Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru**. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno.
Štev. 7.
Maribor, dne 20. julija 1929.
teto VII.
Dreisger Franjo f K
V sredo, dne 26. junija 1.929 ob tri četrt na 9. uro je preminul gostilničar in mesar Franc Dreisger v Laj-teršbergu pri Mariboru. Pokojnik je zagledal luč sveta dne 1. oktobra 1876 pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Bil je več let zadružni odbornik, mož iln tovariš stanovske in organizato-rične zavednosti, ki nam ga ne bo lahko nadomestiti. Ni ga več med nami, odšel je k večnemu počitku.
Vsak poedinec gostilničarskega, stanu, med katerim je bil naš pokojni tovariš dobro poznan, žaluje danes za nenadomestljivo izgubo organizato-ričnega ženija in za skupni dobrobit prepožrtvovalnega tovariša. Vsakeanu je bil prijatelj, zato ga je tudi vsakdo vzljubil, kdor ga je poznal, in ravno zato nas je preobčutno zadela žalostna vest o smrti našega Franca.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil dne 28. junija 1929 ob 16. uri iz mrtvašnice splošne mariborske bolnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Pogreba se je udeležil zadružni odbor ter ogromno število pokojnikovih tovarišev, znancev in prijateljev, ki so ga navzlic skrajno slabega, deževnega vremena spremljali k večnemu počitku. V znak priljubljenosti in častit-ve se je pokojnikov grob pokril z številnimi venci.
Razven številnega ljudstva sta spremljali pokojnika tudi dve godbi. Kako je bil pokojnik priljubljen tudi med ostalimi organizacijami in prebivalstvom, priča njegov impozanten pogreb, kar naj bo v tolažbo gospej soprogi.
Tovariš, lahka ti zemlja!
Gostilničarska obrtna zadruga za martb. okolico na Pobražju.
Plačilo zadiužue čla-
narine po naslednikih.
Mnogo nepotrebnega dela, brige in zamer povzroča zadrugi iztirjevanje zadružne članarine od tistih članov, ki svojo obrt opustijo ter pridejo na njih mesta drugi. Ne prvi ne drugi nočejo prevzeti obveznosti napram zadrugi in plačati predpisane članarine. Neštetokrat se pripeti, da mora zadruga take prispevke prisilnim potom izterjati ali pa zgubiti. Zato je v interesu vseh zadružnikov, da se take nerednosti čimprej odpravijo. Vsled tega opozarjamo vse člane na določila § 5 zadružnih pravil, ki določa, da jc vsak zadružni član dolžan naznaniti zadružnemu načelniku nastop ali opustitev svojega obrta, stajališče in vsako spremembo, sprejem ali odpust pomožnega osobja vštevši vajence in to v osmih dneh potem, ko je nastopila ta ali ona izmed naštetih okolnosti.
-Ako se odda obrt v zakup ali se nastavi namestnik, je obvestiti o tem zadružnega načelnika v istem roku ter mu naznaniti ime zakupnikovo ali namestnikovo. Istotako je naznaniti zadružnemu načelniku, če se izvršuje obrt po javni trgovski družbi, imena upravičenih poslovodij.
Opustitev teh prijav se kaznuje v vsakem posameznem primeru z redno kaznijo.
Gostilničarska zadruga za nimHbor- . sko okolico na Pobrežju načelnik: Matija Holc.
Anton Komac:	j
»Naša krila«, tujski* promet in Pohorje.
1.	Nasa krila.
Na vzpodbudo Tujsko - prometne zveze za mariborsko oblast v Maribo- j ru, Aleksandrova ulica št. 35, se je | pred poldrugim letom ustanovil v Ma- | riboru Aero-Klub S. H. S. »Naša kri- | la«, ki sedaj prav uspešno deluje, čim j bo zavzel zračni promet vsaj deloma | mesto današnjega avtomobilizma in j osebnega železniškega prometa, bodo ; igrala »Naša krila« glavno vlogo v j pospeševanju tujskega prometa. Na : tako naglem razvoju tujskega prome- j ta v naši oblasti ima vsekakor gostil-ničarstvo velik interes. Zato je pripustil Aero-klub »Naša krila« v svojem odboru mesto tudi gostilničar-stvu, katero je zasedlo po zveznem načelniku gospodu Andreju Osetu. Vsled tega ima gostilničarstvo tem večji interes na čim boljšem prospevanju »Naših kril«.
O dalekosežnem pomenu zračnega prometa, ki se razvija z vidno naglico, posebno pri naših avstrijskih sosedih, je treba vsestransko informirati javnost, da se vzbudi v njej zanimanje, ljubezen in zaupanje ter da pomaga naši mladi tehniki in njenemu stremljenju po napredku do stavljenega si cilja.
Vedno sem bil mnenja, da se mora iti s časom naprej, sicer nas vrtinec napredka pohodi in gre tudi preko nas, kakor je šla svoječasno železnica preko številnih svojih nasprotnikov. Tam, kjer ni danes, po krivdi tedanjih k r atk o v idn eže v, železniške zveze, se ta nepremišljenost nad sedanjo in bodočo nedolžno generacijo hudo maščuje. Vse sedanje kritike in posmehovanja že izumrlih nasprotnikov železne kače ne morejo in ne bodo mogle popraviti tedaj storjenih po-grešk. Da se ne bo godilo tudi nam in našim zanamcem tako, ter da se ne bo ustvaril zračni promet brez našega sodelovanja, je treba, da vsakdo izmed nas ta napredek kar najbolj podpira in ne dela nikakih ovir bodisi s prostovoljno prodajo zemljišč za zgradbo aerodromov ali kakorkoli.
Vsi merodajni činitelji so že davno uvideli potrebo postavitve aerodroma v Mariboru. Ministrstvo vojne in mornarice je kot lastnik Tezna odstopilo potrebno zemljišče na vojaškem vežbališču na Teznu. Upoštevajoč veliki gospodarski in tujsko-prometni pomen priključitve naše oblasti na mednarodno zračno mrežo, so rotirale večje denarne subvencije tudi mariborska oblast, okrajni zastop in mariborska mestna občina.
V ta namen je prispevala tudi mariborska zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev vsoto po 1000 Din. Tudi državna subvencija je že odobrena. Pričakovati je tedaj, da bo tudi naša obmejna oblast dobila v doglednem času mednarodno zračno prometno zvezo.
Priključitev Slovenije na mednarodne zračne zveze ne bo samo v korist trgovini in industriji, temveč obeta, v zvezi z dobrimi avtomobilskimi progami — v prvi vrsti bo prišel seveda v poštev ceneni mestni avtobusni promet — zasigurati našim prekrasnim krajem v tujskem prometu ono častno mesto, ki jim v resnici pripada.
Mariborčani moramo pospeševati zvezo z mednarodnim zračnim omrežjem tudi z ozirom na naše novo, najmodernejše vodno, solnčno in zračno kopališče na Felberjevem otoku, katerega sem v zadnji izdaji obširno
pŽpisal. Ta. monumentalna zgradba bo v ponos celi državi in se bo vsak posetnik rad vrnil ter pripeljal s seboj še druge znance in prijatelje.
Kdor dobro opazuje neprestano gibanje vseh merodajnih činiteljev, ki vsi zelo podpirajo to akcijo, bodisi fi-naneijeljno ali z sodelovanjem ter veliko zanimanje večine prebivalstva. temu bodo takoj razumljivi tudi konkurenčni boji naših sosedov iz Avstrije, posebno v Gradcu, kjer se z vso vnemo dela na to. da bi v mednarodnem lletalsjkem prometu prevzel pač Graz vlogo Maribora. Temu se moramo seveda močno upreti. Ravno zaradi tega je potrebno, da primerno prav vsi za delo, da nas tok časa ne prehiti in izloči iz mednarodnega zračnega prometa.
2. Avtomobilizem in Pohorje.
V tesni zvezi s postavitvijo aerodroma v Mariboru, je tudi akcija za zgradbo avtomobilskih cest na Pohorje, ki jo je istotako pokrenila Tujsko-prometna zveza v Mariboru in jo imata oblastna samouprava in okrajni zastop v svojih programih. Za enkrat sta projektirani dve taki cesti in sicer ena iz Šmartna na Pohorju, druga pa iz Gornjih Hoč k Sv. Arehu na Pohorju. Cestni odbor za cesto iz Gor. Hoč!, ka/teremv predsedujte dekan g. Sagaj, je zelo agilen. Predložil je Tujsko-prometni zvezi v Mariboru obvezno izjavo petindvajsetih pohorskih interesentov, ki so se obvezali darovati v te svrhe potreben svet, les, kamenje, prodec in brezplačno pri-prego ter potrebne delavne moči, da bi na ta način akcijo čimbolj pospešili in pocenili. Želeti bi bilo, da bi zgledu teh gospodov sledilo še mnogo drugih posestnikov.
Če se bo posrečilo izvesti ravnokar popisani akciji, ki sta ena z drugo v tako tesni zvezi, bo naše itak že slovito Pohorje marsikje tudi v tujini zabeleženo med najlepše letoviščne,
: izletne in športne točke. Omogočeno bo tudi naj oddal jenejšim prebivalcem naše in sosednih držav, poseliti našega velikana, na katerem se uživa najčistejši zrak in ima tudi najlepšo solnčno lego. To bo posebno za naš stan velike vrednosti. In ravno zato , je treba tudi akcijo za zgradbo popisanih dveh cest na Pohorje kar najbolj podpreti.
3. Vzpenjača na Pohorje in dravska plovidba.
Zadnje Čase je oživela tudi akcija za zgradbo vzpenjače na Pohorje, kar bo za povzdigo tujskega prometa zelo važno. Nedavno se je sestavil pripravljalni odbor, ki ima nalogo pod-vzeti vse potrebne korake za ustanovitev delniške družbe, katera bo zgradbo financirala. Načrt in proračun, ki predvideva 4$'400.000 Din investicij, je že sestavljen. Statistika posetnikov našega Pohorja izkazuje, da poseča našega velikana letno približno 35.000 prebivalcev iz Maribora in okolice. Čim se vzpenjanje na Pohorje z vzpenjačo olajša, se bo sedanji promet, posebno pa zimski šport, prav gotovo podvojil. V tem slučaju je preračunjeno. da bo stala prijetna vožnja z vzpenjačo vrh Pohorja in nazaj, komaj 15 Din.
V interesu vsega prebivalstva, posebno pa gostilničarstva je, da vsakdo kupi čim več delnic, sicer nas bo tudi tokrat prehitel tuji kapital. Zakaj ne bi bila vsaj ena večjih in velevažnih naprav izključno v rokah domačega ljudskega kapitala.
čim se bodo uresničili vsi načrti zgradbe prometnih naprav in cest na naše Pohorje, bi bilo želeti, da bi kdo začel čim prej tudi z načrtom
dravske plovidbe,
katera bi v zd rž eva/la .osebni promet med Falo — Mariborom—Ptujem— Ormožem in eventuelno tudi med Varaždinom.
