294. številka.
Ljabljaia, ? ponedeljek 21. deeembra 1903.
*ta*a **at a« «vac»r. taflbfe oenetje prašiče, tor »olja po r-oatt pw»?aaiAc aa avatr©-* «rsfc* «*^sfe» m vaa Jato 8ft &, aa^o! usta 13 R, aa četrt lota B R fio a, za eden moooo »R in 4*. ljudij™«. « .«jm*»~uim* pjftcm as «n lato 8* K, aa pol teta IS K, aa Cotrt feta 8 K, aa ©đon mesMO b K.  Kđor feodl        pofld »a celo Sato BS K, za pol leta 11 K; za Četrt leta & K PO h, aa eden meaec I 191.- Zm tuj« <!•*•»• tolikr
^c, "frcfcfrtr anasa pcstte&a. t~ N» oarocbo brez tstodoboe tfpo&iijatva i vr tedna an ao osira. ■» Ca t?w»«*tta &*»fta)e ao od petorortopno petit-vrste po 12 h, fte «e oznanilo enkrat tla** po 10 h, č& aa đvaarai, in po H b, 6a M ir**ra* ali *©Ckrat fc*ka - Dopial naj aa »svote firackovatL - Bokopiai oo ce vračajo. — Wi*đwHU*«& »a a**nm!atvo )■ na Kon^raononj trgu SU 12. — OpravruBtvu na) ao Magovobjo   po8U;atl uarof-oico, rofclamacDe, oznanita
t. J. administrativne utvari. - Vhod v aradc^TO t« mt VSallie ailico 8t. a, vhod t upravniatvo pa s Kongresnega trga st. 12.
.Slovanski BJarod" telefon fit. 34, Fosam^ Številke po 10 L „Narodna tiskarna" telefon ftt. 85.
Slovenski delegat pred cesarjem.
Dr. Ivan Šusteršič je imel zopet priliko — „izkazati" se. Okusno, kakor ie njegova navada in menda tudi monopol! Kot kranjski delegat, ogovorjen od cesarja, ni imel nič nujnejšega, kot otresati žolč svojega strankarskega ianatizma. Med tem, ko so zastopniki drugih kronovin in narodov izrabili redko priliko in vladarju ob kratkem povedali, česa si žele v trajno pospešitev gmotnega ali duševnega blagovanja sploh v njihovih pokrajinah, zlorabil je isto priliko delegat dr. Šusteršič v ta namen, da je dal duška golemu egoizmu kranjskih klerikalcev in s tem stališče delegata tako profa-
v
niral, kakor nihče drugi. Češki narodni delegatje so tudi imeli pred cesarjem braniti svojo obstrukcijo, ali branili so jo, sklicevaje se na to, da vlada no Če izpolniti želje, katero preveva dandanes res češki narod, da noče ugoditi njegovi zahtevi po češkem vseučilišču na ivi. Kako lep in resen vzgled je imel dr. Susteršič ravno pri teh čeških : ariših, neposrednih govornikih ! Tudi njemu je bila prilika in dolžnost, da bi bil na kratko v imenu slovenskega naroda — ki ima v njem edinega delegata — cesarju izpregovoril o slovenskem vseučilišču. Deputacija kranjske cežele, ki naj bi šla do vladarja v prilog slovenskega vseučilišča, ni bila -sprejeta. Kako bi lahko oni dr. Ivan SusteršiČ, ki je hotel v poslanski zbornici v vseučiliški debati zvonec nositi, ki je v deželnem zboru interpeliral, zakaj deputacija vseuČiliška še ni vspre-jeta, — ravno to sredo po češkem vzgledu cesarju prijavil največjo potrebo slovenskega naroda, potrebo lastnega vseučilišča! A mož, ki vsakemu naravnost usiljuje prepričanje, da ima narodne svetinje le na koncu svojega jezika, jih je frivolno prezrl tudi pri tej priliki. PaČ pa je pri tej resni in slovesni priliki potegnil iz žepa svoj nmazani robec, v katerega ima zavito
kranjsko klerikalno politiko. To je skušal braniti in zagovarjati, to je skušal priporočati Nj. Veličanstvu! Da bo pri tem sam obsedel na zatožni klopi in moral zaslišati najresnejšo obsodbo svoje politike, tega si dr. Ivan Šusteršič sam ni — domišljal.
„Slovenčevi" kaplani se delajo, kakor da jih silno veseli ta najnovejši nastop dra. SusteršiČa. Mogoče! Saj okusi so jako različni in dr. Janez Evangelist Krek je v principa za vsak tak škandal. Če se pa stvar ogleda z druge strani, je klaverna in sicer klaverna za kransko klerikalno stranko! Njen vodja dr. Ivan Šusteršič se je namreč pred cesarjem prav klaverno in nemožato obnašal. On si ni upal povedati tistega uzroka obsojeni obstrukciji, kojega smo od njega ter trabantov njegovih dose-daj vedno čuli v deželnem zboru in po vseh bolj ali manj zakotnih klerikalnih shodih. Ker deželnozborska večina ne položi v 24 urah pred noge manjšine volilne reforme po Susteršič-Krekovem receptu — zato obstruira! To je bila doslej še vedno pretveza, pod katero so dr. Susteršič in tovariši ovirali delovanje deželnega zbora. Na cesarskem dvoru pa bi ta pretveza sploh ne mogla napraviti nobenega resnega utiša in zato jo je državni modrijan dr. Susteršič lepo — doma pozabil. Uboga splošna in enaka pravica, zdaj vidiš, da te poznajo le v GostinČarjevi družbi, da pa višje in višje še za pretvezo nisi dobra!
Delegat dr. Susteršič je pred cesarjem navedel drug vzrok, zakaj njegova stranka v Ljubljani obstruira. „Kriva neznosnih razmer v deželi je c. kr. deželna vlada." To pojasnilo dr. Susteršiča nas je osupnilo, čeprav smo že vsega iz njegovih ust navajeni. Na kolenih bi Boga prosili za to razodetje, če bi bilo — resnično, kajti nič lažjega bi ne bilo potem, kakor s premembo dež. vlade ozdraviti neznosne razmere v deželi. Toda, kdo je tako naiven, da pripisuje krivdo za naše današnje razmere sedanji deželni vladi, odnosno
da pričakuje od druge bogve kakega prevrata? Ali je baron Hein provzroČil strankarski boj, ki divja danes po celi deželi in je vir sedanjim „neznosnim razmeram?" Ali je posegal v volilne borbe in ustvaril položaj strank v deželnem zboru? Ali se ni baš baron Hein največ trudil, da bi se stranke v deželnem zboru zbližale vsaj v svrho najpotrebnejšega dela, ali ni delal resnih korakov na vse strani, da bi se stranke zedinile pri vprašanju radi volilne reforme? Jasni in notorični resnici se bije v obraz, če se glede deželnega zbora baronu Heinu le količkaj očita, ko je vendar edino le njegovemu posredovanju med vsemi strau-kami bilo pripisati, da večina deželnega zbora ni takoj konec storila obstrukciji v letošnjem zasedanju, ampak je potrpežljivo čakala od seje do seje, kedaj da srečata klerikalno manjšino pamet in dolžnostni Čut. Naravnost nerazumljivo je torej za poznavalce razmer in razsodne politike, da se piše na rovaš sedanji vladi to, kar je produkt vseh drugih vplivov in močij in česar nobena vlada spremeniti ne more. Le slepa strast, ta edina voditeljica dra. Susteršiča, mu je zamogla narekovati besede, ki jih je v tem pogledu dovolj nepremišljeno izpregovoril pri cesarju. Dovolj nepremišljeno, pravimo. Ali namreč ni smešno, da dr. Ivan Susteršič, ki se vedno kaže kmetom za nepremagljivo silo, ki vso svojo moč išče v demokra-tizmu, zleze naenkrat v vlogo denuncijanta in kliče osrednjo vlado na pomoč ?
Nam v deželi in tudi merodavnim faktorjem na Dunaji je znano, da novo opravičevanje klerikalne obstrukcije je le iz trte zvito. Obstrukcija se je bila lansko leto pričela, ne da bi bili klerikalci le količkaj kazali svojo opozicijo proti baronu Heinu. Za lansko obstrukcijo sploh niso mogli navesti nobenega razloga. Tega so šele pozneje konstruirali in po dolgem premišljevanju iz-taknili, da morajo zato obstruirati, da dobe zase ugodno volilno reformo. V tem znamenju so začeli tudi letošnjo
obstrukcijo. Volilna reforma — to je bil edini pogoj, ki so ga stavili za od-nehanje od obstrukcije. O baronu Heinu, o premembi vodstva deželne vlade ni pri teh pogajanjih bilo nobenega govora, šele proti koncu zasedanja, ko je pričel pohajati smodnik, zagnal je dr. Šusteršič svoj direndaj tudi proti baronu Heinu in pri tem očitno kazal, da nima za to nobenega resnega povoda in da razgraja le za reklamo. In, kakor je že v njegovi naravi, zagrizel se je v kratkem času v idejo, kojo je zastopal kot delegat, da mora namreč klerikalna stranka obstruirati — zaradi barona Heina! Cesar ga je odklonil na način, ki je dovolj jasen. Prepričani smo, da dr. Susteršiča ne bo nihče pozval, naj svoje trditve podpre z dejanskimi dokazi, ker je glede njegove resnobe že davno račun sklenjen tudi v najvišjih krogih. Ce bi pa vendar le prišlo do dokazovanja, imel bo najlažje stališče deželni predsednik baron Hein: odprl bo knjigo svojega llletnega delovanja v deželi in mnogi listi bodo pričali, kako prosto se je za njegove vlade razvijala klerikalna stranka z vsemi svojimi institucijami, kako je brez najmanjšega ugovora od njegove strani prekoračila vse meje politične dostojnosti in gospodarske premišljenosti in kako je brez ugovora od njegove strani ustvarila v deželi današnje res — neznosne razmere.
Avstrijska delegacija
je imela v soboto najvažnejšo sejo. Razpravljala je o proračunskem provizoriju. Pred sejo je vložil del. dr. D e r-schatta predlog, naj se zviša pokojnina Častnikom, vojaškim uradnikom, njih vdovam in sirotam, ki so bili vpokojeni pred letom 1890.
V proračunski debati je govoril prvi del. dr. Kramar ki je rekel, da je pač želja cele delegacije naj bi se dogovorom med Avstrijo in Rusijo posrečilo, zagotoviti macedonskim kristjanom    Človeški obstoj.
Potem je govoril obširno o vojaškem vprašanju ter izjavil, da razun ministrskega  predsednika  pač   ni nikogar, ki bi ne veroval v zmago Madja-rov. Za madjarsko prepotenco je proglasil odgovorno centralistično politiko, bedanji naskok Madjarov na zadnji pa-ladij enotnosti armade bi se ne bil izvršil, ako bi bila naša armada prava ljudska vojna, ako bi se v njej pospeševala in negovala narodnost. Ministrski  predsednik je  zlorabil avtoriteto krone  v  to,  da je  rešil bankerotno vlado. Edina rešitev iz sedanjih razmer bi bila   sprememba  poslovnika. Proti taki spremembi pa je ministrski predsednik, ki ve, da bi bil to konec njegove samovlade. Svoj govor je zaključil z besedami:  „Nadaljevali  bodemo ne glede na hvalo ali grajo, boj  za svoja zgodovinska in narodna prava ter za boljšo bodočnost  monarhije v zavesti, da  služimo  svojemu   narodu pošteno. Sklicujemo se na sodbo  zgodovine in bodočnosti, ki bo dala prav pravičnim težnjam češkega naroda. Mi ne želimo le zase, temveč še  bolj za monarhijo, da bi to spoznanje ne prišlo prepozno.4* Del. Bian kini se je bavil z eks-pozejem ministra zuuanjih zadev ter je izjavil, da je trozveza kriva zatiranja nenemških narodnosti v Avstriji.   Nadalje  je   govoril proti ugovoru Avstrije pri papeževi volitvi, o Škodljivosti uvažanja  vina iz, Italije,  posebno  za Dalmacijo in Istro, kakor tudi glede koncesij, ki so se  dovolile  Italiji  glede pomorskega brodarstva in ribarstva. Opozarjal je na italijanske aspiracije u a A 1 b a-n i j o ter izjavil, da  bi federacija hrvaških dežel ugodno vplivala na našo balkansko politiko. Nadalje se je govornik pritoževal nad zanemarjanjem Bosne in   Hercegovine v narodnem, kulturnem  in gospodarskem oziru, protestiral je proti imenovanju drž. finančnega ministra Buriana, ki ni zmožen hrvaškega jezika, govoril  je  o zanemarjanju Dalmacije ter se pritoževal, da seje
LISTEK.
Javno mnenje.
Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.J Začnimo z Gaieotom. Nobeden   zukon  ne zabranjujo, Ba petdesetleten mož vzame za ženo dvajsetletno deklico. Ako ima ta mož pri sebi v hiši mladega človeka, morda iz kake hvaležnosti, aH mu more to zakon prepovedati? Ne! Ia *ko vlada med mlado soprogo in tem mladim človekom idejalno prijateljstvo,  ali  more  ta  kaj morala ugovarjati? Tudi ne! Nasprotno pa, la to je, kar hočemo reči, četudi to razmerje med mlado ženo in mladim prijateljem   sankcij o nuj eta pravo in orala; četudi modroslovci verujejo takšno idejalno zvezo, javno mne-obsoja jo ostro.   In zakaj jo oboj*? Zato, ker se je javno mnenje berilo, da ni mogoče, da bi med °h mladima srooma moglo biti le dejaino prijateljstvo  ali takozvana ktonska ljubezen.   Praktično dru-to ve in izkušnja potrjuje, da »tretjega« v tej  obiteljski zvezi **no tako   potreba,  kakor petega l°lesa na vozu.
Globoko  v  društvu  je vse to osnovano.   Javno mnenje se protivi prej navedenemu prijateljstvu mlad« žene in mladega človeka, a lepa navada ne odobrava ga nikakor. In zakaj ne? Pojasnimo si to s primeri. Ako idem po ulici s plamenom v roki, ali sem s tem prekršil pravo? Gotovo ne! Ali sem prekršil moralo? Še manj! In vendar, ako se pokažem s plamenom na ulici, prime me prvi redar, kateri me zagleda. In zakaj ? Zato, ker iz najmanjšega plamena lahko nastane požar.   Treba je torej preprečiti to, kar je nevarno, ako hočemo odvrniti ono, kar je škodljivo.  Pravo in morala obsojata le to, kar je škodljivo; obadva torej  potrebujeta  tukaj  nekaj tretjega, kar ju dopolnjuje. Ni dovolj, da zakon le prepoveduje in da krivca kaznuje, nego bolje in važneje je, da   preprečimo   škodo,   predno se zgodi.   Zakonu je naloga, da prepoveduje, ali še važnejšo nalogo ima tisti, kdor pazi na nas in nas prime Se prej, nego izvršimo slabo delo' In kdo je to, ki pazi na nas in ki nas varuje slabih del? To je policija! Redarju je naloga, da prime človeka, kateri je namerjal izvršiti zločinstvo, prekršaj ali sploh kaj slabega, in to vselej še prej, nego je to izvršil.
Policija je torej velike važnosti za društven  red,  ona  ima  celo večjo važnost nego sodišča.   Čim bolj na predujejo narodi v prosveti, tembolj skrbe za dobro policijo.
Kar je na pravnem polju policija, to je javno mnenje, lepa navada na polju morale. Kakor preži policist na poedinoa ter ne čaka, da kdo kaj slabega stori, tako so tudi lepe navade v
človeški družbi, katere svarijo vsakogar in ga opozarjajo na neugodne posledice, ako ne živi po lepih na vadah. Javno mnenje in »zlobni jeziki« pazijo in obirajo vsakega, kdor se pregrešuje proti društvenemu redu. Temu načelu morajo se poko ravati vsi ljudje brez izjeme, dobri in zli, ker to zahteva društvo v prid skupnosti.
Pred javnim mnenjem ima člo vek več strahu nego pred zakonom. Vsak se izprašuje, predno pričenja kako delo, kaj poreko ljudje. On ve, da ga bode preganjalo in mučilo javno mnenje, in zato si stokrat premisli in ne izvrši slabe nakane. Do-tičnik izprašuje javno mnenje kot stoj o vest.
Iz rečenega vidimo, kaj je namen javnemu mnenju in kaj nam hočejo a zlobni jeziki«, kateri so ču-
varji lepe navade. Lepe navade so naprava, katero si je ustanovil človek v to, da ga varuje svojega demona, kateremu je podvržen vsak zemljan. Vsak Človek je podvržen slabostim in često ga varujejo le »lepe navade«, da se ne spozablja in da se raje pokorava občnim pravilom društvenega reda in vedenja. Zato pa društvo tudi zahteva, da se po njega predpisih morajo ravnati poredni in redni ljudje.
Žena je temelj vsaki obitelji, gorje narodu, kateremu U temelj ni zdrav in močen. V&žnost žene cene vsi narodi, in zato ni čuda, da javno mnenje gleda z bistrim in paznim očesom na vsak nje korak in kretaj; ni Čuda, da tudi »lepa navada« strogo nadzoruje njeno življenje in da zahteva, da živi Žena po društvenem redu. Kakor polioist prijema vsakega, kdor se upa s plamenom na ulico, tako tudi javno mnenje ne dela razločka, prijema vsako ženo, tudi najboljšo in najkrepostnejšo, ako se je pregrešila proti društvenim pravilom. Nikakor nočemo reči, da bi tega varstva potrebovale vse žene. Med njimi je dičnih značajev in današnje društvo bi ne bilo takšno, kakršno je, ako bi ne bilo žen, katere se odlikujejo z jekleno stano-
vitnostjo in z zlato vernostjo. Zlasti Slovani se ne moremo pritoževati. Ne samo domači, tudi tuji pisatelji hvalijo slovansko ženo kot uzor vrle matere in častna soproge. Toda kakor policist prijema vsakega, kdor si upa s plamenom na ulico, tako tudi javno mnenje neusmiljeno prijema vsako ženo, katera le količkaj prihaja navskriž z »lepo navado«. Lepa navada, javno mnenje zahteva neizprosno, da se klanjamo njegovim zapovedim vsi brez razločka in izjeme.
Lepa navada ustanovila si je pravila za vse slučaje, za vsako društvo posebe. Društvo je različno in vsakemu društvu ne veljajo ista pravila. Tako je velika razlika med društvom v salonu in med društvom v beznici. V Gnem društvu sede v eni dvorani, ob eni mizi različni ljudje z najskrajnejšimi nazori, ob-čujo mirno med seboj; dogaja se celo, da smrtni sovražniki sede cb isti mizi. Pravila etikete zahtevajo, da naobraženi ljudje svoje strasti brzdajo, in napak bi storil, kdor bi se pričel v finem salonu prepirati a svojim sovražnikom. Kako drugače pa je v beznioi prostih ljudi! Tu ni nobene etikete, nikakih obzirov. Najmanjše nasprotje med člani društva
rabila skupna armada proti nemirom na HrvaŠkem. Končno je dolžil grofa Goluchovskega, da je zakrivil, da ni bila svoječasuo sprejeta velika deputacija pri cesarju.
Del. Kaftan je govoril o zgodovini nagodbe, rekel je, da se je storila leta 1867 velika napaka, ker se ni z usta novitvijo samostojne Češke države napravilo protitežje vsako jakim posledicam dualizma. Madjarske vojaške zahteve je imenoval popolnoma upravičene in Čehi le želijo, da bi se jim prizuale enake pravice.
Del. Delugan je zahteval varstvo izseljencev v tujini in ustanovitev konzulatov. V armadi bi se moral bolje negovati verski Čut, a dvoboj se naj odpravi.
Del. W a s i 1 k o je govoril o zatiranju Malorusov ter se izjavil proti federaciji, ker bi potem postala Galicija poljska država.
Poročevalec marki Bacquehemje odgovarjal po vrsti vsem govornikom, nakar je bil proračunski provizorij v drugem branju sprejet.
Trgovinska pogodba z Italijo.
V pogajanjih glede trgovinske pogodbe z Italijo pojavile so se take težsoče, da ni upanja, da bi v do-glednem času prišlo med našo in italijansko vlado do dtfiaitivnega sporazumijenja, kaže se torej, da je trgovinska vojna med Avstro Ogrsko skoro neizogibna. To bi pa bil za obe državi v gospodarskem oziru hud udarec. Da bi se preprečita preteča trgovinska vojna, ki bi za obe državi imela hude posledice, sta se avstrijska in italijanska vlada zedinili, kakor se poroča iz Rima staro trgovinsko pogodbo brez vinske klavzule podaljšati do sedaj še nedoločenega termina, zajedno pa sestaviti poseben zapisnik, v katerem bi naj obe stranki natančno in jasno označili svoje temeljno in načelno stališče glede pogajanj v definitivni trgovinski pogodbi, in v katerem bi navedli v splošnih potezah in taksativno našteli vse svoje zahteve.
Italijanska vlada si je v državni zbornici izposlovala pooblastilo, da sme za slučaj, da bi ne bilo glede trgovinske pogodbe z Avstrijo doseči provizorija, s kraljevo naredbo odrediti vse, kar bi se ji zdelo potrebno ukreniti v varstvo italijanskih interesov. Obenem bo vlada predložila državni zbornici poseben načrt o pristojb nab, katerega bo izdelal v to poklicani sirokovnjak in kateri pristojbinski načrt se bo uveljavil v slučaju, ako bi se pričela z Avstrijo trgovinska vojna. Vlada še tega načrta sicer ni predložila, vendar pa je že toliko   znano,  da  bo  ta  tar f
je povod, in vsi so sporeko, razpro, vsi razbijajo, ropotajo in vpijejo, da je strah in groza, in kadar omagajo jeziki, oglašajo se peBti in naposled govore noži.
Še en primer iz vsakdanjega življenja, iz finih krogov, kjer imajo lepe navade svoje domovje, in iz krogov, kjer ne vladajo fine navade. Dekle iz nižjega stanu sme tudi zvečer samo iti po ulici, dočim je to odlični dami iz boljših slojev zabranjeno brez spremstva. Kaj dokazuje to? To dokazuje, da je več zmot, čim nižje pogledamo. Nepravično pa bi bilo, ako bi morda hotel kdo trditi, da imajo gorenji stanovi več moralne moči. Nikakor ne, te nimajo, nego to je: odlično damo brani zmote »lepa navada«, katera ji daje spodobno spremstvo. Lepa navada ne pušča dame same in jo s tem odteguje izkušnjavi, kateri se ne more ustavljati v življenju navadna tovarniška delavka, ker nje ne ščiti v toliki meri javno mnenje. Naravno je, da tudi odlična dama sme sama iti ponoči po ulici in da ne potrebuje ni zaščite ni spremstva. Ali javno mnenje se je uveriio, da ob takih prilikah kaj lahko na-stajejo zmote, in le radi onih, katere so to zakrivile, zahteva lepa navada, da se ji pokoravajo vse dame v prid skupnosti. (Dalje prih.)
hudo zadel avstrijski izvoz; pred vsem se namerava določiti za uvoi lesa, živine, zlasti konj, strojev in specifično dunajskih industrijskih proizvodov izredno visoka carinska pristojbina. Kakor ae vidi, je torej Italija za vse slučaje ie prav dobro pripravljena, doč m se pri nas nič ne sliši, da bi naša vlada kaj ukrenila, da bi v slučaju carinske vojne mogla primerno re-signirati na italijanske represalije. Ako pride res do trgovinske vojne in ako Italija uveljavi gori navedeni specijelni carinski tarif, bodo s tem GŠkodovane zlasti avstrijske obmejne dežele, sosebno pa Blovenske, iz katerih se izvaža največ lesa in živine na Italijansko.
Politične vesti.
— Sprememba državno-zborskega poslovnika. Poroča se, da bodo voditelji velikih strank z desnice in levice porabili božične počitnice v natančno in resno posvetovanje o spremembi državnozborskega poslovnika. Pozvali bodo tudi vlado, naj se pridruži akciji ter jo pospešuje s popolno res* nobo. Nekatere nemške skupine pa priporočajo Korberju, naj spremeni poslovnik s § 14, ker le potem je upati na parlamentarno rešitev nagodbe z Ogrsko.
— Češka adresa cesarju. Posl. Reichstadter poziva vse češke državne in deželne poslance, naj se zberejo ter sestavijo spomenico na cesarja, v kateri se bo cesarja prav poučilo o krivioah, ki jih mora pod sedanjo vlado prenašati češki narod.
— Sv. Jeronimska afera med Dalmatinci in V a t i k a n o m se bo obravnavala dne 10. ja-nuvsrja   pri   vzklicnem   sodišču v Rimu.
— Ogrski državni zbor obravnava danes o imunitetnih zadevah, jutri pa bo zopet nadaljeval debato o rekrutni predlogi. Med nadomestnimi rezervisti, ki so sklicani z novim letom v aktivno službo, vlada močno razburjenje. Sklicujejo splošni protestni shod v Budimpešto, kjer bodo obenem tudi demonstrirali pred parlamentom.
— Velike finančne zadrege v Vatikanu. Že nekaj časa se govori, da so vatikanske finance »obupne«, ker znašajo upravni stroški letnih 6 milijonov lir, dočim znašajo dohodki 4 do 41 2 llr* Papež je skiical posebno komisijo, ki naj bi finance reformirala, uvedla ednostavnejŠo in cenejšo upravo ter storila kcnec oderušivu višje duhovščine. Da pa še ne bo treba gospodi v Vatikanu stradati, izročil je kardinal Gotti v kritičnem trer atku papeževi komori — 50 milijonov lir, kot cerkveno zapuščino papeža Leva XIII. Ta je Gottiju namreč naroČi), da predloži denar novemu papežu šele po preteku 4 mesečnega papeževsnja.
— Za Macedonce je srbska skupščina nujnim potom dovolila pol milijona dinarjev. V ameriškem senatu je predlagal Penrose, naj se naprosi predsednik, da se ponudi velesilam, ki so podpisale berolinsko pogodbo leta 1878, za posredovalca med njimi in Turčijo, da se že končno izvedejo reforme v varstvo krščanskega prebivalstva.
