preprečiti karambola zaradi prevelike bližine fanta, ki je priletel ob avto in 0bleža] nezavesten na tleh. Z istim avtom so ranjenca odpeljali v bolnico, kjer so mu ugotovili precejšnjo rano na zgornji ustnici, zlom levega zapestja in verjetno trajne poškodbe žvečilnih organov. Zdravniki upajo, da bo fant okreval v 30 dneh
Poncči so ugotovili njegovo ime. Ponesrečenec je 9-letni Luciano Morin iz Ulice Belpog-gio 12.
* * *
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
l
Lani spomladi se je zelo uspešno udejstvoval na Opčinah in v tamošnji okolici 33-letni Michele Visalli, ki je kot lažni posredovalec ogoljufal za visoke vsote številne domačine. Visalli, ki je doma nekje iz Messine, Se je izdajal za vplivno osebo, ki pozna vse visoke funkcionarje trenutnih upravnih oblasti Trsita ter je, v najboljših odnosih s poveljniki policije in celo Interpola. Proti primerni odškodnini je bil Visalli pripravljen zavzeti -Se za Petra, kj ni mogel do trgovske licence, prav tako kakor za Pavla, ki je želel, da bi oblast dobila o njem najboljše informacije, s čimer bi mu _ ,t>ila omogočena donosna kupčija In tako je Visalli imel vedno pplne roke dela z domnevnimi potmi in razgovori s pred-
I  ---     --  ocv '-»JI
40.000 lir globe.
ni pa tudi vedno polne roke denarja, s katerim so ga zakla-dali naivneži. Uspešno posredovanje sleparja se je zaključilo, čim so oškodovanci zavohali, s kom imajo opravka in se zatekli na policijo s prijavami. Toda Višali, je pravočasno izginil in kakor kaže, se bod0 morali prav njegovi ((znanci« pr; Interpolu pobrigati, da ga ujamejo in izroče roki pravice.
Iz obtožnice, ki je bila prebrana na včerajšnji razpravi Proti Visalliju, je razvidno, da je slepar izvabil Nadi Kobalo-vi 220.000 lir, Alojzu Hrovatinu 50.000, Paolu Le Rose 12.000 Alojzu Sosiču 26.000, Karlu Pisaniju 55.000 in Marinu Zor-ziniju 20.000 ]ir.
Sodišče ga je obsodilo na dve teti in mesec dni zapora ter na
42-letno Rozo Pavlič por. Vouk, ki je s kolesom prišla iz Ospa v Trst, je med vožnjo v Skednju podrl na tla neznani šofer, ki je bil za volanom svojega avta. Cim je šofer opazil nezgodo, se je takoj ustavil in se stavil Voukovj na razpolago. Ta pa je izjavila, da ne namerava zahtevati nikake odškodnine, ker so se ji zdele praske le lažjega značaja. Šofer je nato stopil v avto in se vesel nad razmeroma srečnim izidom odpeljal. Sele kasneje, ko je na mesto prišla prometna policija, so žen0 odpeljali v bolnico zaradi ran na levi roki in kolenih. Ozdravela ho v 12 dneh.
* * <t >
Na križišču med Ul. Media in Ul. T. Lucian; pa se je 23-letni Giorgio Garra iz Ul. Valdirivo 22 zaletel s svojo «Vespo» v avtobus, ki te dni nadomestuje tramvajsko progo št. 5. Voznik avtobusa je sicer takoj zavrl vendar je bilo prepozno. Garra je zletel na cesto, njegova «Vespa» pa je stekla še nekaj metrov in se končno zvrnila ob pločnik. Garra, kljub trčenju ni bil ranjen temveč le nekoliko popraskan. Huje pa se je zgodilo 60-letnemu Antoniu Di Druscu. ki je v avtobusu mimo čital časopis. Zaradi nenadnega obstanka vozila, je ta zletel na tla, pri čemer se je rani] po čelu in kolenih ter bo moral ostati kakih 10 dni v bol-svo- nici. Garra pa bo okreval v dveh ali treh dneh.
										
|			z	GORIŠKEGA						
Pr	'va	IS	e	iai	pok	raji	iiisk	egi	35	leta
si okrepča svojega kominformi-stičnega duha za bližnjo volilno kampanjo. Odsoten je bil tudi širokoustni kominformistični svetovalec Postogna.
Po obvestilu predsednika je občinski svet odobril celo vrsto občinskih obračunov od leta 1937 pa do leta 1949. Kakor nam je znano, niso do sedaj še na nobenem občinskem svetu razpravljali in odobravali občinskih obračunov izpred vojnih in medvojnih let. Kako to, da So snoči vsi kominformistični miljski svetovalci soglasno odo. bravali obračune fašističnih ob. činskih uprav, ne da bi zinili besedice
O obračunu lanskega leta bodo pa razpravljali na prihodnjih sejah, ker niso še pregledali vseh računov.
Nato so odobrili prodajo zemljišča, za katerega je zaprosil Spazzapan Angelo, da bi si sezidal hišo ob cesti iz Starih Milj proti Camporam. Dobil bo 325 kv.m po 100 lir. Fontanot Antoniji pa bodo plačali 99 kv.m zemljišča, ki so ga ji odvzeli za gradnjo ceste po 200 lir za kv.m.
Nazadnje je predsednik predložil v odobritev sklep občinskega prevozniškega podjetja za zvišanje prevozniške tarife ob nedeljah. Mnenja občinskih svetovalcev so bila različna. Nekateri so se protivili, da bi dvigali cene ob nedeljah, ker bi to odvrnilo mnogo izletnikov. Po dolgi diskusiji, so odobrili sklep prevozniškega podjetja, toda s pripombo, da mora upravni odbor zasledovati, če bo to škodovalo dotoku izletnikov. V tem primeru bodo ponovno razpravljali in odločali o cenah.
Za predsednika izvoljen dr. Angel Culot
V torek popoldne ob 18. uri je bila prva seja pokrajinskih svetovalcev goriške pokrajinie, ki so bili izvoljeni na upravnih volitvah 10. junija t. L Kraj seje so izbrali na -.gradu, in siicer v dvorani deželnih stanov, kjer so tudi seje občinskega sveta.
Med prebivalstvom je vladalo živo zanimanje, kdaj se bodo pokrajinski svetovalci prvič sestali teT iz svoje seje izbrali predsednika in odbornike. Zato ni čuda, da je sejno dvorano na-polnilo do zadnjega kotička
Nekaj po 18. uri so tudi svetovalci zasedli svoja mesta. Predsedniško mesto je zasedel najstarejši izvoljeni svetovalec koir.mtormist Toroš Franc iz Krmina. Uvodoma se je zahva. lil. da mu j«, v- čast. da sme prvi predsedovati novoizvoljenemu pokrajinskegu svetu. Obenem pa je izrekel zahvalo italijanskimi in slovenskim volivcem, ki so dali svoje zaupanja izvoljenim, kandidatom. Poudaril je nujnost mirnega in bratskega sožitja med tukaj živečima narodoma, pravice, Iri jima pripadajo, in dolžnosti, ki jih čakajo v okviru italijanske republike.
Ko je predsednik zaključil svoj govor, je nameraval isto pov" d a tj tudi v slovenščini, vendar ni utegnil spregovoriti več kot štiri besede, kajti šovinistična drhal. ki se ob takih prilikah vedno zbere v dokaj velikem številu, da duška svoji protislovenski miselnosti, je to priliko izkoristila in pričela tuliti, da je prekričala govornika in ga prisilila k molku
Pokrajinski svetovalci so na tem meriu prešli k dnevnemu redu. Najprej jt pokrajinski tajnik dr. Gnan prečita! zapisnik o poteku volitev pokrajinskega sveta in ga dal v odobritev, kot predpisuje zakon. Ker ni imel nihče nobene pripombe, je predsednik dal zapisnik na glasovanje.
Nato sose pričele volitve predsednika pokrajinskega odbora. Za skrutinaitorje so bili določeni trije najmlajši svetovalci Izid valitev je pokazal da je dobil od štiriindvajsetih dr. Godeas (DC) šest glasov (zanj
so verjetno volili kominformi-sti), dr. Culot petnajst; oddane so bile tudi tri prazne glasovnice. Na podlagi teh volitev je bij za predsednika pokra j inskega odbora izvoljen prejšnji predsednik imenovanega pok raj hv skega sveta dr. Angel Culot.
Slediig so volitve štirih odbornikov. Volilni rezultati so sledeči; dr. Godeas 2 glasova, dr. Del Pin 1. dr. Cicuta 16, Marini 15, dr. Querini 15, Zer-netti 6. Poletto 6 dr. Corazza 1. dr Depollo 1. Medeot 1 in ena prazna glasovnica. Izvolje. ni so torej bili: Cicuta (demokristjan), Marini (socialdemokrat), Querini (demokristjan), Zernetti (demokristjan). Socialdemokrat Marini se je zahvalil za izvolitev, vendar je dejal da bo šele stranka, kateri pripada, odredila, če lahko sprejme mesto v pokrajinskem odboru. Za namestnike odbornikov sta bila izvoljena, Gaspar-di in Cclinellijeva, ob® DC.
Zaključek šolskega leta na glasbeni šoli
Na glasbeni šoli Se redni šolski pouk zaključi v soboto 30. junija. Istega dne bo v šolskih prostorih na Komu ob 20. druga letošnja interna produkcija učencev in učenk šole.
Kdor želi nadaljevati s poukom tudi med počitnicami, naj se prijavi v glasbeni šoli. Sprejmejo se tudi začetniki v pripravni tečaj za redni pouk v prihodnjem letu.
« Zlata zvezda »
v nedeljo v Šolskem domu
Mladina naše strokovne šole uprizori v nedeljo 1. julija ob 20. uri na dvorišču Šolskega doma v Ul. Croce pravljično šti-ridejanko
ZLATA ZVEZDA
Vabljeni starši in prijatelji slovenskih dijakov.
Nocoj seja občinskega sveta
Nocoj ob 20.30 se bo v dvorani deželnih stanov na gradu zopet sestal občinski svet. Na tej seji bodo svetniki nadaljevali z obravnavanjem dnevnega reda poletnega zasedanja.
PIONIRSKA DRUŽINA IZ BARKOVELJ bo uprizorila 29. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Skednju pravljično igrico Milčinskega:
((MOGOČNI PRSTAN«
S T A R S I !
ne zamudite prilike lepega razvedrila za vase otroke
Pionirska družina III. okraja Sv. Jakob-Rocol bo uprizorila ob zaključku šolskega leta v soboto 30. t. m. pri Gregorju ob 20.30 Ribičičevo igrico »VRABCI«. Na sporedu so deklamacije in pevske točke.
Prijatelje mladine vabimo k predstavi.
Šolske prireditve
Slovenska osnovna šola na Opčinah uprizori v soboto 30. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah mladinsko igro v 6 dejanjih s petjem in godbo »Dve Marički«.
K prireditvi so vljudno vabljeni starši in prijatelji slovenske šole.
Slovenska nižja industrijska strokovna šola v Rojanu v Ul. Montorsiuo 8-111. Je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo risb in ročnib izdelkov. Razstava bo odprta do vključno 29. junija t. I. vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Učenci in učiteljstvo slovenske ske osnovne šole iz Ul. Dona-doni vas vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v petek 29. julija 1951 točno ob 9. uri zjutraj v šolski telovadnici z vhodom iz Ul. Petronio.
Na sporedu so deklamacije, prizori, petje, rajalnl nastop in igra v enem dejanju »Skrateljčki«. Po predstavi bo otvoritev šolske razstave.
Pripeljite s seboj tudi vaše prijatelje in znance!
Slovenska osnovna šola pri Sv. Anj priredi v petek 29. t. m. predstavo s petjem, recitacijami in igrami ter razstavo. Razstava bo otvorjena ob 9. uri zjutraj, prireditev pa bo ob 18. uri.
Tajništvo ERS pekovskih delavcev -vabi vse članstvo na sestanek, ki bo danes 28. t, m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13 s sledečim dnevnim redom:
1. Pregled delovnega spora kategorije. 2. Razno.
Naj nihče ne manjka!
OF
OF Opčine organizira v dneh 15. in 16. julija dvodnevni izlet na Bled. Vpisovanje do 30. t. m na sedežu OF Opčine.
OKRAJNI ODBOR OF NABREŽINA priredi v nedeljo 1. julija 1951 ob 16. uri v MEDJIVASI kulturno prireditev.