4. Sposobnost in rentabilnost hotelov in gostiln.
Ker je hotelirstvo in gostilničarstvo v najtesnejši zvezi s popisanim napredkom prometnih sredstev in naprav, je potrebno, da si ogledamo tudi hotelske in gostilničarske obrate ter njih rentabilnost in možnost re-mcdernizacije. Neovrgljivo dejstvo je, da ravno za povzdigo tujskega prometa prednjačijo udobni hoteli, ter dobre restavracije in kavarne, kamor je primoran se zateči vsak tujec. Večina naših hotelov in gostiln še ni prilagođena za sprejem tistih tujcev, ki bodo prihajali k nam po zračnih progah. Na Grajskem trgu sicer rav-nckar remodernizirata gg. Zemljič in Strehar svoja poslopja v najmodernejše svetovne hotele z vsem modernim konfortom. Tudi onstran mosta, na desnem bregu Drave, najbolj blizu bodočega aerodroma se nahaja novi hotel »Mariborski dvor«, katerega vodi sedaj naš načeilnitk gospod Oset, pri glavnem kolodvoru zida nov moderen hotel gospod Vlahovič. Vendar pa vse to ne bo zadostovalo za pomnoženi dotok tujcev v naše mesto, ki bodo izrabljali priliko mednarodne zrajčne in a,vtomoliilske zvefze. Zato bo treba, da se še nekoliko drugih hotelov in restavracij Času primerno remodernizira. To je lahko rečeno, pa težko storjeno. Za tako remodernir zacijo je treba mnogo denarja, katerega gostilničarstvu, ki se nahaja po veliki večini v agoniji, ne preostaja. Položaj naše obrti, posebno pa v Sloveniji, ni samo najslabši izmed vseh stanov naše države, temveč je naravnost obupen. In če se ne bo v doglednem času spremenilo na boljše, imamo pričakovati siguren propad skoro vseh tistih obratov, katerih lastniki nimajo bodisi postranskega zaslužka ali drugega premoženja. Kako naj. potem gostilničarstvo, ki se nahaja v tako kritičnem položaju, misli na ogromne denarne investicije v svrho remodernizacije svojih obratov, da bodo odgovarjali razmeram časa.
V naslednjem bom skušal dognati, kaj je dovedlo naš stan v tako obupni položaj. Predvojno stanje rednih gostiln in kavarn sc je tekom 4-letne vojne in 11-letne povojne dobe pomnožilo najmanj za 8%. Temu odstotku se brezdvomno lahko prišteje približno število 1800 točilnic po trgovinah. ki so bile sicer z 31. decembrom lanskega leta definitivno ukinjene. vendar pa so do tedaj občutno konkurirale našemu stanu, ki je trpel zaradi tega ogromno in nepopravljivo gmotno škodo. V mestih in trgih si ni gostilničarstvo v tem pogledu skoro nič na boljšem, ker so se taki obrati enostavno preobrazili v delikatesne trgovine in vinarne, predvidene v členu 82 pravilnika o gostilnah. Liberalnejše določbe, ki so se vnesle v pravilnik o gostilnah, glede točenja vina lastnega pridelka, dopolnjujejo konkurenco trgovskih točilnic, ki razpečavajo po večini le ceneni dalmatinski pridelek, kar gre ne le v škodo gostilničarstva, temveč škoduje predvsem našemu vinogradništvu in s tem v zvezi tudi vsemu slovenskemu gospodarstvu, ker grp denar, izdan za dalmatinsko vino, ves iz Slovenije.
Ravno nasprotno temu pa se je konsum alkoholnih pijač znatno znižal. To pa predvsem zaradi novih, pred vojno nepoznaih davčnih bre-
men ter sprememb v življenju prebivalstva. Vojaštvo je po večini poseča-lo gostilne in kavarne, posebno pa ob nedeljah in praznikih. V 11 letih povojne dobe sem le redko kedaj videl -vojaka v gostilni. Razni športi, ki so se začeli v povojni dobi gojiti, bodisi poletni ali zimski, popolnoma odtegujejo gostilnam večji det prebivalstva, posebno pa mladino, ki izkoristi vsako dano priliko, da se poda v naravo. Absolutno nočem trditi, da to ni prav, pa tudi nimam namena kritizirati, da se na ta način odteguje ljudstvo gostilnam. Nasprotno. Šport in bivanje v naravi je za zdravje zelo koristno, ali to dejstvo bi se moralo upoštevati in onemogočiti vsako konkurenco, posebno pa ne strokovno, ki ne spada med gostilničarski stan.
Da bi se mogla popraviti ta na ste-žaj odprta rana na telesu gostilničarskega stanu, bi bilo potrebno, da se v prvi vrsti izvede revizija vseh takih obratovalnic, ki se nazivajo »Delikatesne trgovine«, nimajo pa v svojih obratih skoro nič drugega, kakor vino ter ne odgovarjajo ne gradbenim, ne policijskim, še manj pa sanitarnim predpisom. Na podlagi rezultata komisijskega ogleda bi se morali zapreti vsi tisti obrati trgovskih točilcev, ki ne bi odgovarjali vsem naštetim predpisom. Brez revjzije teh obratovalnic in ukinitve nesposobnih sličnih obratov, ni mogoč prospeh rednega gostilničarstva, a brez tega si ni mogoče zamisliti napredka in povzdige tujskega prometa. Samo na ta način bi se omogočil rednemu go-stilničarstvu primeren zaslužek, s katerim bi krilo od sedanjega časa zahtevane investicije za remoderniza--cijo hotelov, gostiln in kavarn, da bi bili sposobni sprejeti pod streho vsakega, v svoji domovini še tako razvajenega tujca. Do popolne ureditve danes še vedno odprtega gostilničarskega vprašanja je tudi vsako uspešno pospeševanje tujskega prometa nemogoče. Ce se ne more nuditi tujcu, ki se ga je privabilo v deželo, vsaj tistih udobnosti in ugodnosti, ki jih uživa doma, potem se ne bo vrnil več in bo odtujil od nas tudi svoje znance.
Štedenje na pravem mestu.
Do 15. maja t. 1. sta vozila zjutraj iz Maribora proti Pragerskemu in zvečer iz 'Pragerskega proti Mariboru po dva vlaka z malim presledkom skoraj drug za drugim. Šla je iz Maribora cela garnitura vlaka proti Ko-toribi in ravno tako druga garnitura proti Ljubljani. Tudi zvečer je prispel v Maribor ob 9. uri in tri četrt vlak iz Kotoribe in četrt ure pozneje pa oni iz Ljubljane, oba pa sta pasirala postajo na Pragerskem.
Počenši s 15. majem t. 1. je prometno ministrstvo odredilo, da se formirajo vlaki za Kotoribo na Pragerskem namesto v Mariboru. Zato se odpeljejo potniki iz Maribora do Pragerskega z Ljubljanskim vlakom ter prestopijo na Pragerskem na vlak, ki se formira na Pragerskem za Kotoribo. Ravno tako prestopajo na ^Pragerskem potniki, ki prihajajo iz smeri Kotoriba na ljubljanski vlak, ter dospejo v Maribor skoro ob istem času kakor poprej, država pa prihrani s tem letno okoli 2,000.000 Din, kar je vsekakor lepa vsota denarja.
Tudi tujcem je s to poenostavitvijo zelo ustreženo, ker se jim nudi prilika zajtrkovanja oziroma veoerjanja v kolodvorski restavraciji na Pragerskem, saj je za to dovolj časa.
Cenj. občinstvu, tovarišem in znancem vljudno naznanjam,
da sem otvorila
gostilno
na Pobrežju pri Mariboru.
Preskrbljeno je za prvovrstna jedila in pijače po zmernih cenah. Priporočam se za obilen obisk.
Franja Karnei*.
; Vzor stanovske zavednosti.
j V znak priznanja našega uspešne-j ga in neumornega dela v prid celo-j kupnemu gostilničarstvu so nam do danes brez obotavljanja in posebnih opominov na plačilo, torej prostovolj-
na, nakazale spodaj rožnačene vsote naslednje včlanjene zadruge. Radi boljšega pregleda podamo pregled v obliki tabele, iz katere je razviden predpis, plačane in še neplačane zvezne članarine za leto 1929. Za leto 1928 je bila vsa članarina že koncem leta 1928 poravnana.
Tek. štev.	Sedež zadrug	Zvezna Članarina					
		predpisana		plačana		še neplačana	
		Din	P	Din	P	Din	P
1	Braslovče	4.260	__	4.200	.	60	_
2	Celje	6180	—	6180	—	—	—
3	Gor. Radgona	5.220	—	1.000	—	4 220	—
4	Dol. Lendava	4.260	—	500	—	3.760	—
5	Kbnjice	5.100	—	5.000	—	100	—
6	Kozje	5.400	—	1 000	—	4.400	—
7	Ljutomer	3.300	—	—	—	3 300	—
8	Maribor, mesto	7.200	. —	7.200	—	—	—
9	Mozirje	2,760	—	2.000	—	760	—
10	Murska Sobota	11.110	—	—	—	11.110	—
11	Ormož	3,000	—	3.000	—	—	—
12	Maribor, okolica	17.280	—	13.000	—	4.280	—
13	Prevalje	4 680	—	1.440	—	3.240	—
14	Ptuj	11.820	—	9.800	—	2 020	—
15	Rog. Slatina	3.660	—	1.500	—	2.160	—
16	Siovenjgradec	5.040	—	5 040	—	—	—
17	Slov. Bistrica	5880	—	5.880	—	—	—
18	Sv. Junj ob j. ž	3.160	—	—	—	3.160	—
19	Sv. Lenart v S. g.	3 720	—	3 720	—	—	—
20	Šmarje pri Jelšah	3 900		2.600	—	1.300	—
21	Šoštanj	5.280	—	3.000	—	2 280	—
22	Vojnik	3 600	—	1 000	—	2 600	—
23	Žalec	4 560	—	4.560	—	—	—
	Skupaj . . .	130.370	-	81.620	—	48.750	-
		i.		i		1	
Posebne omembe je vredno vodstvo zadruge za mariborsko okolico na Pobrežju, kateri načeluje zvezni pod-načelnik g. Holc. Ta zadruga je ena najmočnejših organizacij naše države. To se lahko sodi tudi po predpisu zvezne članarine, ki znaša 17.280 Din. od katerih je plačala že 13.000 Din, za kar gre priznanje v prvi vrsti vzornemu načelniku gospodu Matiji Holc in vsemu zadružnemu odboru, v katerem deluje prav uspešno tudi g. Matija Volk kot zadružni tajnik.
Najvzornejše pa so zadruge v Bra-
Kupoprodaja gostila j . . ! m vina,
Vsled neprestanih prošenj, ki nam i prihajajo zadnje čase v zadevi posredovanja pri nakupu in prodaji gostiln in, viha, smo se odločili, da ustanovimo poleg odsekov za brezplačne informacije in posredovalnice služb, katerih se naši člani zelo radi poslužujejo, tudi poseben oddelek za brezplačno posredovanje kupo-prodaje vina in gostiln ter posredovanje za oddajo in prevzem v najem gostiln. Zato vabimo vsakogar, ki bi želel bodisi kupiti ali prodati vino ali gostilno, oziroma vzeti gostilno v najem, da se z zaupanjem obrne na našo zvezo za popolnoma brezplačno posredovanje. Nečlani naj priložijo znamko za odgovor.
