Leto LXVn., št 18 LJubljana, torek 23. Januarja 1934 Cena Din 1.- Izbaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserad do 80 petit mt 4 Din 2.-. do 100 vrat A D Id 2.fSO, od 100 do 300 vrst a Din S.-, ve*ji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl da ve K posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRA VNliTVO LJUBLJANA. Rnailjeva ulica tt. 6 Teiefon št. 8132, 8128, 8124. 8125 ln 8126 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št 8. - NOVO MESTO, Ljubljana*« cesta, telefon tt 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon tt 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon št 190 — JESEN K TE. Ob Kolodvoru 101. Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani tt. 10.3.M. SKLEPI MALE ANTANTE Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante v Zagrebu so bila včeraj zaključena — Ministri odpotovali v Beograd Zagreb, 23. januarja. AA. Zunanji ministri držav Male antante so včeraj zaključili svoja posvetovanja v Zagrebu. Po končanem posvetovanju so povabili novinarje v bansko palačo, kjer so jim izročili komunike o delu stalnega sveta Male antante. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je pozdravil novinarje v imenu svojih tovarišev in jim dejal: Redne seje stalnega sveta Male antante, ki je zasedal v Zagrebu, so končane. (Rumunski zunanji minister Titule scu je pri tem pripomnil »Službeno!«). Iz komunikeja, ki ga Vam bom prečital, boste videli, kakšni so rezultati našega dela. Komunike Stalni svet Male antante je imel svoj redni sestanek dne 22. januarja 1934. leta v Zagrebu. Najprvo je izmenjal misli o splošnem političnem položaju in o zadnjih mednarodnih dogodkih, ki se tičejo držav Male antante. Popolnoma istovetna naziranja vseh treh zunanjih ministrov na vsa proučena vprašanja, so omogočila, da so določili skupne smernice za postopke v bodočnosti. Tako so bila predmet njihove proučitve vprašanja razorožitve in pogajanja, Id se o tem predmetu zdaj vodijo, dalje vprašanja balkanskega pakta, prav tako pa tudi odnošaji držav Male antante z njihovimi sosedi. V zvezi s tem so sprejeli nanje nanašajoče se sklepe. Predmet pozorne proučitve so bili tudi odnošaji s Sovjetsko Rusijo in nji- hov razvoj v bodočnosti. Kar se tiče re vizi joni stični h poizkusov in propagande, opozarja stalni svet na svoje že davno znano stališče krepke odločnosti, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi opozarja na usodne posledice za mir in za od noša je dobrega sosedstva med narodi, ki bi jih izzvalo tako delovanje mednarodnega razdvajanja. Stalni svet se je naposled pečal z rezultati dela gospodarskega sveta držav Male antante, ki je zasedal v Pragi od 9. do 17. januarja 1934. leta. Stalni svet je vzel na znanje predlagane resolucije, kakor tudi načrte o prodaji in nakupu med državami Male antante za L 1934. Sklenil je, da jih bo predložil vsem trem vladam v potrditev.. Prav tako so proučili niz tekočih vprašanj, ki se nanašajo na vse tri države in so sprejeli zadevne rešitve. Prihodnje redno zasedanje stalnega sveta bo maja meseca v Bukarešti. Ko je dr. Beneš prečital ta komunike, je nadaljeval: Evo, gospodje, naš komunike! Ta komunike je podoben ostalim našim komunikeicm. ki jih Vi dobro poznate in ki jih razumete citati med vrsticami. Zahvaljujem se Vam v imenu svojih tovarišev kakor tudi v lastnem imenu za Vaše sodelovanje! Odhod ministrov Zagreb, 23. januarja, r. Zunanji ministri Male antante trg. dr. Beneš. dr-Tituiescu in B Jevtić so danes dopoldne ob 9.30 s posebnim vlakom odpotovali v Beograd, kamor prispejo ob C popoldne. Med vožnjo bodo nadaljeval! svoia nos veto van ia Po prihodu v Beograd bodo sprejtti v avdijenco pri Nj. V. kralju. Zvečer odpotujeta gg. dr. Beneš in Tituiescu, prvi v Ženevo, drugi v Bukarešto. Nemški komentarji Berlin, £5. januarja, r. Nemški tisk posveča • izredno pozornost konicrenci Maie antaiiie v Zagrebu, mnogo večjo, kakor pa vsem dosedanjim konte-reneam Male antante. Hitlerjev berun-ski organ »Der Angriifc objavlja uvodnik o zagrebški konferenci. Zdi se, da so začeli Nemci z dimgimi očmi gledati na Mak) amarno in uvideva,o njen poutični m gospodarskj pomen- Dosstio izrabi košček svoje zemlje pri polje iel stvu, naj porabi vsa izkustva strokovnjakov pri živinoreji, sadjarstvu, travniš.\u itd., da bo dosegel čim večji donos, ki bo v prid v prvi vrsti njemu samemu, pa *udi narodnemu gospodarstvu sploh, to je cilj, ki ga zasleduje kr. banska uprava v svo jem stremljenju za povzdigo kmetijji-va, za katerega izdaja znatne vsote, LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2301.24—231260, Berlin 1355.14—1365.94, Bruselj 796.91 do 800.85, Curih 1106.35—1113.85, London 17833—180.13. New York 3541.61—3569.87. Pariz 22454—22566 Praga 169.79—170.65. Trst 300 01—302.41 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.15. INOZEMSKE BORZE Curlh. Pariz 20 26, London 16.14. New York 322—, Bruselj 7190, Milan 27.11. Mairid 42.70, Amsterdam 207 6250, Berlin 122 45. Dunaj 56.50, Praga 15.32, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05. ■nm? vno Šolo. Učilnica je namenjena za notranjo vngojo, za kar skrbita profesor ln pomožna učiteljska moč Razen otrok, ki so cpre joti v zavod stalno, odnosno za delj <*asa. bodo sprejemali tudi začasno revne otro ke, ln sicer za čas, dokler Jih ne bodo mogli izročiti v skrbstvo drugam Za pre vzemno postajo bo tr« ' la leto pribili no 70.000 Din Iz proračuna za mestno so eijalno skrbstvo. Zavod so otvorili vrez pompa in običajnih visokih beBed. zato tu di ni Časopisje poročalo o otvoritvi. Najbolj obremenjujejo proračun mladinskega skrbstva rejnine. Zdaj plačujejo rejnine za 70 otrok, ki žive na kmetih, akoraj val v bližnji okolici Ljubljane Oskrbnina za otroka na mesec znaša naj več 300 Din, po večini pa mnogo manj Na ta način bo torej otroci preskrbljeni poceni in v splošnem tudi mnogo bo ' \ kot bi bili v zavodih Otrok živi v družini kjer ga smatrajo za svojega, ima torej starše. Življenje v zavodih ne vpliva ugod no na duševni razvoj otroka V zavodu se otrok ne čuti nikdar svobodnega in mora delati vse po ukazih in pod vplivom nad zorstva; zato Be ne more naučiti samo stojrega mišljenja in je vse življenje ne samostojen. Vsaj doslej še ni Idealnih za vodov, a marsikaj bi se še lahko »boljša lo. Toda za oskrbo otrok na deželi govore Se drug! razlogi Na kmetih se otrok na vadi delati ter vzljubi delo, živi pa tudi aa prostem ln kmečka hrana stori svoje la otrok ne zaostane v rasti Na kmetih pač nI rahitičnih otrok ln tudi Jetlka se lih ne loti tako lahko, kot če bi živeli med zidovjem. Zanemarjenih, zapuščenih otrok, žrtev socijalnih razmer, je čedalje več. Nara- šča tudi število nezakonskih otnok, ljudje ne sklepajo zakonov — tudi zaradi slabih časov. Nezaposleuim bo otroci težko breme, zlasti onim, ki iščejo zaslužek, ro-majoč iz kraja v kraj. Zato pada čedalje več bremen na mladinsko skrbstvo. Za vse otroke se pa socijalni urad ne more zavzeti, ker pač odloča proračun. Morda je v tem" slaba stran oskrbe otrok na deželi, da urad ne more nadzirati, kako skrbe ca otroke redniki. Temu so pa delno odpomogl) na ta način, da sodeluje z njimi Higijenski zavod. Otroci so namreč oddani v oskrbo ? bližini zdrav, stvenib domov Zaščitne sestre hodijo obiskovat otroke od časa do časa. Po enkrat na leto jih pa tudi obiščejo uradniki so-cijalnega urada z zdravnikom, in sicer nenapovedano, da jim redniki ne morejo ničesar zakriti, će ugotove, da otrok živi v slabih razmerah, ga seveda ne puste delj tam Navadno se pa otroci vžive tako v življenje v kmečkih družinah, da si skoraj nihče ne želi v mesto Cešče se je že zgodilo, da se otrok ni hotel vrniti k svoji materi, ko ga Je zahtevala zase Pa tudi kmetje, ki skrbe za te zapuščene otroke, jih navadno tako vzljubijo, da Jih neradi puste od sebe, ko jih vzrede. Socijalni urad sodeluje tudi z general-nim varuštvom ter >Društvom skrb za mladino« Generalni varuh se predvsem za vzema za nezakonske. nepreskrbljene otroke, v primerih za ugotovitev očetov stva. plačevanja alimentov itd., češče je pa tudi treba oblastvenega posredovanja za varstvo otrokovih gmotnih interesov Po kazala se je potreba tudi po boljši orga nizaciji varuštva. Vprašanje varuštva bi se naj v Ljubljani rešilo tako, da bi pre šla vsa kompetenca na občino Da se množe naloge mladinskega skrb stva. se pozna tudi po tem. da je čeda'je večji naval na dnevna otroška zavetišča Mestna občina ima tri. in sicer največ-]** pri florijanski cerkvi, kjer Je že delj časa ln Je zdaj povečano Povečali so ga nedav no tako, da so pridobili tri sobe ter se deli na dva oddelka Razširjeno je v pro štorih, kjer jt b.. prej šentjakobski oder Ostala dva zavetišča sta v sokolskih do movih v Šiški in na Taboru Pri florijai skl cerkvi je dnevno v zavetišču po 115 otrok, vendar niso vsi hkrati v nJem, ier imajo nekateri dopoldne pouk, drugi po poldne V vseh zavetiščih je skupno 220 otrok Dobe kosilo in malico Nadzirajo jih učne moči. ki znajo dobro ravnati z otroki v prvem zavetišču so tri učne mo. čl, v ostalih po dve Da je ČedaMe večji naval na dnevna otroška zavetišča, > iskati vzrok v tem. da je čedalje več rev nlh družin; revni starši ne utegnejo nad zirati otrok doma ker morajo skrbeti vee dan za kruh. bodisi kot stalno zaposleni bodisi, da iščejo priložnostni zaslužek al' celo hodijo