— Med Rusijo in Japonsko narašča napetost. Skoraj gotovo Rusija odkloni japonske zahteve, nakar je vojna skoraj neizogibna. Severna Amerika se očito postavlja v tem prepiru na stran Japoncev. Tudi Angleška mobilizuje tajno del svoje »mornarice.
Dopisi.
Iz Bukovice. Klerikalni prijatelji v selški dolini imajo vse napredne učitelje prav »strašno« radi. Razume se, da vživa posebno debel žarek klerikalne ljubezni tudi podpisani. Kakor sem bo že večkrat prepričal me imajo ti vrli katoličani pod neke vrste kontrolo. To je bilo že takrat, ko sem služboval še pri Sv. Lenartu, še bolj vsestransko me nadzorujejo sedaj tukaj na Bukovioi. Vsak korak, ki ga storim, natančno
pretresavajo po katoliških hišah in konsumih. Kakšne neumnosti so govorili še, da sem šel (o priliki maj-nikovega izleta v Ljubljano) otroke k škofu v pravo vero zapisat, da mi daje dr. Tavčar podporo za delo v prid liberalizma itd.   Na take beda rije ni bilo pač vredno odgovarjati. Pač pa sem bil primoran že večkrat zamahniti   naaaj   proti klerikalnim prijateljem, ko ao v  svojih dopisih prišli   iz   neumnosti  v hudobnost. T*ko so mi lani iz same hudobije o neki zvezdi namigavali,  zakar sem jim primerno revanžiral v »Narodu«. Preteklo soboto pa je zopet »Siove-nec« prinesel med novioami hudobno »novico«, ki dobro vem kam meri. Kakor so lani spravljali v javnost neko osebo,  ki je prišla tako ne dolžno v časopisje, kakor Ponoij Pilat v vero, tako zopet nekdo v »Slovencu« napada gospodično A R od Sv. Lenarta. Kaj se jim je zamerila, ne vem. Vem pa, da tako hudobnih ljudi ni v oeli dolini, kakor so tisti klerikalci, ki pišejo v »Slovenca« ali »Domoljuba«.   To so prav iz lažnji-vega Kljukca rodu   Naj bode potem Peter ah Pavel. »Slovenec« je pisal: »Na Bukovici imajo  novo  šoio, ka tere so  ljudje  zelo  veseli.   Ne gre jim pa v glavo, čemu naj bi se raz širila v dvorazrednico, kakor trdijo nekateri hudomušneži, da  bi prišla poučevat gospodična Antonija Rako-vec od Sv. Lenarta, kamor hodi Anton Germek orgljat«   Take stvari priob-čuje »Slovenec« kot novice. Kakšne novice so to, dobro vem, in kakšen je njih namen, je ravnotako znano. Klerikalčki po selški  dolini  bi se name radi z vso močjo zagnali in me napravili nemogočega. Toda, če bode  nadaljevali tako  neumno pot dopisovanja v Časopisje, ne bodo dosegli prav  ničesar.   Take stvari so prav navadne babje kvante in čenče, reveži klerikalčki, ki ne veste drugega pisati,  če bi jaz hotel streljati v vas s takim smodnikom, potem lahko vsak teden napišem nekaj ta kih novic, o mladih * dovicah, o Marijinih hčerab, v dolgih grspodičinah in majhnih gospodih itd. Meni se ne zdi vredno pisariti o takih stvareh, ki jih vlečejo stare ženice skozi zobe, rajši pišem kaj  drugega, na kar vi ne veste navadno pametno odgovar jati.   Posebno sem puščal v miru ljudi, ki se ne vtikajo v vsakdanjo politiko, čeravno so klerikalci. Klerikalni   »šmirač«   pa  je  napadel v »Slovencu« osebo, ki mu ni storila še   nič   zalega.   Namen posvečuje sredstva, kaj ne?! Če se bodo pono vila taka klerikalna lumparija še enkrat, segel bodem tudi jaz nekam za kulise in  bodem  s primernimi besedami  povedal   kaj  bolj interesantnoga. Za danes le touko.
Anton Germek,
učitelj.
Petrova skala.
V. K. Iz Rima, 13. dec. XIX.
Videli smo, kako se velik del katoličanov ali čisto nič ne meni za katoliško cerkev ali pa ji je kar očitno sovražen. Ali tudi 3 tistim delom vernikov, ki ne spada v ta krog samo nominelnih katoličanov, ni cerkev Čssto niš zadovoljna in ima tudi tehtnih vzrokov za to.
V tem oziru je seveda težko, kaj natančnega povedati. Kiko naj se tudi spozna verska kvaliteta tistih katoličanov, ki hodijo v cerk;»v. Slovenski kmet na pr. je še silno pobo žen, lazi na božja pota, bodi k maš] itd. itd., a vil c temu se v vsem njegovem mišljenju, v vsem njegovem dejanju in nehanju spozna, da je še vedno ali pa zopet pogan. »Ljubi svojega bližnjega«, — »Spoštuj očt^ta in mater« itd. itd. Koliko je krščanskih zapovedi, ki jih tudi najpobož-nejši kmet le v teoriji priznava, v praksi pa se zanje ne meni, toliko manj, ker dobi o Veliki noči tako odvezo za vse te grehe.
Leta 1895. je izdal francoski du hovnik I Crestev zanimivo knjigo o mor lnem in verskem vplivu, modernega duha. V tej knjigi je dobiti jako podučna priznanja, katera je to liko bolj uvaževati, ker uhajajo od strastnega, da fanatičnega pristaša katoliške cerkve.
Crestev pripoznava predvsem, da je sploh nemogoče, sestaviti statistiko odkritosrčnih, veri in cerkvi res uda nih katoličanov, še manj pa statistiko tistih, ki se, četudi ne redno, pa vsaj sem in tam obračajo na duhovnika in zahtevajo njegovo pomoč.
V nekaterih farah, pravi Crestev, obiskujejo malone vsi prebivalci službo božjo. 1 otem pa piše: V družili farah so le tri osebe, ki prisostvujejo nedeljski maši in izpolnijo o Veliki noči svojo dolžnost: gospod župnik, njegova kuharica in mežnar. V nekaterih krajih ni mežnarja in še ministranta ni dobiti. Tla dotične cerkve so neznansko zaplesnela, skozi okna se veled umazanosti nič več ne
vidi. Crestev končuje z zatrdilom, da v polovici vseh župnij  na Praneo ■kem niti šetrtina kmetov ne hodi v eerkev. Končn i rezultat njegovih študij ja, da med 36 milijoni francoskih katoličanov jih je 11 milijonov, ka tere se mora vsaj po imenu priznavati kot katoličane,  ostalih 25 mili jnnov pa sploh niso več katoličani.
Crestev je toliko pošten in pri znava, da se kmetov, ki nimajo dosti vere in se za cerkev čisto nič ne menijo, a se vendar radi drže svojega župnika, ne sme prištevati med verne ljudi. Župnika se drž-, ker je izobraženejši od kmetov in nekaka dekoracija za faro, er se okrog cerkve osredotoča vse vaško življenje in ker jih materijalni interesi vežejo nanj. Crestev pa ne taji, da bi duhovnika prav lahko nadomeščal tudi kak drug izobražen mož in da bi v tem slučaj j hudje prav nič ne pogrešali duhovnika, zakaj vera jih veže najm»nj na duhovn>ka.
Z&nimiva so tudi  naslednja priznanja Cresteveva:   01  srednjih in bogatejših stanov nima cerkev niče aar pričakovati. Meščanstvo ne smatra več duhovnika   za bra itelja obstoječega vo itnega  reda Anstokra cija, ki daje za cerkev hladno in pomilovalno miloščine in le prezirljivo protežira duhovščino, dela cerkvi le škodo. Velik del višjih stanov smatra duhovnike za popolnoma nepotrebne, dobre  le za to,  da  slabotne in za ostale ljudi tolažijo s plačilom v nebesih. Nibče ne priziava več Čezna-ravne oblasti duhovnikove. Zakramenti se smatrajo kot nekako kratko-časje za stare ženice. Katekizem je zadnja stvar, za kater > se ljudje bri gajo.   M sel, da je vera čeznaravna, da je sveta, da jo je Bog dal vsem ljudem, je docela izginila iz javnega mnenja.   Tako piše vneti duhovnik Cresuy o verskih razmerah na Fran coskem in sloveči su f d' Hulst mu je pritrdil v spisu »Kristijanska Fran cija«, ki ga je izdal kardinal nadškof LangĆQieux    Škof d' Hulst pravi v tem spisu: »Rakuna se na zadnjo uro, da bi se v dobrem utrdilo slabo voljo, ki se je umikala preskušnti do trenotka, ko je presiusnja končana To je vera, ki služi le še za to, da človek lahko umrje«.
Kakor pa izgublja cerkev n» eni strani čedalje več vernikov, tako je na drugi strani tudi v veliki zadregi zaradi duhovščine. Tu ne bomo preiskovali, koliko je med duhovniki takih, katerim je vera le sredstvo, da udobno žive, v svojem srcu pa sami ne verjamejo, kar druge uče. Tudi ne o tistih, ki so nezadovoljni s svojim stanom in so vsled tega tudi samo imenoma katoličani. Cerkvi primanjkuje sploh duhovnikov. Ne pri zaostalih narodih, kakor na pri mer pri Slovencih, nego pri kulturnih narodih.
Generalni vikarij v Orleansu, Bou gaud. je leta 1878. izdal knjigo z zemljevidom, v kateri je dokazal, da čimbolj je v kakem okraju razvit šolski pouk, toliko manj je dobiti iz tistega okraja duhovnikov. Premožnejši ljudje iz meščanstva ter plemstva dovolijo le neradi in le izjemoma, da se kak sin posveti duhovskemu stanu To mu dovolijo le, če imajo v rokah zagotovilo, da postane do-tičmk v par letih vsaj kanonik Boljši stanovi prepuščajo duhovniške službe popolnoma sinovom revnih kmetov in Kajžarjev, ki smatrajo duhovniško služDo za izborno preskrbljenje. Ti ljudje vidijo, da d uhovnik nima ekoro nič dela, da dcoro je in pije ter igra v svoji vasi precejšnjo vlogo in zato mislijo, da doseže njih sin že Bog ve kaj, če postane mašnik. Meščanstvo in plemstvo je seveda druzih nazorov in zato tudi svojih otrok ne pusti v duhovski stan. Pa tudi med kmeti se dani in na Francoskem do biva oerkev ie na ta način duhov nike, da prevzame otroka že z 10 letom v svojo oskrb, ga vzredi, vzgoji in izuči na svoje stroške ter skrbno čuva, da se ga ne polasti želja ubežati namenjeni mu usodi. Ko bi na Francoskem ne bilo malih semenišč, kakor je naše Alojzijevišče, bi še ka nonikatov ne mogli oddati.
In temu se ni Čuditi! Kakšna pa je družabna pozioija duhovnikova? Jako žalostna. Priprosti kmetic in kmetica ter posli It, radi občujejo ž njim, omikani ljudje pa jih ne vidijo radi med sabo in se jih ogibajo. Taka osamljenost gotovo ni prijetna in zato se ne sme preostro soditi, da je med duhovniki toliko nezmernih ljudi.
In kakšna je drugače veljava duhovnika? Ali ima kaj vpliva na znanost? Čisto nič! Katoliška znanost je samo še predmet za humoristične liste. Ali ima kaj vpliva na umet nost? Boljši umetniki za cerkve že sploh ne marajo delati, le alabi se še dobe za slabo plačana cerkvena dela. Ali imajo kaj intelektuvalneg* vpliva? Abbe Crestey pravi v svoji oi tirani knjigi: »Ločimo vse, kar smo storili, od civilizacije, in izkaže se, da ostane Franoija na isti Btopnji med civiliziranimi narodi, kakor prej.
Niti ene stroke v  socialnem orga nizmu ni, kjer bi se pokazalo, da smo duhovniki koristni ljudje« Tako je pisal katoliški, za oerkev fanatično vneti duhovnik Crestev!
Dnevne vesti
V Liuhljam. 21 decembra.
— Osobne vesti. Novoletni avancement južne  Železnice:  Tit. in-špektor g. J Mazi je imenovan pravim inšpektorjem; g. Anton Omahne, m stajenačcloik v Krškem pa  viš. oficia lom. Pristavom so  imenovani:  Goapi( Vlad. Tomec   v   Divači, gosp. Keru, Perko v Hrastniku,  g. Jurij Žukčid v Brežicah, g. Peter Jane v Zidanem mostu, g. Mart. Matičič na Rakeku g. Jak.   Prek  v Ljubljani,  g. Konr. Ter ček  v Divači, g. Jos. Moler t Ljubljani, g. Alojzij Pregelj v Ljub ljani. Assistentom so imenovani: gosp. Viktor   T urin   v Trbovljah, g. IvaL P i r n a t v Brežicah, g. Krnst Jerai v Frohnleitenu, g. Ernst Vargazo n t Sevnici, g. Jak. Jančar v Lipnici, t. Karol Mandeljc v Poličanah, gg. Rudolf Č i k in Albin Adleši č v Ljubljani.