Za sedaj imamo v evidenci tri do-broidoče, lepo urejene hotele v podeželskih mestih, en mestni hotel in dve gostilni po ugodni ceni na prodaj. Ravno tako imamo na razpolago precejšnje število mestnih in podeželskih gostiln za oddajo v najem.
Kar se tiče kupo-prodaje vina, smo se odločili posredovati prodajo izključno le za dobra in sortirana domača vina. Za sedaj smo prevzeli brezplačno posredovanje prodaje 82 hektolitrov najboljšega pridelka iz mariborske okolice in neko manjšo količino iz ljutomerskih goric pod jako ugodnimi pogoji za kupce.
Tovariši! Zopet smo v gospodarski osamosvojitvi za korak naprej, S pomočjo vaše trdne volje, koristiti samim sebi, nam bo uspelo, da se s časom popolnoma osvobodimo prekupčevalcev, ki stojijo danes tako trdno med nami in producenti ter nas niti toliko ne upoštevajo, da bi vsaj od časa do časa oglašali v našem »Go-stilničarskem listu«.
slovčah, Celju, Mariboru, Ormožu, Šlovenjgradcu, Slov. Bistrici, Sv. Lenartu v Slov. gor. in Žalcu, ki so svojo članarino popolnoma poravnale in nam tako olajšale naše poslovanje.
Da bomo mogli tudi letos zaključiti zvezno poslovanje, ne da bi nam katera zadruga dolgovala na članarini in da bomo mogli tudi mi zadostiti našim obveznostim, prosimo vse one zadruge, ki imajo v srednjem stolpcu še prazen prostor, da nam čimprej nakažejo primerno vsoto.
Bodite previdni pri potrjevanju spričeval.
Dogaja se, da osebe, ki neopravičeno izvršujejo gostilniško obrt z osebno in točilno pravico drugih, izdajajo svojim uslužbencem in tudi drugim osebam, ki niso bile v njih obratih nikoli zaposlene v streženju gostom, neresnična spričevala o zaposlenosti. Spričevala se potem predlagajo zadrugi in se zahteva potrditev, da so navedbe resnične ter se na tak zviti način skuša priti do dokumentov, ki so potrebni za pridobitev neomejene osebne pravice za samostojno izvrševanje gostilniške obrti.
Ne doilgo tega je skušal nekdo tudi pri naši zadrugi izviti tako potrdilo. Opreznost nam je narekovala predhodne informacije, ki so dognale, da ni spričevalo resnično ter smo na tej podlagi potrdilo odklonili. To je dotično osebo spravilo iz ravnotežja ter se je v svoji neutešljivi jezi zatekla k odvetniku. Tako je prišla cela zadeva pred sodišče, kjer je bil dotičnik obsojen na tri dni zapora radi izsiljevanja neresničnih spričeval o zapos-tenosti. (To je vsekakor veliko razočaranje. Opomba urednika)
Bodi ta slučaj vsem zadrugam v opozorilo, ki narekuje opreznost, a oni, ki nočejo prijavljati svojih uslužbencev, naj vedo, da ne bo zadruga potrdila nobenega spričevala, če ni bil dotičnik pri zadrugi prijavljen.
V Slov. Bistrici, dne 8. julija 1929.
Za gostilničarsko zadrugo:
Zadružni načelnik: Ivan Kos s. r.
KARO čevlji
Maribor, Storoftka c. 19
so priznano najboljše kvalitete.
60 vrst vseh velikosti staino v zalogi Na željo se izgotovijo čevlji po meri v par dneh.
Ne kloni pod udar; em !
Nikomur v življenju ne ostanejo prihranjene skrbi. Lotijo se vsakogar — enega preje, drugega kasneje. Tudi ako smo doživeli že najhujše poraze v borbi za dosego svojih ciljev, ne smemo postati malodušni, ne smemo obupati! S popolno kapitulacijo smo zgubili ves mir, vso prevdarnost, ki nam je v teh težkih, neštetim opas-nostim izpostavljenih časih najboljše orožje. V jezi in naglici ne skujmo nobene odločitve! Radi trenutnih neprijetnosti še ne bomo za vedno stopili iz začrtane smeri svoje življenske poti, se ne bomo za vedno odpovedali lepim ciljem, ki smo jih zasnovali v mladostnih letih. To napravijo samo strahopetci, ki si s tem onemogočijo za bodočnost, svojo eksistenco. Vsi imamo svoje križe in težave. Naučiti se jih moramo nositi s potrpežljivostjo in umevanjem, in vsa njih moreča teža bo postala znatno lažja, čas nam bo pri tem najboljši tolažnik. Tudi po najtemnejših urah zasije svetli žarek v naše domove. Upanje na boljše. Lepše čase naj nas dela močne in odporne! Najtežja bolest se premaga čestokrat ?. marljivim delom. V delu leži bogastvo, blagoslov, ki nam po mračnih dneh pričara pred oči svet v svoji prvotni obliki: posut z rožami in oblit s solnčnim sijajem.
V prerodu Andrej Oset.
Srednjeveške mitnice
namerava mestna občina mariborska uvesti in pobirati občinsko uždnino od predmetov, ki se uvažajo oziroma do-našajo v mesto. Če bi se ta namera uresničila, bi bilo posebno občutno prizadeto okoliško prebivalstvo, ki se preživlja večji dei le s prodajo perutnine in drugih domačih živali ter poljskih pridelkov na mestnem trgu, posebno pa ob sejmih v sobotah.
S 1. januarjem 1930 bodo namreč občinske dokhde na državno trošarino na vino določene enotno za celo državo in bo mariborska mestna občina vsled te enotnosti precej zgubila. To izgubo pa hoče občina nadomestiti s čistim donosom iz užitnine, ki jo na-merava pobirati na tako staroveški način.
Slični eksperimenti niso le v škodo mestnemu prebivalstvu, ki bo moralo za vsaki kilogram krompirja plačati tudi mestno užitnino, temveč si bomo s tem odvračali tudi tujce, katerim bo strogo izvajanje predpisov presedalo ter se bodo našega mesta daleč naokrog izognili.
Iz obrazloženega se že sedaj izjavljamo proti uvedbi staroveških mitnic in pobiranju mestne už.tnine.
Razglas.
Mestni magistrat v Mariboru odreja, da morajo vsi kamr nar ji, gostilničarji, slaščičarji in izdelovalci oziroma prodajalci živil in poživil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil, za hlajenje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko, le umeten led, ker je vsak led iz stoječih in tekočih vod kolikortoliko nesnažen, in more okužiti hranila. S tem je odprta pot kužnim boleznim.
Tudi z umetnim ledom je treba snažno postopati in ga po potrebi zavijati v čiste prte.
Mestni magistrat bo na podstavi § 4 sanit. zakona z dne 30. aprila 1870 drž. zak. št. 68 vršil po svojih organih v tem pogledu strogo nadzorstvo in bo osebe, ki bi se ne ravnale po tej odredbi, kaznoval po min. naredbi z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198.
Župan:
dr. Juvan s. r.
* * *
Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev v Mariboru je vložila na mestni magistrat mariborski predstavko sledeče vsebine:
Pozivno na predmetni razglas, ki nam je bil dostavljen dne 6. t. m. v svrho objave v našem strokovnem glasilu in obvestilu zadružnim članom, si častimo opozoriti naslov, da nikdo izmed naših članov ne manipu-
lira" z ledom tako, da bi prišel z istim •neposredno v d oliko bodisi pri izdelovanju sladoleda, slaščic in drugih hranil, ali pri hlajenju pijač in vseh vrst hranil.
Sladoled se izdeluje na ta način, da ne pride led nikoli neposredno v dotike bodisi z eno ali z drugo surovino ali pripravljenim sladoledom. Led se uporablja pri izdelovanju sladoleda le za zunanjo hlajenje posode, v kateri se sladoled izdeluje in ne pride z izdelanim sladoledom nikdar v dotiko.
Ravnotako ne pride led neposredno v dotiko s hranili, ki se hladijo po hladilnih omarah. V teh omarah je za polaganje ledu poseben prostor, popolnoma ločen od onega, kamor se 'polagajo hranila. Tudi pijače se ne hladijo tako, da bi prišle neposredno v dotiko z ledom, temveč se polaga lec: le okoli steklenic, v katerih se nahajajo pijače. Bacili, ki se nahajajo eventuelno v ledu, so itak zmrznjeni in nimajo kot taki nobenega vpliva na okužen je.
Če bi predmetni razglas obvelja tudi za gostilničarje in kavarnarje, bi bili močno prizadeti vsi tisti naši člani, ki imajo svoje ledenice napolnjene z ledom iz tekočih voda.
Opirajoč se na obrazloženo, prosimo, naslov blagovoli citirani razglas spremeniti v toliko, da ne velja za gostilničarje in kavarnarje.
Zadružni načelnik: Franc Zemljič s. ri
Fr. Šk.:
Gostilničarska nadaljevalna šola
v Mariboru je napravila v dneh • 25, in 26. junija t. 1. poučno ekskurzijo v Zagreb. Pridružila se ji je tudi gostilničarska šoja r.a Muti. Navsezgodaj 25. .junija sipo se zbirali na maribor-skem,-kolodvoru. Šola iz Mute je bila že ob 5. uri zjutraj s svojima voditeljema g. upraviteljem šole in še enim učiteljem na svojih prostorih v vlaku. Mariborčani smo čakali do zadnjega, upajoč, da se še kdo od Odbora zadruge ali Zveze izletu pridruži. Tudi nekateri gospodarji niso mogli finstiti svojih vajencev in mi smo tudi na te zaman čakali. 29 nas je bilo, ko srno se zbrali v vlaku iz Maribora in Mute, računali pa smo na 40. Z nami so še peljali tudi dečki in deklice iz osnovne šole na Muti, tako nas je v resnici bilo okoli 60.
Vozili smo se dobro. V Zagrebu so pričakoval! osnovno šolo učitelji in učiteljice neke zagrebačke osn. škole, a mi smo postrani gledali, ko nismo našli nikogar, ki bi nas čakal. Kriva temu pa je naša ljuba mariborska pošta — seveda ne cela pošta, ampak dotični ali dotična, ki je zakrivila, da smo dčbili dve pismi, ki sta prišli v Maribor 21. junija, še le dne 27. junija, ko smo se že iz izleta vrnili. Koliko je bilo neprijetnosti in poznejšega izgovarjanja radi te zamude. Zagrebčani niso vedli zanesljivo ali pridemo in s katerim vlakom, ker na svoja pisma niso dobili odgovorov in nas zato niso pričakovali. Seveda nismo radi tega obupali. Še dopoldne smo našli prenočišča v hotelih, med drugim tudi v Esplanadu in za vajence in vajenke in enega gospoda v restavraciji »Pri Slovencu«, kjer nas je gospodinja prav prisrčno sprejela. Ko smo se pri Valjaku dobro najedli in si tudi žejo primerno ugasili, smo si ogledali mimogrede tudi kavarno »Corso«, kjer smo se še malo posladkali in po kratkem ogledu mesta odšli na naše pravo delo. Naš prvi obisk je veljal tvornici Arko. Tu smo si ogledali celo tovarno. Spremljal nas je prijazen gospod, ki nam je razlagal cel obrat, nekatere procese smo razlagali našim vajencem tudi mi sami. Videli smo tu tvornico kvasa, pločevinaste posode, špirita, likerjev Jtd. Bili smo v vinskih kleteh, v strojnih oddelkih itd. Popis cele tvornice bi bil Predolg, kajti 0 proizvodih in proizvajanju bi lahko pisali knjige.
