6. številka.
Ljubljana, v petek 9. janovarja.
XXIV. leto, 1891.
Izhaj
mesec
a vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemaj! za a v str o-o ? e r s k o deželo za vse leto lfiigli, za pol leta 8 gld.,  »a Četrt lota 4 -ld., za jeden
c 1 cld 4<» kr _Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 18 gld., za Četrt leta J gld. .}() kr, za jeden mesec t gld. 10 ki\ /a pošiljanje na dom računa so po 10 kr.
B na mesec, |io 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vcC, kolikor poštnina znasu.
Za < i/.nan
ila plaCnje so od Cetiristopne petit-vrsto po G kr., Ce se oznanilo jedonkrat. tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po -t kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah št. 12.
Upravništvu naj so blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
T l.ju Uljani. 9. januarja.
Hude hoje imela je prestati tretja republika v dveh desetletjih obstanka svojega. Monarhisti so delali na veo moč, da jo ugonobe. Pomagala fino je pa tudi nižja m višja duhovščina, ki se nikakor ni mogla sprijazniti z republikanskimi napravami. Boj proti republiki bil se je ped raznimi pretvezami. Njeni nasprotniki so *edaj pod krinko vere podkopavali republiko, sedaj zopet pod krinko pra-vieoljubja in domoljubja, da narede konec korupciji, ki se je ugnezdila pod republičansko vlado. Da celo pod demokratično in socialistično krinko se je delalo na propad republik*-.
Velika nevarnost za republiko je pa bila tudi vedna nesloga mej trancoskimi re;>ubličani. Vodje raznih frakcij neso razumeli svoje naloge in so večkrat osebne koristi bolj poštevali, nego pa državno in narodne interese. Bile so včasih zares razmere, da je bilo obupati na obstanku republike.
Da se je republika ohranila, zahvaliti se je republičanskemu duhu preprostega francoskega naroda, ki ni obupal nad republiko vzlie vsem napakam, katere so delali vodje. Republika je ostala, ker je na Francoskem že zamrlo vse monarhi.stičuo mišljenje me; mapami naroda. Večina sedanjih dao-narhistov samih nema pravega pojma o idejah monarhije in je zasledovala lo uvoje interese. Posebno bonapurtisti bo že davno izgubili ves monarhistični duh, posebno za legitimnost nemaju istega pojma, nego ga imamo v monarhijah bodisi v ustavnih, ali pa absolutističnih. To seveda prihaja od tod, da sta oba Napoleona bila prišla na prestol po potu, katerega noben pravi monarhist odobravati ne more. Bonapartizero se tudi bolj drži osobe nego načela in zatorej bi bil pri teh ljudeh hona-partske prince lahko zamenil kak Bouianger, da bi le njegova oseba in postopanje bilo podobno kakemu Napoleonu.
Glavno načelo bouapartistov je bil narodni plebeacit, ki pa nikakor ni načelo monarhi stično, ampak bolj republičansko ali pa diktatorsko. Pri tacih razmerah homipartisti neso mogli hoditi vkupo z monarhist;. Će so se tudi semtertja sporazumeli, vender ho se ločila njih pota v vsakem odločilnem trenutku. Ker je pa naposled grof Pariški videl,
da ima plebiscit več privržencev, nego pa legitimna nasledstvena pravica, bo je nekoč tudi on izrekel zanj, da bi vsaj tem potom prišel do prestola. S tem je pa sam zaudal hud udarec monarhističnemu načelu in mnogi pravi monarhisti, ki neso hoteli le po imenu monarhije, ampak tudi po duhu, jeli ho so se obračati od njega.
Pri takem narodnem mišljenji in pri tacih razmerah ni tudi čudno, da je republika zmagovito i/Ala iz vseh bojev, da je zmagala Mac Mahona poskus, napraviti državni prevrat, potem pa poskus Boulangerja, kateri je nameraval z monarhističnim denarjem postaviti grofa Pariškega na prestol ali pa samega sebe proglasiti cesarjem.
Sedaj se kaže, da je republika hujše borbe že prestala. Monarhistična stranka jela se je cepiti. Nekateri so že izjavili, da so pripravljeni sporazumeti se z republiko. Še važuejSe je pa, da monarhisti zgubljajo podporo duhovščine. Strmel je svet, ko se je Kartaginski nadškof kardinal Lavigerie ua banketu, prirejenem na čast francoskim pomorskim častnikom, izjavil za republiko. Še večje je bilo začudenje, ko se je pozneje izvedelo, da kardinal, ki sinje po svoji učenosti in človekoljubnosti, ni izrekel le svojih nazorov, temveč nazore najvišjega duhovnega pastirja Leva XIII Mao potem se je več cerkvenih dostojanstvenikov "francoskih zahvalilo kardinalu za govor njegov in s tem pokazalo, da ae ujemajo ž njim. Sedaj vemo, da ima republika verne pristaše mej Bkofi, in to je jako pomenljivo. Rekli bi, da je baš najnevarnejša nasprotnica republiki bila duhovščina in ko se je ta sprijaznila ž njo, ni se bati za obstanek njen.
Vsi sedanji monarhisti se seveda ne bodo spreobrnili, tega tudi nihče ne pričakuje. Ali smrt jih bode pobrala, mlajši zirod pa bode odločno re-publičansk. Obstanek republiki je tembolj zagotovljen, ker druge evropske države nemajo proti njej nobenih pomislekov več, da celo Rusija se je zadnji čas sprijaznila z republičansko idejo na Francoskem in  bi se v vojni ne obotavljala ž njo skleniti zveze.
Republika se bode pri tacih razmerah vedno bolj utrjevala in kmalu zgubila poslednje nasprotnike. V nedeljo so nas volitve v senat preverile, kako napreduje republičanski duh.   Voljenih je 75
republičauov in le 6 monnrhistov, če tudi bi volilci za senat morali biti bolj konservativni nego navadni narod, ker pripadajo boljšim stanovam. Monarhi« stični listi se tolažijo s tem, da senat itak uema dosti pomena, zatorej nič ne dene, če so tudi zgubili 10 mandatov. Ta tolažba nas pač spominja na lisico, kateri je bilo gro/.dje prekislo Ce tudi ne-čejo priznati, ali vender sami vedo, da izid volitve je znamenje, da je monarhiji na Francoskem za zmirom odzvonilo.