za podporami Z naraščanjem naloe m'adinskega skrb stva bi seveda moral naraščati tudi pro račun Toda varčevati morajo tudi v tem pog'elu. zato so v letošnjem proračunu okrnjene postavke za sooiialno skrbstvo Za mladinsko skrbstvo Je določeno 1 mi lijon 140 000 Din. skupno z vajenskim skrbstvom 1.180 000 Din Številke same na sebi se zde visoke, če ne vemo. koliko so cija'nib nalog tvori mladinsko skrbstvo ln če se ne zavedamo, da je beda najhujši strup za mladino. Rastlinjake Je prišel ogledovat Ljubljana, 23 januarja Na svoje rastlinjake je LJubljana lah-ko ponosna To ni le običajna puhlica, si se konča vedno: ... je lahko ponosna A tndl v tem primeru je treba še pripomniti, da meščani ne poznajo lepih mestnih rastlinjakov ln njihovega bogastva Zdaj, žal, nI prilika, da bi jim opisali, kakšen čudežen paradiž je v mestnih rastlinjakih v Tivoliju, hočemo le reči, da Imajo cvetlice mestnega vrtnarstva tudi mnogo ljubiteljev Poleti, ko se košati ter bohoti cvetje v mestnih parkih, ne morejo zabraniti še tako čuječi pazniki, da bi ljubitelji flore ne posegali po nežnem cvetju in ne klatili s palicami po bodljikavih kaktejah Toda zdaj nameravamo govoriti o posebnem prijatelju rožic, ki je prišel izkazovat ljubezen do cvetk na vrt k rastlinjakom y noči od nedelje na ponedeljek. Opazil ga je kurjač rastlinjakov, ko je prele zel ograjo ob Cesti na Rožnik ter se je začel tihotapiti k rastlinjakom. Nočni obiskovalec jo je pa skušal popihati, čLm je kurjač zaklical. Dohitel ga Je pri ograji ter ga odvlekel k raBtllnjaku Fant Be je ustrašil temnega prostora, mislil Je, da ga bo kurjač zaprl v klet. zato je skušal na vsak način pobegniti. Naglo je potegnil krivec ter mahnil proti kurjaču, ki se je pa ubranil sunka na ta način, da je sunil fanta s pestjo v prsi Toda borba še ni bila končana. Medtem, ko je skušal kurjač spraviti fanta na varno in ko je odkle-pal vrata, se mu je Izmuznil. Kurjač jo je ubral za nJim s brezovo metlo ter ga oplazil s njo. da je padel, nakar sta Be začela rvati na tleh. Končno mu je kurjač vseeno vzel krivec. Ker" se pa fant še vedno ni dal ugnati, ga je enostavno odnesel v kurilnico. Fant ga je na vse mile vlže prosil, naj ga Izpusti. Dejal je, da ni hotel nič hudega. Izgovarjal se je, da je prišel vasovat ln vpraševal po nekem dekletu, toda ponoči nI deklet na mestnem vrtu. Končno mu Je kurjač obljubil, da ga bo izpustil. Odela sta ln kurjač je odklenil vrtna vrata. Fant se je začel poslavljati, a. kurjač je šel z njim na sprehod proti policiji. vZato, ker si me hotel z nožem l < je de. jal. Fant je bil seveda nedolžen. Na policiji je solznih oči pripovedoval, da se zanima sa rastlinjake ln cvetlice ter da fii je hotel ogledati rastlinjake ponoči, >ker je podnevi vedno kdo tam« Vprašali so ga, aakaj se tako zanima sa rastlinjake Ni bil v zadregi za odgovor, čeprav je 8e-e 15 let Btar Povedal je, da Je njegov oče vrtnar lo da ga pač vrtnarstvo selo veseli. Kdo je pa vedel, da ga bodo smatrali '.a tata! Ne polici ji jim pa nI šlo v glavo, sekaj se Je postavil v bran s nožem, če ae $a dkrcafc tako aotraii, da ee ve, kaj dela _ je odgovoril fant _ Bal sem se. da me bo zaprl v klet ln pretepel. Policija je ugotovila, da je fant res vrtnarjev sin Izpustili so ga Verjetno je pač, da si je fant dovolil nepremišljeno nočno ekskurzijo. Pozneje je pa našel kirjač ob vrini ograji, kjer Jo je prelezei fant, diamant it rezanje stekla in ovojni papir Odkod ie prišlo tja orodje za rezanje stekla, če je fant nedolžen, Je težko reči Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Torek, 23. januarja: Gostovanje v Cdji (SonJkin in njegova sreča) Sreda, 24 januarja: Kulturna priredit v ? črni mlaki Red B Četrtek. 25. Januarja: Karijera kanclib;:i Vincika Premijera Red četrtek. Petek, 26. januarja: Zaprto. Sobota, 27. Januarja: Gospodična. Prem: jera. Izven. Ta teden prinese v drami dve prt:. mljeri V četrtek 25. t. ra. se »priz Lichtenbergova komedija >Karijera kane lista Vincika« z g. Sancinom v naslov>»i vlogi. Vesela, duhovita in tu pa tam ni d o navihana komedija bo ljubljanskemu občinstvu prav posebno dobrodošla Premijera Be vrši izjemoma za red četrtek. \> ■,-dar je sedežev vseh vrst še dovolj na : n polago. Režijo tega dela vodi rež!^:-Brat ko Kreft. Izredno čislan francoek) dram. > Jack Deval, ki žanje pravkar 6ilne us i he z novo komedijo >Tovarišc, pride n i oder naše drame prvič v soboto 27 t. u Vprizori se trodejanska komedija yGorr<-dična«, izredno zanimivo delo, ne le po avoJI snovi, temveč tidi po mojstrsko risanih, svojevrstnih značajih. Delo postavlja na oder prevajalec sam g. režiser M. Skrbinšek. OPERA Zadetek ob 20 uri Ponedeljek, 22 januarja: Zaprto. Sreda, 24. januarja: Nižava Red Sreda. Četrtek, 25. januarja: Tičar. Red C. Petek, 26. januarja: Zaprto. >Nlžava« zopet na opernem repertoarju. D'Albertova mojstrovina se izvaja letos prvič v sredo 24 t. m. za red Sreda. Izvedba tega dela spada med najboljše, kar jih je dala naša opera v lanski sezoni Samo delo pa je po živopisnosti ln dramatičnosti dejanja in zanimivi glasbeni obdelavi eno najznačilnejših in najmočnej šib novejšega časa Glavne partije pojejc ga Thlerry_Kavčnikova (Marta), ga Ribi čeva ,ga Poličeva. ga Kogejeva, ga Go lobora ter gg Primožič (Sebastjano) Marčec (Pedro), Banovec. Rus. Zupan Dirigent A. Neffat. režiser R Primožič Najsijajnejša In na-bolj igrana operetna noviteta >Plea v Savoju« obeta s svojo prvovrstno zasedbo p o« tati tudi pri _iija. Glavne ologe so v rokah priljubljenih opernih Igralcev: ge. G Jun-g jen se, tenorista g. Gostiča, ge. Thlerrv in plesnega para gdč. Smeraoljeve la g. Pecka Odlična urnika, pleeni aranlmajl in kreacije sol lato? bodo gotovo tndl pri nas ugajale ln napolnile opero pri vsaki ponovitvi. Premijera bo koncem tedna. Priljubljeni tenorist g. Gosti* odpotuje v nedeljo 28. t m. v Nlazo, kjer ostane preko pre d pust a gost v ananem hotelu Savoy. DANtS ■ SESTRA ANGEUKA ■ Pretresljiva drama iz življenja. Ljubezen in bol za samostan- H skim zidom ^ Zvočni kino IDEAL ■ Predstave ob 4-, 7. in 9. \4 uri | Cene 4.—, 6.— in 8.— Din gj| ■■■■■■■■3HHB Zborovanje nacionalnih železničarjev Trbovlje, 22. januarja. Tudi železničarji v Trbovljah prav živahno delujejo, kar je v nedeljo pokazal občni zbor podružnice UJN2B. Predsednik Paternost je pozdravil starosto SokoU: br Pleskoviča, zastopnika NSZ tov Štruca, delegata oblastnega odbora iz Ljubljane g Punčuha in tov Prvanovifia z Zidanega mosta ter vse člane, ki so prispeli iz najrazličnejših postaj okoliša. Ža pozdrav so se imenovani zahvalili z daljšimi govori ter so organizaciji poželeli največjih uspehov v boju za pravice železničarjev Poročilo tajnika je pokazalo da je mlada podružnica večkrat z uspehom intervenirala v najrazličnejših vprašanjih, a iz blagajniškega poročila posnemamo, da so tudi gmotne prilike podružnice zadovoljive, čeprav živi članstvo v najbednejših razmerah iz poročila prosvetnega odseka vidimo, da je podružnica priredila več članskih sestankov n uredila lastno čitalnico ter priredila tudi dve večji prireditvi. V debato so posegli razni govorniki, zlasti zanimivo je bilo pa poročilo tov. Punčuha iz Ljubljane o deiu oblastnega odbora. Predvsem je govornik poudarjal, kako se oblastni odbor vsestransko trudi za zboljšanje razmer, obenem je pa ovrgel tudi neupravičene napade na železniške gospodarske zadruge. Železničarji naj delujejo tudi v drugih nacionalnih organizacijah, kar bo stanu pripomoglo do še večje veljave. Iz dolgotrajnih debat je moral vsakdo spoznati, da se stanje progovnih delavcev ne more primerjati niti več z obupnim položajem našega rudarja, zato je pa treba zastaviti vse sile za zboljšanje. Pri volitvah je bil izvoljen z veliko večino dosedanji odbor, ki bo tudi v prihodnjem letu gotovo deloval še z večjim uspehom v korist vseh članov. Gosja pečenka ni za vse Ljubljana, 23. januarja. V jedilnem tostu većine meščanov oi imenitno zvenečih francoskih imen. Kj-om-pr je zastopan v neštetih mačicah. Celo govejega mesa si ne more marsikdo privoščiti, rmogn n.iti ne en»krat na teden. Tudi tako zvani srednji sloji ne žive v Ljubljani tako dobro, kot bi kdo muslil in morajo g edati na vsak d.