. Končno so nam tu tudi postregli. Kaj živahno je postalo, ko so vajenci in vajenke in seveda tudi mi -— hvala Bogu na dosti podložene želodčke — »preizkušali« različne likerje.
Končno je dobil pa še vsak za spominček lepo stekleničko likerja, kakršnega si je sam izvolil. No, nekateri »ljubitelji« so si privoščili tudi dve steklenički.
Od Arkota smo jo prav dobre volje in zelo podjetni mahnili — s tramvajem seveda direktno v hotel »Esplanade«.
Tu je bilo še le gledanja zn naše male in velike. Neverjetno, kaj se vse skriva v kleteh »Esplanada«. Celo krematorij nam je pokazal dobrodušni gospod ekonom, ki nas je vodil 'po nad- in podzemnem hotelu in tudi smehljaje se pripomnil: »Tu pa lahko sežgemo tudi sitne goste, ne samo'odpadke in smeti«. Skoraj v vsakem oddelku, ki ima seveda svojega posebnega ravnatelja, smo našli na dosti odgovornih mestih, posebno pa pri blagajnah in knjigah, Slovence in »lepe Slovenke«, kakor se je blagovolil blagohotno izraziti naš zabavni vodja.
Menda je zastopana cela Slovenija v tem hotelu, ker je skoro vsak ali vsaka iz drugega kraja naše ožje domovine.
•Posebno so uživale v kuhinjah naše vajenke. Gledali smo tu taku dolgo, da se je pričel zopet veliki obrat in so nastopili kuharji in drugo osobje v svojih ornatih z vso svojo spretnostjo. Seveda smo si ogledali tudi hotelske sobe, restavracijske, gostilniške in kavarniške prostore, telefonsko centralo, pisarne, električno centralo, akumulatorje itd., tako, da je vsem, ki so gledali z razumevanjem, »Esplanade« postal dober znanec, najmlaj-šim, ki še ne razumejo toliko, pa čur-dežna reč, katero so opazovali z odprtimi očmi, ušesi in — usti. Sanjalo se jim je potem ponoči še čuda fantastične stvari, tako, da sami niso več vedeli, kaj je resnica in kaj fantazija.
No, tudi tem je bil ogled gotovo v veliko korist, kajti gotovo se jim je obzorje, dasi pomešano z bujno fantazijo, nemalo povečalo.
Po večerji smo se zbrali v gradskem podrumu, kjer so zopet nekateri podjetnejši vajenci, ki so si dobro oglodali vse naprave, izražali svoje občudovanje.
Od tu so šli nekateri vajenci k počitku, drugi pa smo jo odrinili še v kino.
Drugi dan zjutraj smo si ogledovali mesto samo — in ob 10. uri smo bili že pri Bizjaku, kjer so nekateri že sline cedili po keksih. Ali ti so se pošteno urezali. Resen gospod, Slovenec po rodu, nas je peljal skozi vse, res lepo in moderno urejene prostore in nam razkazal vse naprave, stroje, peči, shrambe itd. Zelo interesantna je ta mala, lepa, čista in veliko nudeča tovarna.
Končnoi nam je pokazal tudi reklamne paketiče— in tu so si mislili naši fantje — »aha, zdaj bo« — a gospod, ki nas je vodil, nam je prav prijazno smehljaje in decentno povedal, da nam je razkazal vse in — zahvalili smo se in odšli — oni, ki so pričakovali pogostitev, kakor pri Ar-kotu — seveda z dolgim nosom.
Sledilo je zopet ogledovanje mesta in po kosilu, katerega smo si pošteno privoščili --- smo se odpeljali v Maksimir, kjer smo v restavraciji zopet našli Slovenca — upok. gosp. majorja Dereani ja. Kdor je bil že kdaj v Maksimiru, ve, kako je tam poleti. V zoološkem vrtu so naši posebno občudovali živali, ki jih ne poznajo toliko in so o njih čitali le v šolskih knjigah. Prav posebno zabavne pa so bile opice. Pa tudi z medvedi, kamelami, cebro itd. smo imeli svoje »špase«.
Tako je prišel čas, ko smo hiteli še v restavracijo na malo pokrepčilo in na kolodvor. S seboj smo vzeli provi-janta za dolgo pot in tako smo se prav dobre, lahko rečemo Židane volje, vračali v Maribor z željo, da bi vsako leto napravili podoben izlet vsaj po najvažnejših krajih naše širne doMiovi-ne, ki jo še tako malo podrobneje poznamo.
Finansiral je cel izlet šolski odbor in sicer s pomočjo tujsko-prometne zveze — za kar ji najlepša zahvala.
Zapisnik
ustanovnega občnega zbora gostilničarske obrtne zadruge v Gor. Radgoni, ki se je vršil v četrtek^ dne 4. julija 1929 po enournem čakanju ob 11. uri predpoldne v restavracijskih prostorih gospoda Jankota Karbaš v Gior. Radgoni.
Ustanovni občni zbor je sklical pr-vekrat v smislu § 119a obrtnega reda in § 15 zadružnih pravil sreski poglavar v Ljutomeru z odlokom z dne 22. februarja 1929, št.. 2458/27 in določil sledeči
DNEVNI RED:
1.	Volitev zadružnega načelstva.
2.	Proračun za leto 1929.
3.	Slučajnosti.
Navzoči:
a) N ač e Is t ve):
1.	Obrtni referent pri sreskem poglavarju v Ljutomeru g. dr. Mlinar, ki vodi razprave.
2.	Načelnik pripravljalnega odbora g. Janko Karbaš.
3.	Zvezni tajnik g. Komac, kot zastopnik zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru in fungira obenem kot zapisnikar.
h) Članstvo:
1.	G. Fiirst Karl.
2.	G. Ritonja Martin.
3.	G. Vreznik G.
4.	G. Kaufman Ivan.
5.	G. Haložan Josip.
6.	G. Hanžekovič J.
7.	G. Puhar J.
8.	G. Svetec Adalbert.
9.	G. Slogovič Anton.
10.	G. Sever Prič.
11.	G. Horvat Rudolf.
12.	G. Senčar M.
13.	G. Maršik Josip.
14.	G. Dcmajnko Alojzij.
15.	G. Farič Josip.
16.	G. Schober Anton.
17.	Gg. Voglar Ivan in Josip, zastopana po poslovodju g. Toplaku.
Ob določeni uri, to je ob 10. pred-5 poldne so bili navzoči samo 4 zadružni člani, kar pa v smislu določil petega odstavka § 15 zadružnih pravil ne zadostuje za veljavno sklepanje o dnevnem redu. To dejstvo je sklicatelj gospod dr. Mlinar uradno ugotovil in odredil enourno čakanje.
Po enournem čakanju je gospod dr. Mlinar otvoril zborovanje in pozdravil navzoče. Pred prehodom na dnevni red je g.; dr. Mlinar konstatira!, da je bil ustanovni občni zbor pravilno sklican in vabljeni potom posebnega vabila vsi zadružni člani. Gostilničarjem nemške narodnosti, ki niso vešči slovenskega jezika, se je poslalo poleg slovenskega tudi nemško vabilo.
Uvodno obrazloži g. dr. Mlinar postopanje, ki je bilo potrebno za izločitev gostilničarjev iz prejšnje skupne obrtne zadruge, poprej ko se je moglo preiti na ustanovitev strokovne gostilničarske zadruge v Gor. Radgoni, kateri pripadajo poleg gostilničarjev, hotelirjev in kavarhhrjev, tudi slatinčarji in izdelovaJlei šampanjca v sodnem okraju gornjeradgonskem.
" V obširnem govoru pojasni g. dr. Mlinar zboru pomen ravnokar ustanovljene gostilničarske zadruge v pogledu tujskega prometa, za kar gredo solidnemu gostiliiičarstvu, organiziranemu v svojih strokovnih organizacijah. velike zasluge. Uspehi v pospeševanju tujskega prometa se cenijo vedno le po sposobnosti gostilničarstva v brezhibni postrežbi gostov. Zato, in da ne pride gostilničarstvo navskriž s strogimi predpisi zakonov, poziva ' zbor naj se točno ravna po zakonskih odredbah.
-'Po uvodnih besedah preide g. dr. Mlinar na razprave dnevnega reda in pojasni
k prvi točki
postopanje pri volitvah, ki ga predvideva § 21 zadružnih pravil. Radi važnosti tega postopka in da se izključi vsak nesporazum, ki bi dal komurkoli povod pritožbe proti izvršenim volitvam, pojasni g. dr. Mlinar po1-s topa nje pri volitvah tudi v nemškem jeziku, to pa radi tega, ker je bilo navzočih tudi nekoliko zadružnikov Nemcev, ki slovenskega jezika ne razumejo. Po tem pojasnilu se soglas-
no sklene, da se. izvršijo volitve prvega zadružnega načelstva, odbora in računskih pregledovalcev z vzklikom, to je ustmeno. Vsled tega soglasnega sklepa sta bila na predlog gospoda Rudolfa Horvata izvoljena soglasno:
a)	Načelstvo:
1.	Gospod Janko Karbaš, zadružnim načelnikom.
2.	Gospod Alojzij Domajnko, zadružnim podnačelnikom.
Storjeni sklep je sporočil g. dr. Mlinar novoizvoljenemu zadružnemu načelniku g. Karbašu in mu preda zadružne posle ter ga poveri z nadalj-nim vodstvom današnjega zbora. Go-"spod Karbaš se je za izA'olitev in poverjeno zaupanje zahvalil ter obljubil, da bo zastavil za dobrobit članstva vse svoje moči in vpliv. Na to je prešel k volitvi odbora. Po kratki debati so se soglasno izvolili sledeči
b)	odborniki:
1.	g. Horvat Rudolf;
2.	g. Domajnko Matija;
3.	g. Fiirst Karl;
4.	g. Ritonja Martin;
5.	g. Čirič Janko;
6.	g. Maitz Viktor.
c)	Odborniki namestniki:
1.	g. Sever Prič;
2.	g. Kaufman Ivan;
3.	g. Maršič Josip.
č) Računska preglednika:
1.	g. Slogovič Anton;
2.	g. Puhar Alojzij.
K drugi točki
dnevnega reda obrazloži -in utemelji gospod Karbaš sledeči
PR O R A C U N za poslovno leto 1929:
L Dohodki:
b. Gotovina v blagaj-	
ni z dne 4./7. 1929	117.75 Din
2. Inkorporacijske	
pristojbine .	.	.	1.000.— *'
3. Vajeniške vpisnine	.100.H-	»1
4. Razni dohodki . .	1.355.50 »
5. Predvidena za-	
družna doklada	5.952.— »
skupaj	8.025.25 Din.