— Drobtinico   iz „Slovenca".   Klerikalca hudo boli, da je cesar tako  krepko   oštel   dr. SusteršiČa   zaradi   njegove brezumne obstrukcije. Rtdi bi to prikrili. Nt,-prej   so  pisarili  o pogumu, ki ga je pokazal   pri  ti   priliki dr. S aster šič  in   kvasili,  de  je dr. š jsteršič cesarja prepričal,  da imajo klerikalci prav.  Ta manever se ni obne-ael.   Sadfcj je »Slovenec« malo rete riral  in   pravi   le  še,  da je cesar mirno poslušal Šiisteršičevo obtožbj dež. vlade in ni prav nič ztvrnil dr SusteršiČa.   Tako nerodna laž »Slovencu«  že dolgo  ni ušla.   Dr. Šu steršič je sam  diktiral poročilo, ki je prišlo tudi v nem ške liste in v tem Susteršič e-vem poročilu  stoji,  da mu je cesar na  obtožbo dež. vlade rekel:     Die   Regierung bat ihnen gar nichtsgethan. Ali se to  ne pravi  zavrniti obtožbo dež. vlade? Seveda smo se za stvar zanimali in izvedeli, da je dr. Šusteršič   večji    del pogovora zamolčal,   zlasti pa je zamolčal  skrajno   nemilostne besede, s katerimi   je cesar začel pogovor.   Cesar je dr. Suster šiČa prav kategorično oštel, in ko je potem dr. Šusteršič začel vezati svoje otrob', je cesar zanič ljivo   zamahnil z roko, češ, t so neumnosti  in  laži, ter odšel od zastopnika  ljudstva  na Kranjskem »Narod slepar!«   —  tako   vpije sobotni »Slovenec«.   In v čem obstr to «Narodovo«   sleparstvo?   Ker je »Naroda   konstatiral,   da   dež.  zb r vsled klerikalne obstruko je ni rešil ne proračuna, ne dovolil podpor! Na zadnje  bo  »Slovenec«  Še rekel, da so liberalci vložili 25 nujnih c b*tru cijskih predlogov, vseučiliško isto pelacijo, z vprašanji na dež glavarji tratili  čas in  izjavljali:   dokler ne sprejmete volilne reforme, ki prinese klerikalcem  veČino,  dotlej  ne pu stimo, da bi dež. zbor sploh delal.
— Klerikalni nazori o politični upravi. V soboto je bil »Slovenec« tako prijazen   in  je končno povedal, kakšna mora biti vlada, da bo njemu ugajala. Kdor misli, da za hteva, naj vlada stoji nad strankam naj varuje in pospešuje vse pravične interese vseh slojev in vseh stanov, naj pospešuje kulturni in gospodar ski razvoj prebivalstva ter ščiti pra vice in svobodo, ki jih jamčijo vsem državljanom veljavni zakoni — ta je v veliki zmoti. Objektivne vlade ne marajo klerikalci, zahtevajo marveč, da mora vladati sloga med ten denoami   vlade   in ljudstva Ljudstvo reprezentujejo seveda samo klerikalci. O tem Susteršičevem lju stvu  bi   se dalo marsikaj povedati Kdor si to »ljudstvo« bližje ogleda, spozna hitro, da je to par sto popov, nevednih in neizobraženih, a predrznih in nasilnih, ki so s svojo agitaoijo nagnali gospodarsko ie pro letarizirauo in politično indeferentne kmete, da so volili s klerikalci. »Slo-venčeva« zahteva o slogi med ten-
Dalje v prilogi.
\
Priloga ..Slovenskemu Narodu" Si 294, dne 21. deoembra 1903.
denoami vlade in Šusteršičevega »jjudatva« ne pomeni nič druzega, kakor slogo med tendencami vlade in duhovništva. Vlada mora delati tako, kakor hočejo po p je, vlada se mora ravnati po navodilih popov, mora biti izvršilni organ popov — potem bo »Slovenec« ž njo zadovoljen. No, 2e misli »Slovenec«, da bi mi tako popovsko vlado mirno prenašali, je v veliki zmoti.
— Iz občine Turjak se ču jejo prav zanimive stvari in s'cer take, da utegnejo zanimati tudi politično oblast. Župan Mostar, ta tip klerikalnega župana, je na dan 12. t. m. sklical sejo in sicer v zadevi dobrepoljskega Jakliča. Povabil je pa na to sejo samo klerikalce, tistih odbornikov pa ni povabil, ki so se pri zadnji seji odstranili, ker so bili proti temu, da se Jakliču podeli Častno cbSanstvo. Seja ni bila Bklepčna — a sklepalo se je vse eno. Razume se samo ob sebi, da so bili vrli katoliški možje pijani kakor muhe. »Slovenec« je poročal, da je cb5ina turjaška že izvolila Jakliča za častnega občana. Čs ni »Slovenec« lagal, potem so se turjaški klerikalci predrznili, uprizoriti nesramo sleparijo. Jaklič ni izvoljen častnim ob čanom in tudi ne bo, ker gi občani na noben način ne marajo. Končno pa opozarjamo politično oblast in dež. odbor na to, da naj turjaškega župana pouči, da mora vabiti na obč. seje vse obč. odbornike, ne samo svojih kimovoev.
— Kapiani-novičarji. »Slo-venčevi« kaplani pišejo prav pridno notičice za svoje glasilo in jih radi belijo s kakimi zabavljicami. Tudi kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici je zašel med te žurnaliste. Mož je duhovit. Tako na primer piše o porazu klerikalcev pri županski volitvi v Slavini tako-le: »V Slavini je ne kaj pogorelo. Ljudstvo ni bilo za dostno zavarovano. Zažgali so liberalci — klerikalni županski stol. Naši so hoteli gasiti, pa jim je počila oev. Sedaj se drže za glavo, ki jih bo tri leta bolela«. Kaj ni to duhovito povedano? In to le: »V Po-Biojni je tak mraz, da je nekdanje ka ioiiško izobraževalno društvo popolnoma— zmrznilo«. Kratko, a krepko! Med drugimi noticami je tudi ena, s katero se kaplan zaganja v trnovskega župana gosp. Valenčiča in člana krajnega šolskega sveta gosp. Urbančiča. To pa je bilo nepre vidno, jako neprevidno. Vsaj toliko naj bi bil žegnani fant počakal, da bo končana obravnava, saj to vendar ve, da se oglasi v kratkem pri njem sodni sluga in da mu ho čejo pri sodniji malo ušesa naviti.
— Za škofove zavode. V župni cerkvi pri Sv. Petru v Ljubljani je kaplan včeraj oznanil, da bo pri velikem altarju »ofer« za ško fove zavode. Cerkev je bila polna, a ko je prišel čas za »efer« je obšla ljudi nekaka slepota, kajti kar videli oiso, kje da je veliki altar in jo vdarili pioti vratom in ven .. .
— Hrvatska izjava. Prejeli smo naslednjo izjavo: Narodna skupština, sabrana  u  Djakovu   dne 26. studenoga 1903 izjavljuje ovim svoju najtopliju zahvalnost Bvim narodnim zastupnioima, občinama i družtvima u bratskim zemljama Dalmaciji, Istri i Slovenskim krajevima, koji su prigodom proljetnih dogodjaja u Bano vinu riječju  i činom  na ganutljiv način     izkazali     svoje bratsko saučešće za prolivenu krv i patnje hrvatskoga naroda; te želi iz dubine Broa, da nas bliža budućnost sjedini u siobodnoj i jedinstvenoj domovini Hrvatskoj, kao što su nam već danas sjedinjena srca i umovi u narodnim mukama i naporima.   Isto tako itriče skupština svoju najtopliju zahvalnost stranom  novinstvu, napose fceBkGir, poljskom, ruskom, talijanskom i frarcezkcm, koje borbu Hrvata prati aa ljubavlju i nepristranom ocjenom — Gj uro Kovačevi ć, predaj, skupštine.
— Celjsko pevsko društvo je na občnem aboru sprejelo naslednjo resolucije: »Občni zbor »Celjskega pevskega društva« z naj
večjim ogorčenjem najstrožje obsoja narodno mlačnost in po njej povzročeno pravo narodno izdajstvo onih celjskih in drugih slovenskih krogov in posameznikov, ki neglede na to. da se je po nekaterih igralcih celjskega nemškega gledališča na odru večkrat blatila slovenska narodnost na najnesramnejši način, še vedno zahajajo v omenjeni zavod in s tem nosijo svojo slovensko narodnost in svoj slovenski čut naprodaj. Sramota zanje! Imena onib, ki zakrive v bodoče ta narodni greh, naj se raipo-lože v »Celjski čitalnioi« in objavijo
v slovenskem časopisju!« Resolucija je bila sprejeta z burnim odobravanjem.
— Promocija. V četrtek 24. t. m. bo na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdra vilstva g. Ivan Verčon z Vrhpolja pri Vipavi. Čestitamo!
— Spremembe v davkar-ski službi. Premeščena sta dav-karska adjunkta gg. Alojzij I pa
vi t z iz Kranja v Radovljico in T o maž  Tavčar  iz  Škofje  Loke v Kranj.
— Postna vest. Službo pošt nega ekspedijenta v Bohinjski Beli ej dobil g. Miroslav OlifčiČ.
— Učiteljske vesti. Za nad-učitelja v Studencu je imenovan gosp. Matej Peterlin, učitelj v Radovici pri Metliki.
— Slovensko gledališče.
»Madame S*ns-Geae« je igra, ki se je na našem odru  že  večkrat prav dobro vprizorila in ki jo  vsak obiskovalec     slovenskega gledališča pozna. To je še povečalo radovednost občinstva,  kako da bo igrala gdč. Nigrinova lepo vlogo perice in maršalice K»terine.  Vse je drvelo v gledališče. Že v soboto dopoldne so bili malone vsi sedeži razprodani, v soboto pop. line že ni bilo nobenega dobiti. Vsakdo je hotel prisostvovati tej predstavi, gledati milega gosta, ki je iz dalnjega Belegagrada prihi-tel   v   svojo   slovensko domovino; vsestransko se je čulo »jaz moram videti  gdč. Nigrinovo naj  velja kar hoče«,   in   kdor   ni  mogel dobiti vstopnice niti se stisniti v kako ložo, se skoraj ni dal potolažiti. Ali ni to najboljši dokaz, kako ceni slovensko občinstvo  umetnico rojakinjo, ali ne kaže to dovelj,  kake  simpatije goji zanjo.   Pokazalo  je  pa te simpatije tudi med predstavo  na najsijajnt-jši način. Zopet so po gledališču odmevale salve  burnega aplavza, čim  se je giČ. Nigrinova prikazala na odru in viharni   izrazi   priznanja  so sledili vsakemu večjemu prizoru, v katerem je nastopila, ter še narasli koncem dejanj.   Po drugem dejanju sta bila urdč.   Nigrinovi   izročena   dva veli kanska šopka Saveda je bil ta aplavz med igro tudi zaslužen. Gdč. Nigrinova  interpretira   značaj »Madame Sans Geae« na Čisto poseben naćin, drugače, kakor se navadno vidi. V tem se ravno kaže, da je samostojno stvarjajoča umetnioa. Tudi ima neki čisto  originalni tumor, ki  ni pre-drastičen, niti nedecenttn, ki ne vzbuja ftemeričnega smeha, ali tisto tiho zadovoljstvo, ki dobiva izraza s smeh ljajem. Izkratka: ta peric*-maršalica ni bila karikirana, kakor sa jo navadno predstavlja, nego naravno hu moristicna. Igrala je gdč. Nigrinova svojo vlogo z vervo in s tisto sigurnostjo, ki jo daje samo dolgoletna rutina »Madame sans Gene« zahteva velik igralski aparat in so zlasti en-sembli težki.  Ti ensembli ao se sinoči le deloma posrečili.   Zlasti v drugem detanju ni bilo potrebnega kontrasta med nastopanjem dvorske gospode in maršalioo, ki je tudi v svilenih krilih še vedno perica. Vzrok temu je bilo dvorsko gospodo predstavljajoče osebje. V igri ima najvažnejšo vlogo  »Madame sans Gene«, druge vloge so le manjšega obsega. Vendar se mora priznati, da so važnejše  med  njimi  bile   prav dobro predstavljane.   Gospe Danilovi in gdč. K r e i s o v i gre vse priznanje sa njju igranje. G. Danilo nas je kar najugodneje presenetil. Bil je vseskoz di*tmguiran eleganten maršal in je igral jako lepo. G V ero v še k si je napravil karakteristično masko in ni čisto nič pretiraval, nego igral tako, kbkor je treba za to vlogo.^Jako in teresanten tip je vstvarii g. Conskv Njegov Napoleon je bil v maski in v igri jako dober. Tudi g. Dragu tinovića kot  predstavljalca prekanjenega 1 ouobeja je pohvaliti. Ko sta pa bila gg. Lier in Bo leska na odru, se nam je zdelo, kakor da smo v dunajskem dvornem gledališču, iz b rnejše, kakor sta igrala gg. Lier in Boieška, ae ta prisor sploh ne more igrati. Končno moramo tudi re žiji izreči svoje priznanje.
— V poročilu o petkovi gledališki predstavi (»Dom«) je pomotoma izostalo ime g. V ero vi k a, ki je malo vlogo starega generala prav
dobro igral.