-narček. Kazumij.ivo ie, da si -aAKt ne žel« draginje, najmanj pa onu, ka morajo celo varčevati pri vsaki zkici hrane. Na .ašem trgu k sreči v splošnem m draginje, vendar se dele gospodarne na več kategorij po tem kaj si laiuko privoščijo tn kaj ne. Izvoljenih je malo... Mnoge gospodinje ne smejo niti sanjati o gosji pe6enki m niti ne o nžott. Perutnina je na našem trgu draga. Medtem, ko so v južnih krajih tn tudt v Vojvodini i.ve pitane gosi komad po 15 Din. jih na našem trgu ne dobiš izpod 70 Din. Pn nas pač ni totako perutnine in dovoz i-z južnih krajev }e bi; doslej slab. Zato je razumljivo, da so se naše gospodinje zelo razveselile, da je nedavno začel na našem trgu prodajati prodajalec sl južnih krajev zaklano oerutnino po cenah, ki so bile primerne tudri za revnejše ljudi. Ker je prodaja.ee Dudo sekal peru-tnino, so gospodinje lahko kupovale meso tudi v manjš-h kobičinah ter so dobile že za nekaj d/narjev cctrt kilograma mesa. Ob stojnici, dobro založeni s perutnino, je bilo vedno mnogo gospodina, kar je dokazovalo, kako potrebna je bila nadrobna prodaja perutnine po zmernih cenah. Toda gosja pečenka oJ za vse... Prodajale« ni smel več prodajati sekane re-raferune, temveč la cele komade, da bi se gospodinje ne zalagaje preveč s tem mesom in ne kupovale drugega. Gospodinje so se začele vznem:rjati. Začele so se vpraševati, ali res ne sme na našem trgu brta nič poceni, ne sadije in ne meso, ker se vselej zarotijo neke sile proti konzumentom. In v soboto so rxle res zadnji dan na prodaj na trgu gosi. Zakaj? Bile so prapoceni! Pomislite, prepoceni! Umazana konkurnca?? Toda konzumenti terjajo tHiGlažutac. To ie bila prva industrija ix)leg premogovne v rjdarakih revirjih. Tako se je pričel od takrat naprej tudi drob-nejši premog koristneje uporabljati. Prvi jamelki odkopi so s* pričeli od Tr-boveljščice proti Bukovigori in sioer v takozvanom Fran6i§ka-polju, ki Je bilo najstarejše premogovno odkopno polje v trboveljskem ravirju. Prav v istem območju ee H* prioel odkopavati kasneje tudi takozvani dnevni kop 1 Kmalu pa se ie jel zanimati za premogovna ležišča tudi državni erar, ki je pridobil tudi nekai jamskjh mer ln &i-o»r v takozvanim VodepolfJ. Maurer in državni erar sta pričela graditi iz trboveljske kotline ceste in sicer v Savinjsko dolino in proti Zagorju P™« 1« bila Že l*4a 1842 imenovana okra inim cestam. Glavni razmah pa 1 i nastal z dograditvijo južna železnice okrog 1850. ki je postala glavni odjemalec trboveljskega premoga. Od sinov Maureriev je kupila rudnik ga. Pongratz, ki je tako postala neomejena gospodarica trbovsl.jsk 2-ga rudarskega revirja, kajti pridobila je tudi jamske mere, ki so bile do takrat v lasti erarja. Toda ujeno gospodstvo ni dolgo trajalo, kajti že l Ha 1867 s? je ustanovila takozvana Vode-Stollner Gesellschaft, katero ie nekai let pozneje prevzel Wii>nir Banfc-Verein in tako ie leta 1873, torej pred v*Č kot G0 k?ti. postala sedanja Trboveljska pre-mogokopna družba lastnica trboveljskih rudarskih revirjev. Družba je v dolgih deset letjib ustvarila v rudarskih revirjih prave čudeži?. Zgradila je na stotin" stanovanjskih hiš, investirala ogromne kapitale ter dvignila rudnik tako, da ie danes tako v tehniškem, sociijnem in gospodarskem pogledu dden najmodernejše urejenih rudnikov v naši državi. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO $ SAMO SE DANES $ Don Jose Mojica španski tenor poje v Alahov zakon { a razkoSne pesmi Orijenta. Ha- W x rem, plesi, zabave. Ljubezen q q mladega šejka q O Zvočni kino DVOR p O Tel. 27-30 X 2 Predstave danes ob 4„ 7. In 9. q X Cene t__, 4.—, 6-— In 8-— Din r> oocoodcocoooooocxxxxx) Metliški SokoU so zborovali Metlika, 22. januarja. Kakor v drugih krajih ao v nedeljo zbi rovali tudi naši vrli metliški Sokoli in ptdali obraoiM svojega dela v preteklem letu. Iz poročil tunkcijonarjev društva sme se prepričah, da je bilo tudi to leto 7* lo delavno in koristno za nas ožji kraj •n sploh za sokolsko idejo. Občni zbor je otvoril naš sok->-i»i ve teran, narodni poslanec brat Dako Makar, ki načeluje našemu Sokolskemu društvu "»d njegove usturuvitve. Pozdrav I je navzoče član*"vo. naraščaj in dec > ter za-s*f-pnike soki lske župe iz Karlovci, pod Kiltro spai*, - belokranjski Sokoli brata s ;kšiča in ^rair Močana in nazdravil b^a tu starešini SKJ Nj. kr. Via prestolonasledniku Petru Začasni poslevodeči tajnik br. Turk je prečital savezno poslanico, nakar je podal tajniško poročilo brat Vilfan. Razveseljivo je bilo poročilo brata Ran ta kot blagajnika, ker je zadovoljilo slehernega člana. Brat Drobnič je poročal, da stavbnemu odseku manjka še 70 Din do 50000. nakar so navzoči ta znesek takoj zbrali tako da je fond sedaj prekoračil 50.000 Din Zanimivo je bilo rudi poročilo o živahnem delu v telovadnici. Tudi prosvetno delo društva je po poročilu brata Zalarja bilo prav lepo m je bil storjen korak naprej z ustanovitvijo in otvoritvijo sokolske javne knjižnice. Zastopnik župe brat Josip Nikšič, ravnatelj učiteljišča v Karlovcu in župnl prosvetar. je v krasnem govoru pozdravil občni zbor in označil Metliko kot sokolsko matico v Beli Krajini ;n obenem pohvalil izredno inicijativno delo metliškega Sokola Po .poročilih vseh funkcijonarjev so ae vrš;le volitve društvene uprave in so bili izvoljeni sledeči bratje in sestre: stare5:na Makar Dako, podstarešina dr Koder Juli jan. načelnik Hočevar Nace. načelnica VVostner Julija tajnik Česnik Pavel, bla gainik Rant France prosvetar Prus Pranci ;n potrebno Število odbornikov in namest nikov V častnem razsodišču so ostali do sedanji člani. KOLEDAR. Danes: Torek, 23. tanuarja katoliflsni Zaroka Marije Device, Voljica, pravoslavni 10. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Sin Indije. Kino Ideal* Sestra Angelika. Kino Dvor: Alahov sakon. Kino Šiška- Noč velike Ijuberoi. Fr*it# športno zborovanje ob 20. v zeleni dvorani Uniona. Intimni koncert komornega trU ob 20. v Hubadovj penrski dvorani Predavani« prof. dr. Milana Vidmarja »Zakrivljeni svet« ob 19.80 v >Liubljanakein klubnK. DE2lTRlfR LEKARVE. Danca: Mr. Bohinec, Rimska ceata 24, dr Krnel Tyrš?va cesta 41 in Lejetek, Realjeva cesta 1. Iz Kranja _ Narodna čitalnica Redni občni zbor Narodne čitalnice se vr§* dne 26 t m ob 20 uri v knjflnični dvorani z običajnim dnevnim redom. 23-n tfepcc/ sita Gospod urednik! Ko takole prelistavam časopisne strani in težim po novostih in zanimivostih naše ga življenja, pa vedno na novo in novo ugotavljam eksistenco najrazličnejših zvez udružen}, savezovt podsavezov, društev in druščičev, odsekov, pododsekov in skupin, ki imajo svoje skupščine, občne zbore, se Stanke, seje. plese in zabave in ki pošiljajo svoje proteste, peticije, nasvete, prošnje m priporočila na merodajna mesta, se mi pri srr>f naenkrat milo in žalostno >frt, ko vi dim, da med vsemi temi tisoči organizacij, ne najdem najmanjšega sledu o udruženju poklicnih in amaterskih klepetulj Mislim da ni prav, gospod urednik, da tako zapo stavljate imenovano udružen ie. kajti bi to udruženje bilo lahko jako koristno, črn bi našlo pri javnosti primerno razumevanje. A a primer: bi lahko zbralo tisoče podpisov m poslalo prošnjo na merodajno mesto za ukinitev §§ 297 in 301 kazenskega zako na, kar bi bilo }ako koristno in bi pomenilo veliko razbremenitev sodnega aparata: ah bi lahko priredilo tečaje za likanje in pranje jezikov, kajti rudi to bi bilo z veseljem pozdraviti, ker pri vseh mogočih tečajih takih tečajev vendar še nimamo ln je tako udruženje po mojem mnenju sploh koristno za hitro širjenje vesti, pa bi si tako lahko prihranili izdatke za radio, in bi to bil početek gtedljivega gospodarstva in korak k ozdravljenju gospodarske krize. Pa bi udruženje nudilo še drugih koristi. Ali pa nemara tako udruženje Že sploh ne obstoja: potem, mislim, bi bilo iž javnih interesov njega ustanovitev protežirati; pa bi tudi prosil, da bi v vaiem listu otvorih posebno rubriko kot pododsek »Sita*. Za primer, da bi res prišlo do ustanovitve potrebnega udruženja, imam še v mislih dve dami Milko in Milo, ki bi ju predlagal ta predsednico In tajnico, kajti imajo zato neprecenljivih zmožnosti in bi še prosil Vas, da me v teh težnjah podpirate. Sam se ponudim za stalnega poročevalca. Morda se bo potem organiziralo pobiranje prostovoljnih darov za podpiranje nezaposlenih članic; ker teh gotovo ne bo preveč, bo uspeh te akcije popoln, in bo s tem rešen ugled dobrodelnih akcij sploh. Torej na delo/ Ko bo stvar v teku, se zopet oglasim, Ksaverij. Radio kotiček Ljubljaaa, 23. januarja Drevi ob 18.30 bo predaval v radiu g. dr. Joža Glonar o vseućffliški knjižnici. Ze preda vat olj evo kme nam jamči, da bo to predavanje irredno zanimivo. Predavatelj opisuje najprej sedanji položaj znanstvenih bibliotek v Ljubljani, dokazuje potrebo dobro opremljene" in gladko poslujoče centralne znanstvene biblioteke tako za profesorje, kakor za dijastvo in ostalo znanstveno in kulturno usmerjeno javnost, opozarja na dejstvo, da je za ustanovitev velike vseučilišfke knjižnice v Ljubljani že pripravljeno glavno: velika, dragocena knjižna »birka. ki jo treba samo mobilizirati, kar pa v današnjih razmerah ni mogoče, ter skuša najti pot, po kateri bi Ljubljana lahko prišla do prepotrebne nove zgradbe vseučiliske knjižnice. Otroška ura v radiu, ki Je vedno bolj pestra, bo danes prav posebno zanimiva. Delakov ^ledaliSki studio bo predvajal najbolj popularno otroško igro Josipa Ribičiča »V kraljestvu palčkov<, ki Je za radio posebej prirejena. Anica, ki se je v gozdu izgubila, zaide med palčke; kralj palčkov Jo hoče poročiti in kronati za kraljico. Anica pa hoče domov k mamici Sele ko ji kralj obljubi, da ji pripelje mamico, se pomiri. A palčki ne vedo, kaj je mamica Vile jim razložijo, da je mamica ljubezen, čista kot čarobno Jezero, sreča in zaklad, katerega ne odtehta nobeno bogastvo. In kralj pošlje v svet svoje svetovaJce, naj mu prinesejo mamico: ljubezen, srečo in zaklad! Luna Je že v tretje vzšla, a odposlancev še ni nazaj. V gozdni duplini, kjer bivajo palčki, Je le vse pripravljeno za slavnostno poroko. Vile prinašajo darila novi kraljici. Prvi odposlanec se vrne ln prinese ljubezen, drugI srečo, a tretji zaklad Anica pa spozna, da ljubezen nI ljubezen, sreča nI sreča, zaklad nI zaklad — ln da JI mamice tudi niso pripeljali. Hoče pa samo svojo mamico, katere ji palcai ne morejo najti. V Voprnenju po mamici Anica umrje. Palčki jo položijo v stekleno ra-kev, z zlatom c'»robIJeno, z biseri posuto In kralj sloni cb rakvi dan za dnem. noč za nočjo ln gle a Anico mrtvo kraljico. SOKOL — Zbor sokolskih prosvetarjev. Prosvet ni odbor Sokolske župe Ljubljana sklicu]-v nedeljo 28. t- m. ob 9. dopoldne v mali dvorani Sokolekegu doma na Taboru sejo zbora društvenih prosvetarfev, ki je ertrogo obvezna za vsa drjštva in čete. Vsa ona društva in čete ki ee zbora ne bodo udeležile, morajo poslati župnemu prosvetnemu odboru pismeno opravičilo. Dnevni red seje je nasladnii: 1 otvoritev In pozdrav r>red-**dnrka ŽPO ter njegovo epIoSno poročilo. 