LISTEK.
Doktor Holman.
povest.
iKnaki Spisal M  Bdj\n$ proU>zil I. J, Štefanov.) (Dalje.)
V začetku po navidezni mirnosti svoje hče^re sodeč, mislil je bankir, da Edita začenja pozabljati Riharda in 8e morebiti v teku času zaljubi v koga drugega. Ko pa je čas ie potekal in na njega hčerke bledem in žalostnem liei ni bilo prejšnih, ljubkih smehljajev, ko so hjepe krasne oči izgubile svetlobo in živost, ko je lepo raslo telo bolj in bolj venćlo : vzbudilo se je strastno sovraštvo v bankirje vem srci do Holmana. Semtertja zvedel je bankir o delavnosti njegovi v mestni bolnici in ko so njega znanci ekoro odkrito z rameni majajoči čudili se oslepljenoati njegovi, da ne zna ceniti tacega zeta : sklenil je Kruzij sam pri sebi odriniti z vso družino iz mesta, da ga niso zadrževala nujna dela.
Minulo je poletje, nastopila jesen in padel jo prvi sneg. Bankir je omenil svojej ženi v potovanji v Italijo, a ona niti slišati ni hotela o tem, da bi
morala biti božične praznike zunaj doma. Mrzlična vznemimoBt zamenila je tiho, skrivno žalost gospe Kruzijeve; sklenila je ob obletnici nesrečnega slučaja na drsališči ponoviti svoje puskušnje, sprijazniti svojega moža s Holmanom, prepričana, da bodo njene prošnje dobile najboljšega zagovornika v bledem in tužnem stunji (izgledanji) hčerinem. —
Ta ponovljeni poskus, kaj storiti v prospeh razločenih src, posrečil ni se popolnoma. Bankir je kakor nalašč ravno isti dan zvedel, da je Holman prevzel vodstvo bolnice, v kateri je bil do sedaj kot drugi zdravnik, kar je Še bolj povečalo njega opravila. Človek govoreč mu o tem, ni ničesar vedel o razmerah bankir je vih s Holmanom. —
— Vidiš, doktor, kateri živi le za svoje bolnike, reče bankir, — ima vedno mnogo opravil in bolniki se lahko radujojo, da ni oženjen, ker bi jim sicer ne mogel posvetiti toliko časa.
No Kruzij znal je prav dobro, da se ta-le človek ne bode spremenil, kadar se oženi; pri njem bodo imeli bolniki vselej prednost pred obiteljo.
Prišli so zopet božični prazniki, po katerih je hotel Kruzij odriniti z ženo in hčerjo v Italijo kjer se bodo zopet porudečiln, kakor se je on nadejal, ličica njegove Edite. — Iz davnih časov žo razda-
Politični razgled. Notranje dežele.
V Ljubljani, 9. januvarja. Češki notranji uradni jezik.
Vsi češki listi se bavi jo z vladno izjavo glede češkega notranjega uradnega jezika. Noben list ni prav zadovoljen z vladnim odgovorom Staročeška glasila tolažijo se nekoliko s tem, da je vlada v govoru naglušala jed noto češke kraljevine in s tem dala Nemcem razumeti, da nikdar ne bode privolila, da se Češka razdeli v nemški in češki del. Nagla-šajo pa tudi staročeški listi, da bode vladna izjava spravi jako Škodovala. Mladočeški listi pa pišejo, da jih vladna izjava sama na sebi ni presenetila, ker drugačnega odgovora neso pričakovali. Spodti-kajo se pa jako nad obliko vlado.r izjave, ki je razialjiva za deželni zbor češki.
I>r. Ghregr in dr. Kot/irein.
„Tiroier Stimmen" priznavajo, da se fh doktor Katbiuin pogovarjal o političnem položaji 2doktorjem Gregrom in da je poslednji bo izjavil, da bi se nemški konservativci in Mladočehi na podlagi deželne avtonomije lahko sporazumeli. Pogajanj pa nikacih ni bilo, zlasti ho o kaki alijanei ni govorilo. Kathrein n ničesar obljubil dr. Gregru, zatorej so tudi sklepi mladoiVških in nemških listov o tej zadevi niče vi.
\rnanje države.
lie/'orni<t si'ednji/i šof.
V Berolinu je osnoval dr. Hugo Goning privatni zavod za poskušnjo, na katerem se bode gojila nemščina in telesne vaje. Obširno se bodo tudi na tej šoli učili realije in risanje. Pri učenji novih jezikov se bode posebno gledalo na govorjenje, ne pa na slovnico Francoščina se bode jela učiti z 12. angleščina pa že z 10 letom Grščina se bode učila štiri, latinščina pa 3 leta, toda ta dva jezika
jala so se različna darila uhnžuim družinam v ban-kirjevi hiši o božiči in pred to razdelitvijo vršil se je mal cerkven obred. —
Letos je bankir podvojil vsoto za podarek ubožcem. Pripravil je bogata darila za ženo in hčerko, hoteč napraviti okolu sebe radost in veselje, da bi — tako si je mislil — vsaj ta večer videl vesele obraze okolu božičnega drevesa !
Poleg dolgih miz. napolnjenih z raznimi darili, stali so reveži, določeni za obdarovanje na ta slovesen večer. Tri velikanske do stropa segajoče jelke bile so krasno olepšane in razsvetljene in pod njih zelenimi vejami čital je pastor (svečenik) božično blagovest ter govoril o zvezdi, katera je razsvetljevala pot Betlehemskim pastirjem ; za tem je govoril o milosrčnosti in dobroti j ivost 1 do ubogih in bolnih a naposled o VSO vesoljno človeštvo zjedinjajoči ljubezni ! —
Pri teh besedah panterjevih predstavljala se je pred bankirjevimi očmi podoba človeka, kateri po besedah blagovestja morebiti ravno v tem- le trenutku sloni nad posteljo bolnih in revnih !
Zaslišali so se lepo doneči glasovi stare bo-žičnice; na malem sobnem glasoviru spremljala je Edita petje pričujočih. Že od mladih nog, od onega
se bodeta učila le za one učene*1, ki se hočejo učiti jezikoslovja ali pa bogoslovja.