Na sporedu:
1. Pevski nastop.
2. Nastop folklorne skupine «Slovan» iz Trsta.
3. Prosta zabava im ples na. prostem do 24. ure.
Seja glavnega odbora SHPZ
Danes 28. t. m. ob 17. uri bo seja glavnega odbora Slov. hrv. prosvetne zveze v pisarni v Ul. R. Manna 29.
Prosim odbornike, da se seje gotovo in točno udeležijo.
PROSVETNA DRUŠTVA
Dramska družina «Igo Gruden« iz Nabrežine bo priredila v petek 29. t. m. ob 20. uri v Plavjah Fedorjevo komedijo v 3 dejanjih «Matura».
Plavčani prihitite k predstavi in ne zamudite te lepe komedije!
SLIKE SLOVANSKE FOLKLORE V fotosekciji v Ui. Monteccbi 6 so naprodaj slike slovanske folklore. Zainteresirani ljubitelji lepih slik si jih lahko nabavijo od 9. do 11. in od 15. do 17. ure.
DAROVI IN PRISPEVKI
Na redni seji prosvetnega društva «F. Marušič« je bilo sklenjeno, da se daruje za Kulturni dom 5.000 lir. Posnemajte!
Izlet
Zveze partizanov v Predmejo
((Zveza partizanov STO priredi množični izlet dne 21.-22. julija 1951. v Predmejo (pod Otelco).
izleta se lahko udeležijo vsi člani Zveze, bivši partizani in aktivisti, njihovi svojci in simpatizerji. Vpisovanje se začne 20. junija t. 1. na sedežu Glavnega odbora Zveze partizanov STO v Trstu Ul. R. Manna štev. 29-111. Vsak dan od 16. do 19. ure in na vseh sedežih sekcij Zveze, po okrajih in vaseh vključno do 10. julija t. 1.
Cena, prevoza, prenočišča in prehrane (večerja, zajtrk in kosilo) skupno 1.300 lir na osebo. (Prenočišče bo na senikih in pod šotori).
Odhod iz Trsta z glavne postaje bo dne 21. julija t. 1. ob 12.30 uri. Za izletnike okrajev Nabrežina in Opčine bo vstop v Nabrežini, oziroma na Opčinah.
Povratek v Trst ob 23. uri dne 22. julija t. I.
Za I. okraj vpisovanje vsak dan od 16. do 18. ure na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 do 10. julija t. 1.
V Barkovljah vpisovanje vsako -sredo in soboto od 18. do 19, ure na sedežu prosvetnega društva Ul. Bovedo 43.
Za II. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
Za sektor Sv. Alojz, Sv. Ivan, center mesta, Skoljet in VOM vsak torek, sredo, četrtek, petek in soboto na stadionu «Prvi maj« od 19. do 21. ure.
Za sektorje Sv. Just in Sv. Vid v Ul. sv. Vida št. 17, vsak četrtek in petek od 18. do 20. ure.
Za sektorje Lonjer - Katinara, vsak dan pri tov. Cok Zofki.
Za III. okraj se sprejemajo vpi. sovanja v gostilni »La Speranza« (Ciril) v Ul. s. Marco 21 vsak dan popoldne In zvečer.
Za IV. okraj se sprejemajo vpisovanja na sedežu v Skednju vsak dan od 18. do 20. ure
Za V. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
V Domju pri tov. Slavku v Dolini pri tov. Samec Roži’ v Boljuncu pri tov. Sancin Mariju v Ricmanjih pri tov. Kuret Silvestru v Prebcnegu pri tov. Bandi Mirku, v Mačkovljah pri tov. Olervik Rudolfu, v Stramarju pri tov. Beljak Lazarju, v Plavjah pri tov. Cok Cvetku, v Škofijah pri Sancin Francu.
Vpisovanje se zaključi 10. julija.
Izlet v Ilirsko Bistrico
Prosvetno društvo »Srečko Kosovel« priredi v nedeljo dne 29. julija enodnevni izlet v Ilirsko Bistrico. Vpisovanja ob sredah in od 30. do 21. ure v Ul. sv. Vida 17.
IZLET NA VISARJE IN NA LOVCA
priredi Planinsko društvo dne 1, julija z izletniškim v.la-Vn??' Vpisovanje do 28. junija 1951 na sedežu ZDTV Ul. Machiavelli od 17, do 19, ure.
Izlet PDT na Koroško
Odhod Izletnikov na Koroško je v petek 29. junija ob 5. url zjutraj z začetka Ul. Fabio Severo. Nekaj mest je še na razpolago za tiste, ki imajo svoj potni list. Vpisovanje je v Ul. Machiavelli 13-11, od 17, do 19. ure.
1. JULIJA OB 21. URI
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR
IZ LJUBLJANE pod vodstvom dirigenta
Rada Simonitiia
bo priredil
lil'h ceri
na stadionu »Prvi maj“
(maio igrišče)
2. JULIJA BO KONCERTA V
PONOVITEV
AVDITORIJU
Zbor bo pel
slovenske narodne pesmi
v priredbi svojega bivšega dirigenta pokojnega
FRANCETA MAROLTA
Vabila za koncert, v Avditoriju bodo na prodaj pri «Adria-Ex-press«, Ul. Fabio Severo 5 od četrtka popoldne dalje.
MLADINSKO
TABORJENJE
Zveza antifašistične mladine bo letos organizirala mladinsko taborjenje, verjetno pri OTOCCU v bližini BLEDA. Taborjenje se bo začelo okoli 20. julija, zato naj interesenti pohitijo s prijavami, ki jih sprejema mestni odbor ZAM v UL Machiavelli 13. Tam bodo dobili tudi nadaljnje informacije.
PRIZNANJE »LJUDSKE UNIVERZE« V TRSTU
Na predlog conskega predsednika je bil pred kratkim podpisan odlok ZVU štev. 110, s katerim je društvo z imenom ((Ljudska univerza v Trstu« z dne 1. julija 1951 priznano kot dobrodelna in podporna organizacija.
GRADNJA CENENIH LJUDSKIH STANOVANJSKIH HIS
Z ukazom štev. 111 ZVU zopet oživlja nekatere člene enotnega besedila o gradnji cenenih stanovanjskih hiš. Ukaz bo stopil v veljavo dne 1. julija 1951.
Sožalje
Dne 18. junija je preminul tov. Grahor Jožko iz Bitinje pri II. Bistrici.
Družina Skrgat iz Ankarana izraža njegovi sestri tov. Grahor Lei svoje iskreno sožalje.
V Ankaranu 24. junija 1951.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. junija se Je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa je 6 oseb.
Poročili so se: uradnik Domeni-co Devescovi in uradnica Luciana Bidoli, tiskar Francesco Co-ceani in uradnica Licia Della Ficca, težak Eligio Casali in gospodinja Josipina Poles, pek Fer-ruccio Desenibus in prodajalka Licia Claudi, mehanik Nereo Dor-dei in gospodinja Jolanda ToroS, uradnik Josip Ravalico in šivilia Eurosia Polo, ribič Stellio Millo m gospodinja Albina Kobec, dijak Simone Rismondo in frizerka Ondina Ferlan, prokurator dr. pario Arbanassi in profesorca Bruna Della Pietra, električar Al-bano Besenghi in gospodinja Manja Ceppa.
Umrli so: 62-Ietna Justina Ma-rlotti por. Cumar, 32-Ietni Silvano Tommasi, 22-letna Lucla Ma-yavsky, 72-letna Virginia Benes por. Rubini, 51-letnl Pavan Silvio, 83-letni Matija Zivic.
ADEX-IZLETI
14. IN 15. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET V:
Lovrano Opatijo ,
15. JULIJA 1951 ENODNEVNI IZLET V;
Vipavo Komen Novo Gorico Poreč
Vpisovanje od 25. do 30. junija 1951 pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29-243.
1
N
Takoj po osvoboditvi je Pokrajinski narodnoosvobodilni od bor imenoval v Delavske zadruge posebnega komisarja.
Prva in najvažnejša naloga novega komisarja ie bila obnoviti podjetje, uničiti fašistično zakonodajo in fašistični način uprave. Seveda bi potreba po, komisarju, čim bi to nalogo opravil, odpadla.
ZVU je avgusta 1945 leta imenovala nov odbor sestavljen iz treh članov.
Obnova podjetja je šla zelo dobro. Takoj po vojni so člani in osebje krepko prijeli za delo, tako da so Delavske zadruge kmalu zopet postale eno izmed največjih trgovskih podjetij v mestu.	*
Drugače pa je bilo z nptronjo Upravo in odpravo fašističnih zakonov. Fašistični statut so sicer nadomestili s starim iz 1922. leta in je njigOvo spremembo potrdila ZVU z odlokom 18. 12. 1946. Vendar so se pa šovinistične stranke uprle dokončni demokratizaciji Delavskih zadrug ki bi pomenila, da bi prišle Delavske zadruge v roke ljudstva ter ta/ko imele ogromen vpliv na vse gospodarsko življenje'.
Prav pod pritiskom teh krogov je ZVU odlašala z dovoljenjem za nove volitve ir.' nov upravni odbor. Vendar je bil revolucionarni polet takrat tako velik, volja in enotnost članstva tako močna, da so bili pod er.odušnim pritiskom pri-siljeni popustiti. Burna članska zborovanja so se vršila novembra in decembra 1. 1946. po celem mestu, v Miljah in po okolici.
Pod tem močnim pritiskom so bili prisiljeni na umik in tričlanski odbor je lahko sklical od 12. januarja do 6. marca zborovanje v vseh mestnih in podeželskih okrajih.
Člani so pokazali izredno zanimanje za svoje Delavske zadruge. Vseh zborovanj se je udeležilo okoli 10.000 udov.
Povsod na zborovanjih je vladal vzoren red. Skupno so člani izvolili 200 delegatov, ki so predstavljali 50.000 članoy, vpisanih konec 1946 leta. Večinoma so volili javno z enostavnim dviganjem rok, in to po izrecni želji članstva pa tudi v soglasju s pravili, ki ne pred. pisujejo načina volitev. _	,
Ta velik uspeh gre šovinistom na živce, ki so izrabili vpliven položaj dr. Puecherja, ki je bil imenovan za predsednika upravnega odbora. On je odstopil, dobro vedoč, da bo na ta način preprečil nadaljnji po. tek volitev. Se več, on in nekaj predstavnikov šovinističnih strank so napravili vse, da bi preprečili veljavnost voljtev tol oa ta način omogočili prehod Detoivtsklih zadrug v rolke delavcev.	.	,
Seveda so pokrajinske m ob. činske oblasti, ki so bile ze
takrat v rokah demokristjanov podprle zahtevo malenkostnega števila članov Delavskih zadrug Tudi sodišče, pred katerega je končno vsa zadeva prišla, se je strinjalo s temi krogi; saj drugega ni bilo pričakovati.
To slavno dobo brezkompromisne borbe, ko so tržaški delovni ljudje dosegli značilne uspehe, saj bi brez podpore delovnih množic v Delavskih zadrugah veljal še vedno fašistični statut in brez osvobodilnega boja bi v njih bili in gospodarili stari fašisti, hočejo sedaj komirjformisti prikazati kot sramotno preteklost polno «ti-tističnega šovinizma«.
Ni dolgo tega. ko je uprav ni odbor DZ sprejel sklep, da skliče nove volitve. Ta vest je razburila vse politične stranke in seveda najbolj dične bratce kominformiste in demokristjane. Oboji si od novih volitev obetajo marsikaj.
Demokristjani hočejo prepre. čiti Delavskim zadrugam^ izvrševanje njihove najvažnejše funkcije; reguliranje cen, ker je prav ta dolžnost Delavskih zadrug trn v očesu njihovih gospodarjev veleposestnikov in kapitalistov. Zato so mobilizirali ves svoj aparat in pritiskajo na svoje člane, kolikor le morejo. Poleg tega upajo na rezultat volitev v središču^ mesta, kjer bi lahko z raznimi mahinacijami dobili večino.
Kominformisti pa lahko dobe od Delavskih zadrug znatno podporo v zelo grobi materialni obliki (ki se je demokristjani tudi ne bi branili), vendar se boje, da iz moke ne bo kruha, ker demokristjani sede na
vseh vplivnih položajih in bi lahko še nazadnje kako grdo skuhali. Zat0 in ker vedo, da nimajo množic za seboj, so kominformisti ponižni in ponujajo sodelovanje z demokristjani, češ; ne gospodarjenje ene stran ke. V našem primeru bi to bili dve, ki bi si razdelili stolčke in ...