— Občni zbor „Narodne čitalnice" v Ljubljani   se je
vršil dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predsednik g. dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški |e pozdravil navioče v kratkih, jedrnatih besedah. Taj ik gospod Milan Paternoster je poročal o društvenem delovanju v tekočem letu. Iz njego vega poročila povzamemo, da je priredila »Čitalnioa« v tem letu pet veselio; društvenikov šteje danes 270. in v bralni sobi je na razpolago 58' časopisov. Is poročila blagajnika g dr. Hubert« Souvana je pa razvidno, da je imelo društvo v tekočem letu 11559 K 89 vin. doh. in 11.509 kron 35 vin. stroš., v blagajni preostaja to rej 50 K 54 vin. V novi odbor za leto 1904 so bili izvoljeni, Gosp. dr. Karol Bleivveis vit. Trsteniški za predsednika, g. dr. Maks o Pire za podpredsednika, g. Ferdinand Saj o vic za tajnika in gosp. Milan Paternoster za blagajnika, nadalje za odbornike gospodje: Alojzij Ciuha, Jaroslav P o e r s t e r, Josip Stegu, dr. Hubert S o u v a n, dr. Fran Teka v čl č, dr Fran Vin dišer in Anton Vrhuno. Koučno je izrekel društveni predsednik v imenu občnega zbora dosedanjemu tajniku g. Milanu Paternostru, ki radi preobilih stanovskih poslov ni mogel nadalje prevzeti te funkcije, zahvalo za njegovo večletno vspešno delo vanje; podpredsednik dr. Piro se je zahvalil »veteranom« društvenega odbora, gospodom ravnatelju Ivanu Šabicu, Milanu Levsteku in dr. Alojziju Praunseisu, ki so se istotako zaradi preobilih stanovskih opravil odpovedali svojim mandatom, sa njihovo tako dolgoletno in tako požrtovalno sodelovanje.
— Božićnica revni eolski mladini. Včeraj je priredil tozadevni ženski odbor 37. božičnico revnim učencem mestnih šol. Pač dolga doba Človekoljubne požrtvovalnosti! Nobeno društvo, noben odbor se ne more ponašati, da bi otrl toliko solz revnim staršem, izvabil toliko solz veselja in presenečenja nedolžni mladini ter s tem podpiral tako izdatno Šolski obisk in vzgojne namene sploh, kot odbor milosrčnih dam in gospic, ki prireja imenovane božičnice. Sedanjemu odboru predsedujeta g. ces. svetnik Ivan Mu mik in blag. gospa Pranja doktor Tavčarjeva, v odboru pa so sledeče rodoljubkinje: ga. Ivana Premk, gdč. Julika Premk, gdč. Jelica L o zar, ga. Marija Klein in Mihaela Javor-nik. Razdelitev se je vršila v telovadnici I. mestne deške ljudske šole, kamor so pripeljali gg. učitelji in gdč. učiteljice otroke vseh mestnih ljudskih šol. Slavnosti so prisostvovali tudi ljubljanski škof Bonaventura, dež. šol. nadzornik Fran Leveč, mestni šolski nadzornik Anton Meier in več prijateljic in prijateljev mladine. Otvoril je slavnost naducitelj II. mestne deške ljudske šole g. Fr. Gabršek z ganljivim nagovorom, v katerem se je zahvaljeval predsedstvu in odbornicam za požrtvovalno nabiranje darov', posebno še tistim odbornicam, ki so same šivale obleko, nadalje Kranjski hranilnici za znatni prispevek ter sploh vsem dobrotnikom, ki so kaj prispevali. Mladini je govoril na srce, naj bo vedno hvaležna svojim dobrotnikom ter svojo hvaležnost izkazuje z lepim vedenjem in pridnim učenjem. Staršem je polagal na srce, naj svoje otroke pridno pošiljajo v šolo, posebno sedaj, ko so otroci dobili potrebno obleko in obutev. Zahvaljeval se je vsem, ki so slavnost počastili ter zbranemu učiteljstvu. Potem se je zahvalila mala učenka slov. dekliške šole v prav lepo deklamovani pesmici vsem dobrotnikom. Prisrčne besede nedolžnega otroka so zvabile marsikomu solzo ganutja. Potem se je začelo razdeljevanje. Darove je delil deloma škof, deloma odbornice. Obda-rovaoih je bilo 226 učencev in učenk z obleko, obuvalom in pecivom. Več pekov je namreč darovalo v ta namen razna peciva, za kar se jim izreka prisrčna zahvala. Žarcčih ličic so zapuščali obdarovani malički dvorano; bil je to ganljiv prizor, ki ga prisotni pač ne pozabijo.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem.   Dne 19. t. m. vršil se   je   redni   občni   zbor društva zdravnikov na Kranjskem. Poročilo odbora vzelo se je olobruje na zna nje. OJstopivsemu odborniku dr. Ot marju Krajcu, ki je izjavil, da izvo litve ne more več sprejeti, izrekel je cbčni   zbor za  njega   marljivo in uspešno   delovanje   najtoplejšo zahvalo. Zahvala izrekla se je nadalje ljubljanskim trem dnevnikom »S ov. Narodu«, »Slovencu« in »Laibacher Zeitung«  za objavljanje društvenih naznanil in  za pospeševanje društ venih teženj ter g. dr. M. pl. čačko vicu kot uredniku društvenega glasila  »LiečniČkega   Viestnika«. — O dr. Ldsohner-Maderjevi ustanovi po-
ročal je blagajnik, da se jo v tekočem leta nabralo med društveniki nad 700 kron aa to dobrodelno ustanovo in da je nje glavnica narasla na 35000 kron. O priliki predstojećega razpisa ustanov razdelilo ae bode zopet 1800 K. Pri tej priliki seje izrekla najtoplejša zahvala kranjski hranilnici, kije poleg rednega letnega prispevka 600 kron o prilik' društ vene 40letnice darovala izredno sveto 4000 kron in občinskemu svetu ljubljanskemu, ki je kakor v preteklih letih tudi letos prispeval 200 kron. Ob enem izrekla se je nada, da se dobrodelni ustanovi ne odtegne prispevek dežele Kranjske, ki se vsled razmer v deželnem zboru letos ni mogel dovoliti. — Društvena pravila, ki jih je odbor predelal na podlagi sklepov in izkušenj izza zadnjih let, odobrila bo se en bloc. O priliki volitve odbora volili so se dosedanji funkcijonarji znova, z edino premembo, da se je dosedanji pod predsednik dr. Ivan Jenko zahvalil za svoje častno m-sto in je zato predlagal primarija dr. Vinka Gre-goriča. Ta predlog sprejel se je z ž.vahnim odobravanjem. Občni zbor priznal je s tem velike zasluge, ki si jih je primarij dr. Gregorič na težavnem mestu tajnika odstopivše zdravniške zbornioe stekel za zdravniško organizacijo. Novi odbor sestoja tedaj iz gospodov: predsednik zdravstveni svetaik dr Ivan Kopfiva, podpredsednik primarij dr. Vinko Gregorič, tajnik dr. Demeter vitez Bleivveis, blagajnik dr. Alojzij Praun-seis, knjižničar dr. Ivan Geiger, odborniki dr. Alojzij H o m a n (Radeče), dr. Ivan Jenko in dr. Vlad. Rudež.
— Predavanje v ,Slov. plan. društvu1. V soboto zvečer je predaval v »Slov. planinskem društvu« v gostilniških prostorih »Narodnega doma« prof. J. Zupančič iz Novega mesta o »Zimskih rožicah«. Predavanje, ki je bilo izborno zasnovano in mestoma prepleteno s finim humorjem, je splošno ugajalo in g. predavatelj je žel zanj obilo priznanja.
— .Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem1 je priredilo včeraj popoldne v areni »Narodnega doma« svojo božičnioo, pri kateri   je   neutrudno   svirala dru štvena   godba.   Udeležba   s strani društvenikov in občinstva je bila iz redno velika.   Saj se pa je tudi nudilo vsakomur dovolj zabave, za ka tero je skrbela godba, spretno urejen srečolov itd., otrokom pa so bila v največjo radost bogata božična darila.
— Učiteljice ženskih ročnih del na ljudskih šolah še vedno niso dobi e nagrade za minolo Šolsko leto. Kje je vzrok? Mučno je že, na vedna tozadevna vprašanja jim odgovarjati, da še ni došlo nikako nakazilo. Dvakrat da, kdor hitro da
— Čitalnica Vič-Glince priredi predpustno veselico na Štefan dan, 26. deoembra v salonu gosp. J. Trauna na Glincah. Pri veselici sodeluje st. čveterospev in tamburaški klub »Triglav«. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopn na 15 kr. za osebo. Častiti  društveniki vstopnine prosti
— Podravska podružnica slovenskega plan. društva vabi svoje cenjene ude k občnemu zboru, ki se bode vršil na Štefanovo, to je dne 26. grudna popoludne ob pol 4. uri v gostilni g J. Muleja po običajnem dnevnem redu. O ibor prosi obilne udeležbe zaradi važnih dru štvenih posvetovanj in volitve no vega oiib .ra, ker je triletna doba prejšnjemu že potekla. Isti večer se tudi vrši * Rušah običajna veselica »Ruškeg* b -aluega društva«.
— Aretovan duhovnik. V Gorici so zaprli duhovnika Eogel-berta Ralchierija iz Leonca-valla v Italiji. V domovini je izvršil velike sleparije ter zbežal. Dalje časa se je potikal po »vici in Tirolskem, spomladi pa se je preselil v Gorico v mirni zavesti, da ga italijanske oblasti ne bodo iskale v tujini.
— Slovenci v Nemčiji. Iz Essena se nam piše : Tu v renski metropoli Essen in v okolici naseljeni slovenski premogarji ustanovili smo dne 18. novembra t. 1. pevsko društvo „Ilirija". Mislim, da je to prvo slovensko pevsko društvo tu na Pruskem. Pod spretnim vodstvom slov. pevovodje R. K. društvo lepo napreduje in se vidno množi. Sedaj šteje že okrog 30 Članov, katero število se pa v kratkem času podvoji, kajti v tem najbolj industrijel-nim okraju renskem naseljenih je na stotine Slovencev. Vsem tem in tudi po vTestfalskeni naseljenim Slovencem napravili bodemo mnogokrat 8 prirejanjem veselic z lepo ubranim slovenskim pe tjem (pozneje tudi s tamburanjem) lep užitek in veselje, Nemcem pa pokazali, da je ta „dummer Schlowaktf, kakor nas splošno nazivlje jo, tudi za kaj druzega sposoben, ne samo za premog kopati. Te nboge „na višji??? stopnji kulture" stoječe reve niti ne vedo, da biva v Iliriji okrog 1*/, milijona Slovencev, a da je „Slovak" zatiran trpin v kraljevini Ogrski. Da nam pa bode
mogoče dovesti društvo do zaželjenega cilja, treba nam bode v prvi — aarod-u j h pesmi. — Zato se obračamo na slavna slovenska pevska in bralna društva v domovini s ponižno prošnjo, da nam sedaj v začetku obstanka, ko smo še preobloženi v denarnih i v poselnih zadevah, bratsko priskočijo na pomoč ter nam pošljejo iz svojih aihivov pesmi— bodisi partiture ali posamezne glasove — vse bodemo hvaležno sprejeli. Pošiljati je na društvenega tajnika Karol a De r novšek, Helenenstrasse 132 Essen Wcst, Rheinland.
— Izpred okrožnega sodišča v Novemmestu. Na zatožni kltpi je Ivan Petrič, pristojen v v občino Prečna, še ne kaznovan. Bil je v Čikagu v Ameriki. Našel je nekje na cesti (?) bankovec za 100 dolarjev, ki je bil pa star, torej nič vreden. Vendar je pa poskusil svojo srečo pri Mariji Cemažar istotam. Šel pa je tudi do nekega Angleža, pokazal mu bankovec in Anglež mu je a conto dal 7 dolarjev. Čudno se je sodišču zdelo, da ni šel menjat denarja tja, kjer se menja. Gotovo je vedel, da je banko-voc še iz leta 1856, torej neveljaven. Opeharjena tožnica izpove, da je začetkom maja prišel obtoženec k njej s tistim denarjem, in da se je pozneje pri menjavi prepričala, da denar ni bil nič vreden. Izkazalo se je pa, da je toženi pri menjanju denarja imel še srebrnjake pri sebi. Županstvo Prečna izjavi, da PetriČ ni na posebno dobrem glasu. Zamenjani dolar je res podoben novemu papirnatemu; a Petrič je gotovo vedel za to in to priliko porabil. Prebere se dopis iz Amerike, iz katerega se razvidi, da se je toženec sam hvalil, da ima „fbvšu bankovec. Toženec, ki ga je zagovarjal dr. Žitek, je bil obsojen na 6 tednov. — Miha Kožar, star, suh možiček toži svojega sina Franceta, da si pred njim ni niti svojega življenja v svesti. Sin da ga je večkrat tepel, metal ob tla in zmer jal. Priča Jernej Udovič potrdi, da je sin hudoben, a malo slaboumen. Kazen: 14 dni zapora. — Kovač Čelik Anton iz Raven je Antonu Kocijanu grozil z nožem, zmerjal ga z lumpom, goljufom, tatom, ravbarjem itd. Anton Kocijan in Anton Čelik si nista prijatelja, ker sta oba kovača na Trebelnem. Tožnik pa pod prisego vendar ne ve izpovedati, da bi bil pri Čeliku videl nož. France Grabner pa odločno izjavi, da je toženec letel za Kocjanom in vpil: „Zdaj bo eden mrtev, ti ali jaz; živ eden naju ne pride domov". Anton Pangerc na Pluski in Jožef Grabiovec izpovesta kakor zgoraj omenjena priča, toda z dostavkom, da Čelik posebno rad zabavlja, kadar je pijan. Za groženje mu je sodišče prisodilo 4 mesece. ,— Matija Habjan iz Lužarjev se je priženil k Janezu Kuhelju. Dal je svojo ženo še pred gotovim časom zapreti. Tudi je „staremu■* grozil, da ga ubije ali ustreli. Sprla sta se radi medu, ki ga je Matija tastu ukradel. Janez Kuhelj 80 let star, z odločnostjo trdi, da si ni bil v svesti življenja. Večkrat ga je zet vrgel ob tla. Janez Košak pa izjavi, da toženec sploh nič ne dela, da je pa tudi malo „prifrknjen": To sta potrdili tudi priči France Kavčič in Jera Miklavčič. Habjan je bil obsojen na 2 meseca ječe.