V Karlsruhe pa hoče mesto osnovati jednotno srednjo šolo za poskušajo. V spodnjih razredih ho bodeta na tej šoli poleg nemščine učili še francoščina in angleščina, latinščina se bode učila le v višjih razredih, pouk grščine se bode pa na najpotrebnejše omejil. Matematika in prirodozuanstvo se bode tu pa gojili v večjem obsegu, prav po zahtevah novejšega časa.
Lnckeija afera.
Če je verjeti izvestjem, katero dobivajo nemška glasila, je Luckega afera v Cangrudu vzbudila, veliko nevoljo pa tudi veliko bojazen. Pokazalo se je nekda, da je več visokih dtžavnih funkcijonarjev podmićenih od Rusije. Nič manj nego IGO ruskih mženerjev nekda riše utrdbe ob Bospora, nad 500 ruskih vohonov je v Turčiji. Polieijski načelnik odločno zahteva, da se pošlje v pregnanstvo Kjunli pafta, ki je pomagal Rusom, da so dobili Luckega v pest. Take vesti treba čitati z Daj večjo previdnostjo, ker prihajajo od Slovanov nasprotnih stranij in smo že večkrat imeli priliko prepričati se, da Nemci, Madjari in Angleži piaofi 0 Rusiji vsekdar nataknejo črne naočnike.
Po izvestjah iz Sofije, Lučki ni druzega zakrivil, nego, da se z drugimi častniki ni hotel povrniti iz Bolgarije in je v srbskobolgarski vojni bil načelnik malemu bolgarskemu brodovju. V Rusiji se mu silno zamerili, tla se ni ravnal po carjevih poveljih, temveč je rajšfl poslušal Battenberžana. NOVO posojilo V Italiji
Ker Italija ne more izhajati z državnimi dohodki, davkov pa povišati ne more, se v vladnih krogih že premišlja, da bi si zopet izposodili več milijonov. Nadejajo se. da bi dobili posojilo v Franciji. Če bodo italijanski državniki le dolgove delali, pač ne bodo pouzdigniii narodnega blagostanja.
Konservativna stranka v Nemčiji. .se že kesa, da se je preveč postavila proti vladi glede občinskega reda Konservativci so mislili, da se jih bode vlada ustrašila, a ko so pa videli, da bi morda razpustila deželni zbor, so pa jeli prije-njava ti, Njih listi nič več tako ostro ne pišejo jn že naglašajo. da se mora konservativna stranka sporazumeti z vlado. V konservativnih krogih se jako boje razpusta deželnega zbora, ker dobro vedo, da bi pri novih volitvah ne dobili toliko glasov. Pontoakanje avobods v nemški vojski. gHammburger Nachrichten" zopet tožijo o pomanjkanji duševnega življenja v nemški vojski. Častniki še o Strokovnih stvareh ne smejo izreči svojega mnenja. Za vsako najmanjšo stvar morajo čakati navodila od zgoraj. Ne le v Nemčiji, temveč celo v Rusiji imajo častniki v tem oziru večjo svobodo. List misli, da vender ne morejo v.-e duševne soli za vojsko pošiljati od zgorej.
Varnell.
Nekateri irski Isti obsojajo pogajanja mej Parnellom in O' Brionom, ker ta dva moža nemata nobenega pooblastila, da bi smela ukrepati v imenu vsega irskega naroda. Treba je sklicati shod narodnih zaupnih mož. Tak shod bi po mnenji Par-nellovih nasprotnikov morala sklicati nadškofa. Iz pisave teh glasil se vidi, da se nekaterniki boje, da bi se Paruellu na kak način ne posrečilo priti zopet do veljave.
Dopisi.
3/ 141*an jsUi- gore 8. januvarja. [Izv. dop. I — Mrzlo je, mrzlo, gospod urednik, tu gori pri nas na Gorenjskem, v znožji slikovitih gora. Kuri In kuri, prosi in zaukazuj, daruj in plaČuj, vse
časa, ko so se nežni prstki naučili udarjati prvo akorde, bilo je to za njo najljubše opravilo.
A glej solza za solzo kapala p; po uvelem in suhem obrazu na roke; očetu je hotelo kar srce počiti pri pogledu jokajoče hčerke. „I3odi utolaženo, drago dete moje, jaz sem že vse poskrbel za-te!" šepnil je Kruzij sam pri sebi. —
Ohrabril se je nekoliko, Edita pa je počela hoditi okoli! obdarovani)! in vsakemu je dala, kakor vselej, dobrohotno besedo. —
— Zakaj pa ti ne ješ svojega darilca? — vpraša Edita obrnivši se k mali devojki, katera je prijazno smeje Be držala v rokah veliko medeno srce.
— Jaz ga ne bodem jedla — odgovori deklica z detsko prostodušnim pogledom — hočem ga dati zdravniku Ilolmauu, pod čegar nadzorstvom sem tri tedne ležala bolna, a on je bil meni tako dober in radi tega mu predam svoj podarek.
Edita ni mogla ničesar odgovoriti. Poljubila je dekle in se napravila k očetu s trudom zadrže-vaje solze, katero jej niso dale govoriti. Videlo se je, da je hotela nekaj spregovoriti, a ustnice so se jej tresle in padla je v poluzavesti očetu na roke.
Prve dni po razločitvi poslal je Rihard Editi pismo, v katerem jo je prosil, da bi mu ohranila
zaman, zeblo bi Vas vsej od no gospod urednik, v tej, krasni Kranjski gori. Izveatno pritrdil mi bode vsak, komur je stvarnik že kdaj gledati dal naš kraj, da krasno je tu gori; veličastnejih gord se malokje dobi, a snega tudi malokje toliko leži, kot pri nas kjer zima vladari skoro tri četrti leta. Raj je tu po letu, in tudi tujcem priljubljen je naš raj. Kaj bi jim tudi ne bil? Svežega gorskega zraka, neokuženega po obrtnih podjetjih se tudi že malo po Gorenjskem dobi. In boginja Flora stanuje pri nas bujnejša je redkokje priroda, kot po širnih naših skalnih gorah.
A mrzlo je, mrzlo, gospod urednik, tu gori, kruti mraz zamoril je vsako življenje. Vender ne misliti, da smo v Sibiriji, telesno Še ne, a duševna zima ta strla je marsikateremu vsako veselje, ločila nas od sveta, da ginerao in srce žalosti umira.