2. poročila posameznih referentov £PO. 3. ooročila okrožnih oroevetariev. 4 d.»lovni orogram za leto 1934. 5 volitev predsednika 2PO. 6 samostojni nadlogi okrožij in edi nic ▼ evrho smntroneiftaga d»Ia in Izvalanla oroavetnega delovnega programa in poem stavljenj** prortvptnj sKatiMike 7 slučamosti. Rratske edinice nai vse predloge za seje zb-ira društvenih profvvcarjev poSliefo 7*VO najkasneje do 25 t. m Prosimo topnosti ln polnostevilne udeležbe. Zdravo I Prosvetni odbor. ^tev i 3 *t9 uu ? en n n i n« nn r>«, one aa. pninrjs ivm — - i...........- ....... Danes velefllm lepoto in razkošja Orljenta R A M ON N O V A R K O M A I) G E EVANS SIN INDIJE Daljna Indija v vsem svojem čaru ln lepoti. Ljubezen mladega rajan. Teief 21-24 ELITNI KINO MATICA Telet*. 21-24 Nov P a ram o urilo v žurnal. Predprodaja vstopnic II.—H13. Predstave ob 4., 7.V4 in 9.34 Dnevne vesti — Krematorij dobimo. Društvo >Ogoui< namerava zgraditi v beograieketu pred mjsti j Kraljeviča Andreja krematorij iz sredstev milijonske zapuščine trgovca Mihe da Petroviča Predsednik društva dr. Vo iislav Kujundžič i* iziaviL da ie vprašanje krematoria dozorelo in da je trdno prepri čan, da bo moglo društvo po SOletni borbi za kulturno in higijensko id*io neseni svoj čili ter zgraditi t»rvi krematorij ne samo v J j goslaviji, temveč tudi na Balkanu sploh. _ Natečaji za smučarske inštruktorje Ministrstvo za telesno vzgojo naroda prire di v februariu tečaje za izvežbanie smučar čdiib instruktonev na oz-»ml}u beograjskejn zagrebškega in sarajevskega zimsko-sport neea podsaveza Tečaji bodo trajali 20 dni Državni in samoupravni uradniki. ki bi prišli v tečaj, dobe potreben dopust. Prijave je treba poslati do konca januarja nai-bližnjemu ziiiisko-sporlnemu podsavezu na naslov b »crajskega, zagrebškega ali sara jevskega ZSP. — Izmenjata ttaflb rumuii!*kih bankovcev po UM) lejev. Rumunsk* konzulat v Ljub liani nas obvešča, de ie rok za izmenjavo starih bankovcev po 100 lejev pri romunski Narodni banki podaljšan od 31. t. m- do i. marca. Bankovce izmenjavajo blagajne centralne uprave rumunske Narodne banki v Bukarešti. — Zahvala. Ob priliki oOletnice sem pre jel toliko čestitk, da rai ie nemogoče vsakemu posebni zahvaliti se Zato izrekam vsem. ki so se me tega dne spomnili in mi poslali svoj? čestitke, tem potom svojo prisrčno zahvalo. Anton Sever. Semič. _ Smrt notarja Adolfa Mravlaga. V Gradcu je v nedeljo umrl javni notar 1r Adolf Mravla#, ki je bil eden glavnih stebrov nemStva na Spodnjem štajerskem Pokojni je delj časa služboval v Radečah, nato v Rogatcu in pozneje v Laškem, odkoder je moral po prevratu v Nemško Avstrijo. Bil je zagrizen nemSkutar ln Slovenci so imeli z njim težke boje _ Dvotedenski kmetijski tečaj v Križah pri Tržiču. V lepi goren?«&i vasi Križ-* pri Tržiču se bo vršil od 6 do 18. februarja dvotedenski kmetijski tečaj. Tečai priredi sresko načelstvo v Kranju po nalogu ban sk=? uprave. Slovesna otvoritev tečaja bo 6 febrjarja ob 2. uri popoldne v stari šoli v Krizah. Predavanja bodo vsak dan od 2 ur* popoldne do večera. Tečai ie velike važno srti za ves tržiški okoliš, ker v Križe gravitirajo vse tamošnje občine. Križe. Kovor Sv. Ana, Sv. Katarina in deloma tudi Naklo K tečaju imajo prislop vse nad 16 lel ^tar-* kmečke ns^be obeh spolov. Prireditvi želimo obilo uspeha. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, zmerno hladno vreme. Včerai ie znašala najvišja temperatura v Splitu 13, v Skopi ju 6. v Sa rajev j 5. v Beogradu in Zagrebu 4, v ariboru 2.8. v Ljubljani 2.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 780.6. tem peratura \š znašala 0-0. _ Težka avtomobilska nesreča. V ne. deljo se je pripetila na cesti Svllaj-Bosan-skl §amac težka avtomobilska nesreča Vesela družba se je peljala z avtomobilom v Bosanskf Samae Tudi šofer je bil dobre volje in je vozil zelo hitro Na ostrem ovinku je pa avto zdrvel v globok jarek in vsi potniki so obležali pod njim težko ranjeni. _ Samomor dimnikarskega pomočnika. V soboto zvečer se je ustrelil v Garešnici dimnikarski pomočnik Bdo Kalinger Obležal je na mestu mrtev Pred samomorom je dvakrat streljal na mlado Tejo Rada-novičevo Iz Kreštelovca, pa jo Je samo težko ranil. Očetove besede so Se Izpolnile. 20. letni Ljubomir Rakič iz vasi Gor. Svllaj blizu Bosanskega Samca se Je doma z očetom spri. ker Je hotel s prijateljema s čolnom na Savo, pa ga oče nI pustil Oče mu je zaklioal: >Bog daj, da bi bila ta tvoja pot na Savo zadnja!« Fantje so zašli s čolnom v vrtinec za ladjo, ki jih je potegnil k ladji. Vsi trije so se prijeli za kljnn in viseli nad vodo Raklču so v mrzli vodi prsti kmalu otrpnili, padel je v vodo »n ladja je šla čezenj. Njegova tovariša so pa mornarji rešili. _ V smrt zaradi bolezni. V noči od 17. na 18 t. m. se je ustrelil v Rabu poštni služitelj Ante Sokolič. Mučili so ga žolč-nl kamni in to mu Je tako zagrenilo življenje, da Je obuoal ln se netrelil. — Tiskarski škrat je napravil y soboto v poročilu o knjigi ^Mojstrski iapiU Iz >Liublianske< »Ljutomersko« založbo. Iz LHiMiane _lj Meščani na periferiji zadnje čase molče, nihče se ne pritožili* nad slabo razsvetljavo, poledico, snegom in ne nad brozgo. Dober znak! In Če greš te dni za Bežigrad aJi pod Rožnik, opaziš, da je sneg res povsod zoran ne cestah- Vedeti pa moraš, da enega na periferiji sploh ne odvažajo s cest — kai Še torei hočete več?! Seveda ie razjmliJvo. da ne morejo snega zvoziti iz vseh uiie na obronkih mesta, sai ie novih uillc čedalje več in bi bili ogromni stroški, če bi skrbili za vse ceste tako, kot žile ljudje. Toda ljudje so rftromnejši in si ne žele nemogočih stvari. Zato bi apelirali na pristojni naslov, naj bi jim očistil? vsaj hodnika na Tvrsevi cesti nekoliko naprii od železniškega prelaza. Ker na navadno takšni apeli in prošnje nič ne zaležejo. meščani ponižno molče in čakaio pomlad. —lj Po razdelitvi diplom za nailepša okna in balkone. Ko so zadnjič na občnem zboru podružnice SVD odlikovanci dobili l**pe diplomi, s? ie vsakdo zahvalil, vendar »*a podružnica še vedno dobiva zahvalna pi*ma. zlasti to pa veseli, da se odlikovane! kar po vrst? oglašalo za Člane. Tako so nagrade imele rudi evo* prs vi jspeh. ker tih t? Podružnica SVD dala najbolj vnetim prijateljem cvetlic za izpodbudo. da se bodo š*» bel} potrudili pri olepšanfu Ljubljane s cvetlicami Tako niše neka lena mlada gospa: >Kako vesela in »rečna sem se počutila ob mojem prvem odlikovanju! Prekrasna diploma mi ie v velik ponos in pohvalo ca moje delo z ljubljenimi cvetlicami. V znak velike hvaležnosti obljubljam, da se bom po trudila ši v naprej in še z večjo vnemo, ker želim, da bi se Lpbljana več ne imenovala e?amo bela, t*mveč cvetoča Ljubljana«. Seve da je ta gospa med onimi šestimi odlikovan ci, ki so di>b»'li prvo nagrado in umetniško izdelano diplomo, zato ie pa svoje veseljt-dokazala tudi s tem. da ji podružnici SVD pridobila več novih Članov. Posnemajte jo. ker bo na ta način Ljubljana gotovo v krat kem času vsa cvetoča _lj V društvu >Soča«, matica LJublJa na, bo v soboto 27 t m ob pol 9 url zvečer v salonu pri >Levu< predaval naš znani g prof dr Vinko Sarabon o Življenju, splošnih in kulturnih razmerah v Južni Srbiji Dalje nas bo popeljal na zemljevidu po vseh krajih, ki jih je obiskal ln nam bo povedal svoje dogodke tu in tam (Niš. Skoplje. Bitolj. Ohrid, Debar. Prl-zren. Kosovska Mitrovica. Kraljevo, Kru ševac. Priština, Podgorica. Kotor. Mostar in Sarajevo) Predavanje bo zelo zanimi-vo, a tudi poično za vse one, ki niso imeli še prilike videti te naše lepe kraje Južne Srbije Vabljeni vsi »Sočan i, in prija telji Vstop vsem prost 89-n —lj Občni fhor JS preložen Občni zbor krajevnega odbora JS ie preložen s 30. L I m na 15. februar ob 20. v restavraciji pri Sla miču. Pri želodčnih težkočah. Izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. —li Poinladek Jadranske straže meščan ske šole na Viču iprizori v nedeljo 28. t. m- ob 16 popoldne v dvorani Sokolskog« doma Pečiakovo otroško pravljično igro v 7 slikah >Izidor in Anica« v režiji učitHja meščanske šole g. Leopolda Kernca. Ker je čisti dobičik igre namenjen nabavi šol^kiV potrebščin revni mladini, pričakujemo obil ne udeležbe. — lj Združenje čerljarjev v Ljubljani opozarja svoje člani da z napovedjo davka počakajo, ker davčna upi a ve še ni prejela od min financ odloka, kako nai odmiri da vek za leto 1934 Cae prijave objavimo pra vočaeno Uprava. 