II. Izdatki:	; A&
l. Zvezna članarina .	4.220.—Din
2, Potni stroški . .	1.200.— »
3. Tajniško plačo . .	1.200*.— .»
4.i Pisarniške potreb-	
ščine		400.— »
5. Poštnina ....	200.— »
6. .Podpora obrt no-na-	
daljevalni šoli . .	200.— »
7. Nabava zadružnih	
knjilg .....	200.— »
8. Eventuelni odpisi	
članarine, ki bi na-	
stali radi konkur-	
zov itd. .	.	.	.	200.— »
9.. Nepredvideni izdatki	700.— »
skupaj	8.520.— Din.
Rekapitulacija:	
Dohodki 		8.525.25 Din
Izdatki 		8.520.— »
Preostanek koncem leta 1929	....	5.25 Din,
ki se pripiše proračunu za poslovno leto 1930.
Predloženi zadružni proračun za poslovno leto 1929 se brez debate soglasno odobri.
K tretji točki
dnevnega reda je g. Haložan stavil na načelstvo vprašanje, kako daleč je že dozorelo vprašanje glede odprave točilne takse. V tem pogledu je dal g. Karbaš zadovoljiv odgovor.
Gospod Rudolf Horvat pravi, da postopajo finančni organi na Hrvatskom pri pobiranju državne trošarine, oblastnih doklad in prevažanju vina iz kraja v kraj, ki je vezano na kontrolni list, povsem različno kakor v mariborski oblasti. Zvezni tajnik g. Komac prosi g. Horvata, naj predloži zvezi pismeno obrazloženo pritožbo z navedbo konkretnih slučajev, na kar bo zveza ukrenila vse potrebno, da se bo zadeva uredila.
Gospod Komac je v svojem nadalj-nem govoru pozdravil zbor v imenu zveze in zveznega načelnika g. Oseta,
kateri se zbora ni mogel udeležiti. Zahvali se kot zastopnik zveze za vabilo na občni zbor in gospodu Karbašu za požrtvovalno sodelovanje pri ustanovitvi zadruge ter poda zelo obširno poročilo o delovanju zveze, katere uspehi jasno pričajo kako je gostilni-čarstvu dobra organizacija potrebna. Poročilo je obsegalo med drugim sledeča glavna, sedaj aktualna vprašanja: Navodilo o sestavi kalkulacij za pivo, vino in hrano. Na podlagi tako sestavljenih kalkulacij naj bi vsak posamezni zadružnik ugotovil cene jedi in pijači ter zaprosil politično oblast za potrditev cenika, da bi se člani na ta način izognili eventuelnega kazenskega zasledovanja radi navijanja cen. Zelo obširno je bilo poročilo o od strani zveze podvzetih korakih za omejitev podeljevanja dovoljenj točenja vina lastnega pridelka, o naredbi velikega župana glede zdravniške preiskave vajencev, o zvezinih uspehih glede odprave registrov na žganje, znižanja oblastnil doklad na vino, glede od oblastnega odbora uveljavljeno načelo, da se od zalog vina, za katero je bila občinska doklada že plačana, razlika ne plačuje, ter razlika na oblastnih dokladah za v dobi od 15. aprila 1929 do 31. aprila 1929 iztočenega vina itd.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je g.^Karbaš navzočim zahvalil za udeležbo ter zaključil zbor ob pol 1. uri popoldne.
Zadružni načelnik:	Zapisnikar:
Janko Karbaš s. r. Ant. Komac s. r.
Obvezne zdravniške preiskave vajencev.
Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru je izdal s svojim odlokom z dne 31. maja 1929, št. O. br. 633/3-1929 v smislu sklepa Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vsem podrejenim sreskim poglavarjem in mestnim magistratom v Celju. Mariboru in Ptuju glede obveznih zdravniških preiskav vajencev sledečo
OKROŽNICO:
Pravila obstoječih obrtnih in trgov- ^ skih zadružnih organizacij skoro brez j izjeme obsegajo določbo, da se smejo , v vajeniški uk sprejemati le take ose- | be, ki nimajo nobenih, obratovanje ; ovirajočih telesnih napak, niso oku- | žene z ostudnimi in nalezljivimi bo-
leznimi ter so tudi sposobne za izvrševanje obrta.
Znano mi je, da v praksi izvajajo doslej to določbo le redke zadružne organizacijo v toliko, da zahtevajo povodom sklepanja pismenih učnih pogodb predložitev zdravniškega izničevala.
Navedena določba zasleduje hvalevredni smoter:
a)	da se deca ne zaposluje pri takih delih, ki bi bila škodljiva njenemu j fizičnemu ali moralnemu zdravju in ki so lahko povod za, takojšnjo ukinitev učnega razmerja v smislu § 101 lit. 2/a o. r.:
b)	da se mladini v slučajih prenagljene izbire poklica že takoj v začetku in brez posebne materijelne škode ali zgube časa nudi prilika spremembe v zaposlitvi:
c)	da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni.
Zaradi tega odrejam na podlagi §§ 110,. 114 al, 3 in 126 o. r.:
1.	V obrtni uk se smejo v bodoče sprejemati le take osebe, ki z zdravniškim izpričevalom dokažejo, da so za dotični obrt telesno in duševno sposobne in ne bolehajo na kaki ostudni ali nalezljivi bolezni.
2.	Zadružne oziroma trgovske organizacije, kojih pravila ne vsebujejo te določbe, morajo ista v tem pogledu izpopolniti in predložiti v potrditev najkasneje do 31. decembra 1929.
3.	Zdravniško izpričevalo se ima deponirati pri pristojni obrtni zadrugi oziroma trgovskem gremiju kot priloga učne pogodbe, predložitev izpričevala pa posvedočiti v učni pogodbi. a v delavsko knjižico naj zadruga odnosno gremij povodom va-jenčeve prijave vpiše, da je vajenec zdravniško preiskan. O tem je obvestiti vse obrtnike in trgovce tamk. področja potom pristojnih zadrug oz. g remijev z opozoritvijo, da pregreške zoper to odredbo kaznujejo pristojna zadružna oziroma .gremiialna načelstva v smislu § 125 o. r. odnosno čl. 87. fin. zak. za 1925/26. Ur. 1. št. 138-39-1925) z denarnimi globami do 300 dinarjev. Zoper zadružno načelstvo, ki bi preziranje te odredbe v svojem okolišu toleriralo, bo uporabiti predpis § 127 al. 5. in 6. o. r.
Glasom obvestila Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani z dne 6. februarja 1929 opr. št. 879/1-29 vršijo zdravniki okrožnega urada 1
vse zdravniške preiskave vajencev brezplačno.
Zadružne organizacije, ki imajo sedež izven oblasti, se o razpisu obvestijo odtod neposredno.
Veliki župan: Dr. Schaubach s. r.
Predstoječo okrožnico smo poslali vsem zadrugam v vednost z nujnim nasvetom zadružnim načelnikom, da se točno ravnajo po odredbi velikega župana, da ne pridejo navzkriž s ‘ predpisi § 127 alinea 5 in 6 obrtnega reda, ki Jih bodo srefski poglavarji uporabili zoper vse zadružne načelnike, ki bi pri sklepanju učnih pogodb z vajenci v svojem okolišu ne zahtevali od vajencev predložitve zdravniškega izpričevala, ki ga izda brezplačno vsak najbližnji zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Oblastna doklada.
Naše pismene in osebne intervencije so rodile zopetni uspeh. Generalna Direkcija Poreza je izdala vsem finančnim direkcijam navodila, da se oblastna trošarina na dne 15. aprila 1929 ugotovljene zaloge vina, žganja in špirita ne bo pobirala v polnem obsegu, temveč samo na oni del teh za- ; log, ki se nahajajo še pri vinskih tr- ! govcih in so se, oziroma se bodo stavile v promet od 1. junija t. 1. dalje. Plačila teh doklad pa se bodo izvršila takrat, ko se bo stavil trošarinski ' predmet (vino, žganje in špirit) v j promet. Oblastna doklada za na novo I kupljeno vino, žganje in špirit se bo j plačala obenem z državno trošarino, j Kjer se torej ta doklada za od v času j izmed 15. aprilom in 31. majem t. 1. j iztočeno vino. žganje in špirit, ki je | bilo na zalegi 15. aprila t. !.. še ni pobirala, jo ni treba plačati in se pobiranje opusti. Radi povrnitve že vplačanih vsot smo vložili na Generalno Direkcijo Poreza prošnjo. Cim prejmemo rešitev, bomo obvestili naše članstvo potom »Gostilničarskega li- , sta«.
Za smeh.
I
Zadružni načelnik svojemu tova- | rišu: »Moja žena pravi, da se bo od | mene ločila, če ne odložim zadružnega načelstva.«
Drugi načelnik: »Če bi vedel, da je tudi moja žena te misli, bi obdržal načelstvo še za leto dni.«
Vrelec „Temper
uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino. Uporabljaj-te jo nadalje s sadnimi sokl, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „Styria,f
Vam z največjim uspehom zdrav! želodčne Čire, kakor tudi katar želodca in čreva,
Vrelec „Donat“
je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri glhtu in hemeraidih.
Zahtevajte
rogaško slatino
po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah.
Razno.
Pobiranje avtonomnih doklad za leto 1929. Finančna direkcija v Ljubljani uradno razglaša, da je finančno ministrstvo odredilo, da se člen 22. finančnega zakona za leto 1929/1930 ne nanaša na one samoupravne proračune, ki so bili odobreni že pred objavo fin. zakona 1929/1930 v »Službenih Novinah«. Za te samoupravne ustanove se morajo avtonomne doklade za 1. 1929 pobirati v tisti izmeri in na tisti podlagi, kakor je bila za nje predvidena v njihovih po kompetentnih organih odobrenih proračunih.
Hajnitfoglfsejši nakup
galanterije, drobnarij, parfumerije, nogavic, perila,
vrvarskih izdelkov, papirja itd.
na drobno in na debelo
Drago Rosina
MARIBOR, Vetrinjska ulica 26.
Naj žene tega ne čitaj o.
Zdi se mi, da izgubljamo tla pod nogami, mi možje, da — vojaško rečeno — umikamo se korak za korakom pred »sovražnikom«.