Zavidate nas za poletje, hode" po prašnih mestnih cestah, a kaj je to! saj imate šetališča in izletov krasnih obilo na izber. V nas pa sedaj v mrzli zimi, ko je dan za dnem snežilo in nam niti pota, ne stezice ni usoda privošila, ko smo sami gaz si delati morali po državni cesti in po vasi do naših stanovanj, potem pa, ko se je sneg utrdil in živina napravila globoke luknje po stezicah z našimi nogami napravljenih, tačas bi pač najkrutejši naš sovražnik nas poiniloval, videč, kako kobicali, kaku padali, kako stokali in kleli smo hode po naši krasni Kranjski gori.
Jedno telesu pretečo nevarnost prebijemo, a že se je boriti z drugo še hujšo, groznejšo, ki duši preti!
Zmrzujem pri zakurjeni peči, a pride vizija ........Lepi prostori, bleščeči lestenci, v katerih stotero sveč skoro vid jemlje, kipi slovenskih veleumov, zrcala, naslonjači ob stenah, bršljin plazeči se po stenah, duhteče cvetlice in druzih malenkosti) obilo ustvarja dražestno podoba.....
Dvigne se zastor in na ličen oder stopi deklica ter govori s svojim nežnim glasom milodoneč pozdrav na občinstvo, vse prostore napolnjujoče. Vse je ginjeno, ko pozdravlja dekle mlado novorojeno „Bralno društvo" v Kranjski gori. Mati deklice ponosno zre na svoje dete, zdaj še le sprevidi, ko se ozira po občinstvu, kaj je vredno, da je učila dete svoje govoriti v svojem materinem jeziku, zdaj čuti ponos, kaj se pravi biti slovenska mati, ko vidi po zgubanem velem lici sivolasega starčka — kmeta tam ob zidu tik nje slonečega, solzo utrniti se iz starih, medlih očij, ko sliši mrmrati brezzobe čeljusti: „tega pa nesem vedel, da je tudi naša ,ftpraha" tako lepa; kot bi angeljci šepetali, zdelo se mi je; — Bog blagruj  mater tacega otroka!"
Pesem za pesmijo poje mešan zbor, ljubko odmevajo soli narodnih pesmij, a najbolj ugaja bariton nadepoluega mladeniča — kapelnika, v ljubezni do naroda slovenskega, narodne cenjene obitelji sin, trudi se, slično bratu — prvosedniku novega bralnega društva, za prouzbujo slovenske zavednosti pri zaspanih mejaših že prouzbujenega Ko-rotana.....
Deca šolska vrača se z neizčrpnem čutom naj-globočeje hvaležnosti do svoji dobrotnikov „Bralni-čarjev" proti domu, kjer razkazuje revnim svojim
naklonjenost, počakala boljših dnij in se ne protivila očetovi volji.
Dobil je za odgovor nekaj vrstic od Edite; obljubljala mu je ostati /vesta in pokoriti se volji svojega očeta, dokler Rihard ne bode mislil, da je prišel čas za delovanje. «
Rihard je večkrat razmišljal o tem, da bi iz ljubezni do Edite preraenil svoj poklic, a vselej je občutil, da mu je to nemogoče. Bolniki so imeli do njega sveto in neovržljivo pravo in on sam se ni mogel odločiti, razmotiivati vprašanje, kaj je za-nj draže: ljubezen ali poklic.
Ko je zopet nastopila zima, padel prvi sneg in malo jezero bilo z nova pokrito z ledom, je na udajalo goreče upanje Holmanovo srce; on se je nadejal, da bode Kruzij spomnivši se vseh zna ni h razmer, v katerih je bila rešena njegova hčerka pred letom, pustil svoje stroge postopanje; a dnevi so bežali in Rihard je zaman pričakoval izpolnjenja svojih nad.
Vse mesto je bilo v praznični obleki, po vseli, velikih in malih hišah so gorela božična drevesca in vsaka družina se je zavedala svoje notrauje vezi. A po sobah, v katerih je stanoval doktor Holman, bilo je temno in pusto; Rihard je sedel samcat poleg skoro že mrzle peči in njega srce je bilo
roditeljem „čomparjem" podeljena ji darila. .Požarna bramba" izreka društvu najiskrenejšo zahvalo na zdatni pomoči k napravi gasilnega orodja „Bral-ničarjia pa se vesele sijajnega zvršetka in izdatnega dohodka prvega društvenega večera v Kranjski gori. —
Kaj v „Kranjski gori ?" — presenečen prijel se bo morda kdo za glavo, in res prijeti se je za glavo, a ne da bilo bi to nemogoče, temveč, da je to bila le „vizija" mrzlega zimskega večera, „fata morgana" bednega kranjskogorskega filistra, ki je primoran, kratiti si čas s premišljevanjem Schopen-hauerjove filozofije n. pr. bi li šel v prazne puste gostilne kebre proč lučat, ali nadaljeval premišljevanje o istinitosti reka „memento mori!" Sic!
Ljubljanskega „Sokola" občni zbor.
(Dalje.)
Omenjati moram, da je odbor z ozirom na prodležeči mu letni proračun sklenil, napraviti samo jeden izlet v pretekli dobi. Ako se je potem izneveril temu sklepu, ne more se mu šteti v zid, kajti narodna dolžnost in čast društva zahtevala je to in „Sokol" ne bil bi vreden svojega imena, da je ravnal drugače. —
Dne" 31. julija vzraslo je po] trudoljubivem delovanji nekaterih rodoljubov na poneinčenih Celjskih tleh novo Sokolsko društvo — „Celjski Sokol" in dne 7. in 8. septembra vršila se je v Culji že ona velikanska osnovalna slavnost, pri kateri je sokolska ideja tako zmagovito premagala ves surovi napor najzagrizenejših naših nasprotnikov.
Celjske sokolske slavnosti udeležila so se vsa slovenska in hrvatska sokolska društva in samo po sebi je umevno, da je bil tudi „Sokol Ljubljanski" zastopan v impozantnem številu. — Pod vodstvom brata staroste izletelo je v starodavno slovansko Celje nad 60 Ljubljanskih sokolov v društveni obleleki in z zastavo. Tu sklenila se je z novim „Sokolom" tesna zvez prijateljstva in bratske ljubezui; slovenski živelj v Celji in okolici je pa zadobil novega krepila in moči, katera bode brez-dvojbene že v kratkem obrodila obilen sad.