87-n _lj Plesni odsek društva »Krke« obve sča vse cen j plesalce in plesalke, da se v sredo 24 jan ob 8 url zvečer v hotelu Union zr jikrat zavrtimo pred zaključ kom venčka Vabljeni vsi, obvestite vaš* znance 40.n —IJ Pozor! Za otroke brez posluha se prične pouk drevi ob 18.30 na Bieiweisovi cesti št. 21, pritličje —I j Letno zborovanje ženske sekcije JS, ki je bilo določeno za jutri zvečer, oo iz tehničnih razlogov in v smislu poslov nika šele 5 februarja ob 18 v damski so bi kavarne >£Imona«, na kar opozarjamo vse članice. _lj Kino. Ramon Novarro je ljubljenec naše publike, ki ga bomo danes videli v elitnem kinu Matici v družbi z Madge Evans v prekrasnem filmu >9 i n -Ind! j ec. Razkošna orijentalska oprema ln tudi vsebina bosta publiko gotovo očarala Kakor nalašč za predpust pa prav kmal'j pride v kino Matico tudi >Nj. Vis Pro dajalka«, kjer Willy Forst in Liane Haid po kažeta vso svojo razposajenost. Tudi godba Je imenitna. V petek ob 14.30 nam pa ZKD pokaže nekaj prav posebno lepega, vendar tajnosti še ne smemo Izdati —lj Tipi žen v Turgenjevljevlh romanih. O tej snovi bo predavala jutri, 24, t. m ob 16.30. v prostorih Splošnega ženskega društva gdč. Milena Topolovčeva. Vsakdo dobrodošel! lj Društvo Izložbenih aranžerjev dravske banovine v Ljubljani sklicuje za nedeljo dopoldne ob 9. v Trgovskem domu svoj redni glavni občni zbor. Vabljeni simpatizerji društva, za člane udeležba obvezna. Iz Ivančne gorice — Pevski koncert, ki ga prirede stiHci fantje na evečnioo popoldne v Sokolsk-m domu, obeta biti res svojevrstna prireditev Agilni pevovodja, učitelj g. Ambrožič le v presenetljivo hitrem časj izvežbal cel zbor kmetskih fantov v prvovrstni pevce. Spored koncerta, ki bo obsegal tudi najtežje pesmi, je prvovrstno izbran in obsega tudi vrat) erbohrvatskih pesmi, ki so med najlepšimi Prvi pevski konoert kmičkih fantov vzbuja izredno zanimanje pri vsem okoliškem lrid sivu. ki ima največje veselje, če sami lahko kaj pofcaiemo. Pozdravljeni, pervci! _ Občni zbor sokolsfcejta društva ee ie vršil preteklo nedeljo popoldne. Iz poročtl društvenih runkcijonarjiv ie razvidno, da je društvo tudi v letu 1933 onrnvilo veliko delo, katerega vodja je bil netmomi starosta br. Be.rsnjak. Mogjčen dom, ki ga je društvo postavilo za Časa >ročilo izkazuje na domu samem ca 80 000 Din dolga, kar U sorazmerno zelo malo Po razrešn^i starega odbora so sledile volitve Dosedanji starosta in u6tanoviteli našega društva br. B«>r*nlak. Imenovan »oč*« Sokolov, ni mogil več za radi bolezni prevzeti mesta staroste, nato ie bil za njegovega naslednika soglasno iz>o lien šolski upravitelj br Vrbič Joži. V ostalim se [e novi odbor z malimi ftlemamt konstituiral it starih odbornikov. Z izvolitvijo br. Cirila Jonka aa tajnika ae drjštvo lahko z gotovostjo nadeja, da ae bo administracija končno spravili t red, saj ja prevzel roasto tajnika brezdvomno nSJpofcnvo valneiii Član našefs društva. Po volitvah ie bila v imenu odbora in članstva izrečena dosedanjemu starosti br. Bersnjaku iskrena zahvala in priznanje, saj ie vodil društvo od ustanovitvi vsa tri leta z brezprimemo enirgijo, volio in požrtvovalnostjo, kar je glavni vzrok, da se je mogel tako hitro postaviti lasten dom. V br. Vrbicu Je dobilo društvo vrednega naslednika prvega staroste, saj )» bil br. Vrbič sous ta novi teli Sokola in prvi nj^ffov prosvetar. v najlepši slogi ie bil zbor zaključen — novi odborniki so odhajali z novimi načrti. — Jurčičevo proslavo pripravita ob 90-trtici njegovega rojstvo promet nI odbor našega sokolske?* drittva. 9pro$*na ie bila tudi ideja za fedajo poljudne brošuri ob tej priliki in aa ustanovitev Jurčičevega sklada v evrho postavitve spomenika — ob 1001 etnici. V kratkem Bas« bo osnovan pripravljalni odbor za izvedbo te lepa misli- — Zimski kmetijski tečaj se bo pričel 4 februarja v Sokolekem domu ln bo trajal do 26. februarja Razpored ur m dnevov pradavan j je že na vpogled pri vaeb občinah višniegorekeGti sodnega okraja. Iz Maribora — Mariborčanom. Z današnjim dnem uvedemo v »Slov Narodu« stalno rubriko »Maribor«. Naš poročevalec bo pisal o vseh važnejših poblemih obmejnega Maribora. V bstu se bodo obravnavale težke razmere, ki tarejo našega mehčana in delav oa ter sploh vse stanove. »Slovenski Narod«, ki slavi letos 671ctnico svojega obstoja, naj se razširi tudi v Mariboru, saj je to mesto za list tradicijone nega pomena, ker ie bil tu nekoč sedež uprave m uredništva »Slovenskega Naroda« pod Tom *ičem in pisateljem Jurčičem. Mariborčani segaite pridno po našem Hstu. saj boste v njem našli dovolj zanimivosti in delajte na to, da postane »Slovenski Narod« kot nekdaj zopet vaše glasilo. — Mlinarii in iagarji so zborovali. V nadel jo je bil v restavraciji g. Halbwidla občni zbor Združen;a mlinarjev in Žagarjev. Zbor je otvoril ln vodil društveni predsednik a-Karol Erlih iz Kaniže. Iz poročila s. prid-sednika je razvidna velika delavnost društva za stanovske potrebe Članov. Po poročilih ostalih funkciionarriv se ie raovila fc-vahna dibata. Končni efekt debate |e bil sklej). da bo društvo sprejemalo tudi male mlinarje in Žagarje med svoie člani, saj so tudi U potrebni pomoči stanovske organizacije. Mnogo govora je bilo tudi o ribolovu in vodnih pravicah. Pri volitvah ie bil izvoli an celotni stari odbor. Občni zbor ie izvolil tudi izpitno komisijo za pomočniške izpi te. v katiro so bili delegirani naslednji cg.: Erlih. Golčnik, Koler. Birsa in Vauhnik. Po slučajnostih, pri katerih so razpravljali o aktualnih vprašanjih zadruge, ie pradsed-nik zafeljučil dobro obiskan občni zbor. — Mariborska rarnisija dobil« novega poveljnika. S kraliivim ukazom ie imenovan konjeniški polkovnik 2- Spira Cakovoki za poveljnika mariborski garnizije. — podporno drnštvo za revne učence v Mariboru bo imelo v nedeljo 28. januarja redni letni občni zbor. ki sa bo vršil ob 11. v Cankarjevi Šoli. Prijatelji revDi mladine iskreno vabljeni! — Mariborsko gledališče pripravlja sijajno Kalmanovo opereto »Vijolico z Montmar-tra«, ki je ž^la na vseh odrih velike usp»he Da je uspeh zagotovljen, dokazuje dejstvi, da bo v naslovni vk>?i gostovala mariborska rojakinja Erika Dnjzovičeva, odlična oevka zagrebške opire. Ostala zasedba je nasladnia: Ninon, gdč- Udovičeva. P*t. 5*an cin, Gorinšek in Medven bodi podali tri bo neme z Montmartra- G Pavle Kovic igra vlogo Piskačka, general Frsscstti bo g. Grom V ostalih vlogah bodo nastopili Savinova Starčeva, Gorfnškovn. Skrbinftik. Ra^berser HaratojviČ, Nakrst, Blaž. Fjrijan, Crnobori in Verdonik. Delo priplavlia priznani režiser g. Vladimir Skrbinšek. ~ Policijske vesti. V soboto popoldne ie ukradel neznan uzmovič kl^ic^rničarskemu vajencu s Tesnega okrog K00 Din vredna kolo znamke »Watfenradc s tovarniško Ite vilko 3.91R.388. — Iz stanovanja posest niče Marije Lužarjeve Je izginil« Se skoraj nova volnena oblika, ki io js neznan doujroprat-než odnesel najbrž kaki tukajšnji starinarni na prodai. — Planinci! Vsakoletni planinski ples bo 1. februarja v unionski dvorani. Iz Trbovelj Za rudarje, ki so delali v Nemčiji. Bratovska skladnlca razglasa: Po socljal no-zavarovalni pogodbi med Jugoslavijo in Nemčijo z dne 15. decembra 1328. kt je stopila v veljavo 1. oktobra 1929. olive zaradi prestanka zavarovanja ugasle pra vice članov jugoalovenakin bratovakib skladnie in njihovega pokojninskega sa varovanja pri bratovtklh tkladnlcab v Nemčiji zopet, čtm so člani dosegli po Izstopu tz zavarovanja v Nemčiji prt naših bratovskih akladnicah najmanj S leta pol nopravnega članstva Te oživele pravice ostanejo potem ohranjene, dokler nađalji le prizadeti član pri naših skladnicah ob vezno zavarovanje • plačevanjem predpi sanih savarovalnlh prispevkov Ne velja pa to sa dobo, ko člani niso več v aktiv nem zavarovanju naših »kladnic. temveč si ohranjajo pridobljene pravice s plače vanjem po § 50 skladničnih pravil predpisane priznalnine V takih primerih se zamore nadaljnja varovanje pravic, pri dobljenih pri skladnicah v Nemčiji, ohra niti tudi edlnole s plačevanjem prlznalni ne. ki je tam predpisana Priznainlna se plača v Nemčiji v rokih enega leta. ki te-čejo od dne, ko je prenehalo aktivno pokojninsko zavarovanje pri naših skladni cah Zaradi plačila se ja obrniti ne >Knapp»chaft«, kjer je bil Član sa svojega službovanja v Nemčiji nasadnje pokojnin sko zavarovan. _ Tukajšnja Jadranska straža priredi ob priliki letnega občnega zbora, ki bo v četrtek, dne 25 t m oo pol I tiri v Sokolskom domn. javne predavanje o Jad ran ske m morju ln njeni obali Predavanje bo po občnem zbon Vabljen) vsi! — d razvoju rudarstva od predzgodo vinske dob« do dane« bo predaval v četr tek. dne 25 t m ob 16 url, v dvorani De tavskega doma radarski kaženjer g. Fran fttefa. Fotografska razstava v LJubljani Dela naših fotoamaterjev pričajo, kako visoko je pri nas dvignila fotografska umetnost LJubljana, 28. Januarja V domu Fotokluba sa Mladiko Je že delj časa razstava, ki je tako dobro obiskana, da jo moramo popisati bolj obširno. Razstavili so naši že znani ln tudi novi fotoamaterji svoja najboljša dela, ki dokazujejo, kako visoko se je tudi pri nas, zlasti pa v Fotoklubu dvignila fotografska umetnost Ivo Oogala razstavlja prav interesantan in riskiran pogled aa naš grajsKi stolp, saj vidimo uro na njem, kakor bi letala vodoravno. Tudi njegov avtoportret pri britju je originalno delo, njegova zenica Zlata Je pa napravila dva tovrstna nočna posnetka, ki delujeta kakor stari tiski. Franc B a z e I j rad s uspehom fotografira kipe, kar Je prav interesanten problem, dobro je pa posnel tudi maso Suženiberškega gradu. Pavel M a j n i k -e p av tako novinec, vendar Ima pa prav mnogo Čuta za intimno slikovitost pokra, jine Izredno je napredoval Albert S t a r-Sik, ki se js naglo povzpel med prvake Zametni ženski akt v somraku, nežni akt ob