— Silovit sprevodnik.. V soboto oboli 9. ure zvečer je prišel v pisarno na južnem kolodvoru neki nad-sprevodnik in je tukaj v pijanosti tako razgrajal, da je moral uradnik poslati po stražnika, da bi ga odstranil. Mož se na opomin ni hotel odstraniti s pisarne in morala  sta  ga stražnik in sluga s silo iztirati.  Ker tudi zunaj ni miroval,  odvedel  ga je  stražnik na stražnico, kjer pa je še bolj razgrajal, vpil in psoval stražnika in slednjič je zagrabil umivalnik iu ga zagnal proti stražniku,  katerega je zadel v glavo. Vseeno jc stražnik moža na intervencijo železniškega zdravnika izpustil. Okoli 1. ure ponoči pa je prišel nadsprevod-nik zopet razgrajat v pisarno in ga je moral zopet stražnik odstraniti. Sedaj ga je tudi aretoval in odgnal na magistrat, kar pa ni bilo lahko, ker se mu je aretovanec vedno zoperstavljal in ga hotel tepsti; končno so poklicali še enega stražnika, da se je mogla aretacija izvršiti.
— Nezgoda na južnem kolodvoru. Delavec Anton Pečar je našel včeraj zjut.aj ob 6 uri 35 minut na južnem kolodvoru pred prometno pisarno na četrtem tiru proti kurjašnici nadsprevodnika Ivana Košoo, stanujočega na Sv. Petra oesti št. 51, ležati mrtvega med tirom. Na kak način je Košoa ponesrečil, se še natančno ne ve, ker ni tega nihče videl. Ker pa ima KoŠca levo stran prsi zdrobljeno in levo roko zlom ljeno, se domneva, da je prišel med pufarje. Košoa bi bil imel ob 6 uri 40 minut peljati s tovornim vlakom ▼ Trst in je bil par minut poprej še v prometni pisarni, iz katere je šel naravnost k vlaku.
— Nezgoda vsled splasenja konja«  V soDoto popoludne seje na kriipotu Domobranske in Poljan ske oeste splašil konj trgove* Gust Kastnerja na Dvornem trgu št. 1 in
med dirjanjem prevrnil voz. Kastner je padel z voza in se na rokah nekoliko poškodoval. Konj je dirjal z vozom naprej po Poljanski cesti in je zadel v električni voz. Ako hi ne bil voznik Andrej Garbeo takoj usta vil električnega voza, bi se bila lahko velika nesreča pripetila. Konj je zavil nato na Bizjakovo dvorišče na Poljanski cesti št. 25, kjer s"> ga ujeli.
— Z nožem. Hiapec Ivan Kre-g&r, stanujoč v Linhatcvih ulicah št 6 in delavec Alojzij Ban, stanujoč na Dunajski oesti št. 48. sta Be včeraj zvečer na Dunajski cesti sprla in stepla in je Kregar v pretepu Bana sunil z nožem v hrbet in pleča. B in je težko ranjen Prepeljali so ga z rešilnim  vozom v deželno bolnico.
— Konja sta se splašila včeraj dopoludn« na Starem trgu hlapcu Francu Čebalu, v sHiibi pri Kantzu na Rimski cesti št. 16 S»o-čila sta pred električni voz, a voznik je še pravočasno ustavil voz, da se ni pripetila nesreča.
— Z lestve padla je 23letna Merija Slapar iz Koroškega jezera in si zlomila desno nego. Pripeljali so jo v deželno bolnico.
— Domov. Včeraj in danes pripeljalo se je iz Hruš'ce na Gorenjskem 100 delavcev, ki so se odtod odpeljali dom«»v.
— Iz Westfalskega se je vrnilo dsnea zjutrnj 90 delavcev.
— Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 191 o.-tb
— Izgubljene in najdene
rec*i. Zaš»ebnica Ivana Lasetzkv, stanujoča v Spodnji Š.ški št. 97, je izgubila danes na poti od dema do mesta denarnico, v kateri je imela okoli 20 K denarja. — Na južnem kolodvoru sta bila v pretepenem tednu najdena palica in klobuk.
— Hrvatske vesti. Trgovska zbornica v Zagrebu }e izdala ob svoji 50 etnici knjigo (opisal jo je tajnik Kreš ć) v kateri podpisuje zgodovino zbornice od prvih pričet kov do danes. — List »Podravac« v Virju bo izhajal bodoče \ćto vsak teden. — V topi t i se je hotela na Reki 341etna I Picoini, pa so jo pra večasno rešili. — »Hrvatska zastava« se zove nov tednik, ki izide prvič o Božiču. Zastopal bede izključ-ijivo hrvatsko politiko. — »N ovi List« na R e k i bo izhajal prihodnje leto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. — Iz Amerike se je vrnil g. S i k o č a n iz Križišča, ki je bival tamkaj že od leta 1880 V Tukson Arizonu je osnoval velik hotel, ki mu sedaj donaša mesečnih 1500 K stanarine.
• Najnovejše  novice.  O b-
novitev Dreyfnsove afere. Komisijski član Mercier je izjavil, da je revizija dopustna. Jutri se začne v ta namen zasedanje permanentnega revizijskega odbora v justičnem ministrstvu. — Ministrski predsednik grof Ti s za je prišel k pogrebu nadvojvo-dinje Klotilde v uniformi domobranskega nadporoČnika, toda neki stotuik ga je opozoril, da ni pravilno adjustiran, vsled česar je Tisza takoj odšel v palačo ministrskega predsedstva. — Cigani ukradli otroka. V Temešvaru je spoznala kmetica Holzinger iz Zarada-nija v deklici, ki je v imenu Ciganov beračila, svojo hčerko, ki so ji jo cigani pred tremi leti ukradli. Cigane so polovili. — Govor proti socialnim demokratom, ki ga je govoril v pruski zbornici drž. kancelar grof Bu-low, se tiska vsled vladnega naročila v 500000 izvodih. — Novo strelivo je iznašel angleški polkovnik Hope. Strelivo se imenuje v e 1 o k s i t ter se ne razpoči, ako se ga tolče, ker ni v njem ne žvepla, ne fosfora, ne nitratov. Tudi mokrota mu ne škoduje. Veloksit je brez dima ter pripraven za vsakovrstno strelno orožje. — Samomor nune. 271etna prednica bolnišnice v Curihu, Hermina Kruse in zdravnik dr. Mahlehaben sta se zastrupila zaradi nesrečne ljubezni. — Zasmehovani minister. Sovražniki sedanjega francoskega ministrstva so priredili v god-beni dvorani „Skala" prizor, v katerem je nastopal minister Pelletan s svojo mlado nevesto. Nevesta se je predstavljala kot popolno pijana. Dijaki so se uprli takemu zasmehovanju, vsled česar jc nastal med njimi in uprizoritelji boj, ki se je nadaljeval tudi na ulicah. — Veliki snežni plazovi so se udrli v tirolskih dolinah okoli Lienza. Stranske doline so prometu zaprte; pripetilo se je mnogo nezgod.
* Koliko ljudi se je letos izselilo iz Avstro-Ogrske v Ameriko? Na podlagi statističnih podatkov je odvetnik dr. Ernest Weisl na Dunaju dognal, da seje od 1. julija 1902. pa do 30. junija 1903 izselilo iz Avstro-Ogrske v Ameriko 222.000 ljudi, torej prilično četrt milijona ljudi. Za Italijo je naša država dala Ameriki največji koutiugent izseljencev. Po narodnosti se je izselilo 37.000 Poljakov, 34.000 Slovakov, 33.900 Hrvatov in Slovencev, 27.100 Madjarov, 23.000 nemcev, 18.760 Židov, 9840 Rusov, 7220 Čehov, 4200 Rumunov in 2170
Italijanov. Vsi ti izseljenci so prinesli v Ameriko denarja skupaj 15,175.000 kron.
* Popravek. Nižji novgorodski dnevnik „Volgaru je priobčil sledeče pismo: „Gospod urednik! V št. 4251 Vašega cenjenega lista se je pustila Žaljiva nedoslednost, ki se tiče moje časti in mojega dobrega imeua. Po tem, kar je tam tiskanega, se da namreč soditi, da sem ukradel kožuh, dočim sem vendar samo ovratnik iz kožuho-vine ukradel. Treba je biti previdnim pri tem, kar se piše in ne sme se nekažnjeno tiskati o komu: ukradel je kožuh, dočim je v resnici ukradel le ovratnik. V interesu resnice ter zaradi mojega dobrega imena zahtevam za takojšnji ponatis tega popravka. Dajem vam pravico, da razpravljate o mojem delovanju, toda prevračati dejstev ne smete. Upam, da se ne bodete obotavljali, ugoditi moji prošnji. Svojega imeua ne podpišem, ker se nočem riniti med svet, temuč ostauem najrajši skromen."
* O Herbertu Spencerju, nedavno umrlem slovečem angleškem filozofu piše neki kr nist nekatere posebnosti. Spencer ni bil le največji med živečimi misleci, temuč tudi sicer vsestranski mož ; bil je včasih čudak in zopet drugič veseljak, učenjak, umetnik itd Risal je in prav lepo slikal akvarele, za petje je imel izboren glas, a vse to le, ako je bil dobre volje, sicer se je zaklenil in nihče ga ni videl po cele tedne. Ako mu v družbi ni ugajal kak razgovor, vzel je iz žepa posebne zamaške ter si zamašil ušesa. O ženskah je imel slabo sodbo. Že izza mladih let jih je smatral za „nelogična frivolna bitja*'. Vkljub temu je bil napram svoji materi ves čas uajskrbnejši uajljubeznivejši in najnežnejši sin. Spencer je bil prvotno mehanik, inžener, pozneje urednik nekega gospodarskega lista. S svojimi spisi ni imel sreče. V 15. letih je zapravil z izdajanjem 24.000 mark svojega podedovanega premoženja. Že je Spencer skleuil, da opusti zauj nehvaležuo pisateljevanje, ko je ravno v prvem trenotku dobil večji legat. Kmalu pa je začela nje gova slava vstajati in v 24. letih si je nadomestil vso škodo. Spencer je znal le svojo materinščino angleško, grščina mu je bila popolnoma tuja, pa tudi njegova latinščina je bila grozna.
' Praktičnost in eleganco, prihranitev časa in stroškov te štiri lastnosti združuje predmet, ki je zopet za letošnji božič postal želja in nada mnogih zastopnic lepega spola — namreč šivalni stroj; ki je (če dobrega izvora) človeku ljub prijatelj, vsikdar pripravljen pomagati mu, nasprotno pa vir jeze in sitnosti, če ne vrši tega, kar obljubuje. Že več kakor 50 let gospoduje med svojimi brati originalni Singerjev šivalni stroj; vedno popolnejši, vedno zmož-nejši je postal v teku časa, vsak čas so znašli na njem kako novo, dobro lastnost. Kdo se ne spo -minja več pozornosti, ki jo je vzbudilo dejstvo, ko so se pred več leti pojavile poleg navadnih del šivanja tudi prekrasne moderne umetne vezenine, tako očarljive, da mnogo nevernih ni moglo verjeti, da je kaj takega moči napraviti na stroju, vendar je vse te slike napravila šivanka originalnega Singer-jevega družinskega šivalnega stroja, kar se sveda vrši še dandanes, ne da bi bilo treba za to posebnih priprav. Mično, bogato in raznovrstno izbero svojih najnovejših strok je zopet letos izložila Singer C o. šivalni stroji, d eln. družba v svoji tukajšnji zalogi, Sv. Petra cesta št. 2. Kdor bi rad za Božič podaril svojim ženskim svojcem koristno in odlično ter prav dobrodošlo darilo, naj obišče omenjeno zalogo in si kupi katerega izmed izloženih strojev, ki imajo poleg notranje veljave tudi zunanjo vrednost, ter so v kras vsakemu salonu.