Iščemo si čimdalje več in več najrazličnejših klubov, društev, gostilničarskih omizij, dela imamo polne roke seveda, ne družinskega. Doma smo takorekoč le gostje. Stalno hočemo koga ali kaj popravljati, napravljal, predelovati, reorganizirati za dom nam pač ne ostaja časa. Ko smo doma — smo .utrujeni, nervozni, mislimo na javne tuje interese; na shode, hočemo imeti vsaj doma trenutek počitka — miru, zanemarjamo ženo, skrbi, otroke in modrujemo. Vsak izmed nas se čuti več ali manj rešitelja blodečega ljudstva (mase) in zato je tako pogostoma doma vse narobe. Kakor čevljar, ki hodi v raztrganih čevljih, dijak, ki nima nikoli pravilno ošpičenega svinčnika, učitelj nikoli dobro vzgojenih otrok — in srečni posestnik sesalke prahu (n. pr. tistega Luxa) jo ima vso zaprašeno v škatlji pod posteljo, tako zbegani oče, razumljivo, nima v redu družine. Radi tega so doma nesoglasja; žena se krega ali pa sploh molči (takih je seveda malo) in končno vzame vse sama v roke. Slopi na mesto očetovo, oče se na ta način sam izloči kot nekaj ne-"potrebnega, nerabnega (p. d. peto kolo), ni pozvan več k družinskim posvetovanjem in žena odločuje sama. Spočetka dela to boječe — ko pa vidi, da ji to gre, leze v »Mače« in že dirigira celi dom in moža kot general. Saj vemo, da imajo žene ukazovanje v sebi že (od rojstva) prirojeno. Že - Eiva v raju je komandirala Adama naj sne jabolko. Adam jo je ubogal
— pa je radi tega večna sitnost.
Možki si lahko povemo med seboj: Ubogat moramo vsi in ne smemo delati, kar nas je volja. Toda vendar smo imeli do nedavno gotove resore kot ministri, v katere žena ni imela vpogleda, niti se v nje ni smela vmešavati. Mi smo kupovali in prodajali konje in krave, ovce in svinje, odločevali smo, proda-li se polje ali se da v najem, da-li se pojde na božjo pot ali ostane doma. Prodajali smo repo, ječmen, žito in krompir, vlagali smo v hranilnico in zopet dvignili, mi smo najemali in odpuščali služinčad, hodili smo v gostilne sami brez žene, vozili se na sejme in vračali se pozno domov. To so bile pravice nas mož, gospodarjev in soprogov.
Poleg tega smo imeli v rokah važen resor domačega sodstva (sodnika). Sodniki smo bili nad svojimi otroci, tirali smo jih na odgovor,, pretiskavali, bili smo steber pravice in izvr-ševalni orgajni v eni osebi, medtem ko je bila ženam dovoljena vloga advokata — zagovornika, ki pa je navadno vedno izgubil. Naše žezlo je bil debel jermen, bilč, spletena brisača ali vrv in podobni kaznovalni predmeti, katere se je uporabljalo pri domači eksekuciji. Zato smo uživali veliko spoštovanje, vzbujali smo strah in grozo otrokom in ženam — imeli smo skratka avtoriteto. Kdo je vendar . mogel zabraniti naši sveti jezi, da ne bi naša pravična roka prav tako padla na otroke kot na ženo?
Sedaj izplačuje po večini žena, ker mož ni doma, nima časa, ne sme se po nepotrebnem motiti niti razburjati. Tako pa prehaja počasi spoštovanje in resnost iz očeta na mater. Žene se že tega zavedajo, prav tako tudi otroci. Zato se tudi žene raje or-
ganizirajo v drugih političnih strankah kot mož, da bi imeli v tem neki vzrok, ki bi jim branil mirno razgo-varjati se med seboj radi različnega političnega prepričanja in bi se med seboj psovali ter drug drugega prezirali.
Slutim, da pride dan, ko se bodo žene začele organizirati popolnoma same zase, to je, da bodo proti nam možkim, ustanovile svoje protimoške Jige na internaaiijonajlni podlagi za zaščito proti možem, takrat pa, o sv. Agata, usmili se in varuj nas!
Počasi nam bodo vzele vse agende v društvih, v političnih strankah, v uradih, v ministrstvih, v vojski, v letalstvu, v športu, na morju, nad in pod zemljo. Že zdaj nam očitajo, da smo nebodigatreba, da ne izvedemo ničesar koristnega in priznanja vrednega. da nismo sposobni niti ukazovati in vladati ter da smo polni umazanih afer . . .
Za vse to pa nam dajo svojo žensko svobodo. Uprežejo nas v domača opravila, otroke bomo varovali in skrbeli zanje v mnogo večji meri kot dosedaj, bomo jih uspavali, krmili, posedali na kahlico, vozili jih na iz-prehod, igrali se z njimi, pripovedovali jim pravljice, deklamirali jim in peli pesmice, učili jih stopati, alogo-vatii, da bi bili vsaj doma za kako rabo.
Ne bodo imele časa za kuhanje, nakupovanje, snaženje, kreganje s služkinjami, sosedami, za klepetanje, opravljanje, godrnjanje, vse to bo v naši skrbi. V noben posel se ne bomo mogli mešat, paziti in čistiti bomo mprali na sebe, otroke, krave, konje itd: Naše žene pa bodo hodile po shodih, na njih govorile, dopisovale v liste, hodile v gostilne, tarokirale,
hodile v urade, vozile se na sejme, to-žarile se itd., vse do časa, ko se bo za nas moške zopet rodil Mesija, ki nas bo osvobodil suženjstva ter nas peljal v obljubljeno deželo.
Sicer so še na svetu rajski kotički, kjer se možem še dobro godi. Je to na Balkanu, v Afriki, na Siciliji, v Aziji in drugod. Tja se obračajmo in tam črpajmo silo k event. prevratu.
V Siciliji n. pr. se odpravi mož z doma, vzame pipo v usta, sede na oslička kot sultan, a njegova žena cepeta za njim z gorjačo v roki, da od časa do časa požene oslička k brzejše-mu stopanju ter z zeleno palmo od.-ganja muhe svojemu gospodu. To Je gotovo lepše kot hoditi na promenado z otroškim vozičkom.
Srečaval sem vrste žen, ki so sople v neznosnem žaru južnega solnca, noseče trebušaste posode pitne vode na glavah in kolebajoče ko čreda velblodov. Za roko so vodile seboj dete ali kvačkale čipke, šle so in molčale. Ce pa žena molči, ji le hudo. — To je gotovo lepše kot pri nas, kjer moramo možki tudi nositi vodo, kjer ni služkinje in vodovoda pri roki.
Ker pa je navadno možko srce mehko, zlasti napram tujim ženam (to nam naše žene čestokrat očitajo) —-so se mi vendar smilile. In tako se mi prikazujejo pred spanjem te dolge vrste izmučenih žen, suženj s posodami na »svitku« iz cunj na glavi, te njih roke in prsti, ki so celo hodeč plele. Skrbi in misel, kedaj se bodo osvobodile te južne žene in kaj se bo tedaj zgodilo z njihovimi možmi.
Jaz sem že tak. Najprej se mi smilijo možje, potem žene — končno pa bom ropotal na obeh straneh. Jaz sem že tak.	(Prevedel E. P.)
Odpiralu ia zapiralni ta; za trgove točil«.
V «Uradnem listu« z dne 3. t. m. je pod št. 66/284 objavljena nova uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in -obrtnih obratovalnic. V smislu člena 47. te uredbe morajo izdati veliki župani izvršilne uredbe, v katerih se bo točno določil odpiralni in zapiralni čas za vsako trgovsko panogo in kraj, v katerem se trgovina oziroma obrt izvršuje, upoštevajoč vse običaje prebivalstva in krajevne prilike.
Pozvani od zbornice TOl. v Ljubljani smo stavili k osnutku nove izvršilne uredbe sledeče naše predloge ter prosili za uvaževanje istih pri sestavi predloga velikemu županu:
1.	Gostilniški, kavarniški, restavracijski in hotelski obrati naj se iz izvršilne uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic izločijo, ker je obratovalni čas za take obrate urejen s posebno policijsko naredbo, kar je z ozirom na poseben značaj te vrste obratovalnic ter potrebo posebnih ozirov na krajevne, časovne in varnostne prilike povsem umestno. Drugače bi po čl. 2 nove uredbe bila dana možnost, da bi gost. obratovalnice po vaseh, trgih in mestih do 5000 prebivalcev bile odprte noč in dan.
2.	Za takozvane trgovske točilnice stoječim gostom, pa naj si bodo zvezane s trgovsko obratovalnico ali samostojne, potem za točilnice vina lastnega pridelka in končno za vse konzumske točilnice, ki so ustanovljene kot restavracije in kavarne v zaključenih društvenih lokalih, naj se •določi isti obratovalni čas kakor se bo določil za vse ostale trgovske obratovalnice dotičnega kraja,
Radi nemogoče kontrole v pogledu točenja alkoholnih pijač naj se ne dopustijo izjemne ugodnosti glede opoldanskega odmora, večernega obratovanja ali nedeljskega in prazniškega odpiranja za trgovske obratovalnice, ki prodajajo alkoholne pijače samostojno ali skupno z ostalo trgovino, v odprtih ali zaprtih posodah. Obratovalnice z mrzlimi jedili, delikatesne trgovine običajno sploh nima jo n oljenih ali pa le neznatno količino mrzlih jedil ali delikates na razpolago, da na ta način prikrivajo točenje alkohola.
Naziv trgovskih točilnic na stoječe goste sam na sebi pomeni, da so te obratovalnice v pravem pomenu besede trgovski obrati in imajo trgovski značaj. Namenjene so le takim gostom, kateri se takorekoč mimogrede, običajno ob priliki nakupa živil, želijo okrepčati z malimi količinami alkoholnih ali brezalkoholnih pijač in ne iščejo družabnega razvedrila. Točilnice stoječim gostom niti po svojem namenu niti po načinu obratovanja ne spadajo med razvedrilne obrate, kakršni so gostilniški in kavarniški, marveč med prave trgovinske obratovalnice. Isto velja za konzumske točilnice.
Iz tega sledi, da imajo take obrato-valnice posla le v času nakupov živil po prebivalstvu. Temu namenu bi bilo tedaj v polni meri ustreženo, če bi se določil tudi za te obrate isti od- in zapiralni čas, kakor se bo določil za vse ostale trgovske obrate dotičnega kraja. Eventuelne izjeme bi imele za gostilnifčarstvo naravnost uničujoče gospodarske posledice, posebno pa., če H se vnesle tudi v izvršilno uredbo določbe čl. 6, točki 3 in 4, potem čl. 12, točke 3 ter 4 a in c ministrske uredbe, ki ustvarjajo izdatne izjeme v zapiralnem času in nedeljskem počit-tu trgov, točilnicam. V tem slučaju se mora računati s sigurnim finan-■ cijelnim propadom večine rednih gostilniških obratov, katerih promet se je itak z ustanovitvijo trgovskih točilnic do skrajnosti omejil.
Društvene restavracije in kavarne se dovoljujejo zgolj zaradi tega, da se poživi stik med organizacijo kot tako in med članstvom, posebno zaradi postrežbe članom, ki pridejo od daleč. Taki stiki se pa gotovo ne iščejo, oziroma se naj ne iščejo v nočnem času.
Točenje lastnega pridelka je privi-eg- ki se priznava občasno za omejeno dobo samo v to svrbo, da produ-

*a
Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance
Radensko mineralno vodo.
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite
Radenski kraljev ali Radenski zdravilni vrelec,
ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gizela-vrelec,
ki ne počrni nobenega vina.
cent vina svoj pridelek ugodnejše vnovči, nego bi to mogel s prodajo na \ veliko, tedaj edino v korist vinogra- ! darja, ne pa zaradi zabave občinstva ! ali za tujca.