Predaleč bi segalo, ako bi se spuščal v podrobnosti te velikanske slavnosti. — Te dolžnosti osvobodil me je pa itak že vrli naš Sokol, brat Josip Nolli, kateri je natanko popisal vso slavnost v posebni knjižici. Napominane knjižice tiskalo se je 400 iztisov, kateri so se večinoma že razpečali. — Ker je čisti dohodek uanieujen za zgradbo „Sokolskoga doma", bilo bi želeti, da bi bratje Sokoli posegli kmalu po še ostalih iztisih, oziroma delovali na to, da se do cela razpečajo. Ob jednem pa izpolnujem svojo sveto dolžnost, ako izrečem bratu Nokliju za njegov trud in požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo — Sokolska ideja pa ni prošinila samo naših bratov v Južno - Štajerski temveč prodrla je tudi v sicer neznaten slovenski kraj v naši ožji domovini — v malo vas ob Savi — v tužno Zagorje. — Nemški duh, katerega so skušali nekateri tujci sitoma ucepiti v slovenska srca naših vrlih Zagorčanov, našel je odpor, kakeršnega se nismo nadejali. — V malem Zagorji vzrasel jo nagloma iz tal Čil Sokol in danes že deluje krepko  in na
polno otožnih misli j, katere niso nikakor sodile za ta praznični in veseli večer.
Kako VBe drugače si je predstavljal lansko leto današnji dan! Mislil je, da ga bode preživel z ljubeznjivo mlado zeno pri lastnem božičnem drevesu; a danes sedi sam utopljen v otožne misli in božično veselje bode minulo brez njega.
Da bi se kolikor mogoče oprostil neljubih premišljevanj, ustal je in šel proti oknu. Ulice so bile že prazne, vse je bilo tiho in le iz razsvetljenih oken čuli so se veseli otroški glasovi in petje božiČnic.
Uihard se je prislonil s svojim vročim čelom na hladno okno ! Zopet se mu jo nehote urinilo uprašanje : ima-li on prav? Sme li se ustavljati ali naj se rajše uda neljubim razmeram, katere so se nenaravno ustanovile mej njim in Edito.
Celo njegovo življenje mu je stopilo pred oči. Spomnil se je, kako veBelje je občutil kot deček, ko mu je ljubeča mati govorila o visokem in blagem pomenu božičnih praznikov. Prišlo mu je na misel, da je mogel včeraj delavcu, čegar žena je bila v njegovi oskrbi, povedati veselo novico, da se jej je zdravje povrnilo. Ta vest je bila zanj najljubše božično darilo 1
(Konec prib.j
trdnih nogah novo Sokolsko draStvo pod imenom „Zagorski Sokol".
Odbor ,Ljubljanskega Sokola" stal je z novim mladim društvom ves čas v tesni dušni zvezi. — Drugje angažovan ni se mogel že v preteklem letu odzvati njegovim povabilom, pač pa bil j« zastopan pri njegovi oanovalni slavnoBti dne* 22. junija po posebnem odposlanstvu, katero je vodil brat Dra-
gotiu Hribar.
Razven gori popisanih društvenih izletov priredil je Sokol vet Blavnostnih večerov v prostorih Darodne čitalnice Ljubljanske, tako dne' 10. julija na čast Bvojemu starosti povodom njegovega imenovanja častnim meščauom Ljubljanskega mesta, dne 25. avgusta pa društvenemu častnemu članu gosp. dr. Jerneju Zupancu povodom njegove osemdesetletnice in dne 3. oktobra v proslavo shoda in skupnega zborovanja vseh narodnih poslancev slovenskih v Ljubljani. — Poslednji večer priredil je Sokol v zvezi z „Glasbeno Matico" in Čitalnico Ljubljansko.
_ }|a vseh teh večerih sodeloval je čitalniški pev-
8ki zbor in oddelek vojaške godbe domačega peš-polka. Udeleževala so se jib vsa narodna društva Ljubljanska in samo po sebi je umevno, da je bilo naudušenje veliko, da so bili pozdravi na slavljence presrčni, njih zahvalni govori pa naudušeno vsprejeti.
Omeniti mi je dalje, da je Sokol priredil svojemu častnemu članu in ljubljencu g. dr. Jerneju Zupancu na večer pred .slavnostnim dnevom tudi baklado ter mu čestital po posebni deputaciji, v imenu katere je nagovoril slavljenca brat Anton Trstenjak.
Tako je Sokol slavil svoje zaslužne može v preteklem letu ter jim skazoval svojo hvaležnost za njih koristno narodno delovanje. Preobširno bi bilo naštevati vse manjše pojave našega gibanja in delovanja na zunaj. — Omenim naj, da je napravil Sokol veleb!agorodnemu dež. predsedniku g. baronu Andreju VVmklerju povodom desetletnice njegovega službovanja na Kraujskem dne 17. marca baklado ter se poklonil in čestital jubilantu po odposlanstvu, obstoječem iz brata staroBte in odbornikov brata Jaromira Hanuša in dr. Fr. Tekavčiča, omeuim naj, da se je Sokol korporativno udeležil spominskega večera, katerega je priredilo »Pisateljsko društvo" 29. marca za umrlim velikim rodoljubom in častnim članom Sokol« — Davorinom Trstenjakom, in po slednjič naj še omenjam, je bil Sokol častno zastopan tudi pri veliki Mateja Ravnikarja slavnosti na Vačah dne 13. julija, in sicer po odposlanstvu, broječiui 16 Sokolov v društveni obleki in z zastavo. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je pogorelcem v Brezovem Dolu pri Žužemberku 500 gld.
— (Imenovanje.) Kakor čitamo v uradnem li«tu, imenovan je dvorni svetuik grof Ant. Pace deželnim predsednikom v Bukovini. Grof Autou Pace je naš rojak in bil dlje časa okrajni glavar v Logatci.
— (Imenovanje.) Deželni odbor je imenoval je gg. doktoranda R. Repiča in M. Jagodica sekundarijcma na deželni bolnici, prvega na dermatološke*11,  poslednjega   na kirurgičnem oddelku.