Promel v rešUem pristanišču
Prvo leto po osvoboditvi je bil promet reškega pristanišča še malenkosten. Pristanišče je bilo treba šele usposobiti za naloge, ki so ga čakale. Leta 1946 pa je dosegel promet reškega pristanišča že 522.561 ton. Leta 1948 je znašal že 1,6.59.361 tov, leta 1949 oa se je povzpel na 2.179.289 ton. Lansko leto je bilo za reško pristanišče najboljše. Promet je namreč znašaj 2,382.677 ton. To je najzgovornejši dokaz, kako se je to naše pristanišče po osvoboditvi razvilo in moderniziralo. Promet iz leta 1913 je bil presežen malone za 300.000 ton.
Letos je promet v reškem pristanišču zaradi političnega, zlasti pa gospodarskega položaja na svetu nekoliko manjši- Do konca maja je znašal 713.103 tone, tako da plan ni bil povsem ’ dosežen, Najboljši mesec je bil april, ko je bil oziroma ko je šlo skozi reško pristanišče 200.612 toni blaga. Junij bo najbrž po prometu podobeni aprilu, ali P'a bo še nekoliko boljši. Tako bi bil plan v celoti izpolnjen.
arodna pesem v najširšem pomenu besede je skupnostni pojem pesmi, ki žive v ustnem izročilu naroda. Narod jim ne prisoja individualne posesti, temveč si jih poedinec kakor celota z narodu suverenostjo lasti. Suverena dejstver.ost naroda na-pram snovi je nujni in edini dojemljivi, trajno veljavni moment, ki karakterizira pojem narodne umetnosti^} Pesem, ki narodu godi, se suvereno adop-tira brez ozira na skladatelja in časovno ter krajevno opredelitev snovi (anonimnost). Studijski izsledki o narodni pesmi kažejo, da pripadajo njeni avtor ji sicer najrazličnejšim stanovom. (trubadurji, guslarji, godci, predikantje, duhovni in učitelji, ljudski pesniki-pevci, od gospoda do berača), vendar ta razlog ni stvarno pomemben v življenju narodne1 pesmi.
Celo vrsto- pesmi so ustvarili izobraženci, jih narodu zapeli ali zapisane razširili med narod, ki si jih je docela prisvojil (pisane in tiskane pesmarice),
V krog preprostega naroda spadajo pesniki-pevci, ki se zlasti na pričetku novejše do-, be (18.-19. stol.) udejstvujejo poklicno (guslarji, godci, pri-godniški pevci-pesniki, orglavci) in prenašalci narodnih, pesmi (poti in potovke, potujoči rokodelci, furmani, božjepotni-ki, berači študentje itd.). Načelno je treba presojati obe vrsti pesmi z istim merilom: narod jih j'e sprejel (ponarodele pesmi) in jih uvrstil po tradicijski presnovi med svoj pesemski zaklad (narodne Pesmi).
Med kategorijami «umetna», «ponarode:la», «nafodna», ki jih dr. K. Strekelj v svojem znamenitem delu ((Slovenske narodne pesmi« še razlikuje, ne more biti načelno bistvenih razlik; razlike so sam0 gradu-alne. (Dr. Jože Glonar: Predgovor k dr. Karel Štrekljevim ((Slovenskim narodnim pesmim«.) Umetna pesem ustvarja vedno nove' 'elemente in oblike glasbenega izražanja, narodna pesem pa naravnost ob tem živi, da tuje blago s suverenostjo, ki je narodu lastna, po
? 2 :
THCClaittC r FRANCE MAROLT O SLOVENSKI NARODNI PESMI.
mi ral vre življenje je zgedevimi; luler
je ne ve
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR IZ LJUBLJANE BO NA KONCERTU V NEDELJO IN PONEDELJEK ZVEČER PEL NARODNE PESMI, KI JIH JE PRIREDIL FRANCE MAROLT
svoje kombinira in vedno znova variira. Natančnejše opazovanje glasbene folklore pokaže tudi precejšno razliko pesmi v posameznih pokrajinah naroda (dialektični vidik); čim večje so bile naravne pregraje med posameznimi pokrajinami, tem manjša je bila medsebojna komunikacija, tem počasnejši dotok novih literarnih vplivov -n je n. pr. lokalna diferenciacija v slovenski narodni pesmi ustvarila tipične, še dandanes zaznavne razlike.
 <(»----
Kakšna je bila slovenska narodna pesem v najstarejši dobi po svoji vsebini in formi, 7,a to
nimamo ohranjenih spomenikov. Nekaj redkih primerov koroške in belokrajinske folklore, iz katerih sijejo bolj ali manj prikrite praosnove slovenske bitnosti, priča, da je morala biti ta pesem povsem različna od one 19. stoletja, ki deloma še dandanes živi.
Zgodovina katoliške cerkve in medla tradicija v narodu pričata, da je bil prvi učitelj slovenskega petja sv. Metod, ki je 1. 808. prišel v Panonijo, v Salavar na Kocljev grad; delo val j'e tudi v Korotanu. Ljudstvo mu je bilo verno vdano. Pridigoval mu je v domačem jeziku. Službo božjo je okrasil
T
Ob prvi razstavi giUioneme mladine v Portorožu
ESKE
Malo je ljudi, ki bi vedeli, da imamo v jugoslovanski coni STO Zavod za gluhonemo mladino, in da ta zavod obstaja že več let. Mogoče je bilo res potrebno, da je ravnatelj gluhonemnice tov. prof. Vinko Rupnik, ki že 23 let uči tiste, ki jim narava sama ni »dala vsega črnega kar da večini ljudem, to je poleg drugih čutov tudi dar govora in sluha in jih
“biskal razstavo mi je tov. rav-1 nimali za ta zavod in za tiste natelj Rupnik dejal dobesedno: j tihe, toda velikosrčne tovariše ((Učenje govora glu- j vzgojitelje, ki z brezprimerno honemim je najtežje delo. Dati I dobro voljo in ljubeznijo -
defektnih otrok vzgajajo v ljudi, ki po njihovi požrtvovalni
in nesebični pomoči postanejo j vili napram ljudjem, ki izvršu- vse premalo pozna pomen glu. vredni in koristni člani nove i jejo tako veliko nalogo naše | honemnice. Zato ie razstava socialistične družbe. Ko sem o-! dolžnosti. Premalo smo se za- j zelo informativnega značaja.
Prikazuje kaj bi bilo treba še napraviti in kaj se je že napravilo;
Vsega tega v coni A ni. Zakaj ne, naj povedo tisti, ki so postavljeni, da taka vprašanja rešujejo.
KAKO SE GRADI GOVOR
človeku govor, je toliko kot dati človeku - pečat človeštva«.
To mi je povedal še preden sem pričel z ogledovanjem razstave same, ki je nekaj tako
tako s pomočjo še dveh drugih poučnega in zanimivega, da bi vzgojiteljev s samo njim lastno moral	i-	viUeti
dobroto in veliko ljubeznijo do
moral vedeti in videti vsak pošterj demokrat na STO. Takoj moram tudi priznati, da nismo novinarji do sedaj napra.
7
f. j-;’!,
Ce ie že avto, zakaj si ne bi mamica lahko P^voschaudobne vožnje z malim sinkom? Nekomu, seveda v Ameriki, je šinila dobra misel v glavo m je sestavil priročno zibelko, ki se jo lahko postavi v vsak avtomobil. Najbrž mu je ta misei prinesla precej dobička.
ustvarjajo govor tistim, ki ga niso poznali.
REBUS ALI UGANKA.... P A?
Obstal sem na hodniku, kjer je v ozadju okoli Titove slike napis: ((Učite se. Le kdor kaj zna lahko koristi domovini«. Takoj na desni sta dve veliki tiskani črki P A. Tovariš ravnatelj Rupnik, je videl, da sem v zadregi in mi je prišel na pomoč. Le poslušajte ga, kot sem ga jaz:
«Ti dve črki sta prvi zlog, ki se ga naučijo izgovarjati gluhonemi in pomenita isto kot pozdrav in dobrodošlica. Iz tega zloga se potem razvijejo z vajami še drugi zlogi kot papa, mama«.
Priznati moram, da mi je bilo toplo pri srcu ob tej razlagi. Kar vleklo me je naprej v prvo sobo. Tov. ravnatelj pa me je cpozoril na časopis v slikah. Ta je sestavljen iz izrezkov raznih časopisnih fotografij. Zelo so zanimivi sten-časi po stenah hodnika. Tu je le malo pismenih sestavkov. Zakaj? Odgovor je zelo zanimiv.
Kadar narava vzame človeku enega izmed darov, ima v nadomestilo drugega, ki je bolj razvit,, da mu nadomeišča ostalega. Tako spozna obiskovalec te edinstvene razstave, da glu-šec življenje — vidi in ga podaja tako kot ga vidi in razume v slikah. Bežen pogled na razstavljene stemčase to dokazuje. Ti predstavljajo v zelo pestrih barvah' narisane dogodke, kot so jih gluhonemi gojenci videli. Tako je tu pomlad z vsemi lepotami, manifestacije v Izoli, ob priliki izročitve, tovarn delavcem', Titova štafeta, itd.
Se nekaj moram ob tem poudariti in podčrtati. Javnost še
vi sobi. Kot rečeno, so barve in risbe, ki prikazujejo učno snov tiste, ki. pomagajo učencem, da po več ali manj dolgem ponavljanju obdržijo neizbrisno v spominu naučene znake in jih tudi pravilno izgovarjajo. Tako, da navedemo uspeh. Učenec prvega razreda gre domov v prvem letu učenja z o-koij 200 pojmi in naučenimi
Zanimanje gojenca za učenje ! P*Wjtai stavki. Samo pred-vzbudi res lep* in’ topla bese- \ »tavijajmo si veselje staršev, da vzgojitelja. Brez krede in kQ njihov otrok, ki so ga
bili žalostni, pozdravi mama.
s papa.
barve se ni mogoče sporazumeti. Prva risba in z risbo začne otrok v šoli.
Gluhonemi otrok, ki samo vidi mora skozi oko dojeti pomen in ime nekega predmeta. Pri tem so zanj odločilno važne
govor sam, oblike in barve.	_
Poglejmo čitanko za gluhoneme
Druga soba predstavlja popoln razred na zavodu. Razredi so tu drugačni kot na drugih šolah. Klopi so postavi.iene v polkrogu okoli učiteljeve mi-
Kar tako slučajno vzamemo u nje list, k; nosi naslov noč. Gojenec se nauči pojma in pomena noč iz barv im risb na tem listu. Noč predstavlja več črnih pravokotnikov im vmes besedilo —• noč je črna, na nebu ni sonca, ki je tudi narisano in prečrtano a belo črto. To ponavlja tolikokrat, da mu ostane ta pojem jasno odtisnjen v spominu
Drugi primer:	Na velikem
kartonu je na sredi slika morja, barke, neba, celine in otoka z oblakom, zvezdami, luno, drevesom, hišo in ptico. Okoli slike so razlage v tiskanih barvnih črtah, katere odgovarjajo barvi predmeta. Tako na pr.: Rumena luna (rumene črke), modro nebo, črn oblak, belo jadro, modro morje, rdeča hiša, želena trava, črna ptica, rjav otok in podobno.
Se en primer:	Učna slika
predstavlja dečka pri žaganju drv. Pod' sliko je besedilo v barvanih črkah. Ivo ima žago, žaga je ostra, žaga ima zobe, Ivo žaga desko, deska je bela, Ivo ima titovko, zvezda je rdeča, Ivo je pionir.
Seveda sem tu navedel samo tri izmed neštetih učnih primerov, kj so razstavljeni v pr-
ledati učitelja. Največje število učencev v razredu je lahko 12. V razredu je ogledalo za artikulacijo, kjer učenec gleda kako govori. Na steni je prikazano življenje enega dneva v zavodu, vse v nazornih slikah. Na velikem kartoi u je v barvnem krogu ponazorjen dan. Tako kaj dela otrok zjutraj, ko se prebudi, kaj dopoldne, opoldne, popoldne in zvečer. Vse je še na drugih kartonih podrobno prikazano v slikah. To služi za učenje in dojemanje. Prav tako se učijo s pomočjo živobarvnih slik spoznavanja letnih časov. Januar je ponazorjen z zimo. Marec, april in maj z zeleno barvo, junij—avgust z rdečo barvo, jesen . september—november s plavo barvo.