potočku, kjer se mu je popolnoma posrečilo izogniti pretečemu kiču, originalni >Nebotičnikc ln pa sijajni portret Karla Kocjančiča potrjujejo našo sodbo, da je Že med najboljšimi mojstri. Karlo Koc-jančič razume fotografijo najmodernejše, kar pričajo Unije njegovega avtoportreta pri povečalniku, prav tako pa poudarja diagonalo tudi silbueta njegovega mrkega >Predmestja<, ki vzbuja socialne misli. Vso liričnost Sorskega polja nam podaja ta pravi umetnik s avojo »škofje, loško KaIvarijo< in »Pomladjo« s odlično komponiranImi figurami Mogočen je njegov »Oblak«, a diagonalo poudarja tudi »Knafljeva ulica< s ptičje perspektive Ante K o r n 1 č je že po vsej državi in tudi v inozemstvu znan umetnik. Zadnji čas se hvalevredno zanima za zgodovinske m umetnostne spomenike, kjer nam odkriva najbolj skrite značilnosti. Mogočna figura z Robbovega vodnjaka je že marsikomu znana, »škofjeloška ulica« nas seznanja s slikovitim kotičkom tega starega mesta, dobra je >Cer"uev v Sent Rupertu«, vzorna pa notranjščina slavne cerkve v Crngro-bu, da se to njegovo delo meri s slikami starih holandskih slikarjev, ki so se specijalizirali za slikanje arhitektonskih del. Kornič je pa tudi vsestranski in se ob vsaki priliki izkaže, sar vidimo na njegovih »Vodnih smaragdih«, ljubkem >Po-Uubčku«, »Vrabcuc, z zlato medaljo v Osi- jeku odlikovanem »Križu pod Jeterben-kom«, na zanimivi »Solnčni projekciji« itd. »Pajk z muho« je pravi vampir, prav dober pa tudi pogled na »Tyrševo cesto pred Slonom ob nalivu« s blesfiečo Unijo tramvajskih tračnic. Tudi »Ivan H a b t č je Imel srečo v škof ji Loki s »Trančo« ob vzhodu v mesto, izvrstna je pa tudi njegova »Sv. Ana pri Tržiču« Dr. Janko Brane nam je pokazal veo težo mas se-meniškega Atlanta v prelivajočih se lučih ln živ otroškj obrazek. Karel Pečenko nas preseneča z Izredno uravnovešenimi masami Kompozicije, da njegove pokrajine spadajo med najbolj slikovite na vsej razstavi. Prav dober je pa tudi solnčni »Osat« in »V cerkev«. Prof. Avgust Ivančlč na žalost ne razstavlja ovojih posnetkov otrok, dobra Je pa tudi njegova humoristična sličica »Nepokorni otroci«, a >čevljar< je redek primer, da Je pravemu mojstru vsak objekt hvaležen motiv. Gabrijel P 1 n t a r i č razstavlja prvič, vendar je pa njegova »Zima« moj. str vina, da nam je žal, ker ni pokazal več svojih del. Predsednik Fotokluba Lojze P e n g a 1 je seveda na vrhuncu. Koliko okusa je v njegovem malem izrezku is prirode, kjer vidimo pred ogromnim oblakom ves mikrokozmos trav in rož! Vso eleganco zaokrožene linije na&ega Mestnega trga nam je mojster Pengal odkril s pogledom nanj s šentklavškega zvonika Znani mojster Peter Kocjančlč koleba med ultramoderno smerjo in med slikami, ki so ga postavile med na'boljše fotografe Povsod Je mojster ln vsako njegovo delo je poučno za gledalce. Nekaj išče ln s silo hoče Se višje, kar mu bo tudi uspelo Tudi z ini. Ludom M i c h i e 1 i j e m se lahko ponašamo pred Inozemstvom, kar nam predvsem dokazujejo njegove >Mrete«, »Zidarsko delo«, »Čoln« ter pravljično lep pogled na Budvo, ki deluje kakor oUna*a slika. Razen fotografij je na razstavi tudi mnogo različnih aparatur, ki sta jih z večino prav poceni ln z vso preciznostjo izdelala člana Vertin In Inž Michieli Aparati prav nič ne zaostajajo za Izdelki najbolj renomiranih svetovnih tovarn, čeprav dosega njih cena komaj petino tovarniških objektov Na razstavo nI vstopnine, zato si jo pa oglejte vsi, saj boste spoznali, da naši fotografski umetniki prav nič ne zaostajajo za Inozemstvom, kar bo dokazala spomladi tudi tntemacijonalna fotografska razstava v Ljubljani. Iz življenja ameriških Slovencev Požar uničil slovensko domačijo. — Zanfkarnost gasilcev. — Samo- mor. — Nesreče. — Novi grobovi. V mestecu Oak Creak je nedavno izbruhnil velik požar, ki je uničil domačijo družine Miha Kočarja. Kočar je kupil hišo šele lani in je plačal za njo 8500 dolarjev na hiši je bilo pa še 4000 dolarjev dolga. Hiša je pogorela do tal. Kakor poročajo ameriški listi, ni prišel nihče gasit, dasi sta dve gasilni društvi v bližini. Mestece samo nima požarne brambe, pač pa 'ma pogodbo 9 sosednima občinama, katerih gasilci bi morali v primeru požara na pomoč. Obe gasilni društvi, ki sta bili pozvani na pomoč, se pozivu nista odzvali, češ, da Oak Creak ne spada pod njihov okoliš. In medtem, ko so se gasilci prepirali, je hiša pogorela do tal. Res Čudne razmere v visoko civilizirani Ameriki! Na božični dan se je v južnem Chica-gu obesil Janez Lukač Našli so ga obešenega za kočo. Pokojni je bil že delj časa brez dela kar ga je pognalo v obup. Star je bil 52 let V Bridgeportu, država Ohio, je umrl 70lctni Janez Konig, ki je bil eden najstarejših pionirjev v tamošnji naselbini Pokojni je bil kočevski Nemec, a je vedno živel med naš mi ljudmi in se dobro z njimi razumel. Pokojni je zapustil ženo m tri otroke. — V Little Fallsu, država New Tork. je 20 decembra umrl Jakob Suman. član znane šušmanove družine, ki živi v New Torku. — V čikaški bolnici je umrl na bož;čni večer Janez Pogačnk, star 45 let doma iz Dola pri Ljubljani. V Ameriki je bival 28 let Zapustil je hčerko, v domo- vni oa *~tMie IH n'im mflti Pokopah* so ga na češkem narodnem pokopališču. — V 'vju, država Minnesota, je umrl Josip Smuk. star 73 let. Pokojni je bil rojen v vasi Dolenja Paka pri Črnomlju, zapustil je dva sina in hčerko. — V Buenos Aireau v Argentini je umrl 2Bletni Antona Glava, doma iz Reber pri Žužemberku V Argentini je fivel šest let in je zadnje čase trpel precejšnje pomanjkanje V Glenville bolnici v Clevelandu je umrl 521etm Alojzij Kožuh, doma iz vasn Ladja nad Medvodami, kjer žaluje za njim več bratov in sester. — V M;lwaukeeju je po dolgi in mučni bolezni zatisnil oči Alojzij Gorjup, doma iz vasi Gmajnci pri Orchovicah bU-zu Novega mesta. Pri občinskih volitvah v Forest Citvju je bil za župana izvoljen ponovno rojak Martin Muhič First State Bank iz Elyja jo nedavno izplačala vložnikom 10%. Prizadetih ie zlasti mnogo naš h rojakov ki so zavodu zaupali svoj denar, a bodo dobili izplačano jedva polovico vlog Med Jolietom in Locportom sta trčila skupaj dva avtomobila, pri Čemer je bik> ranjenih 10 potnkov Med ranjenci je tudi 191etni Janez Gregorič, ki so ga morali prepeljati v bolnico. V Elvju. država Minnesota, se je v rudniku hudo ponesrečil Janez Svab. doma iz Kvas ce pri Dra-gatušu Ker mina ni hotela takoj eksplodirati, je šel bliže, a je v tistem hipu nastala eksplozija Težko ranjenega rudarja so prepeljali v bolnico. V kraljestvu divjih prašičev Na Boču )e ustrelil nedavno g. Albert Štiger iz Slov. Bistrice 123 težko divjo svinjo Boč, v začetku januarja. Košati Boč nad Poljčanami, ki ima v vem letnih časih svoio posebno privlačnost kajpak tudi pozimi ni osamljen, kot bi morda kdo pričakoval. Vaak dan skoraj tudi v tem Čas j beleži vpisna knjica pri Sv. Miklavžu soete od blizu in dal .-tč. saj pa tudi ima Boč v zimskem eaaa Se svoj prav poseben čar. Ko ie ta praznike jug pobral v dolini vea snee, bi človek mieHl. da ie bilo gori pri Miklavžu (654 m) tudi po njem. Pa bi ae zelo zmotil ln marsikateri smučar, ki ie v teh dneh tako hrepenel no sneeu, bi nori oiival v idealni smuki; saj so to potrdili mnogi gosti. Nekateri so ee za smučanje y tem romantičnem srvetu celo tako navdušili, da so se odločili prenočiti v Umosnji Koči, čeprav na primitivnih, za eilo prtpravljenin ležiščih (ki fib ie pripravil poetrežliivi oskrbnik r. Jerman), da pričakajo jutranjega solnca. Da. Boč, ki v njem kraljuielo late in Mi divje svinje, je v tem Ča6U reo zelo mikaven. Na nepopisno sliko naletiš, če »o mahneš gori po snežnem metežhi. Ko se potem prikaže solnoe. uživaš na vtulk korak, ko se pred t>*boi razkrije čudoviti zimski evet poln čara in opoja. Zdi se ti. da sanjaš. Bočani. ki nrihataio v dolino k maši in no druge r*či stalno unorabliafo Letos ie imela priliublima gora nekai mani feot 300 obiskovalcev (med druaimi 30 (kri). Vsi se o tem oriietnsm iiWj v knfiffi izražajo pohvalno v auperlativih fa to v be-eadi ta sliki, poetirl m oroaf . . . Pa kaj bi vam pravili o vseo inaeniV nib gostih, ki so že biLi tu zeoraj. Naj omenimo predvsem dvor. Ob koncu aprila lanskega leta se je iz Rogaške Slatine nanj povzpdl nafi finančni minister dr. Djordj si potem nefleoliko odpočili. bezniva gospa logar jeva pa jim ie postregla z majhnim okrepčilom. Vzhičeni nad lepoto Bo ("Vi, so s» popoldne vrnili v Rogaško Slatino. Pa še drago senzacij) |e imel te dni Boč. Spet je pokalo in kraljestvo divjih avini je prišlo spet ob kapitalno Črno mrcino. Ce so doslej im?!? pri leb rečeh srečo večinoma domačini, so je t>krat nasmehnila go-etom-nfmrodom iz ^ov Bfstrice. k j so jih naši prijazno povabili. 