Izreden poslovni čas za redne gostilne in kavarne je uveden v glavnem zaradi razvedrila občinstva, pre-hrane tujcev in gojenja družabnega življenja. Vse to pa pri naštetih izjemnih točilnicah odpade, zaradi tega J tudi za te vrste obratovalnic v niče- j ; mur ne bi bil utemeljen izredni obra-I to vatni čas. K temu še navajamo I splošno znano dejstvo, da te tpčilni-| ce, posebno točilnice lastnega vinske-! ga pridelka, pa tudi točilnice stoječim gostom pravico obratovanja v nočnem času in ob nedeljah skoro brez izjeme zlorabljajo in se ravno v teh točilnicah, katerim se naravno ne posveča s strani varnostnih organov taka pažnja kakor rednim gostilniškim in kavarniškim obratom in v katerih posluje nestrokovno osobje, pogosto po cele noči, ob zaklenjenih durih goji j pijančevanje v naj večji meri. Zadru- j žabno življenje in tujski promet so pa j take obratovalnice ne le nekoristne, | ampak naravnosi škodljive, vendar j pa pri tem odvzemajo rednim gostil- ; ničarjem in kavarnam mnogo prome- ! ta in jih ovirajos da se ne morejo razvijati v smislu modernih zahtev družbe in tujskega prometa.
ravno tako dela na tem, da bi se naš predlog uresničil.
Osobito se moramo izjaviti proti ambulantni prodaji brezalkoholnih pijač in sladoleda po javnih lokalih v poletnem času, kakor predvideva drugi odstavek člena 66 uredbe. Nasprotujemo taki prodaji tudi po javnih ulicah in trgih iz higijenskih razlogov.
Zvezni načelnik: Andrej Oset s. r.

-^: • ST—-
Naše akcije bodo imele le tedaj popoln uspeh, Če bodo z nami sodelovali vsi naši člani.
L "•- *•: -ršM-. ’ •
Trošarina,
Konečno prosimo, naslov blagovoli se zavzeti pri velikem županu za to, da bi se prepovedala obhodna prodaja po javnih lokalih vseh v čl. 9 in 16 ministrske uredbe naštetih predmetov, izvzemši časopise in revije. Številni obhodni prodajalci teh predmetov so postali gostom strašno vsiljivi in nadležni, tako, da se čujejo od strani gostov dnevno pritožbe. Predmeti, ki jih imajo ti ambulantni prodajalci — predvsem Kočevarji —. na razpolago, to so čokolada, keksi, slad-eice, sadje itd., se dobijo skoro po vseh gostilnah, prav gotovo pa v vseh boljših restavracijah in sicer v boljši kvaliteti. Vsled tega je vsaka taka ambulantna prodaja odvisna m samo v škodo rednemu gostilničarstvu, nikomur pa v korist. Pogosto so tudi pritožbe gostov radi hazardnih iger, ki jih »Kočevarji« za boljšo prodajo svojega blaga uvajajo. Popolna odprava tega nelepega običaja krošnja-renja po javnih lokalih bi bila tudi v eminentnem interesu trgovstva, ki
Iz »Službenih Novin« posnemamo, da je vlada izdala nove spremembo in dopolnitve zakona o državni trošarini, s katerimi se izpreminjajo med drugimi tudi določila o trošarini na žganje in oblastne doklade na državno trošarino. Za naš stan so važne sledeče določbe:
1. Zaloge, popisane dne 15. aprila 1929.
Dne 15. aprila t. L so se po dosedanjih predpisih popisale v vsej državi vse količine žganja in vseh drugih alkoholnih pijač pri točilcih na drobno (to so gostilničarji) in na debelo, trošarina pa se je morala plačati do dne 15. maja 1929. Ker veže novi zakon dolžnost plačila samo na Srbijo in Črno goro, kjer se trošarina do 15. aprila 1929 ni pobirala in ker smo pri nas v Sloveniji trošarino preje plačali, odpade za naše gostilničarje dolžnost doplačila povišane trošarine tako na zaloge žganja kakor na vse ostale alkoholne pijače za vse zaloge, ki so bile ugotovljene dne 15. aprila 1929.
2. Oblastne doklade.
Na količine vina, piva, likerjev, ruma, konjaka, špirita in žganja, zatečene na dan 15. aprila 1929, se po dosedanjih predpisih ni smela polbrati oblastna trošarina v novi izmeri, temveč samo na one količine teh predmetov, ki so došli v promet in porabo od dne 15. aprila 1929 dalje.
Dosedanji predpis, dasi precej ja-
sen, se je v praksi večinoma napačno tolmačil na način, s kojim gospodarski krogi niso mogli biti sporazumni. Novi predpisi so še jasnejši in ne dopuščajo raznih tolmačenj. Po novem zakonu se oblastna trošarina na količine blaga, ki so bile dne 15. aprila t. 1. na zalogi pri točilcih na drobno in pri prodajalcih na drobno, ako se ne bavijo hkratu s prodajo na debelo, sploh ne sme pobrati. Pač pa so dolžni plačati oblastno trošarino na te količine točilci na debelo, prodajalci na debelo, proizvajalci za trgovino in oni detajlisti, ki se hkrati bavijo s prodajo na debelo, toda ne na zaloge po stanju dne 15. aprila t. L, temveč samo na one količine, ki so jih iz zaloge dne 15. aprila 1929 imeli še neprodane (na zalogi) dne 1. junija 1929. Količine, ki so jih iz zaloge dne 15. aprila 1929 prodali do konca meseca maja t. 1. so oproščene plačila oblastne trošarine.
V oblastih, v katerih se je pred 15. aprilom 1929 pobirala oblastna trošarina v višji izmeri nego znaša po novem zakonu, na primer v Ijubljan-j ski in mariborski oblasti, se razlika med novo in prejšnjo oblastno trošarine povrne, ako gre za zaloge preko LOO 1. Detajlne pogoje za povrnitev , predpiše minister za finance s posebno naredbo.
Z novim trošarinskim zakonom se je znižala tudi trošarina na žganje od 18 na 14 Din od hektoliterske stopnje in velja izza dne 15. aprila 1929. Vsled tega odpade tudi doplačilo trošarine na žganje, ki se je izterjalo do 15. maja 1929. Eventuelno že plačana razlika, se bo povrnila. Interesenti pa imajo tudi pravico zahtevati povračilo razlike, v kolikor so na blago, ki je prišlo v promet po 15. aprilu t. L, plačali trošarino po višji postavki 18 dinarjev namesto sedaj znižane postavke 14 Din. Glede na okolnost, da so bile zaloge po stanju od 15. aprila t. L obremenjene z državno trošarino od 75 Din, je bila torej obremenitev za 1 Din višja, kakor izza 15. aprila. Ta razlika pa se ne povrne, ker je ob času, ko se je redna trošarina plačala, ta. po zakonu znašala 15 Din za hektolitersko stopnjo.
Vprašanje povračila državne troc šarine urejuje novi trošarinski pra-vilnik, objavljen v »Službenih Novi-nah« z dne 11. t. m. Po višji stopnji pobrana trošarina se povrne na posebno prošnjo prizadetih strank. Prošnja je kolka prosta. Rok za vlaganje takih prošenj, naslovljenih na finančno direkcijo v Ljubljani, znaša 6 mesecev, ki se računa od dne preveč plačane trošarine^ nevračunši dan plačila. 'Prošnjam je priložiti pobotnico, na katero se je pobrala preveč plačana trošarina.
Od novih določb trošarinskega pravilnika so posebno važne one, ki se nanašajo na
pobiranje trošarine na vino.
Trošarina na vino, ki jo plača kupec, se plača še le tedaj, kadar se stavi vino v promet. Za izgube in kalo pri prevažanju vina se priznava 1 odstotka. Za večje primanjkljaje pa mora plačati trošarino pošiljatelj..
Gostilničarjem, ki so obenem tudi vinogradniki, se bodo odobrile za domačo uporabo brdz plačila državne trošarine naslednje količine vina lastnega pridelka: do 4 članov rodbine in služinčadi preko 15 let 400 litrov letno, od 4 do 8 članov 600 litrov, od 8
Moderne tiskovine
vseh vrst: Knjige, lepake, letake, pisemske glave, kuverte, vabila i. dir. Vam nudi v okusni izvedbi in po zmerni ceni
■■■■ia
Zvezna tiskarna v Celju
Lastna krtfiffCTVeZIllCčl
Izvršuje vsa v njeno stroko spadajoča dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust.
Veletrgovina z vinom
m
VOJ
G^v

Maribor, Trg svobode 3.
Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
do 12 članov 800 litrov in preko 12 članov pa. lOOO litrov. Taki gostilni-čarji-vinogradniki miorajo takoj, ko so preuredili mošt, prijaviti približno količino mošta oddelku finančne kontrole. Ko vino prevre, morajo izvršiti pretakanje najkasneje do 31. januarja ter prijaviti točno količino dobljenega vina oddelku finančne kontrole, ki te podatke nato kontrolira in ugo-toviljjeno koltLaino vpiše v skladiščno, knjigo. Kleti v samem vinogradu se smatrajo kot skladišča producenta. Vino v teh kleteh je podvrženo samo kontroli in za take kleti ni potrebno nikako odobrenje. V takih kleteh se sme spravljati samo grozdje in vino iz lastnega vinograda. Skladiščno knjigo vodi organ finančne kontrole.
Glede privatnih trošarinskih shra-nišč za vino prinaša pravilnik olajšavo v tem, da se izjemoma ne zahteva sozapora od strani finančne kontrole. V takih trošarinskih shraniščih za vino se imasta zaradi tega voditi dve shraniščni knjigi, od katerih vodi eno lastnik shranišča v shranišču samem, drugo pa oddelek finančne kontrole.-Pri iznosu vina iz shranišča mora lastnik podati oddelku fin. kontrole prijavo in plačati trošarino na količino«,'ki jo iznosi. Priznanico o plačani trošarini mora predložiti oddelku finančne kontrole skupno s prijavo. Na račun izgube v shranišču vina se ob priliki obračuna priznava 0.5% mesečno. Za primanjkljaje do 10% letno mora lastnik plačati samo redpo trošarino, pri večjih primanjkljajih pa sje ima uvesti kazenska preiskava. 1	’
V smislu čl. 12. zakona o državni trošarini; bo finančni mjinister ’ odobravah plačevanje državne trošarine na obračun vsem onim trgovcem, ki imajo privatna trošarinska shrarii-šča in ki sta vi ja jd letno v promet najmanj i00.000 litrov vina. Za osiguranje državne trošarine, na vino, stavljeno v promet na podlagi obračunskega plaćanja, morajo lastniki položiti garancijsko pismo kakega denarnega zavoda ali državne vrednostne papirje po borznem tečaju.
Osebe, ki. se bavijo s prodajo ali točenjem vina, morajo voditi poseben register o kupljenem, porabljenem in prodanem vinu. Kot zaloge imajo služiti količine, zatečene 15. aprila t. 1.
Kadar, imaš opravka pri
Sv. Martinu na Pohorju,
oglasi se v gostilni
Ivana Korena
kjer boš najbolje postrežen bodisi z jedili ali pijačo.