Učitelj mora imeti ogi-omno potrpljenja, dobro S"ce in tudi ogromno znanja, če hoče pri ivojem delu uspeti.
V tretji sobi so razstavljene naloge in risbe drugega in četrtega razreda. Tu vidi obisko valeč poleg slik in ilustracij dnevnih dogodkov uspehe gojencev.
(Se nadaljuje)
s staroslovenskimi duhovnimi pesmimi. Primerjalni študij panonske in ziljske folklore s staromoravskimi duhovnimi pesmimi bi utegnil ugotoviti sledi takšnih koralnih' spevov. Prausedline kaže' tudi belokra-jinska folklora.
V prvi polovici 16. stol. je cerkvena in posvetna glasba jela propadati, o čemer jasno govori prepoved tridentinskega zbora (1562), naj Se vsakršna glasba pri službi božji prepove. Da so se te stroge odredbe tudi pri nas dosledno izvajale še vse' 17. stol., pričajo ((Sveti e-vangelijomi« zagrebškega bi-skupa Petra Pelfečiča (1651), v katerih prepoveduje petje cerkvenih pesmi na narodne napeve (n. pr.: prošnja za milost božjo na napev ((Prelepo mi poje črni kos«, ki je bila tačas i>o vsej Panoniji razširjena).
Te odredbe je s pridom izkoristila pri nas verska reformacija, ki je dovoljevala cerkveno petje; v koliko so .se protestantski reformatorji Primož Trubar, Adam Bohorič, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in drugi v svojih duhovnih in posvetnih pesmih, ki so šle v velikih množinah med narod, naslonili na sodobno pesem, bo pokazal podroben primerjalni študij slovenske duhovne pesmi 16. in 17. stoletja ter folklornih zapiskov. Mnenja sem, da je reformacijsko gibanje naplavilo v Slovenijo precej nemškega blaga, po drugi strani pa tudi izdatno očistilo takratno cerkveno glasbo, kar pomenja v gotovem oziru renesanso slovenske narodne, pesmi,. Mnogo predikantskih'spevov (Bohorič, Dalmatin), ki so bili zloženi v narodnem duhu, je zaradi po-pevanja po cerkvah, božjih potih in proščenjih ponarodelo. A priori smemo trditi, da je slovenska narodna pesem doživela višek razvoja, ne da bi pri tern spremenila svoj značaj, ko se je mogla tesno nasloniti na umetno pesem izobražencev. Kajti čim bližje je stremljenje ustvarjajočih krogov sprejemajočim plastem naroda, čim manjša je njih razlika, tem bližji smo enotnosti, tem živej-ša in neposrednejša je plodna vplivnost od zgoraj navzdol. (John Meier: «Kunstlieder im Volksmunde«.) Tako nam bo
mogoče razumeti razcvet narodne pesmi v 15. in 16. stoletju. V tej dobi se estetska stremljenja ustvarjajočih in sožitje ljudskih plasti na moč približujejo, novi odločilni razkol umetnostnih naziranj po-edinca in skupine še ni nastopil, kvarni vplivi čitanja in pisanja niso še uveljavili svojih škodljivih posledic, umetnostna tehnika je močno vplivala v poeziji na verzifikacijo, vsebinsko in formalno sorodna cerkvena in posvetna glasba pa na glasbeno izobrazbo najširših narodovih plasti, ki so živo sodelovale in se izražale na diletantski način.
Seveda bi bilo zgrešeno smatrati snovanje ljudstva za zgolj mehanično delovanje in misliti, da sprejme vse stvaritve aktivnih krogov. Novih dobrin narod sicer ne ustvarja, pomembna umetnostno važna pa je njegova izbirčnost pritekajoče snovi: le ono in samo ono, kar narodu godi, se obdrži, asimilira in strne s prvotnimi usedlinami. V strugi narodovega veletoka teko časovno različne struje, dasi preplavlja umetnostna struja ene epohe vedno vse druge tokove. Opazovanje kmečkega življenja nam pokaže, da je temu res tako. Kmečka izba je opremljena s pohištvom in slikami odmirajočega baroka poleg vidnih ostankov gotike in renesanse, narodna noša, v kolikor je še ohranjena, kaže stil preloma 18.-19. stol., ki je pomešan s stilnimi ostanki prejšnjih stoletij. Besedilo in melodija pesmi kaže pogosto na svojih značilnih mestih (sklepi, kadence) stereotipne, okorelim frazam podobne okrete, dočim se pojavljajo v besedilu in napevih mnogo mlajše časovno-stilne prvine. Malokatera pesem je ohranila čisto obliko, povečini imamo opraviti s porušenimi formami mozaične strukture. Ta ((kritični« izbor in konservativna oh-rana duhovne zapuščine, ki po svojem slogu nekako za sto let zaostaja za izbiro in stilnim izrazom aktivnih, ustvarjajočih narodovih sil more postati zelo pomembna za umetnostni razvoj celote. Tradicijska presnova ter impregnacija z vsemi odlikami narodu lastnega svojstvenega stila lahko vodi do regeneracije umetne glasbe, kadar ta degenerira in v svojem snovanju zaide. Kar si je narod doslej le izposojal, s pridom vrača. Zgodovina glasbe prve polovice. 19. stoletja in prvih
desetletij današnje dobe kaže, da je' črpala umetna glasba iz narodne pesmi novih snovi za svoj čisti občutenjski slog.
Ozemlje, ki je bilo in je še pozorišče slovenske narodne pesmi, je mnogovrstno in v svoji prirodi mnogelično. Slo j venska zemlja sega v visoko alpsko pogorje, obsega sredo gorski svet in gričevje, obkroža alpske kotline, prehaja v ravnine ob večjih rekah, obsega precejšen dej kraškega sveta, se širi do skrajnega roba zgornjeitalijanskie in je po dru. gi plati še del panonske nižine. Sega od ozkega primorskega pasu do meja večnih ledenikov. Ozemlje slovenske naselitve za časa njegovega največjega ob-sega v 9. stoletju je segalo prav pred vrata Trsta, Krmina, Čedada in Humina v povirja Drave, Mure, Aniže in Travne na zapadu, do Donave in preko nje na severu, ter do Bakonj-skega gozda in Blatnega jezera na vzhodu. Danes je zapadna slovenska meja od Rokave (Dragonje) v Istri do Kanalske doline v glavnem ista kot pred 11. stoletji. Silno pa se je premaknila severna meja, ki pote-ka# danes na približni črti Šmohor v Ziljski dolini. Dobrač, izliv Zilje v Dravo, med Osoj-skim in zapadnim delom Vrbskega jezera, tik južno od Celovca, n.a južnih pobočjih Svinjske planine, ob Dravi pri Labodu, preko grebenov Kozjaka, ob severnem podnožju Slovenskih. goric do Radgone, na črti Radgona—Raba zapadno od Monoštra in na črti Monošter— Dolnja Lendava. Ako primerjamo površino «Sklavinije» frankovskih časov v 9. stoletju, ko je bila po obsegu največja, z zemeljsko ploskvijo, na kateri bivajo Slovenci še danes, vidimo, da so Slovenci izgubili v te. ku 11 stpjlptij približno dve tretjini svojega ozemlja. (France Stele: «Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih«.) (Milko Kos:	«Zgodovina Slovencev,
1933».).
Narodopisni položaj Slovencev je' vsestransko zanimiv. Slovenci predstavljamo tisto narodno vejo Slovanov, kj je pomaknjena najdlje protj zapadu Evrope. Na slovenskem ozemlju si podajata roke srednjeevropska in sredozemska kultura, Slovenija je most, preko katerega poljejo kulturni valovi okcidenta v orient.
Kateremu ljubitelju nebotičnih vrhov je neznana slikovita pojava mogočnega itadijansko-švicarskega mejnika Matterhor-na? S svojo edinstveno obliko navduši vsakogar, ki ga je le enkrat občudoval, pa četudi le na sliki. Toda Matterhorn je daleč in težko je priti do njega in nazaj. V miniaturi ga imamo tudi Slovenci prav v bližini slovensko-hrvaške meje severovzhodno od znanega zdravilišča Rogaška Slatina. Nosi skromno ime Donačka gora. Čudovit je pogled nanjo iz neposredne kopališčne okolice. Njen rogati vrh je simbol Rogaške Slatine.
Valovito se nateže svet od zdravilišča do mogočne donačke kulise z značilnim rogom, j ki trnu na levici druguje znatno
nižji podolgovati trikopasti Senčaj. Zapira razgled proti severovzhodu. Z e z vlaka tam od Šmarja se V daljavi pokaže slovenski Matterhorn in vabi in kliče, da mu le redek slatinski gost ostane obisk dolžan.
Donački gori se je iz Rogaške Slatine mogoče bližati z več strani. Hvaležen je izlet čez travnike in gozdove mimo Sv. Florijana na dve uri oddaljeni Loženski hrib: al; Ložno. Krasi ga cerkvica in poleg nje še kapelica. Ob njej pod hrastom partizanski grob. Resnično izbran poslednji dom! Dva sta v njem počivala. Zdaj je še eden, drugega so svojci odpeljali. Ustrelili so ju niže v gozdu Nemci, ko so po izdajj v bunkerju presenetili petorico. Trije so jo srečno unesli. O, tod
Ljudska gibanja v Španiji in infornibirojevski voditelji v emigraciji
i	    *	      i	im	i	m	i	iiiii	lili	lllll	lili	lil	lllll	II	lllllllllll	llllll	lllllllllltl	IIIIIIIIIIII llllllllllltl II lilll lili IIIIII lili II lil! III Hill lllllllll IIIIIIIIIH9IIIII llllllll llllllll llllllll III llllll III llllll lllll lllllllllllllllllllll lil lllll lllll III lil IIII
Iz ((Borbe« posnemamo
vrsto
Blatnikov, ki jih je specialno za gBorbo» napisal Jose dčj Ba-tiO' znani španski antifašist.
V času državljanske vojne v Španiji je sodeloval Jose del Bario v vseh važnejših borbah kot polkovnik in komandant 27 divizije. Bil je član CK Združene socialistične stranke Katalonije, glavni tajnik katalonskih sindikatov, član CK KP Španije na VI. in VII. kongresu Kominterne. Iz KP Španije jo izstopil, ker je menil, da njena delavnost, popolnoma odvisna °d zunanje politike ZSSR,, ne prispeva k osvoboditvi španskega naroda. Danes je v vodstvu «Akcije socialistom, kj združuje vse španske antifašiste, predane Republiki.
V svojih člankih, ki jih je Jose del Bario napisal za «Borbo» obravnava vprašanje raz voja španskega republikanskega gibanja in izdajalskega stališča UK KPS, tako v novejši dobi kakor tudi v času borbe
španski<ga naroda; za Republi-ko proti Francu.
1.
Ko je v Barceloni prišlo 1R“ tos februarja in marca do ljudskih odporniških gibanj, je fašistična vlada v Madridu brez vsake rezerve izjavila, da so ta gibanja organizirali in jih vodili informbirojevci iz inozemstva. Španski ir.formbirojevski šefi iz Prage in Moskve so soglašali s Francom in izjavili, do so res oni tisti, ki organizirajo in vodijo ta gibanja. Proti tem trditvam fašistične vlade in informbirojevskega politbiroja v emigraciji so se izjavile številne španske protifašistične stranke: republikanci, so. cialisti, nacionalisti, sindikalisti so trdili, da informbirojevci v Španiji nič ne pomenijo in da nimajo in ne morejo imeti niti najmanjšega deleža v borbah delavskega razreda in španskega ljudstva sploh proti fašističnemu režimu.
Diskusija o tem vprašanju še vedno traja. Dogodki poslednjih
dni aprila v Biskaji in borbe, ki se širijo po celi Španiji, so vplivale na podaljšanje te diskusije. Obe strani sta ostali pri svojih trditvah, čeprav so sedanje trditve fašistične vlade, v kolikor se nanašajo na in-formbirojevsko vodstvo, nekoliko manj kategorične; vse bolj se približujejo resnici, ker jih demantira že širjenje in jakost množičnih gibanj, ki se razvijajo po direktivah, ki nimajo ničesar skupnega z instrukcija-mi velikega števila radio-oddaj za Španijo iz Moskve in drugih njenih satelitskih držav in ker je jasno, da se ta gibanja zdaj organizirajo pod vodstvom, v katerem je še nemogoče določiti vodilnih osebnosti, ki pa brez dvoma nosi pečat tistih odporniških organizacij, ki v njem sodelujejo ter vodstva, v katerem so zastopana različna pomembna odporniška gibanja razen kominformovskega.