(Odlikovanje.) G. Anton Mrak, poli tične uprave gozdni uradnik v Komnu  na Krasu, dobil je Brebrnl zaslužni križec i krono.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je zbralo častite obmizje pri Haiderji v Brežicah 3 forinte. — Zsbeležujoč ta domovinski čin se brez-dvombeno strinjamo z darovalci v tej misli: kako je Slovencu radost le takrat popolna, kadar se veseleč ne pozablja bede BVojega rodu.
— (Slovensko g leda lisce. ) V nedeljo dne H. t. m. bode se predstavljala najbolje znana veseloigra .Zakotni pisar".
— (Kalauov popravek.) Včeraj priobčili smo popravek, kateri nam je glede na našo notico, prijavljeno v 1. letošnji številki, poslal rogoborni gosp. Kalan. Čestiti čitatelji sprevideli so že iz popravka samega, da je bistveno vse res, kar smo pisah iD da gosp. Kalan po svoji dobro znani navadi in taktiki hoče stvar le zavijati. — Da sedaj ne bode delal župniškega izpita dne 13. t. m., verjamemo prav radi, ker mu je bilo lahko izprositi si glede na naše poročilo drug dan za to; res pa je, da je prvotno bil določen dan 13. t. m. Sicer je pa uprašanje glede" dneva postranska stvar; glavne naše trditve,  da  bode sploh sedaj o tem
nenavadnem času delal župniški izpit, g. Kalan niti poskusil ni ovreči. Ako gosp. Kalao trdi, da on ni „uprizoril po svojih pristaših mej Krakovci in Tr-novci strastne agitacije za to, da bi dobil Trnovsko župo" je to isto toliko, kakor če bi trdil, da bo vlani o mestnozborskih volitvah v Krakovem, Trnovem v barji vršile se brez njegove vednosti in volje znane agitacije, ki so ga spravile na zatožno klop in prouzročile obsodbo njegovo na 14 dnij zapora. Sicer naj nam pa g. Kalan blagovoljno pove\ zakaj sedaj večkrat zahaja k nekim shodom v Bergantovo gostilnico? Menda vender ne zato, da bi Krakovce in Trnovce prigovarjal, uaj opustč agitacijo zanj. O tem, ali je posebna milost, če koga mej letom puste h konkurzu, ne bodemo se pričkali z g. Kalanom; pač pa ostanemo odločno pri svojem mnenji, da mora g. Kalan biti v posebni milosti v škofiji, ker bi se mu bilo sicer zaradi njegovega zlobnorazdirajočega delovanja moralo že davno na nedvoumen način pojasniti stališče. Sicer pa prepuščamo sodbo o Kalaooveui popravku Čitateljem svojim.
— (Ljudsko štetje.) Cujejo se z več stranij pritožbe, kako nekaterniki nepravilno postopajo pri izpolnjevanji pol. Tako je profesor Gar-tenauer svojo služkinjo u pisal za Nemko, ako-ravno nemški nič ne zna. A tudi taki ljudje upisali so se za Nemce, od katerih bi kaj takega ne bili pričakoval. Tako seje nekda meiar C za Nemca upisal, akoravno dobro nemški ne zna. Seveda on ni temu kriv, ker ni sam pole pisal, ampak sin njegov, ki je baje prestopil v nasprotni nun tabor. Seveda so za Nemce zapisani tudi vsi posli, katerih nobeden nemški ne zna. Gospodje, ki take stvari delajo, gotovo neso čitali opomina, da se bode vsakdo kaznoval, kdor je zapisal kaj napačnega. Pri reviziji pol bode se našlo izvestuo mnogo zanimivega gradiva in mnogo jeduacih slučajev.
— (Č tal niče Ljubljanske odbor) je imel včeraj sejo, v kateri se je takole konstituiral: Predsednik: dr. vitez Bleivveis; podpredsednik dr. Grogorič; tajnik: E. Lah; blagajnik: K. Pire; gospodarski odsek: Fr. Drenik, K Pire in A. Skaberne; veseliški odsek: A. Dečman, dr. V. Gregorič, dr. M. Huduik, E Lah in K Pire — Čitalnica priredi 2 4. januvarija mali ples in 1 f e b r u v a r i j a: Vodnikov ples, oba z vojaško godbo. Veseliški odsek bo začasno skrbel tudi za primeren program postni sezoni. Društvu slov. bici kl i sto v se dovoli dvorana za 17. dan januvarija, da priredi besedo s plesom. — Spremenjena pravila, kakor jib je odobril izvanredni občni zbor, 7. dne januvarija, se imajo takoj predložiti vladi. Odbor reši še nekaj drugih prošeuj, vzame na znanje nekatere slučajnosti in odobri nekaj sprememb mej društveuiki.
— (V Kranjskem političnem okraji) popisujejo se pole za ljudsko številjenje — nekda po izrecni (uradni?!) želji g. okrajnega glavarja »vvegen der eiuheitlichen Durchfiihruug" — v jedino is veliča vni nemščini. Temu jiočetju g. glavarja je morebiti to uzrok, ker satno jeden kouceptni uradnik govori slovenski in to v skoro izključno slovenskem okraji 1
— (Gospod Vole,) bivši Župnik v Št. Vidu nad Ljubljano, pride,  kakor čujemo, na Skaručiuo.
— (Napredek.) Tukajšnje pivovarne imajo navado, da ob novem letu gostilničarjem, ki točijo njih pivo, v razmeri potočenega piva dado gotovo število sodčkov piva, poleg tega pa takozvani „Gambrinufikalendor". Dotlej bili so ti lični in s podobami okrašeni koledarji zgolj nemški. Letos pa je pivovarna bratov Kos le rje v svojim naročili kom delila take koledarje s slovenskim napisom in s slovenskim koledarjem, kar treba pohvalno odobravati.