* Mišji sport.   V londonskih aristokratskih krogih so začeli g >j;t; mišji šport.  Da se pokaže svetu na predek v odgoji miši, ustanovil se je klub mišjih prijateljev, ki bo na pravili  tudi  razstavo  raznih miŠj»h plemen.   Neka   zelo odlična aristo kratinja je razstavila modrikasto mš ki se ceni na 200 kron.   V mnogih aristckraticn.fi hišah so odpravili do sedaj  tako zelo priljubljene mačke, da se morejo veseliti  miČnih imšk. Da ima miš  veljavo  ne  sme imeti preveč tankega nosu, nasprotno pa mora i meti velike, živahne oči, dlaka se mora svetiti, a rep mora biti pri truplu  debel,  na  koncu pa   tam k. Mišji klub je ustanovil posebno vzgo-jevalnioo za miši,  ker se hoče kemičnim potom vzgojiti raznobarvne miši. Največ si obetajo od črnih miši ter se ponuja za take eksenoplare do 1000 kron.
* Umrljivost v Avstriji nazaduje, kakor poroča ministrski svetnik dr. Daimer v svoji statistiki. Opazovanje obsega dobo od leta 182^ do 1899/Dočim je bila glede umrljivosti leta 1819 Nižja Avstrija na prvem mestu med vsemi deželami (337%) je imela leta 1892 le 238 %. Poslabšalo se je to razmerje le v Galiciji, kjer je
umrlo leta 1819 295 %, leta 1899 pa 295%. Najmanj ljudi je umrlo leta 1899 na Predarlskem, namreč 21 %, dočim jih je leta 1819 umrlo 25*7 %. Za Galicijo so najneugodnejše zdrav-stvere razmere v Bukovini, kjer se je v 81 letih umrljivost zboljšala le za 0-2
* Centralna kurjava za celo mesto. Inžener Kavser v Kielu razlaga v listih svoj novi zistem o centralni kurjavi. Po njegovih načrtih bilo bi mogoče za celo mesto skrbeti v eni kurilnici za kurjavo, kakor preskrbuje vodovodni nabiralnik cela mesta z vodo. Kurilo bi se s plinom, ki bi se ob enem tudi rabil za razsvetljavo po Auerjevem zistemu. Ne bilo bi več dima, pepela in saj ne trebalo bi več drvarnic, dimnikarjev in pečarjev. Ogrevanje stanovanj bi se dalo natančno regulirati. Ko so plina za kuhanje ali ogrevanje ne rabi več, lahko sc zapre tozadevna zatvornica, in plin se ne izrablja. Namesto parnih strojev delovali bodo plinovi močni stroji, ki dajejo potrebno energijo direktno, dočim se mora v parnih strojih toplota šele spremeniti v paro. O taki centralni kurjavi obeta izumitelj neizmerno veliko prihranitve.
Telefonska in brzojavne poročila.
Novo mesto 21. decembra Shod krščanskosocialne stranke je bil preklavrn. Gostinčar in vsi drugi govorniki so žalostno pogoreli. Na shodu je bilo kvečjem 30 pomočnikov. Vse mesto se smeje.
Dunaj 21, decembra. Avstrijska delegacija je imela včeraj sejo, katere se je udeležilo 33 delegatov. Delegacija je v tretjem branju odobrila proračunski provizorij
Dunaj 21. decembra. Prora čunski odsek avstrijske delegacije je izvolil pododsek 7 članov, ki se bo bavil z zahtevami vojnega erarja. Dne 11. ali 12. januvarja bo potem plenarna seja proračunskega odseka.
Dunaj 21. decembra. S cesarsko odločbo z dne 17. t. m. so sklicani nadomestni re-servisti iz Ogrske pod zastave. To je posledica tega, ker ogrski parlament ni dovolil re-krutnega zakona.
Praga 21. decembra Tu se je včeraj priredila velika manifestacija zaMacedonce. Na številno obiskanem shodu so govorili dr. Herold, — ki je po-vdarjal, da sme vsak zatiran narod zgrabiti za orožje in si izvo-jevati svoje pravice —, Klofač, dr. Baxa in Staročeh Sedlak Po shodu so zborovalci prepevaje „Hej Slovani" demonstrirali po mestu.
Inomost 21. decemmra. Na-mestništvo je razpustilo obč. odbor v Tridentu.
Rim 21. decembra. Poročilo „Tribune", da je papež Leon XIII. izročil kardinalu Gottfju štirideset milijonov frankov in da jih je Gotti sedaj po Leonovi želji izročil novemu papežu, je popolnoma resnično Ne da se popisati, kako kolosalno sen zicijo je provzročila ta stvar v Kimu.
Pariz 21. decembra. Neki zionist je poskusil nemškega pisatelja Zida Nordaua ustreliti, a ga ni zadel.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18 decembra: Martin Nagode, mi zarjev sin, 2 leti, Stara pot St. 5» Bronchi tis capillaris.
Dne 20. decembra: Ivan KoSca, nad sprevodnik, 56 let, se je na južnem kolo dvoru ponesrečil.
Meteorologično poročilo.
/Hlnm nmd morjem sotrs.  Smdnjl srataJ tl*k 786 0 mm
Dec.	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	i*5	V* trovi	Nebo
19. 20 «	9. sv. 7. aj. 2. pop.	7384 737 3 7387	38 32 36	si jvzhod al. zahod si. jvzhod	oblačno oblačno oblačno
•	9. zv.	7414	36	si jug	oblačno
21 ■	7. sj. 2. pop.	743 8 7419	20 19	si. svzhod si. szahod	oblačno oblačno
43	Srednja temperatura sobote in nedelje in 3 5ft, — normale: —20" in -21«. —				
Bonna poročila
Ljubljsjrisjfc« ,<raditna  banka" v Ljubljani
Uradni kurzi dunaj. borze 21 decembra 1903
BJaloabenl pnplrll.
iS.majeva renta . . . *4'/o srebrna renta . . . i*', avatr. kronska renta . V!c slata n
IVo ogrska kronska „ *•/•     „ zlata i*/« posojilo dežele Kranjske t'/iVo posojilo mesta Spijata
Zadra
lV/i
ili 0 -  * o
i* */
1    6 /»
4'/ #/
i J«
ii
iasilika
de!
boa.-herc. žel. pos. 1902 1% ŠeSka dež. banka k. o.
I*/. „ . „ a. o. zast. pis. ga!, d. hip. b. peSt.  kom. k. o. z
iC/o pr.....
zast. pis. Innerst. hr.
n   ogr. centr. rezalne hranilnice . zast. pis. ogr. hip. b. a9/« obl. ogr. lokalna železnice d. dr. .  . . češke i a i. banko i0/, prior. Trst-Poreč lok. žei. „  dolenjskih založnic „   juz. se'. knp.'/, V, av. pos. za Sel. p. o SjfeetSn reško od ieta 1854 . . i.     ii   n    lHtJO' , . a     n   n    1864 . .
Useke.....
■•■sj). kred. I • rešijo
» n.
r grške hip banke . srbske a fra !U0* -turske .     . . ar očke kreditne a (nemofike a krakovske        .   . . !»ubljanake ,
ivotr.rud. kn'a ,
Jgr.     m     >« ... ludolfove
jaJcborske ,   . .
iunajske kcm. .   .   . .
jozne Železnice Državne železnice . Ivstro-ogr&ke bančne \vstr. kreditne banke . ^jrsfce      » , Živnostenske 9 /remogokop v Mosta (Brda* ilpinsKe montan .  • • Praske želez, ind. dr. ^rma-Muranyi .... Trbovelj Bke prem. dražb j &vstr. orožne tovr. dražbe je&ke sladkorne dražbe
). kr. cekin.....
20 banki......
40 marke.......
iovereignjs......
tfarke.......
Laski bankovci.   .   . .
tublji...... .
Dolarji.......
Žitna cana v Budimpešti.
dne 21. decembra 1903. Termin.
Pšenica za april   .    .      za 50 kg K 7 69
Rž        „  april   .   .  .   , 50  . , 655
Koruza  „ maj  1904 . .      60   „ „   517
Oves      „ maj     .   .  .   „ 60 . . 643
Nespremenjeno.
Dsoar	Blago
100 60	100 80
100 65	100 75
10070	100 90
120 751	120 95
S9 05	99 25
11910	119 30
100 —	100*76
100 -	100 —
ioj--	100 —
101 -	102 -
99 70!	10070
99*75	100-76
10160	102-60
106 85	107 85
101-	,102-
100 30	101 30
100 20	10120
100-—	101-
100-25	10125
qew	
99 50	100 50
304 90	306 90
1(x> 60	10160
171-	175 —
185 60	187 50
261 -	263 —
1K4 50	1S6 65
293	297 —
2H8-	291-50
268-	272 -
92	9a.—
139 50	140 60
19 15	20 16
472 -	480 -
82 -	86 -
83	86 30
70 -	77 50
6350	54 50
2o7f.	27 75
m~	6'J'-
78 -	8i-
so)	509 -
8775	8875
677 26	678-25
1608	1618 —
688 5'	687 50
778 50	779ČO
555 -	2f6 -
698	700 -
408 25	409 25
'882-	1892 -
496 —	498*-
o92- -	393 -
432	436 -
1&5	160- -
1134	1138
19 07	19*09
2343	23 61
23 9*	24 -
117.25	11745
95 3*i	965-*
2527B	263 75
^4 84	1     B —
„Slovenski Narod'
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I.   Bizjak,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. L. Biaznik, Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14 H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1 M. Favai, Spodnja Šiška pri ko
lodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št 3. A. Kane, sv. Petra cesta št 14
I. Kos, Kolodvorske ulica št. 2G. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št 52 A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4 M. Sever, Gosposke ulice št. 12 J. Sušnik, Rimska cesta št. 18 A. S vate k, Mestni trg št 25. F. Šešark, šelenburgove ulice št. l R. Tenente, Gradaške ulice št 10
Škofja Loka:
Matej Žigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec.
Bohinjska Bistrica:
Mijo Grobotek. trgovec.
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
St. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. žel«
Celovec.
Josip Sovva, časopisni biro.
Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šol ulica št. 2 (via scuole 2).
Trst:
M   Bevk,  P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Mihael  Lavrenčič, Piazza serma št. 1.
M. Majcen, ulica Mramare št 1
Št. Stanič, ulica Via M lin pic-colo št 8.
Reka:
A Potošnjak, Via dd Molo.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA ČEZ TRBIŽ Ob 12. uri 2i m ponoCi oso; | vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Incmost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal ? Aussee, Solnograd, čez Klein Reifling v Steyr, v L nc na Dunaj via Amstettea -7. uri 6 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franzenafeate, Ljul Dunaj. Čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez An.stetten na Dunaj — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Bejjak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 3 uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmonor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Muna-kevo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Ltnd-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Breg : Curih,  Genevo, Pariz, čez Klein-Reiliing t Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine «ara,| Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in 11. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponuči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenbteste, in Monakovo »direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMi^TO IN V KOČEVJE   Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, T Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. un 8 m zvečer v Novomesto, K< PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. un 25 m zjutraj osobni vlaki z Dunaja čez Amstetten, Monakovo laomost, Franzensfeate, Solnograd, Line. Sit; AdBsee, Ljubno, i elovec, Beljak {direktni vozovi I. in 11. razreda Monakovo-Trat 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak i Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Frtncove vare. Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budtjevjce, Solnograd, Line, Stejr, Pariz, »enevo, Cur b, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend Gaatein, Ljubno, Celovec, Št. Muh r tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala   Beljaka, Cd lovca, Munakovega, Inomoata, Frauzensfesta,  Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmohora, Celocca, Pontabla, čez Selzthal is Inomoata'! Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8 ur zjutraj iz No/ega mesta in Kočevja, ob 2. uri H2 m popoldne iz Straže, Toplic, N mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer iatotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drl V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7 ur I J j in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRI: LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešam vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. un b dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah in prazniki« 11 samo v oktobru. — Čas pri in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki J 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani.
AAokrina v 24 urah:   0 4 mm in  0 0 mm —
Žrebanje dne 2. januarja 1904. Glavni dobitek:
Promese h kreditnim srečkam ..... a K15 K 300.000
k srečkam uravnave reke Donave „ >, IO „ I40.000
k ljubljanskim srečkam. . . . „„ 7 „ 50.000
Žrebanje dne S. januarja 1904.
Promese k zemelj. kred. srečkam II. em. a K 5 K I00.000
?353) se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
4 4
4 4
4
4
Ščiti za krste
da se iste v grobu ne stlačijo,
najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico.
Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh
glavnih mestih. (299i 6)
Posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenaSanja nanj.
"V   zalogi  J lb   i umu <
pogrebni zavod Frana fioberleta v Ljubljani.
........_________ _____........ >
§ Kot primerno za božična darila
priporoča
£ Ferdinand Dragatin
aložnik in ubiralec klavirjev
L, j vi bljanl (3296_2)
«iojo veliko izbero ^"-^
klavirjev in pianin
najbolj renomiranih firm
'        po najnižjih cenah, z^i^
V zalogi so tudi preigrani klavirji.
(3181—4)
ATE
po prenizkih tovarniških cenah priporoča j
Karol Reckn
Mestni trg št. 24.
Priložnostni nakup za božič!
Vsled prevelike zaloge
se prodajajo ;daleč pod nakupno ceno:
damske bluze in spodnja krila, otroška oblačilca, damski in otroški predpasniki.