Tak je dejanski položaj. Toda logično, Franco in informbirojevci bi morali imeti prav, ko poskušajo prepričati, da so
komunisti tisti, ki organizirajo odporniško gibanje. Osnovna vloga v borbi proti fašističnemu režimu y Španiji bi morala pripadati komunistom, če vemo, kaj je KP Španije pomenila v življenju Španije in v njeni borbi proti fašizmu od 1936. do 1939- leta. To bi resnično tudi tako bilo, če bi v Španiji še dalje obstajala komunistična partija, če bi se KP Španske ne pretvorila v maloštevilno frakcijo, še mnogo prej, preden je bi] ustanovljen Informbiro.
Lahko le razumeti, da je točno, kar je zgoraj rečeno o tem, kaj bi morala danes pomeniti KP Španije v borbi proti Francu, a jugoslovanski tovariši, ki so se skupno z nami borili pro-tt fašizmu v Španiji, vedo prav tako kakor tudi mi, da bi to moralo biti tako. Dovolj se je spomniti, da je v dobi naše vojne proti fašizmu štela KP Španije preko 300.000 članov in to samo v tistem delu Španije, ki je bil pod upravo Republike, ne upoštevajoč Kata-
lonije, kjer ni bilo klasične komunistične partije, toda kjer je obstajala Združena socialistična partija (Partido socialisti unificado — PSU), ki je izpolnjevala naloge resnične socialistične partije, in ki je štela 80.000 članov.
Komunistična partija Španije je igrala odločilno vlogo v politiki republike v borbi proti fašizmu.
Brez nje, a še manj proti njej ne bi bilo mogoče sestaviti republikanske vlade. Številne in pomembne edinice republikanske armade so bile pod vod. stvom, praktično tudi v celoti sestavljene iz komunistov in simpatizerjev. Lahko trdimo, da je bilo formiranje regular ne armade Španske republike delo komunistov. V sindikatih Splošne delavske zveze (Union General de Trabaiadores — UGT) je imela španska partija velikanski vpliv in v njih delila z revolucionarnimi socia. listi vodstvo. UGT je imela v Španiji preko 2 milijona članov. Njena splošna politika, ka.
tero so sprejele najširše delavske in antifašistične množice sploh, je pripomogla, da je bil njen vpliv odločilen na vseh področjih dela, življenja in borbe dežele. Industrija m z njo celotno ekonomsko življenje je našlo v politiki KPS svoje osnovne poteze delovanja. Kmetje so videli v KPS stranko, ki je izdelala dekrete o agrarni reformi, izvedla razlastitev in dodelila zemljo siromašnim kmetom, ne da bi jim bilo treba plačati odškodnino reakcionarnim veleposestnikom.
Izmed vseh antifašističnih strank Španije je bila KPS tista, ki je vodila najpravilnejšo splošno politiko. Komunisti in številne množice, ki stf bile izven partije, so goreče podpirale njeno politiko. Iz vseh teh razlogov je bila KPS hrbtenica odpora proti fašizmu ... vse do kler se današnji informbi rojev, ski voditelji niso zedinili, da ni treba, da je to še dalje.
Pokazal sem na osnovne pozitivne strani splošne politike KPS y dobi vojne, toda to ne
pomeni, da ni imela tudi negativnih strani (celo slabše od ne. gativnih). Vse pozitivno so sprejemale naše antifašistične množice, ker so bile pripravljene na največje žrtve za dosego zmage, vzdrževanje odpornega duha in vere v zmago tudi ob mnogih neuspehih: vse negativno je vplivalo, da se je vojna podaljšala, da možnosti na zmago niso bile nikoli izkoriščene, kar je dovedlo do tega, da se je v določenem trenutku vojna končala s strašnim porazom.
Ce imamo v vidu vse, kar je bilo pozitivnega v politiki komunistov v vojnem času, kakor tudi pomen KP v tej dobi, nuj. no predpostavljamo, da so množice v vseh akcijah proti fašizmu, začenši pred 12 leti pa do danes, našle v komunistih moč, ki bi jih združevala, ki bi jih organizirala in vodila. Toda če malo globlje pogledamo negativne strani, ki so na koncu pripeljale do poraza, nam ne bo težko razumeti, zakaj ne od.
formbirojevski voditelji v emigraciji in zakaj govorijo resnico nekomunisti iz odporniškega gibanja... celo antikomunisti, katerih je dosti med sovražniki fašizma, in katerih je vsak dan več, za kar gre pretežno zahva. la Informbiroju in španskim informbirojevskim šefom v emi graciji.
Potrebno je razjasniti, zakaj je laž to, kar pravi Franco in informbirojevski voditelji, toda potrebno je razjasniti tudi nekaj več. Ir.formbirojevski voditelji v emigraciji ne le da niso sposobni voditi in organizirati borbo v notranjosti dežele pro. t’ fašističnemu režimu, temveč so džnes in to že polnih 12 let odkar so pobegnili iz Španije, pomemben faktor v razbijanju enotnosti in po tem tudi .paralizatorji borbe proti fašizmu. V pomembnih trenutkih — v času osvoboditve Francije ali v drugih — prvega maja letos — KPS je za borbo proti Francu direktni kontrarevolucionar.
se je mnogo partizaniio! Veči. na ljudstva je bila z našimi' brambovci.
Z Ložtle gledana ima Donačka gora tri vrhove in povsem drugo obliko kot jz Rogaške Slatine. Od tam je njena slika značilnejša in, zato bolj vabljiva. Pravi slovenski Matterhorn.
Čudovit, obsežen, nepopisen razgledi!
Samo z Učke gore nad' Opatijo ter iz Sv. Mihovila na Ug-ljanu. otoku nasproti Zadra, ?.em, dotlej užival razgled, ki bi ga mogel primerjati z donačkim.
Planinske koče ni več, vzela jo je vojna. Davna stoletja so na koničastem, vrhu izbrisala temelje nekdanjega rimskega templja sončnega boga Mitra, zakaj tod so stara siavna zgodovinska tla, izginila je cerkvi-ca sv. Donata, kj je zrastla na temeljih starega templja. Prava vaba za strelo, kot je stavbica v tej višinj je bila, pred 210 leti doživela njen udarec, k> je mnogo ljudi stal življe-
govarja resnici ono, kar danes ni faktor.
trdi Franco, zakaj lažejo in-1
(Nadaljevanje sledi)
nje. Zvonovi so zgrmeli po bregu navzdol. Na mestu, kjer so »e ustavili, je prebivalstvo zgradilo sedanjo cerkvico sv. Donata. Zanimiv je leseni stolp nad njenim pročeljem. Vsena-okoli pa je raztresla svoje hiše m koče vas, ki se tudi imenuje Donačka gora. Le še debelo uro hoda je od tod do vrha.
Redek je med Jugoslovani ta zaščitnik zoper grom in blisk, čigar ime nosita gora in vas, ki mu nudita gostoljubje, jn na čigar ime je krščen najslavnejši rogaški vrelec. Poznam le še starodavno kapelico sv. Donata pri Aleksandrov u (Punatu) na otoku Krku nasproti ljubkemu otočku Košljunu.
Malo niže ob glavni cesti leži vas Sv. Jurij, od koder je le še 5 km do Rogatca, ki se' stiska ob Draganji ter se širi ob Sotli tem. še skromnem potočku. Sedem sto let stari razpad-li grajskj zidovi nad trgom in še ohranjeni, četudi že pol tisočletja stoječi grad Srtinol ma koncu soteske, sta spomenika časovno odmaknjenega fevdalnega gospostva, ki je nekoč pestil naš živelj. Zdaj le podčrta, va romantičnost kotline.
VIKTOR PIRNAT
I 1J" i i IT	Včeraj ob 19. uri je	bil zračni
V K r A/l r	Pritisk 764A’ toplota	21.0 teaj-
T l\LfVIL	višja med dnevom	25.7, naj-
nižja 17.4), vlaga 66 odstotkov, nebo popolnoma pokrito, morje skoraj mirno, vidljivost 30 km, toplota morja 25.0. — Za danes napoveduje vremenska napoved delno oblačnost.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
28. JUNIJA 1951
	
BiHSRiiffiiliHiiiiš
RADIO
Najvažnejše današnje radijske oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45:
Skladbe za violino; 20.30:	A.
Glazunov: Ples letnih časov. —
Slovenija: 14.00: Vaški kvintet; 19.40: Nekaj slovanskih plesov. — Trst IX.: 12.10: Čajkovski: Vihar - fantazija; 23.00: Rozza: Tema, variacije in finale. — Trst I.: 13.25: Melodična mavrica: 22.40: Odmevi iz Hollywooda.
Italijansko
zanimanje
za iransko nallo
RIM, 27. — Perzijska nafta je zadeva, pri kateri so Angleži 40 let mastno služili. Nič ni čudnega, da se zato od tega zaslužka tako težko ločujejo. V vsemi sporu med Perzijo in «An-glo-Iranian» smo vsaj v njegovem prvem delu mogli ugotoviti veliko zanimanje ameriških družb za nasledstvo pri vrelcih nafte v Perziji. Vendar pa je angleška vlada posredovala ‘pri ameriški in dosegla podporo v perzijski politiki, in da so ameriške družbe pokazale solidarnost z «Anglo-Ira-nian«, in se niso spuščale v «umazano» konkurenco. Sedaj pa se je dogodilo, da se je za teheransko nafto kar naenkrat pričela zanimati italijanska državna petrolejska družba AGIP. O svojih namenih je italijanska vlada baje prej obvestila angleško vlado.
Tako smo izvedeli, da je podpredsednik AGIP, grof Carafa de Andria že od torka v Teheranu, kamor je odpotoval na povabilo iranske vlade. Vlada v Teheranu se — po poročilu agencije AFP — predvsem zanima za pravno in finančno strukturo AGIP, njeno upravno organizacijo in za sodelovanje s tujimi petrolejskimi družbami. Dodajajo, da je italijanska vlada sprejela ugodno to ponudbo v upanju, da bodo pojasnila podpredsednika družbe mogla pomagati teheranski vladi, da bo mogla najti rešitev sedanjih vprašanj med1 njo in «Anglo-Iranian».
Nova komisija OZN
NEW YORK, 27. — Glavni tajnik OZN je sestavil posebno komisijo z nalogo, da ugotovi usodo ujetnikov v drugi svetovni vojni. V komisiji so grofica Bemadotte vdova po bivšem posredovalcu OZN v Palestini, Jose Gustavo Cruenrero, podpredsednik mednarodnega sodišča in Aung Khine, sodnik na visokem sodišču v Rangoonu v Burmi. Glede na resolucijo, ki jo je glavna skupščina OZN sprejela lan,j 14. decembra, bo morala ta komisija zbrati vse potrebne vesti o vojnih ujetnikih in olajšati, kolikor bo to mogoče, njih povratek v domovino. Komisija se bo sestala ob koncu julija ali v začetku avgusta na sedežu OZN.
Jutrišnje razprave
v angleški spodnji zbornici
LONDON, 27. — Jutri bo angleški minister za preskrbo Strauss objavil načrt za razdelitev kovin, vštevši jeklo. Namen r.ačrta je' zagotoviti preskrbo vojne industrije in glavne potrebe civilne industrije s temi kovinami. O istem vprašanju bo jutri govoril v spodnji zbornici tudi kancler angleškega državnega zaklada, Gaits-kell.
Konec dela
komisije za Schumanov načrt
RIM, 27. — Mednarodna komisija za Sohumanov načrt je danes končala z delom. Proučila je — kakor javlja uradno poročilo — številna vprašanja v zvezi z bodočo uresničitvijo ttpoola« za jeklo in premog. Prihodnji sestanek komisije bo 3. septembra v Haagu.
Priporočila egipčanski vladi
KAIRO. 27. — List «A1 Mo-kattam« je v nekem svojem članku pozval egiptovsko vlado, da naj že sedaj podvzame vse potrebne ukrepe, da se bo seznanila z upravljanjem in izkoriščanjem Sueškega prekopa. S tem bo preprečila vse težave v trenutku, ko bodo novembra meseca 1968 prevzela koncesijo te družbe.