— (Vreme) Po vsej Evropi nastala je prava zimska doba V nas palo je toliko snega, da ga že več let nesmo toliko imeli. Na Krasu hruje burja, promet po železnici je ustavljen in dva vlaka obtičala sta v Divači. Na mnogih krajih pritisnil je mraz. Brzojavlja se od mnogih stranij, kako se je znižala temperatura. V Peterburgu kazal je včeraj toplomer  —21,  v  Moskvi   —30,   v Monakovem
— 14, v Parizu —7, v Biarritzu —7, v Bregenci
— 15, m opazovalui pustaji Sonnblick — 27° C. — V Benetkah močno sneži. Sneg napravil je na vseh progah mnogo zaprek. Na južni železnici prišel je danes kurirni vlak z Dunaja, prihajajoč sicer ob 4. uri zjutraj, še le ob Vi H. uri dopoludne, po-nočni poštni vlak z Dunaja pa je imel priti, kakor
se je naznanilo, danes ob 12. uri opoludne. S Trstom je zveza pretrgana in se je poštni vlak na Dunaj odpravil le iz Ljubljane. Mnogo potovalcev, namenjenih v Opatijo, ostalo je v Ljubljani, mej njimi dva princa Windischgratz, ki stanujeta „Pri slonu". V St. Petru na Krasu je vse polno potovalcev, ki ne morejo na uobeno stran Tudi mestni upravi dela .sneg velike zadrege, a pohvalno je priznavati, da stori magistrat vse, kar le mogoče. Mnogi hišni gospodarji, zlasti taki, ki imajo stara ostrešja, začeli so metati sneg s streh, ker se boje, da bi silna teža snega ne utrla streh.
— (Mej Trbižem in Rahlom) nameravajo zgraditi normalnotirno železnico. G. K. Schnab-legger v Trbiži dobil je koncesijo za pričetim dela.
— (Iz Kranja) Te dni priklatila se je v Prebacevo divja mačka, ki je uničila mnogo perutnine V noči dne 6. t. m. prišla je v poslopje posestnika in mlinarja Janeza Novaka in začela race metati in daviti. Dvajsetletna dekla odpodila jo je b silo, ker se je žival v bran postavila in bi bila dekla v nevarnosti, ko bi ne bil prišel oče na pomoč, da sta jo odpodila. Ko pride gladna žival zopet ropat, šli so Janez Novak, dva soseda in hlapec nad njo in Janez Novak pogodil jo je s puško tako dobro, da je bila takoj mrtva. Ubita žival tehta 4x/a kilograma.
-• (Novi srebrni goldinarji.) Ker smo se preverili, da se novi srebrni goldinarji za tostransko državno polovico z letno številko 181)1 po Velikosti prav nič ne razlikujejo od starih, se razume, da dotična notica, ki smo jo prijavili po hrvatskih listih velja samo za srebrne goldinarje ogrske državne polovice.
— (Včerajšnji mesečni živin jski semenj) bil je slabo obiskan, ker so vsa pota zametena. Vender se je prignalo 295 konj in volov, 172 krav in 20 telet, vkujie torej 487 glav. Kujici ja bila je pri goveji živini še precej živahna, konj je bilo malo in tudi kupčija 8 konj: slaba, ker m bilo vnanjih kupcev.
— (Zamrznena jezera.) Vrha ko jezero pri Celovci je od dne 3. t. m. po vsej dolžini in širjavi svoji zamrzneno, da se lahko hodi in z vozmi vozi po njem. Isto tako zamrznila sta popolnoma Osoj-sko in Blaško jezero.
— (Zagrebška uspinjača) ali železnica na žično vrv pokazala se je kot zares koristna in za tamošnje razmere potrebna naprava. Od dne od-prtja no konca preteklega leta vozilo .>-<■ je po njej 197 217 oseb, kar daje pri 78 dneh povprečno Število 2528 oseb na dan. Tako posnemamo iz poročila uprave.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 9. januvarja. ,Wiener Zeitung": Cesar podelil sekcijskemu načelniku v naučnom niinisterstvu, Hermanu, koniturski križ Fran Josipovega' reda, dvornemu svetniku in pisarniškemu ravnatelju zbornice poslancev, Blumeii-stocku, viteški stan z naslovom Holban, imenoval ministerskega svetnika Rittnerja sekcij-skim načelnikom v naučnom iiiinLsteisU u in podelil ministerkemu svetniku v naučuem niinisterstvu naslov in značaj sekcijskega načelnika.
Dunaj 9. januvarja. V deželnem zboru zaključila se je generalna debata ob ubožnem zakonu. Namestnik izjavil, da je vlada temu zakonu simpatična, a je mnogo nasprotstev z državnimi zakoni. Glede načina, kako bi se 200.000 gld. ubožnega davka pobiralo od borze Dunajske, pridržuje si vlada odločitev, ker dotične obravnave s centralnimi oblasti zaradi kratkosti časa, še neso končane
Krakovo 9. javuvarja. Dva vseučilišč-nika izročili so kazenskemu sodišču, ker sta na sumu, da sta udeležena pri snovanji tajnega društva.
Kazne vesti.
* (Umrl je menitaške rodbine
* (Cerkve 48 protestantskih, toliška kapelica, 7 in 9 sinagog.
* (Časniki haj a 70 političnih, listov.
* (Velika javlja, da se gradi brodovje, ki bode
) najstarši člau znane ogrske jde-
, grof Karo) Apponvi. v  Berolinu.)    V  Berulinu je 5 katoliških cerkva, 1 grško-ka-molilnic raznih kristijanskih sekt,
Berolinski.) V Berolinu iz-197 znanstvenih in  G00 družili
Oklop u jaca.)   Iz   Busije se velika oklopiijača za črnomorsko imela 12.480 ton.
* (Eksplozija tvornice dinamita.) V Hamburgu razletela se je v zrak tvornica dinamita, ter je ubitih okolu 20 delavcev. Katastrofa je nastala vsled čiščenja neke tvorničke poprave.
* (Mi H j OD vsaki h ć e r i.) V Parizu je umrla vdova francoskega ministra za Napoleona Ili. Rou-hera, in volila svojima luVrama vsaki milijon frankov.
* (Sa m o moii na Dunaj i.) V preteklem letu vzelo si je na Dunaji 339 oseb življenje. Mtj temi samomorilci nahajajo se tudi trije deeaki v Starosti od 11 —14' a let, žalostno znamenje našega časa. Skupno .število samomorov ja za 27 manji od gtevila I 1889.
* (Zgorela otroka.) V Budimpešti zgodila se je grozna nesnča. V neki sobi, kjer so pustili dva otroka sama doma, nastal je ogenj. Qgnjegasći so prihiteli in pogasili požar, ker pa neso vedeli za otroka, na katera jih je še le opozorila pribegla mati, bilo je prepozno, da ja redijo. Našli so ja mrtva. Jednaka nesreća /godiia se je nedavno tudi na Dutmji, kjer sta se na jednak način zadušiia dva otroka.