V Crilofereiei
je zbirališče Slovencev — izletnikov iri letoviščarjev	^
Pensionrestaurant
,Triglav'
kjer postreže Slovenec restavrator
Makso Res
s prvovrstno kuhinjo, vedno svežim pivom in izbranimi vini, kot tudi z elegantnimi sobami po zelo solidnih cenah. — Krasen razgled na morje.
Otvorfeno celo leto. ----------------------
Cenj. hotelirjem, kavarnarjem, restav-raterjem in gostilničarjem se priporoča
posredovalnica za sfužbe
Elize LORBER
Maribor, Vetrinjska ulica št. 5.
Pivovarniška restavracija
>UNI0N<
v MARIBORU

se cenj. gostom najtopleje priporoča.! Priznano najboljše UNIONsko pivo -izvrstna domača, dunajska in francoska -
.»g
kuhinja. — Dnevno koncert na vrtu.f
Udruženje rudarskih nameščencev, podružnica Velenje
razpisuje
licitacijo
za zakup rudarske kazine v Velenju. Natančnejši pogoji se dobe pri odboru imenovanega udruženja. Ponudbe je vložiti najkasneje do 31. julija 1929.
Prvovrstna gostilna na Pobrežju pri Mariboru
cesta na Brezje
Ivan Štok
priporoča cenj. občinstvu domača vina, pivo in dobro kuhinjo. — Lep vrt in avtobuspostaja.
Oglašujte:!
Denar etaiošite najboljše In najvarnejše pri
Posojilnici v Gornji Radgoni
r. s. z n. z.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. — Vlagatelji ne plačajo od obresti nobenega rentnega davka ter dobijo obresti v celoti izplačane
brez odtegljaja.
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA
-

NA PRAGERSKEM
se priporoča cenj. potujočemu občinstvu za obisk. Zagotavljam točno in solidno postrežbo tako s kuhinjo kakor z dobro pijačo. Na razoolago so tudi tujske sobe.
ALOJZIJ MAJCEN
KOLODVORSKI REST&VRATER.
PREVZEM GOSTILNE.
„VESELI D0M“
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno
ii. M X lEš O M, Vojasrsišlca, ulica. štev'. 5.
Potrudila se bom vedno postreči cenj. goste z najboljšimi ljutomerskimi vini lastnega pridelka po najnižji ceni, kakor tudi z izvrstnimi toplimi in mrzlimi jedili. — Priporoča se najtopleje
iLlojzija IVI a ?rsi č.
PuaMirZ	Pozor!
Otvoritev trgovine
„Tekstilbazar“
Maribor, Vetrinjska ulica št. 15.
Največja izbira angleškega sukna. Najboljša in najcenejša svila. Manufakturno-blago vseh vrst po najnižjih in konkurenčnih cenah.
Poglejte izložbe!	.	.	•
Prevzem gostilne.
SprrSS da sva prevzela s 1. julijem 1929
daleč naokoli znano Medvedovo gostilno
.Krčeoinski door‘
poprej Černovšek v Mariboru na Aleksandrovi c. 79»
Za dobro kuhinjo in priznano dobro domačo kapljico iz Slovenskih goric je preskrbljeno. Priporočava se za obilen poset
Franc in Marija Reininger.
Splošno priljubljena meščanska
Dečva“


Tiskarna
trgovina s papirjem, knjigami itd.
Hinko Sax, Maribor, Grajski trg 8
Naročajte vse domače in inozemske časopise ter inserate in tiskovine
n
Svilena in navadna v vseh obstoječih zelo okusnih barvah
pri tvrdki
L. ORNIK, Maribor, Koroška 9.
Krasna izbira fuiarjev in pralne svile.
Prodam renomirano in dobro idočo
restavracijo in shajališče
v centra mu mesta s hišo in celim inventarjem, radi bolezni. Reflektanti naj se pismeno obrnejo na :
3#gosloV. Rudolf jtfiosse d. d., Zagrd, Zrinjdac 20,
pod štev. 4301.
Francoska linija = Frendt Line.
Cie. Gle. Transatlantigue.
Za severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzo-parniki. — Havre—liew-York samo SVz dni črez morje.
V južno Ameriko, Argentinijo, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre^ Bordeaux in Marsilijes
Cie. Chargeurs-Reunis, Sud-fltlantique} Transports Maritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan Kraker, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35.
Pohištva,
posteljnina,
preproge,
linolej,
pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Karl Preis
Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Modna trgovina
Anton Paš
Maribor, Slovenska ul.
Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C preo-meti za vezenje, š;fon ter vsa druga drobnarija.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd.
Strogo solidne cene !
r j«
URE
ZLATO SREBRO
Ant. Lečnik
Celje, Glavni trg št. 4
KUPUJE STARO ZLATO SREBRO
'ampanjec
JBouvier*
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše R6serv6e (rdeča glavica).
kletarstva«: Gornja Radgona.
Orl^Inatlna


Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne šn Favai, Ljubljana.
Cenik gratis in tanko.
v stekleničiti
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
CLOTER BOUVIER
• •mm Gornja Radgona • • • •
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
*>	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
ziing, m
tA
Marija Hvalec
mesarija in gostilna s prenočišči
Rogaška Slatina
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Prijateljem, znancem in cenjenemu občinstvu priporočam svojo gostilno
, Vetrinjski dvor*
ki je vsem že dobro poznana. Priporočam se za obilen obisk
Hinko Košič, Maribor
Vetrinjska ulica 24
JPozor cjostilnicorp I
IVAN NARAKS
LOŽNICA PRI ŽALCU
najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic Zajamčeno S pjist" nlm sladkorjem vkuhano,
se priporoča cenjenim gg. gostiiničarjem.
P OS TR EŽ B A--T OČNA!	CENE SOLIDNE!
Zaloga dalmatinsli vin
prej v Mariboru, Vojašniška ulica 6, se je preselila na
Rotovški irg štev. 8. ^
Cenjenim tovarišem se priporoča	JOSfp POVOCtnlli
gostilničar in vinski trgovec.
m
rg
Cene zmerne 1 Postrežba točna!
1Š4^F&
Cenj. občinstvu in mojim odjem leem vljudno priporočam svojo
strugarsko delavnico.
Z velespoštovanjem
Matevž Stauber, strugar,
MARIBOR, Cvetlična ulica št. 9.
CIRIL KAMPL, sodavičar
MARIBOR, Kettejeva ulica 1
se vljudno priporoča p. n. gostilničarjem.
s i
Cenjenim gg. G O S TIL N1Č A R J E M priporoča svojo bogato zalogo
steklenic	krožniison
»inskih tali	skledic
»nikog za piša	»so porcelanasto posodo
jedilno orodje Jz alpaka Jn aluminija ter vsa v stroko spadajoče predmete za hotele in restavracije tvrdka
HfL ftJtUOH, CELJE
PREŠERNOVA ULICA ŠT. 4
Restavracija in kavarna
„Zdraviliški dom“
Rogaška Slatina
se priporoča cenjenim gostom.
Vekoslav Dolničar,
restavrater In kavarnar
Hotel „Svicarlja
FRANJO OZOM
Rogaška Slatina
Novo, moderno urejen hote! v sredini zdravilišča s 30 sobami. V hiši dijetetična restavracija in kuhinja. — Priporoča se
PRANJO OZOM, hotel Švicarija, Rogaška Slatina.
rašlp strnile
prvovrstne
nudi na debelo in drobno
tovorna Dos. Seniio
IVI ur* sl* a Sobota
ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev.
Garantirano la. blagot
Zahtevajte cenike!
Skrajno znižane cene!
Park kavarna
v Mariboru
Vsako soboto in nedeljo popoldne in zvečer salonski koncert. Tičijo se vsakovrstna vina in vedno sveže »UNION« pivo.
Priporoča se za obilen obisk.
___________MARIJA FAN1NGER.
IN D1A N - motocykli
(Prospekt in cenik na zahtevo)
STEYER-auio
(in Kugellager)
Castro! oil
Roman Pelikan, Maribor
Kralja Petra trg štev. 9. — Telefon 458.
ElčMeluiičfto podjetje
Fran Saks
Maribor
se priporoča za Inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica.
ALPAKA
VODILNA
SREBRO
ZNHUKA
pamizje in namizni prte
ZALOGA IN RAZPOŠIUALNICA ZA JUGOSLAVIJO
SREČKO PODGORNIK
MARIBOR, MAISTROVA 3
Priporočata se
!♦
izdelovanje
sodavice in pokalice
Gaberje pri Celju.
Sksporotna, hiša
lastmk
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnlh cenah.
Na drobno!	Na debelo!
Scherbanmov hruh je zdrav in okusen.
Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni., Q S T 6 d H j ct	$$£}?* Ugodni plačilni pogoji.
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
v MARIBORU, Meljska cesta 10
nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako šjuiomerčana« Haložana in pekrčana po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
Hotel „EVROPA”
Rogaška Slatina
40 moderno opremljenih sob z elektr. razsvetljavo. V poslopju moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd.
Z veiespoštovanjem p, LOSChnlg.
Najboljša
ljutomerska vina
proda po najni?ji ceni
ANTON ŠLIK
Gornja Radgona.
svoji k svojim! Gostilničarji in kavarnarji, pozor! ^ojusv^mi
7;r;	namjziig in j0rtjrai)0 #jn0
iz vseli Arinocy;r»&dlnilx knaje^r pni
Franjo Čajnico
veletrgovina z vinom v SLOM EN JGVi J&DCU.
Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črno dalmatinsko vino za zdravila.
Zajamčena solidna in točna postrežba. — Ceniki na razpolago. — Zelo ugodni plačilni pogoji.
Prepričajte se o izborni kakovosti VINA tvrdke
P. Matković S Comp., Celje
Kleti: PRED GROFIJO ŠT. 1 (poprej Palosove kleti) Pisarna: SLOMŠKOV TRG ŠT. 4 (pri farni cerkvi)
: TRIUMPH :
v,.,
Kemična čistilnica in parna barvarna
PAVEL IED06, MARIBOR
Sprejemališče:	Gosposka ulica 33
Delavnica:	Razlagova ulica 22
Telefon 280	Telefon 280
njiprnn in veletrgovins s papirjem
Goričar&Leskovšek, Celje
Kralja Petra cesta štev. 7
priporoča:
Papirnate servijete, 1000 kom. za Din 40-—, OO'—, 80-- in 120-—; nadalje za veselice in prireditve papirnate krožnike, lampijone, bloke za vstopnice, razni barvani papir, kniige za tujce. Pavilnik za gostilne. Cenike jedi in pijač.
za izdelovanje brezalkoholnih pijač r. 2. z 12.
Tovarna:	Pisarna:
Voikmajerjeva ul. 3 priporoča Koroška cesta 26
cenjenim gostilničarjem svoje proizvode kakor sifon in pokalice v
najboljši kakovosti.
StiELlna zet ločja. Radenske xninei»£ilzi© vode
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak
in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, ,#ISerlciaIesr%
a.,um«—   —
„Porter" in „Bode** vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoStosoniem Delniška pivovarna »U n i o n«, Ljubljana, Lalfeo in ffiariiior.
izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. - Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Miian_Četina. - Vsi v Celju..