ADMIRAL SHERMAN PRISPEL NA KOREJO
OSTRI BOJI
na celotnem bojišču
Borba za Kumsong - Napadi pri Janguju in Kumhvi
KOREJSKO BOJIŠČE. 27. -Vodja glavnega stan® ameriške mornarice, adlmiraj Forrest Sherman je danes že drugič nadzoroval oddelke na korejskem bojišču. Novinarjem Je povedal, da njegov© potovanje na Korejo nima posebnega pomena. «Hotej sem, samo osebno stopiti v tisk z ameriškimi silami in preceniti njih moralo. Ce je ta povsod tako velika kakor pri teh četah, potem je zelo velika«. Dejal je še, da so ameriške pomorske sile v korejskih vodah zadostne. Ni hotel komentirati sovjetskih predlogov za premirje.
Sherman je prispe] včeraj v Tokio in je takoj odletel na bojišče. Isto je storil danes.
Odpor Kirajcev in Severnokorejcev se je danes na korejskem bojišču znatno povečal. Vsled tega predvidevajo nekateri zavezniški častniki novo kitajsko ofenzivo po pripravah, ki jih ibodo verjetno Kitajci zaključili čez približno dva tedna. ,
Zavezniška sile so danes v svojih napadih jugozahodno od Kumsong a pridobile nekaj o-zemlja in prizadele Kitajcem izgube. Kitajci branijo Kum-sonig ? tremi ali štirimi bataljoni. Ti so imeli že precej iz-
gub in je maralo kitajsko poveljstvo poslati ojačenja. Na cesti iz Hvačoma v Kumsong so sile OZN naprediavale za približno 5 km.
2e nekaj dni traja na področju severno od Janguja veliko topniško obstreljevanje. Kitajci so s svojimi napadi in zaporniškim ognjem, severno od tega mesta, prisilili zavezniške izvidnice, da so se umaknile.
Večerno poročilo csme armade govori od borbah sever-no-vzhodno od Hvačona in vzhcdloo od Kurr.hve.
Danes so južno-korejskt v o jaške oblasti javile, da so njene vojaške sile. v enem letu borb, utrpele 166.408 mož izgub. V tem številu je vračunano 21.000 mrtvih in 71.000 iz. gubljenih. Izgub civilni*ga pre-bivalstva še niso objavili.
Predsednik južndkorejske vlade Singroan Rhee pa j*, danes imenoval Hongbumhia za začasnega namestnika notranjega ministra. Kot znano so bivšega ministra Honghiomsuka, odstavili zaradi poboja v Koc-hangu. Predsednik je nadalje imenoval Kintajesuna, vodjo varnostnega urada notranjega ministrstva, za novega sculske. ga župana.
Pomembna konvencija
mednarodne organizacije za flelo
Z novo mednarodno konvencijo so potrdili nadelo, po katerem imajo za enako delo moški in ženske pravico do enakega plačila
Težko1 življenje {Kitajska in UNESCO
za ruske klovne
ŽENEVA, 27. — S 109 glaso- | vi proti 38 ip 35 vzdržanim, je I mednarodna organizacija za j delo (ILO) sprejela mednarod-' no konvencijo, ki določa sploš-1 na načela, po katerih imajo za j enako delo moški in ženske pravico do enakega plačila. Pred glasovanjem je bila dolga diskusija, v kateri so predstavniki delodajalcev nasprotovali temu načelu.
Na včerajšnji seji štirintride-setega zasedanja ILO so diskutirali o načrtu resolucije o miru, ki ga je predlagal upravni svet mednarodnega urada za delo. Posebno resolucijo za mir sta pa postavila češkoslovaški in poljski delegat.
Jugoslovanski delegat dr. Jože Petra je izjavil, da ima prva resolucija konstruktiven značaj, ker pospešuje mednarodno sodelovanje, resolucija CSR in Poljske pa je samo vzorec propagandistične frezeologije, za katero Se skrivajo napadalni nameni. Potrč ie ovrgel trditve te resolucije o nekaki zemljepisni razdelitvi sveta v tabor miru in tabor imperializma. Poudaril je, da obstajajo na-oredne sile v vseh deželah sveta in da jih ne omejujejo zerm ljepisne meje. Toda teorija, ki jo razlagata češki in poljski de-
legat, je osnova za teorijo tako imenovane socialne osvoboditve od zunaj, s pomočjo tujih bajonetov, kar dejansko ne pomeni ni§ drugega kot vmešavanje v notranje zadeve tujih dežel ih konec njihove neodvisnosti.
Predlog resolucije o miru, ki jo je predložil upravni svet in k; zagovarja podporo naporom Varnostnega sveta in glavne skupščine OZN za ohranitev miru, je bil sprejet z veliko večino glasov; proti sta glasovala samo poljski in češkoslovaški delegat. Ta dva sta obenem z obema predstavnikoma Peronove Argentine glasovala tudi proti jugoslovanskemu dodatnemu predlogu k resoluciji, naj države članice s konstruktivnem sodelovanjem na mednarodnem torišču pripomorejo k olajšanju svetovne napetosti.
Zopet iznajdbe
PARIZ, 27. — V oddaji radia Moskve, ob dnevu sovjetskega letalstva, so trdili, da je pripisati Rusom iznajdbo letala (vključno hidroavion in letalo z več motorji). Dalje so izjavili, da sovjetsko ljudstvo utrjuje svoje letalstvo in suhozemne si. le, katerih n.aloga je", čuvati »trdnjavo miru r.-a svetu«.
PARIZ, 27. — Uradna moskovska «Literaturnaja Gazeta« je zahtevala, da je treba začeti neizprosen in odločen boj proti »kozmopolitskemu pojavu klovrjstva«, s čemer je mislila cirkuške klovne. Časopis obtožuje cirkuse, da ((trdovratno propagirajo klovne«.
To je bil znak, da so tudi v drugih satelitskih državah za. čeli ((neizprosen boj proti klov. nem«. Tako je naznanil budim-peštanski list «Magyar Nebet«, da bodo odslej klovni v enajstih madžarskih cirkusih prepevali in recitirali poučne verze ((konstruktivne vsebine«, v katerih bodo smešili kulake in navduševali ljudi za gospodarski načrt itd. Klovni, ki so ■ doslej »poneumljali ljudi s svojimi bedastimi smešnicami, morajo izginiti«, piše list.
Na Češkoslovaškem so začele »neizprosen boj« proti klovnem »Lidove Noviny», obenem pa so nastopile tudi proti požiralcem mečev in ognja.
Novi ruski klovni bodo ((vzgajali«, ne pa zabavali ljudi. Zabave, ki nimajo vzgojnega značaja, razodevajo le sovražna stremljenja, pravijo «Lidove Noviny».
Seveda pa bodo morali novi ruski klovni odložiti s svojim dosedanjim značajem in humorjem vred, tudi svoje dosedanje kostume, ki razodevajo ((buržoazno dekadenco in kozmopolitski internacionalizem«.
Razprava v angleški spodnji zbornici o angleški politiki do Kitajske ZDA in Anglija bodo sklenile v prihodnjem tednu sporazum glede sodelovanja Kitajcev pri podpisu japonske mirovne pogodbe?
LONDON, 27. — Na zasedanju glavne skupščine UNESCA so danes sprejeli načrt filipinske delegacije, ki priznava delegaciji Cangkajškove Kitajske pravico do glasovanja. To kijub temu, da ta vlada še ni plačala svojih prispevkov tej mednarodni organizaciji. Načrt so sprejeli z 19 glasovi proti sedmim in šestim vzdržanim. Velika Britanija irj Indija sta glasovali proti filipinskemu načrtu.
O stališču angleške vlade do predstavništva Cangkajška v UNESCU, so razpravljali danes tudi .v angleški spodnji zbornici. Morrison je v svoji izjavi zavzel znova zelo ostro stališče proti LR Kitajski. Izjavil je. da «mora biti vsled vedno novih kršitev Listine Združenih narodov s strani pekinške vlade, vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN zaenkrat puščeno ob strani«.
Morrison je dejal, da je angleška vlada še vedno mnenja, «prav tako kot je bila v preteklosti, da je vlada LR Kitajske edini resnični predstavnik države in da kot tak bi moral zastopati Kitajsko pri Združenih narodih; vendar to ne v sedanjem trenutku«.
Sedanje stališče Morrisona, glede predstavništva LR Kitajske in OZN, je precej podobno stališču, ki so Sa zavzeli An-
i:::-:::::
:	:	t	::::
STflUNTONOV Ulili lili Ul, :TR I HM F JUG0SL0MHISKEBA SflHfl
Gledano skozi očala zmagovalca
Trifunovič in Pirc bi morda zasl užila še več Novi jugoslovanski internacionalni mojster
Britanski šahisti so ponosni na dejstvo, da so ravno oni priredili prvi mednarodni šahovski turnir sveta. To je bilo leta 1851. in 1852. ter se je zato britanska šahovska zveza že dolgo ba vila z mislijo, da bi za sto. letnico priredila nov velik mednarodni turnir svetovnega značaja. Morali bi priti vsi najmočnejši igralci sveta, q se je temu zoperstavilo niz težav. Po zgledu politike športne izolacije je sovjetska federacija odpovedala udeležbo trojice svojih velemojstrov. Pahman (CSR) in Szabo sta se sicer prijavila, a obadva naknadno sporočila, da nimata časa Za Reševskega in Najdorfa niso bili finančni pogoji dovolj ugodni. Britanska šahovska federacija pa ni imela pomoči države in ni mogla zbrati dovolj denarja za ameriške mojstre, ki so poleg plačane vožnje hoteli še posebne honorarje. Euwe m 0’Kelly sta bila prevzeta od poziva na neurgorški turnir, ki je bil v istem času. Da bi ostal turnir na isti kvalitetni stopnji, so povabil i torej štiri jugoslovanske mojstre.
Tako je tekmovanje v spomin velikega angleškega šahista Sta. untona, ki je vodil prvi turnir, bilo nekoliko oslabljeno v primeru z lanskim v Amsterdamu. Namestniki Euiveja, Najdorfa in 0’Kellya so bili Unzicker, Matanovič, Bogoljubov in A-lexander.
Začetek turnirja je prinesel iznenadenje. Po treh kolih je vodil Alezander. Od naših mojstrov je najbolje star tal Matanovič, najslabše pa jaz- Po tretjem kolu sem si delil zadnje mesto skupno s petimi drugimi. Po petem kolu so bili na vodstvu Alexander, Klein in Matanovič. Dve naslednji koli je vodil Matanovič, dokler ni v esmem izgubil proti Bogoljubo-
vu. Od tedaj sva prevzela vodstvo Trifunovič in jaz. Z zmago nad Stahlergom sem v enajstem kolu dosegel pol točke prednosti nad Trifunovičem, a me je on že v prihodnjem ponovno dohitel. Dokončno sem se' ločil v 13. kolu in obdržal vodstvo do konca, čeprav samo s pol točke prednosti pred ostalimi.
Borba za prvo mesto ni bila omejena na. trojico, marveč na osem in devet udeležencev. Stanje na tabeli pred zadnjimi tremi koli je predstavljalo redek primer. Vodila sva Trifunovič in jaz z osmimi točkami, sledili so nama Pirc, Unzicker in Alexander s pol točke manj, Stahlberg in Matanovič pa. s točko razlike. V tem primeru bi seveda vsakdo od teh lahko ob sijajnem finishu bil prvi.
Od jugoslovanskih mojstrov sem jaz dosegel približno toliko točk, kolikor sem zaslužil. Proti Pircu sem v remi poziciji osvojil zaradi njegove napake celo točko, a sem zato. n. pr. «izpustil» Donnerja. Trifunovič že dve leti na individualnih turnirjih ni imel uspeha. Rehabilitacija na tem turnirju je bila sijajna. Pokazat je zelo sigurno igro in je zaslužil več točk, saj je izgubil popolnoma dobljeno partijo proti Unzicker-ju. V njegovi igri je opaziti, da se je zbral po zadnjih neuspehih. Igrat je energično in podjetno, kar mu je prej najbolj primanjkovalo. Pravično bi bilo, da bi si delil prvo mesto, a podobno lahko rečem tudi za Pirca. Da ne bi zgubil tri točke proti rojakom, bi bil prvi bfez konkurence. Dosegel je namreč največje število zmag-sedem, medtem ko sem jaz kot zmagovalec zmagal samo šestkrat, Stauntonov turnir predstavlja tudi za Pirca rehabilitacijo po slučajnem neuspehu v
Hlad Pymwnlu.