I.oterfjuc sredite 7. januvarja. V Brnu:       71,     66.     19,     8, 7.
\ jjmam mr
m ti-j i
za v«' leto gld. l.ttO; rat pol letu gld. I2.30; za «Virt leta gl<l. 1.15.
Tujci:
8. januvurja.
Pri *l»li«-i : Sin£«r, Koppatein z Dunaja. — Porko iz Celja. — Groiinja Fay-Konn iz Gradca. — Sehapla iz Ajdovftcine. — Miclmlitsch is Preval. — Mniwald iz Ljubljano. — Jaklič, Iloffmann i/. Kočevja. — Schoeniclien iz TrBta. — Mahier Iz Budimpešte. — Doaeovv.ch \z Mošivec.
— Driča iz Pulja.
Pri siomi: Knei VVindisobgrfts z Dunaja. — Fisch-bach, Glbldberg t Dunaja. - Kefn is Trsta. — Bobltsohak iz Pniffe. — Nobhi s soprogo i* Trsta. -  Stuckler ic Celja.
— Koaslur iz Jožolovega. — Dr. Sohiuiuinger iz Kamnika. Dentsch, Kloiber tz Gradca.
IM aislrijsU«-iu cesarji: Venceslavv i'. Grade«. Tiliy iz Rtd.egnnoe.
Pii l»m«arNhfiii dvoru: VVindisch i/. BollSnja, — Ditiadier iz Mokronoga — Pa niza iz Brescie. — 1'nimder B Hloda.
Javna zahvala.
Podpisani bil sem pri cenjeni l>«lllki „Slaviji"
zavarovan za seno. Nesreča je hotela, da sem pogorel. V nesreči mi je l><tllk«t ,,SIilvSJ«l** V pomoč prihitela ter mi točno in pošteno brez kacega odbitka celi zavarovani znesek izplačala danes po svojem zastopniku gospodu Štipki Jelencu.
Priporočam najtopleje to prav solidno in vestno banko vsem posestnikom od blizu in daleč, ,,Sl«l>'iJ i** pa izrekam najtoplejšo zalivalo.
V Mali Pristavi na Notranjskem, 27. dec. 1890.
Josip Želko,
trgovec in posestnik. £$fl
Srbske
narodne pesmi
o boju na Kosovem.
Iz zapuScine
Ivana Mohorčiča.
V ljuljani. Založil Dragotin Hribar. —
Tiskala „NarođnaTiskarna" 1889.
Knjižica bode gotovo \Ba-komn, ki se zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro doSla.
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
Meteorologično poročilo.
Čas opa- L StanJ« zovanja b»rometra J    1  v mm.
7. zjutraj. I 730" 1 mm. S 2. popol. j 7304 mm. 9. zvečer ! 73P4 mm.
Temperatura
Ve- I trovi '
Nebo
Mo-krina v mm.
-7-4° C -5-6° C -«•4« C
si. vzh. brezv. brezv.
obl.
snež.
obl.
930 mm. snega.
Srednja temperatura —6*5°, za 39° pod norinalom.
3Di^zxeJitf3ea> Toorza
dne" 9. januvarja t. 1.
(Izvirno telegraffdnO por^iloO včeraj —
Papirni-, renta.....glo*. 90*60
KivUrnu renta.....„ 90 75
Zluta rotita......„ 107 7 >
»°/0 marčna renta..... 103 75
.      n 997 -
.      „ 307'-
m : 14-65
Akcije narodne bank
K rođitne akcije.....
London........
Srebro ........
Napol.........
0. kr. nek Ini ....
No.umkv umike.....
•1'Vo državne irooke iz I. ly,r>4
Državne iračko iz L 1864
(l^erska zlat« renta l°/n......■• pi-j
Ogurik* papirna renta f>°/0......lOO
Dunava mg. srećke J>u'u   .   .   .    log Kid '/..-nili. obU. av«tr. i'/,70 zlati zaat. liHti .
Kreditno noćim ......   loo gld
Kudolfo^e Breftku..... 10 „
Akcije bnglo-fkvstr. banko  .   . IW0 Trnni\v>iy-drnflt. velj. 170 ^ld. k. v.   . .
909
:>42 58 20
»5n sid.
100
dano« fW. 90-60 , 90 7:, „ !07-6f> „ 10885 „ 995--, 307-— ,   i 14 f>0
9 06
i     • 4;* BtfftO 12 ♦ gld. 50 kr.
177
L 21 11.i
ISO 19 164 220
7,r> 55 45
60
40
Zahvala.
Za toplo sočutje, ki ho je telikrat pokazalo mej boleznijo in 6 smrti našo ljubljene sestre, goHpodičino
IUTJJISE OREL
in za |>rekrasno vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekamo mtjiskrenejso zahvalu.
(18)
Žalujoči bratje in sestre.
BEDO
prodaju
PAVLL SHEMIAJIN v LJULLJAUI.
.926—3)
III III MUH »i IIUInHI
snom
^cv.v v- --v--j - v> ^>
... -s* "t <*.'i
Astralne svetilke
ustavek z gorilcem
20" /. r»s svi-iiuni svetlobne nioSi
ao-" s im
R. DITMAR NA DUNAJI.
Največja tovarna za svetilke v Evropi. F.f~<
po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890.   NOVOSTI.   Sezona 1890.
Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi stm.šicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejšo dekorirani m i majolicnimi podobami. —
Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno
bakreno garnituro.
Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo:
Solnčni gorilec s 15 in 18"', svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom:
HV",       ~7    2:V'\       3Q'",       35"'» 40"' 31 f>o 70 «7 i:5's        l.r>7 sveč.
Velikost. Svetloba:
Dunajska bliskovna svetilka 30"', svetloba 105 sveč,
Dunajska bliskovna svetilka 30
ustavek z gorilcem
, . i -      •■«. Astralne svetilke se morejo zaradi  posebne  oblike  lahko  postaviti v ra/.ne sve-
lci se Bpodaj   prtzig^a,  uravnava 1
ki se spodaj prižiga«  uravnava in u^asuje.
Astralne svetilke 20 in 30"', svetloba 58 in 104 sveč.
m imasuie
tilniske podstavke.
(707—17)
Svetilka s stojalom
s čipkasto strešico.
Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi
vsaka boljša trgovina s svetilkami.
l/.dajatolj in odgovorni urednik : Dragotin Hribar
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'