123 ka težko svinlo te oogodfl g. Albert fttis?er. anani trgovee in tovarnar Le ?koda da se ie vabilu vlivalo Dremalo lovcev, pa še ti niso bili baje povsem točni. Tako je bilo mogoče, da ie ti dan uslo 5 divjih prašičev, padel pa — le eden. Ko že eovortmo o divjih svinjah, pa n«jj se zato nihče o* plaši čVprev so jih v zadnjih par letih resda pobili že nad 20 in čeorav so Hh »videli«, ko so Wle na sam rflvgledni stolp do sdai iz verodostojnega vira 5? ni bilo slišati, da bi n. pr- divjo »»vinja koga zanodila z BoČa ali *e mani. da bi komu zabranila pot v tnmoSnin nlanlnekn restavracijo kjer dobiš pri .T*rmanu nelet: kot pmrim' vsega In poestjl Kar te ras. je . pa res. Kdor ns Verjame, naj se prspričn* T. K »SLOVENSKI NAROD«, dno 23. januarja 1934 m. m A. ucnoenrt 275 (Dre siroti Sonaa Siouxi so bili tako presenečeni, da se niti ganiti niso mogli. Pač je pa Wa-ti-Pow bliskovito planil na poraženega nasprotnika in mu z dvema zamahoma skaipiral glavo. — Velikemu orlu se pretaka po žilah kri Delawarov! — je vzkliknil. — Ne predlaga ti, da bi se ubil spričo njega. Lahko greš umret kot stekel pes v gozd kjer bodo hijene raztrgale tvoje telo. Siouxi so kriknili od groze in pomilovanja. Toda še p redno so si opomogli od groze, je Wati-Pow planil skozi njihove vrste in izginil v visoki travi prerije. Vsega :ega umirajoči Indijance u mogel povedati Gašperju. In tako je Parižan zaključil svo.c pripovedovanje z besedami: — Moje mnenje je, da smo v škripcih nekako tako, kakor posadka zapuščene ladje ... Prepričani moramo biti, da smo zapuščeni in da se lahko zanesemo samo na svojo odločnost in vztrajnost, da dosežemo Zelene gore. Roger je z zanimanjem poslušal. Razmišljal je o novih težavah, ki so ga čakale, in sicer še predno bo mogel stopiti na bojišče in zagledati sovražnika. A zdaj mu je grozila vsak hip žalostna smrt v pusti preriji, v zasedi krvoločnih Indijancev. — Kaj bi storili na mojem mestu? — je viprašal naenkrat Gašperja. —Razmišljali ste ta hip, gospod vitez, — je dejal Gašper, ne da bi odgovoril na vprašanje. — Do Zelenih gora moramo priti... Pot bomo nadaljevali kljub nevarnosti in zasedam Indijancev. — Imenitno! — je vzkliknil Parižan. — Za pustolovščine sem navdušen. Naprej torej, gospod vitez!... — O tem bi moraJa obvestiti svoje tovariše, — je pripomnil Roger. — Zakaj pa ne?... Saj ne bo med mirni nobenega, ki bi se ne hotel boriti. — Prav pravite, prijatelj. Vsi so bili pripravljeni kreniti z menoj na nevarno pot k Zelenim goram. ... Vedeli so pa, da jih vodi zanesljiv Ln pogumen Indijanec in da skrbi četa Delawarov za varno pot. — Pripravljen sem sporočiti jim sam, da si je pustil ta domišljavec, ki se je bahal, da je kraljevski ptič, pošteno pristriči peroti in odščipniti kljun... Poznam dobro vse svoje tovariše. Veselilo jih bo tem bolj, da se lahko gredo z Indijanci slepe miši. — Pojdite torej in povejte jim vse v mojem imenu, — je dejal Roger Pari-žanu. Gašper je takoj ubogal. Kmalu se je zadovoljen vrnil. In tako sta šla naprej po stepi, pogrezajoči se v temo, za njima je pa stopala četa vojakov, vedno pripravljenih na boj. Tako je minila noč, naslednji dan in še ena noč. Šele z jutranjo zarjo drugega dne so prišli do prvih znanilcev cilja svoje poti. Ustavili so se ob vznožju samotnega griča v preriji in zagledali v daljavi pred seboj gorske grebene. Četa se je tu ustavila. In vsi so bili zadovoljni, čeprav jih je bila dolga pot izčrpala. Nobenega ugovora ni bilo, ko je dejal vitez de Vaudrey: — Tu ne ostanemo dolgo; ^čez pol ure krenemo znova na pot. Čim prej prispemo do pogorja, tem bolje bo. Tam nam ne bo več pretila neprestana ne-vanost, kakor tu v preriji,, koder se plazi Indijanec liki kača in te lahko napade v hipu, ko misliš, da si najbolj varen. — Pojdimo takoj naprej! — je vzkliknil Gašper. In na ta klic so se postavili skoraj vsi v vrste, kot da izpolnjujejo dano povelje. Toda Roger jih je zadria.. — Srečen sem, da se niti največje nevarnosti ne bojite. Toda moč in vztrajnost človeškega telesa imata tudi svojo mejo. Privoščite si torej najnujnejši počitek. Poleg tega so morali končno najti studenec pa tudi hrane jim je že začelo primanjkovati. Že prejšnji dan jih je mučila žeja, in Gašper je sklenil naprositi viteza, da bi smel hiteti naprej h gorami, kjer bi našel pitno vodo. Vitez mu je dovolil ln mu dodelil še šest mož. Naročil mu je, naj hiti naprej in poišče studenec tako, da bi se lahko žejni vojaki takoj napili. Gašper je nemudoma krenil na pot Cez nekaj časa je velel Roger vojakom pospešiti korake, da bi preveč ne zaostali za Gašperjevo četico. In tako so se čez nekaj ur končno približali prvim stenam gorskega grebena. In čeprav so bili že vsi izčrpani, jih je vendar pogled na prvi cilj poti tako vzpodbudil, da so še bolj pospešili korake, da bi čim prej prispeli do vznožja poeorja, kjer jih je čakal nov počitek. Ko so se pa že tako približali pogorju, da so razločno videli strme pečine, so se začeli vojaki ustavljati in upirati poglede v skalovje. Kmalu so spoznali, kaj je obrnilo nase njihovo pozornost. Ta čas je Roger zapovedal »stoj« in tudi sam je uprl pogled v skalovje. Da, na visoki skali se je videla v solnčnih žarkih moška postava. — To >e Gašper! — so zaklicali vojaki. Toda Roger jim je zapovedal molčati. — Če bi bil to Gašper, bi ne stal sam na skali. Kam naj bi izginili vojaki, ki so ga spremljali? Vojaki so pritrdili svojemu poveljniku. — To bo morda Indijanec, — je menil star vojak. — Dobre oči imam in zdi se mi, da stoji na skali divjak. — Naprej! — je zapovedal Roger. In četa je krenila naprej. Vitez je neprestano napeto opazoval skrivnostno postavo. Slednjič so prispeli tako blizu, da so že lahko razlikovali nekatere podrobnosti. In zopet se je oglasil stari vojak, rekoč: — Zagotavljam vas, gospod poveljnik, da je to Indijanec. Zgornji del telesa ima ovit s kožuhovino. Vidite? ... In pa, njegove roke so gole. Tisti hip je dvignil zagonetni mož karabinko. pomeril v skalo in ustrelil. — Oho, puško ima! — so vzkliknili vojaki. Toda še predno je mogel Roger odgovoriti na ta klic, se je dvignil iznad skale oblaček dima in zado-nei je strel. Vojaki niso mogli razumeti, kaj se godi, toda še predno so si opomogli od groze, je zagonetni mož znova pomeril in ustrelil. In to se je ponovilo še štirikrat. Slednjič so si vojaki opomogli od presenečenja in vitez je zaklical glasno: — Naprej! In vojaki so jo ubrali za poveljnikom. Vladar najmlajše države Kje in kako je živel zadnji potomec mandžurske dina »tije Henry Puyi Po japonski milosti postane man-džurski princ Puyi gospodar in vladar nove države na kitajskem severu in kako je dosedaj ta novi vladar živel, je opisal nedavno ameriški pisatelj Upton Close v šarughajsikem tedniku. Da nam postane jasno to, kar se je godilo, se moramo vrniti h Gašperju in njegovim tovarišem, ki so bili ob vznožju pogorja takoj naleteli na gor-sU potok. Hiteli so k njemu. Toda priti do vode ni bilo tako lahko. Na dveh straneh je bil svet močvirnat. Noge so se jim udirale v mehka tla, telesa so se jim pa zapletala v gosto mrežo trsja. Največje presenečenje jih je pa še čakalo. Ko so se vsi izmučeni baš ustavili sredi močvirja in se jeli posvetovati, kako bi najhitreje prišli naprej, so se naenkrat začela premikati stebla trsja okrog njih in močvirje je oživelo. Glavno mesto Mandžukua, prej Čangeun, zdaj Hsinking, obstoja iz ene same ulice, dolge okrog 5 lem. Prvi del ulice, ki se odcepi poševno od smeri železniške proge, leži v železniškem koncesijskem ozemlju, ki ga je vzela Japonska leta 1905 Rusiji in zato je to »japonsko mesto«. Tu skrbe za mir in red japonski policisti. Drugi del ulice leži v starem kitajskem mestu. Tu so očividno bogatejše trgovine in bliže skupaj; ljudje se gneto pri vhodih. Kitajski redarji v zanemarjenih sivih uniformah sicer na moč kriče, redko pa posežejo v promet, ki gre Čisto po kitajskih metodah, kakor pač nanese. Tretji in zadnji del ulice spada k novemu, glavnemu mestu. Zaključi se s krasnim betonskim mostom čez reko Itung. Tu se bodo nedvomno dvigale vladne palače najmlajše države na svetu. Za mestom se začenja neskončna mandžurska stepa. To obmejno mesto, pusto in dolgočasno, kakor stepa za njim, je sedež 28 letnega Henry Puyia, zadnjega potomca madžurske dinastije. Bodoči cesar ima svoj sedež na kraju stepe, ki jo njegovi predniki zamenjali za kitajski cesarski dvor. Po zračni progi je oddaljen samo 1000 lom od velikega glavnega mesta Kitajske, obdanega s kitajskim zidom, čigar okras je bil njegov rod skozi osem pokolenj. Peljali smo se mimo novo zgrajene kaznilnice, mimo vojašnic in lesnih skladišč, naenkrat smo pa stali pred sivim zidom s pločevinasto kupolo. Ta ograja obdaja poslopje evropskega sloga, ki je pred pripadalo angleškemu ekseku-torju davka na sol, in še nekaj drugih poslopij, ki pa komaj zaslužijo to ime. Tu torej živi zdaj Puyi. Le redko zapusti svoje bivališče, da se odpelje na kratek izprehod z avtomobilom po glavni cesti v spremstvu kitajskega poveljnika svoje telesne straže ali višjega japonskega uradnika, ki pride ponj. Vseh prebivalcev palače, vštevši tudi oba klepetava mandžurska strica bodočega cesarja in njuni rodbini, je okrog 200. Morda se Puyi včasih spomni, da je imel v zibelki kot kitajski cesar okrog sebe 500 ljudi. Vse dvorno razkošje in vse neštete naprave za zabavo in razvedrilo, ki jih je imel kot kitajski cesar, mu nadomesruje zdaj primitivno tenišče. Nestrpno pričakuje dan za dnem športno vzgojene japonskega uradnika, ki igra z njim pred solnčnim vzhodom tenis. Če je njegov partner nujno zadržan, se princ zvečer hudo dolgočasi. 