Prvi izlet Matanoviča v inozemstvu se je končal na ta način, da je jugoslovanski šah dobil še enega renomiranega predstavnika, ki si je na conskem turnirju priboril naslov internacionalnega mojstra in si na sedanjem potrdil pravkar pridobljeno reputacijo v mednarodnem šahu. Ves čas turnirja je bil med favoriti za prvo mesto. Ni dvorna, da bomo dočakali od njega še velikih rezultatov.
Tujim mojstrom se 'je med turnirjem zdelo, da bo Stahlberg v nizu uspehov zabeležil enkrat tudi neuspeh. Njegov odlični finish pa ni dovolil takega iznenadenja in si je delil drugo mesto.
Unzicker je v začetku turnirja igral z najmočnejšimi nasprotniki in je kazalo, da bo zelo nevaren, ko je začel zmagovati. Ni pa zdržal finisha in je odpadel iz borbe za prvo mešto.
Rossolimu, ki je utrujen od stalnega igranja na mednarodnih turnirjih, je zmaga nad Matahovičem v zadnjem kolu vendar pripomogla k uspešnemu koncu turnirja.
Potrjeno je neslužbeno mnenje da. je Alexander najmočnejši angleški igralec, o čemer pričajo tudi njegovi prejšnji rezultati.
Klein in Donner sta pokazala zelo dobro igro. Velemojster Bogoljubov je imel spremenljivo srečo. Verjetno mu leta Preprečujejo, da Poleaže vso svojo noč nekdanjega kandidata za svetovnega prvaka.
V igri Golombecka se je o-pazita utrujenost po uspešni igri v Bad Pyrmontu.
Tartakower, Broadbent, van Schellinga in Wade so prav tako igrali dobro in nihče od u-deležencev ni mogel naprej računati na točko proti njim.
Povprečje turnirja p bilo ze-
lo visoko, kar kaže tudi to, da niti eden od igralcev ni dosegel večjega števila smag, prevladujejo pa remiji.
* * *
Stauntonov turnir v Angliji predstavlja nekako reprizo Amsterdama 1950 leta. Medtem ko smo se v Amsterdamu plasirali srednje dobro, je sedanji turnir bil pravi triumf jugoslovanskih mojstrov. Vsi štirje smo zavzejj zelo visoka mesta.
Jaz sem bi prvi, Trifunovič in Pirc so ta si delila s Stahlbergoin drugo mesto, Matanovič Pa tretje z Unzicker-jem, Rossolimom in Alexan-drom. Takega individualnega rezultata na zelo močnem mednarodnem turnirju jugoslovanski mojstri še niso imeli.
Organizacija turnirja Je bila zelo dobra. Britanska šahovska federacija zasluži polno priznanje, ker je uspela, da iz pri. vatnih virov preskrbi sredstva za organizacijo takšnega velikega mednarodnega tekmova-nja.
Dostojen epilog dveh velikih etap jugoslovanskega šaha: Bad Pyrmonta in Stauntonovega turnirja bo v soboto in nedeljo dvoboj z Italijo. Zmagovalec je znan že danes. Šahovske figure tokrait ne morejo biti okrogle. Na prireditev se še podrobneje povrnemo jutri.
SVETOZAR GLIGORIC
LAHKA ATLETIKA
Drugi povojni ženski dvoboj med
Jugoslavijo in Itaiijo
gleži v preteklem mesecu glede vprašanja Formoze. Tudi takrat je Anglija izjavila, da je za izročitev Formoze pekinški vladi, vendar je to nemogoče, dokler bo trajala korejska vojna.
Kakor se je dar.es izvedelo v dobro obveščenih japonskih krogih, bodo najbrže ZDA in Anglija dosegle sporazum v tem ali prihodnjem tednu glede kitajskega sodelovanja pri podpisu japonske mirovne pogodbe.
Preiskava v Avstraliji
PARIZ, 27. — Kakor javlja avstralski radio, so pričeli s preiskavo glede včerajšnje sabotaže proti letalonosilki «Syd-ney», ki ji je tik pred odhodom na Korejo razneslo radar. Vojni minister Francis je izjavil, da ima, mornarica na razpolago nove radarske naprave za to ladjo. Dodal je, da so podvzeli vse potrebne ukrepe za preprečen j e novih sabotaž. Strogo so pričeli nadzorovati pristanišča vojne mornarice.
V nedelj© 1, julija se sestaneta na beograjskem stadionu ženski lahkoatletski reprezentanci Jugoslavije in Italije. Pred dnevi smo objavili seznam tekmovalk, ki bodo zastopale Jugoslavijo, danes vam lahko predstavimo Italijanke, ki imajo vsaj na papirju nekaj več možnosti na uspeh.
100 in 200 metrov ter štafeta 4x100 m: Bora Micaela, Cesa-rini Vittoria, Jandeau Marcel-la. Martelli Vera, Torresj Mar-zia:
800 m: Bombardieri Bianca; 80 nt ovire: Greppi Milena, Rossi Marisa;
višina: Bettinelli Irene, Pal-mesino Ester;
daljina: Greppi Milena, Pia-rucci Silvana;
krogla:	Piccinini	Amelia,
Turci Ada;
disk: Cordiaie Gentile Edera, Netzbandt Maria;
kopje: Camnasio Tina; Turci Ada.
Prvo žensko srečanje obeh reprezentane je bilo leta 1949. v Bologni. Italijanke so tedaj zmagale z 58:48, pri tem pa ni-
Patty izločen od neznanca
Petrovič v tretjem kolu - Palada izgubil
WIMBLEDON. 27. — Danes! se je nadaljeval teniški turnir i v Wimbledonu.
Izidi: Moški posamezno:
Richard Savitt (ZDA); Ed- j mund David (V.B.) 6-1, 6-1, 6-1.1 Herb Flam (ZDA):	Czeslaw	|
Spychala (Poljska) 6-0, 6-1, 6-2.! Ken Mc Gregor (Avstralija): Lorn Main (Kanada) 6-3, 7-5, 9-7. Gianni Cucelli (Italija): | Athol Tillg (N. Zelandija) 6-3, 6-1, 6-4. Bengt Axelsson (Sved-ska): Stanley Davidson (Afri-, ka) 6-3, 6-3, 6-2. Jaroslav Drob- j ny (Egipt):	Torben Ulrich
(Danska) 119, 1-6, 6-3, 6-4. Art Larsen (ZDA): Geoffrey Paish (V.B.) 6-3, 6-1, 12-10. Lennart
Bergelin (Švedska); Felicissi-mo Ampon (Filipini) 2-6, 2-6, 6-2, 9-7, 6-3. Vladimir Petrovič (Jugoslavija): Tom Anderson (V. B.) 2-6, 8-6, 6-4, 0-6, 6-1. Tony Mottram (V.B.):	Henri
Rochon (Kanada) 6-0, 6-3, 7-5. Gene Garrett (ZDA): Josip Palada (Jugoslavija) 6-3, 6-3, 6-2. Ham Richardson (ZDA): Budge Patty(USA) 4-6, 6-3, 4-6 10-8, 6-4.
Zenske:
Louise Brough (ZDA): Gem Hoahing (V.B.) 6-1, 6-3. Ničla Migliori (Italija); sheila Dow-desweli (Kenija) 6-4, 6-3. Mary Halford C.V.B.); Christiane Mar-celis (Belgija) 6-3, 6-4.
so pokazale izrazite premoči, kot so pred tekmo vsi pričakovali. Jugoslovanske so bile tedaj prijetno odkritje za inozemstvo. Po tem je jugoslovanska ženska reprezentanca nastopila še dvakrat. Dva nastopa. dve zmagi. Leta 1949. v Zagrebu proti Švici s 70:36 in leto pozneje v Celju proti Avstriji s 65:41.
Muenchen 1860-Odred 1-0 (0-0)
LJUBLJANA, 27. — »Muenchen 1860», ena najboljših enaj. storic Zahodne Nemčije, je danes premagala ljubljanski Odred z 1:0 (0:0). Edini gol je dal petnajst minut pred koncem Mondschein. Nemci so prikazali enostaven ir.' hiter nogomet ter so zmagali zasluženo.
Zvezda prispela v Rio
RIO DE JANEIRO, 27. — Del moštva Crvene zvezde je prispel v Rio in nadaljeval takoj svojo pot v San Paolo, kjer bo-do Beograjčani nastopili v nedeljo 1. julija piroti Juventusu v prvi tekmj veljavni za ((Pokal mesta Ria«.
* * *
MILAN, 27.	—	Svetovno
prvenstvo v dviganju uteži bo v Milarzu od 26. do 28. oktobra tega leta. Nastopilo bn približno dvajset držav.
* * *
TEKME ZA »POKAL 1. MAJ«
Petek 29. t. m. zaostale igre: Opčine - Ilirija, igrišče na Opčinah ob 17. uri; Mezgec - Z- V. Skedenj, igrišče »Prvi maju ob 16. url.
Program za nedeljo, zadnje kolo: Mezgec - Olimpija, igrišče «Prvi maj« ob 17. uri: Opčine -Nabrežina, igrišče v Nabrežini ob 16. uri; Sesljan - Z. V. Skedenj, igrišče «Prvi maj« ob 10. uri.
Angleži gredo
na Spitzberge
LONDON, 27. — Skupina angleških znanatvenikov je danes odpotovala iz Anglije na Spittz-berge na krovu ladij e «Cook». Med ledenimi gorami bodo ostali celo poletje.
Zopet nesreča angleških podmornic
LONDON, 27. — Med pomorskimi manevri v Severnem morju sik se zaleteli angleški podmornici «Sirdar» in «Scynit-hian«. Ni bilo žrtev. Angleška ■iidmiraliteta je javila, da so izdali ukaz, po katerem se morala obe podmornici vrniti v svoja matična pristanišča, kjer jima bodo popravili poškodbe.
Berlinske vesti
BERLIN, 27.	— Dvanajst
agentov vzhodnonemške ljudske policije, med njimi dva komisarja v starosti 19 in 20 let, so zbežali na področje Zahodnega Berlina in zahtevali zatočišče.
Nadalje poročajo, da so zaprli angleškega študenta Watkm-sa Bakerja, ki je študiral v Zahodnem Berlinu in imel zveze z univerzo Humiboit na sovjetskem področju. Angleške oblasti sq zatrdile, da je študent škodoval prestižu in varnosti zahodnih okupacijskih sil.
Obmejna policija v Hemsted-tu pa je javila, da je prešla mejo med vzhodno in zahodno Nemčijo doslej najbolj številna družina. Stela je 25 oseb, med njimi trije dvojčki in stara mati. Sinovi so imeli od 18 mesecev do 22 let
* * *
BERLIN. 27. — Devet zahod-noberiinskih deklet je ustanovilo «klub oboževalk Errola Fly-na» z nalogo, da «ščiti igralca proti vsem tendencioznim vestem, ki bi mogle o njem krožiti«.
* * *
BERLIN, 27. — Predsednik vzhodnonemške vlade Otto Gro-tewohl se je danes vrnil v Berlin s posebnim sovjetskim letalom. Grotevvohl je zapustil Vzhodno Nemčijo pred sedmimi tedni in odšel na počitek v ZSSR.
Tri letalske nesreče
LONDON, 27. — Danes je prišlo v Angliji do treh letal; skih nesreč, pri čemer so naši' smrt štirje piloti, prva nesreča se je dogodila lahkemu bombniku <(MosquitO», druga nekemu letalu za vaje. tretja pa letalu na reakcijski pogon, ki je v zraku eksplodiralo. Samo pilot zadnjega letala se je uspel rešiti s padalom.
KINO
V TRSTU
Rossetti. 17.00: «Kri in arena« T.
Powell, R. Haywort.
Excelsior. 16.30: «Za vedno boš moja«. E. VVilliams. J. Durante. Nazionale. 16.30: «Medtem ko mesto spi«, R, Conte, C. Gray. Fenice. 16.30: «Kletka norcev« V. M. Laglen.
Filodrammatico. 16.30: ((Koreja V plamenih«.