Nadalje po najnižjih cenah: ^291-3) Perilo za gospode in dame, kravate, ščitilci za kravate, nogavice moške in ženske, gamaše, lovski telovniki, snežne čepice, volnate, glace- in trikot rokavice, f/ spodnji jopiči za gospode in dame, volnate in svil-v nate šerpe, pajčolani, vse vrste modercev, platneni, l batistasti in pavolnati žepni robci, vezenine (batist in sifon), gladki in vezeni batisti za cele obleke, galoše in dežniki, pahljače za plese in ulico.
Velik del blaga je izložen in se nizke cene vidijo na njem.
V ogledovanje in nakup vljudno vabi z odličnim spoštovanjem
V. pl. Gerhauser
Stari trg 13.    „Pri čebeli".    Stari trg 13.
Nova uradniška
aniforma #■
|f  •© prod«.
Naslov pove upr^vn štvo »Sov. Narodu.« (3357~ 1)
Zatekel se je velik, ćrn
lovski pes
z verižnatim zavratnikom Kdor ga dobi, naj pra odda oroti primerni od-.-K d n m i v graščini Habach pri Trzinu. <33?>5—2)
Izvrstna fina
■11—891)
vinavbuteljah
m** «1 *m •»*** v trgovini
£dmund 3(avčić
Ljubljanaa Prešernove ulice.
Lokal
za prodajalnico
;3282—3)
se odda s fcbruvarjeui
na Sv. Petra cesti 2.
Natančneje v lekarni Mayr.
Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo progledu kemijske presku-ševalne poBtaje na Dunaju,
dobiva se pri
2596-34
bratih Giaconi & Co.
Bis (Cissa) v Dalmaciji.
Išće se za skorajšnji vstop mlajši
ki je že posloval v kaki trgovski pisarni, zmožen slovenske in nemške korespondence in izurjen v vseh pisarniških delih. Pogoj je: absolvirana trgovska šola.
Natančne ponudbe z referencami in visokostjo zahtevane plače pod naslovom BWeinhandlunga uprav. „Slov. Naroda". (3360—1)
*w» •**        •»» "n* *«* *w* *»■ *)f* "n* "xf* *w* lir* >A» v*r \t; vh? \h v.v vr.- \h r:vr;A vrAvf* \H
30 sežnjev
24 čolnih se po coni odda.
Vpraša n»j se v graščini Bokavce p. Vič. (3361 1)
o
0)
o
S o
o
u
a ._
> -o
OS ca
h "S5
C8
ce
t)
0
H N
d •d
•d o
O w <8 >
|1
£ B
> .-s
C 3
iS ^
<D
... S
> cš
s-. fc*
CL, o3 p co
"a.
O   > o
— e8
— w» 5
O 3
-S —
"S «■
co
'pa
M
co
Karel Tambornino
Kongresni trg št. 6.
Vsled smrti lastnika oblastveno dovoljena
popolna
razprodaja
dragotin, zlatnine in srebrnine
—daleč pod nakupno ceno. e-ji^
Obenem se opozarjajo p. n. naročniki, ki imajo v delu popravila, da pošljejo najkasneje do 10. ja-nuvarja 1904 ponje, ker se za pozneje ne more jamčiti. 3304—2)
Za božična darila
priporoča
Alojzij Persche
mtčne svilnate šerpe, čepice, (avbice), jupone, predpasnike, žepne robce, torbice, damske kravate, boe in specietne novosti ovratnikov za plesove in gledališče.
po znižanih cenah
prodajalo se bode od 10. do 24. decembra dalje
svilnato blago, žameti, pliši, letne nogavice in volnati predmeti za otroke.
ko.
13260
priporočam svojo, vedno z najnovejšim preskrbljeno, kar najbolj izbrano zalogo
perila, pletenine h modnih predmetov
kakor tudi
1^:1 o bukov
pSST za gospode in dečke ~*&Q
in si usojam posebno opozarjati na sledeče predmete:
Vsakovrstno telesno in tudi posteljno perilo, spodnji* krila« predpasnike, kopalne obleke, jtarnltnre za krst (vse lastni izdelek), kakor tudi najboljše izdelane lovske telovnike, lovske nogavlee, lovske doko-lenke, lovske kape. lovske srajee, dalje ženske oprsnlke, ženske in moške nogfavlee, mične Joplee, plaseke, imaflV. avblee in eeveljeke za otroke, najnovejše, deloma edina prodaja pristnih angleških in francoskih žepnlli robcev, tudi v secesionističnem slogu, kravate in šeltllel ovratnikov v toliki izberi in po tako nizki ceni, da je vsaka konkurenca izključena; klobuki sa gospode in dečke od GO kr. do najfinejšega Plessovega in Pichlerjevega izdeika; pristno dr. JSgrovo volneno perilo, kopalni plaiel, turški robel za frotlranje, rokavice, naramnice, domači čevlji, ogrevalcl za kolena, meca in zapestnlkl, telesne ovijace in Še mnogo drugih
predmetov. (3S»7-3) Proseč mnogobrojnega obiska, se priporoča z odličnim spoštovanjem
C. J. HAMAIMIM
= JVtesini trg št. 8.
1114
8722
85
V korist penzljskemu zakladu
c. in kr. avstrijskih vojaških kapelnikov
¥ veliki dvorani Tonhalle
ob pol osmih zvečer
VELIK * * KONCERT.
Iz posebne ljubeznivosti jo obljubila sodelovanje gospa
Anielie baronica Testa.
(Petje.)
(Na klavirju spremlja iz prijaznosti gospa Ton t Selieiifiihrer.)
Orkester:   polkovna godba st. 27
Spored:
1. ) K. JFagner: Rienzi ouvertura.
2. ) H. Volkmann:   Koncert   za violončelo
'A hk>11) is premijevanjem godne).
3. ) J. Hcnschel: Jutranja himna, ] pesmi
A, Bubinstein: Sen, ( gospa
F. Hies: Es muss vvas Wun- ( baronica derbđres sein, I Testa).
4. ) JF. Lisst: Tasso, sio^tv _;iška pesem
CENE PROSTOROM: Cercle: 4 K, prvi prostor 3 K,  drugi prostor 2 K, galerija 3 K, stojišče 1 K, dijaška vstopnica 60 h.
Vstopnice se dobivajo iz prijaznosti v Oton Fischerjevi trgovini z muzikali-jami, Kongresni trg iToiihalie , in na večer koncerta pri blagajnici. (33D9-1)
Alojzij Luzitik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harmonije domaČega in amcrikanskega sestava, fcakor tudi KK«<M i v i«*, planine in pisalne »troje. — Daje ee
tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 33     brezplačno. 1294
Lovski in gozdni
čuvaji i
se? iščejo.
Vstop takoj; gotov in stalen zaslužek in visoka stro J na nagrada, stalna služba. — Zelo dobra priporočila, prepisi izpričeval in prnsnie n^j se po-šljein na upravo vlasteli nstva Lo-vrečina pri Vrbovcu na Hrvaškem
Nakiti
božičnih drevesc
lepi In ne dragi
se dobe pri tvrdki
lw. Boeiač
nasproti c. kr. glavne pošte
v Ljubljani.
Ondi se poceni kupi tudi vsake vrste
33CB-2 • ^
v elegantnih kasetah in sploh
vso v to spadajočo papirno industrijo.
G. PICCCl
lekarnar v Ljubljani
dvomi dobavitelj Nj.
Svetosti papeža priporoča naslednje izdelku svojega kemično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer  vsi   drugi  medikamenti z
največjo skrbnostjo in snainostjo. Pire oli«-vn      I«cltita tinktura krepi  želodec,  vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—43) ■■It* colievo zeleznato  vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom.  Poiliterska steklenica 2 K Pieeolijevl ulrupl iz malin ali taniariiitle dajo z vodo pomešani Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1*30.
Zunanja naročila po
i
P. n. odjemalci Bi lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
Sprejema zavarovanja človeškega ftiv-
Ijenia po   najraznovretnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko> Anobe&a drtiga aavarovalnica. Zlasti nje ugodno zavarovanje na doživetje
m smrt  a zmanjkujoči mi se vplačili.
Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende.
f-CAVU*."
ww
Rezervni f ohol: 36,000,0 p O K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 7S.OOO.OOO
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m vamltozl ■lovanitko- narodno upravo« (36 —
V«» pojasnil« <!»)•':
Generalni zastop v Ljubljani. čeg3ur pisarne so v
nMleak m**zm
(28-147) lastnej banČnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim »kodam po najnil jih J caaah
Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne   n obcnokoristne namene.
■
m
Dobra kuharica
spisala Jttinka Uasičeva
u založnijtiia Lau. Jel^uJentner-ja
v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obse z* na 576 straneh ve£ ng> 1300 recept v za pripravljanja najokusnejah jedi do*ri»će in tuje kuhp, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantna v platno v-iana. (3212—6)
Hvali jo vs*»: kuhar ca s svojega s* rokovnjaška jra stalifča, M-ra?na kr-ttka z radi lepega, 1 hka UTief nega jez'ka, fin* dtma /aradi njene lepe, pri ah venskih kuharak.b knjigah Lenavadne oprt me, in bn-nefno varčna gospodinj zaradi njene cor»»*, ker r»i niČ dražja, neg) znat*« nen. ške kuharske knjige.
Za gožič kot navlašč:
gospodnji-kuharici se naj podari, ta naj pa za praznike kuha in peče po njenih imenitnih receptih.
§11
(3179-4)
spcide in dame, ši fabrikat,, pi*o-3fP"~ po najnižjih iških cendh ""IPff
Mestni trg št. 24.
nun
n  u  n  n  n  <r> ^       ^ ^
n n
božič
priporoča
udolf Kirbisch
slaščičar, Ljubljana — Kongresni trg
bogato izbero atrap, figur, bonbonirov, košaric s sadjem, k mv dirano in glazirano sadje v škatljab, fine bonbone, krhlja«, mandolato, strdenje, poprnjak; najfinejše, najlepše in najcenejše
obeske za božična drevesa
in sicer zvitki, sladkor, kutinov sir, kuti ovi zvitki, čokola:1 itd. — Najfinejše čajno pecivo, pecivo za bolnike, suhor šampsncu, sklartanec, prepečenec, kakao, čokolada, čaj, rum\ najfinejša desertna vina, konjak in hkerj»,   karlovarski obla4;
Pišmger jeve torie itd.
Za praznike: najfinejše potice, pince, šarkelj, vina ii o.in dvorne kleti (c. in kr. dvorec na Dunaju .
gjufr" Vse jestvine se doma izdelane. — Tukajšnja in zoni naročila se točno izvršujejo. (3267-
Jt%      Jia      Tf,      J*      J*      A .»»
A    X   *   .». ^
s** «xb «x» &m
- mm M *i» *v» «■*
*3&^%&£feJ&U&
«j»      mm *t* <H|      «x» *<• »>;» *<* •»» «<# *>• *^ *k» »i^. t
-H -4
-m
m)
"41
-M
Velika božična prodaja!!
se bo vršila od ponedeljka, dne 7. decembra, v novi trgovini z modnim blagom
1 * i
na Mestnem tr*g:v«- »t.
(prej Goričnik in Ledenig)
___.    po znaiao znižanih cenah. TL%1
Prodajalo se bo po nizkih cenah: preproge, posteljne garniture, preproge za okna in stene, kožuhovino, modno blago za ženske obleke, lepe modne barhente, nekaj sto ducatov batistovih žepnih robcev po 10 kr in višje Kravate, srajce, okrog 500 ducatov pletenih moških nogavic, par po 9 kr. in višje Platneni namizni prti in serviete, med drugim tudi: vmerjene obleke v kartonih, adjustirane, cela obleka od gld 150 višje. — Svileno blago za bluze meter samo 55 kr — Modno progasto, čisto svilnato blago za bluze meter 85 kr. — Modni žameti za bluze, 56 cm široki, meter 75 kr.
Vse blago v pritličju in prvem nadstropju si lahko vsak ogleda, ne da bi se ga sililo kupiti. Neugajajoče se zamenja. 3190 s,
Razun tega bo v prvem nadstropju, odd. 5., do božiča razstavljenih dvoje zaslonil za postelje, izgotovljenih od gospic Zalke Novak in Ruže Sever, mik al ni umetniški deli, ki sta tudi na prodaj
f f f t *•
tf^ ^ y " ? ^ ^ t   t V t   T   t ? *   T "f ~t   t   f   Y   T   T   T   T   T   T   T   -    t    t   t    '    t   t    »    *    -   t    t    t    ,    t    t    t    t    t    t    ,    t    t    t »
raznovrstnih pr
tov za
in novoletna darila
S v novi prodajalni Sv. Petra cesta 4. S
Fino blago za dame in gospode, moško in žensko perilo, solidno izdelane j*
A moderce n. pr. najnovejši CORSET PARIŠ, podmizne preproge, predpostel- V
w   njake, dežnike, zastorje; posebno veliko izbero pa belih in pisanih likanih ^
™ srajc'in najnovejših kravat priporoča J
KOSTEVC
(3349 2)
Točita p€»sta*^dal»a !
lBdajatelj in odgovorni urednik: Di. lvsn Tavlai.
Lastnina in tiak ffNarodne tukame".