2e kot deček je začel Puyi v Pekingu študirati kitajsko zgodovino, literaturo in verstvo. Toda nepismeni krščanski general Feng-Juhsiang ga je leta 192-4 zapodil iz prepovedanega mesta in od takrat mu je prepovedan dostop v knjižnico njegovih cesarskih prednikov. V solnih barakah Hsinkin-ga čka zdaj Puyi angleške romane. Ima svoje lastne nazore, čeprav dobiva v odločitev bolj drobna vprašanja ceremonijela, nego važne državniške probleme. Ko so na pr- stopili v njegove sprejemnice člani odbora Društva narodov, da bi preiskali mandžursko vprašanje, jim je preči tal govor v klasični kitajščini, zahvaljujoč se jim. da so prišli tako daleč, da se poklonijo Mandžukuu. »novi žareči zvezdi n«-d narodi«. Potem je pa pri čaši šampanjca gladko govoril v angleščini o tem in onem na svetu, samo ne o sebi in svoji državi. Zastopniki Društva narodov pripovedujejo, da so bili postrežem brezhibno. Na častnem mestu levo od servirne mize se je šopirila vsa nalepotičena francoska gospodična. Razne kitajske vlade so postopale s princem vedno grobo in grdo. Niso mu iziplačevale rente, ki je bila dovoljena pregnani dinastiji, ko se je odpovedala prestolu. Končno so ga pa sploh zapodili. Ln vendar bi bil raje kitajski patrijot. nego vladi sovražen nezadovoljnež. To je zasluga vzgoje profesorja Reginalda Johnstona, angleškega učitelja iz prinčevih • mladih let. Ko je postal Puyi polnoleten, je odklonil pogoje glede obnovitve madžurske republike in proti kitajski republiki naperjene načrte. Izkušnje, ki jih je dobil v osmih dneh svojega obnovljenega cesarstva leta 1917, ko mu je bilo 12 let, so ga težile, kakor mora. Ko se je preselil v Tientsin, je izjavil, da bo poslej samo navaden kitajski državljan. Odpovedal se je dohodkom svoje dinastije ter sprejel krstno ime Puyi (vse obsegajoča krepost) kot priimek in Henry kot krstno ime. V novi prestolici so mu najprej 'ponudili naslov prezidenta, potem pa naslov predsednika vlade. Toda cesarska kri v njegovih žilah se je temu upirala. Postati je hotel navaden državljan in od tega sklepa se ni dal odvrniti. In tako je prišlo končno do kompromisa med njegovimi japonskimi gospodarji in kitajskimi sotrudniki, da je sprejel naslov regent. V Puyievi bližini, razen onih, ki mu nosijo listine v podpis, ali ki igrajo z njim tenis, ni nobenega Japonca. To priča o državniški modrosti Japoncev, ki puste princa izključno v kitajskih rokah. Drage izkušnje so namreč Japonce naučile, da je nespametno prepustiti premogovnike ali hangarje zgolj Kitajcem, pač jim pa lahko brez škode in nevarnosti prepuščajo Puyia. Bivši madžurski cesar ima sedaj pri sebi samo eno ženo »kraljico zapada«. Dve ženi, po rodu enaki njemu, nazvani po sedežu v prepovedanem mestu »kraljice zapada« in »kraljica vzhoda«, sta mu bili izročeni, ko je dosegel 17 let in rodbina je sklenila, da se mora odieči obema priležnica-ma, ki so ju jemali cesarji k sebi po starem običaju istočasno z obema ženama. Kraljica vzhoda, ki ima prednost, je moderno vzgojena po moževem naročilu, toda vzgojo je vzela prestrogo in od moža se je ločila še v Tientsinu. Zdaj ustanavlja v Pekingu dekliško šolo z denarjem, ki ji je bil prisojen po ločitveni pogodbi. Kraljica zapada je za Puyia v njegovem sedanjem položaju nedvomno imenitna žena. »8.—8.30 zjutraj: Zabava z gospo Puyi.« Tako stoji vsak dan na prin-Čevem dnevnem redu, izobešenem v sprejemni dvorani. Človek bi mislil, da je Puyi zelo zaposlen, v Tesnici pa porabi le malo časa za svoje uradne posle. Japonskim, pa tudi kitajskim elementom nove dr- žave je povsem odtujen, med njim in njimi ni niti družabnih interesov, niti simpatije. Pač pa vzdržuje stike s starimi knezi na mongolski meji in onstran nje, ki so še daljni sorodniki bivšega cesarskega doma. Včasih prihajajo njegovi odposlanci v vihrajočih rdečih plaščih in velikih pletenih čevljih v solne barake. Takrat je prepovedan vsem ženam dostop na dvor. Puyi obleče mandžursko obleko in sprejema poklone. Kaj neki si pripovedujejo ti sinovi pustinje, ko sedejo zopet na svoje s preprogami pokrite sedeže? Tako je bilo življenje mandžurske-ga regenta še nedavno. Uspehi japonske ekspanzije so pa oživili v njem skomine po cesarskem prestolu in zdaj zapušča Puvj ^olne barake, da doseže v novi prestolici s svečanim kronanjem vsaj videz sijaja, ki je obdajal njegove prednike. _ Za moževega brata se je izdajala Vrt nar Anderson je živel s svojo ženo Doris v Richmondu kot zakonski mož, v 50 km oddaljenem VVindsoru sta pa živela kot brata. Gospodarski oziri so prisilili zakonca, da se je žena preoblačila v moškega. Anderson je imel skromen zaslužek, ld se je vedno bolj krčil, ko so mu začele moči pešati ln tako je postajalo življenje od dne do dne težje. 2eno je to bolelo in končno je sklenila pomagati možu, toda na kaj čuden način. Dala si je ostrici lase in oblekla je staro moško delovno obleko. Andersonova je močne postave in ker ima tudi precej globok glas, ni nihče opazil, da je preoblečena ženska. Kot David Anderson je prispela za svojim možem v Windsor, kjer je hotela dobiti službo pri vrtnarju, ker se je bila od moža. naučila vrtnariti. Res je kmalu dobila dobro službo. Vsako drugo nedeljo se je pripeljal iz Rich-monda na kolesu Davidov brat obiskat svojega brata. Ljubezen med njima je bila naravnost vzorna, da so ju ljudje kar občudovali. Ob drugih nedeljah se je pa vozil David s kolesom iz VVindsora v Richmond, a spotoma se je prelevil v Andersonovo ženo, ki je spremljala moža v Richmondu v družbo. Tako sta živela cela tri leta in šele Andersonov sosed, ki je bil z njim sprt, je izdal policiji, da se preoblači Andersonova žena v moškega. Posledica je bila, da je izgubila službo, ker je tako delo ženskam po zakonu prepovedano. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenciee prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenči-ca zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Celja —c 0 pomenu, vrednosti in potrebi Jadranske straže bo predaval g. V. Pirnat iz Ljubljane na občnem zboru krajevtnega odbora Jadranska straže v Celju, ki bo v oe-tek 26. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. V soboto 27. t. m. dopoldne bodo v kinu Unionai predavanja za mladino celjskih šol. Gosp. Pire bo ob predvajanja «k i optičnih slik predaval mladini o vlogi podmlad-karjev JS za naš jugoslovejiski Jadran- —c Poročil se je v soboto 20. t. m. v župni o?rkvi v Celju poročnik bomeea broda I. razreda g. Ernest Blazon iz Tijvta, sin višjega davčmega upravitelja v p. in tajnika Združenja trgovcev v Celju g. Jakoba BLa-žona, z gdč. Bogdano Klemenčioevo, hčerko šolskega upravitelja v p. g. Klemenčiča v Galiciji pri Celju. Mlademu parj iskreno čestitamo! —c Umrli eo v celjski bolnišnici: v soboto dne 20. t. m. triletni posestnikov sinček Martin Cetina iz Podloga pri St. Petru v Sav. dol- vsled op&lin. ki jih {e dobil, ko je padel doma na vroč štedilnik, v nedeljo dne 21. t. m. 43Mna služkinja Antonija Zatro ričn i kova iz Zaloga pri St. Petru v Sav. dol. in v ponedeljek 22. t. m 361etai delavac Maks Krajne iz Zavodne pri Celju. TfSKAfctfA IŽVfcStfjg RAZLIČNE TISKOVINE. ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE SREČKE. KNJIGE l.T.D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK PISMA RAZGLEDNICE SLIKE. OSMRTNICE OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA ce potrebujete tiskovine, kataloge, prospekte, toda se ne morete odločiti v kakšni obliki naj se izvrše blagovolite se obrniti na nase podjetje, ki vam je v vseh potrebah in vprašanjih dragevolje na razpolago. — vsa grafična dela se izvršujejo lepo. solidno in točno. cene zmerne — proračuni IN ponudbe NA zahtevo ZASTONJ NARODNA ISKARNA NaboljSi kvarglji Trgovce in druge interesente opozarjamo, da se dobe priznano najboljši kvarglji na skladišču G. Stanislavsky, Ljubljana. 579 JABOLKA najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno: Po-strtin, Maribor. 11/T TRGOVINO Z USNJEM odda Pezderšek, Rogaška Slatina, 564 OPEL AVTO prodam za 45.000 Din. — Je-rina. Laško. 563 V KRANJSKI GORI naprodaj hiša z gostilno. — Jurca, Kranjska gora. 562 HIŠO S TRGOVINO z mešanim blagom in trafiko na periferiji mesta prodam ali oddam v najem. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Periferija 490«. DAMSKI FRIZER. SALON v Mariboru proda — Kožuh, Maribor, Tattenbachova 2 576 me Petovar, Ivanjkovci. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE H, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T KLAVIRISTICU za damsku kapelu traži sa 1. febr. Rafikaj, Kranj, hotel »Union«. 577 PRODAM: 3700 stare strešne opeke bobrov-ci; 15.000 stare zidne opeke; suha bukova žagana drva ms Din 90; krajnike po m3 Din 60 in butare iz krajnikov 1 kom. 4.- Din. — A. TrSkan, Ljubljana, Streliška ulica 33. 556 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 9Uts OTROŠKE VOZIČKE tapecira, lakira po ugodni ceni. — Fran Mrzlikar, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 12, Gradišče 578 ŽELEZNO BLAGAJNO kupi obč. uprava Ljubno, srez Gornji grad. 575 MED nudi Kajnč, Budina-Ptuj. 574 EKONOMA z vinogradniško prakso sprej- 573 KLAVIRJE PIANTNE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene: tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/T Klavirji! Planini! Kupajte na obroke Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinvvav, Forster, Petrof. Holzl, Stingl original. *i so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro iaja jih izključno le sodni Izvedenec ln bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Brezni! ^■"ksandrova cesta Stov. 7 Velikanska zaloga vseh trlaiibe-nib Inštrumentov In «tron Uratuja: J osi d Zupančič Za >Narodno tiskarno«: Fraa Jaaeraak Za opravo in tnaermtni dej usta: Oton unnotot ~ Val a Ljubljani