Arcobaleno. 15.30: «Dekleta, ne glejte mornarjev«. Komičen film. Astra Rojan. 16.00: «Prost izhod« N. Taranti, C. Croccolo. Alabarda. 16.00:	«Neprejemljivi
skrivnostnež« A. Bach, R. Lupi. Azzurro. 16.00: «Divjt veter« J.
Wayn$, P. Goddard.
Garibaldi. 15.30: ((Zapeljivka« J.
Fontaine, R. Ryan.
Ideale. 16.00: «Napad» V. Mature. Impero 16.30: ((Dunajska dekleta« D. Komar, W. Forst, H. Moser.
Italia. 16.00: ((Edvard, sin moj«, S. Tracy, D. Kerr.
Kino ob morju. 16.45: ((Nocoj sem zmagal tudi jaz«. R. Ryan, A. Totter.
Marconi. 16.00:	»Rdeči sokol«,
(«Pravo prve noči«).
Massimo. 16.00: «Glas v viharju« L. Olivier, M. Oberon.
Novo cine. 16.00: ((Indijanska ljubica«, J. Stevvart, D. Paset. Odeon. 16.00: ((Gozdni potepuh®, L. Young, W. Holden.
Radio. 16.00: «Ravan smrti«, C.
Dovvus, R. Cameron.
Savona. 16.00: «Dolina orjakov« Viale. 16.00: «Gianni in Pinotto med gojenkami«. Komičen film. Vittoria. 16.00: «Kličite sever 777» J. Stevvart, H. Walker.
Vittorio Veneto. Danes dram. predstava.
POLETNI KINO:
Sv. Just. 21.00: ((Oktobrski poziv«. Javni vrt. 20.45: »V poročni noči v treh«.
Rojan. 20.45:	((Fink, bela za-
morka«.
F. Severo. 21.00: «Sodnik Tim-
serlane«.
Skoljet. 21.00: »Sedmi križ«.
RADIO
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA ČETRTEK 28.6.1951.
Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 7.00, 13.30, 19.30, 23.05 — 7.15 Jutranja glasba. 13.45 Skladbe za violino. 14.00 Vaški kvintet. 14.35 Igra pianist Borut Lesjak. 18.00 Valčki in polke. 18.15 Iz Tržaškega ozemlja. 18.30 Slovenske narodne. 19.00 Igra čelist Cenda Šedlbauer. 23.10 Glasba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini:
12.00 Slavni solisti. 12.45 Plesna glasba. 13.20 Intermezzo. 20.00 Vesela glasba. 20.30 A Glazunov: Ples letnih časov in lahka glasba. 21.45 Znane uverture. 22.00 Ameriška plesna glasba. 22.45 Nokturni.
S LOVEN IJ A
6.15-7.00 Zabaven spored. 12.00 Franz Liszt: Mazzeppa - Madžarska fantazija. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Želeli ste - poslušajte! 14.00 Vaški kvintet. 14.45 Igra Boerge Fiis s svojimi ritmiki.
15.15 Zabavna glasba. 15.30-16.00 Prenos iz Maribora. 18.00 Slovenski samospevi. 18.30 Igra orkester Raymond Scott. 19.10 Odlomki iz oper «Poljub» in ((Brambovci na Češkem«. 19.40 Nekaj slovanskih plesov. 20.15 Večerni koncert.
21.15 Melodije v 3/4 taktu. 22.30 Nočni koncert. 23.30 Za lahko noč.
TRST II.
7.30 Jutranja glasba. 11.30 Za vsakega nekaj. 12.00 Novi svet. 12.10 Čajkovski: Vihar, fantazija. 12.28 Haendel: Igra vode. 13.00 Orkestra Fred VVaring in Howard Barlovv. 13.30 Harty: Simfonična pesnitev. 13.48 Glasba za štiri klavirje* 14.15 Dnevni pregled tiska. 14.28 Citanje večernega sporeda. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Glasbeno predavanje 18.45 Vesela glasba. 19.20 Slavni ameriški pevci. 20.02 Baletna glasba. 20.15 Slavni solisti. 20.30 Okno “v svet. 20.45 Vesela glasba. 21.00 Radijski oder -Janez Jalen: DOM, igra v 4 dej. Nato: Priljubljene melodije 23 00 Rozza: Tema. variacije in finale. 23.35 Polnočna glasba.
trst i.
kesDr r'trLnja glasba- 11 30 °r-vofl! l. avlne- 12.20 Mali vokalni kompleksi. 13.25 Melodična mavrica. 17.30 Spored BBC 18.00 U,ra glasbe' 19-00 Glas Arne
20 5» Pl, Pesmi E- De Lazzaro. 2U-25 Folklorna glasba. 20.58 Glas-
vmLVariete- 22 05 Iz 0Pere «SI-n- J brivec«. 22.40 Oifmevi
uroadvvaya in Hollywooda. 23.30 plesna glasba.
•iijii(iiiiiiiiiii»iiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiii>iiiiiiiiiiiiii»aiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iii,iiiii,i,iiii,iiiiiiiiiiii,i,iiiiiiiii,ii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiii«iitiiiriiii,iiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiii>*ii*>>lii<ii>i*i>iiifiiii>|i,lll|i|i|*|iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiitiiti<>,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiii*<iia|i*iiii*>*<iii>i|fi|*ll,,|i|R1lll>,ll>ll,l>ll,,llf,i|||(>*>g,fiiiiiiiiviiiiii,til,liiilliii,aill|liaiaaiiiiiia
0 Okrog 18.45 je vstopila neka žena in zasopla kričala: »Rešite se, prihajajo, da 'za-žgo Narodni dom«. Pet do Sest gostov kavarne je hitro odšlo in vratar je zaprl hišna vrata. V tem je pritekel nekdo in povedal, da so dali parolo, da gredo zažgat Narodni dom. V istem trenutku so pritekli tudi prvi demonstranti, čuti je bilo močno detonacijo, kateri je sledilo streljanje iz revolverjev. Kraljeve straže in četa vojakov, ki so pritekli, so umerili ogenj iz svojih pušk proti Narodnem domu, na katerem so hitro potrga. U roloje, tako da so mogli prvi demonstranti v hotel in privatna stanovanja z zažt-galnimi bombami, bencinom in petrolejem in so v trenutku zanetili ogenj v pritličju in v višjih nadstropjih. V kratkem času je bila vsa zgradba v plamenih. Gasilcem so preprečili
gašenje in so se mogli omejiti samo na polivanje sosednih zgradb z vodo. Niti z ene strani niso napravili najmanjšega poskusa za preprečenje popolnega uni ienja zgradbe. Ta namern u-ničenja je dokumentiran tudi v obvestilu tržaškega fascia, tiskanem v periodičnem listu «Era Nuova« od 16. julija 1920. »Preden so prišli do Narodnega doma, so se demonstranti ustavili pred stavbo hiše v Via Maz zini štev. 9, kjer so bili uradi delegacije Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev. Kljub temu, da je zgradbo varovalo večje število karabinjerjev in kraljevske straže, so demonstranti vdrli v urade delegacije, poškpdova lt inventar, razbili šipe in odnesli zastavo Kraljevine SHS.
Okrog 20. ure, ko je Dil Narodni dom v plamenih, je skupina civilnih in vojaških demonstrantov, med njimi
MILAN MARJANOVIČ: Diplomatska priprava rapallske pogodbe
"ZAŽGITE NARODNI DOM!"
Odlomek iz rokopisa lli. knjige dokumentarnega dela “Diplomatska borba za Jadran 1914-1924“
tudi nekaj oficirjev kraljeve vojske, šla v razne urade, banke in trgovine in vse u-ničila, vrgla na ulico in zažgala, vendar tega straže niso preprečevale. Napadli in uničili so okrog 20 lokalov in uradov: krčmo «A1 Gal-lo», pisarno odvetnika Kimovca, kavarno «Commer-cio«, podružnico Ljubljanske kreditne banke, «Splošno hranilnico« in »Tržaško pod porno društvo, pisarno odvetnika dr. Vilfana, trgovino s papirjem Stoka, prostore trgovine Franc in Krantz, pisarni odv. Okretl-ča in Pretnerja, srbsko šolo,
pisarno dr. Abrama in Agne letta, skladlše Andreja Perka, urade Jadranske banke, urade Hrvatske Stedioni-ce, gostilno «Makarska», trgovino Stantiga, skladišče špediterskega društva »Balkan«, urade in stanovanja delegatov Kraljevine SHS, tovarno likerjev Stoka in tiskarno ter uredništvo dnevnika «Edlnost».
Vse to uničevanje je trajalo od 18.45 do 25. ure in v vsem času napadov na 24 poslopij niso oblasti prijele ni. ti enega demonstranta, razen nekaterih oseb, ki so po-
skušale krasti stvari, vržene iz stanovanj. Čudovito in pomembno je to, da se je to dogodilo v mestu, ki ima 259.999 prebivalcev, mestu v katerem je velika vojaška garnizija in močan aparat državne varnosti. Napadi so se dogajali pred očmi oblasti, pozvanih, da jih preprečijo. Predloženi spisek o povzročeni škodi navaja 39 poškodovancev in skupno škodo 32,634.621 lir. Samo Skoda na uničeni zgradbi znaša 25 milijonov lir, škoda Jadranske banke 3,750.000 lir, posameznih trgovin in dru-
štev 300.000, 600.000 in 800 ti. soč lir. Ker so se naslednjega dne, 14. julija dogodile enake demonstracije v Pazinu in Puli, ko so v Puli prav tako zažgani Narodni dom (škoda 5 milijonov lir), uničili pisarno odvetnika dr. Zuccona in v Pazinu popolnoma uničili Narodno ti skarno, je v gornjo vsoto vnesena tudi ta škoda.
Spomenica društva Edino, sti nadalje navaja, da so v Trstu znova napadli 20. julija kavarno Commercio, ko so jo demolirali 13. julija in nato znova odprli. Lastniku
so fašisti zapretili, da jo bodo znova razdejali, če bo sprejemal slovenske goste. Ko je lastnik zahteval zaščito oblasti, Je ni dobil in je moral sprejeti pogoje fašistov, ki so se glasili: Sprememba imena kavarne v «Kavarna 30. oktobra«, da vrže iz kavarne slovenske odvetnike, duhovnike in učitelje prepove, da ne smejo v kavarni spregovoriti niti ene slovenske besede, odstrani slovenske napise in časopise, sporoči v časopisih o ponovni otvoritvi kavarne na način, ki ga bo predpisal Fa-
scio in znova odpre kavarno ob patriotski svečanosti, kakor bo to .predpisal Fascio. Tudi v druge kavarne in lokale so prihajali fašisti in kazali na goste, katerim morajo prepovedati njih pose čanje lokala. Odvzemali so slovenske časopise po kavarnah in tudi po ulicah, prav iz rok čitateljev. Na vse to italijanske niti vojne niti civilne oblasti niso reagirale, temveč se preganjale tiste, ki so bili žrtve teh izgredov.
Spomenica to takole kon statira:
«Oblasti niso podvzele ničesar proti napadalcem, ki so se javno v časopisih hvalili s svojimi junaškimi gestami. Nasprotno, oblasti so zaprle žrtve požiga Narod nega doma, podvzele so naj. širše preiskave po vsej pro Kinci proti Slovencem, iz strahu pa da, bi prišlo do u-pravičene reakcije po delih
ozemlja, kjer so naseljen Slovenci, so javili nekaterin vidnejšim osebam slovensk narodnosti, s strani oblast in javne varnosti, da jih bc do takoj aretirali in bod> nosili odgovornost za vsi kar bi se dogodilo.
V številnih krajih so dc bili odpoved iz javnih služi nameščenci slovenske na rodnosti, na ulico so vrgl delavce samo zato, ker s Slovenci, mnoge pa odgnal s svojih rodnih krajev al izbrisali iz svojih občin i: prisilili na ekspatriacijc Številne so konfinirali in pc stavili pod strogo nadzoi stvo. Iz vsega razloženeg: sledi, da oblasti namestc da bi preprečile delo demon strantov, jih podpirajo in s šle po isti poti, besneč tud one s sredstvi, ki so jih im« le na razpolago proti sle venskemu prebivalstvu*.
(Nadaljevanje sledi.)
UREDNIŠTVO* ULICA MONTECCH1 št. 6. 111. nad. — Telefon štev. 93-808 tn 94-638, — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 ln od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak n,m višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-'UDravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper. Ul. Battlstl 301a-I. Tel 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrteltna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din. e Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska a Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • TRST.