Teden gozdov v Območni enoti Slovenj Gradec TEDEiN 1* OZDOV ms 2©@s “ GOZD IN LES ZARES “ Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec Cena 660 tolarjev I w : naslovna tema "xr i v GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. lefo: XXXVII junij '2005 sleivilkcii ■ o V J : Pozdrav župana MO Slovenj Gradec udeležencem kviza ob tednu gozdov Pred pričetkom kviza so nastopili učenci 2. osnovne šole Slovenj Gradec Plakat letošnjega tedna gozdov Vodja kviza daje zadnje napotke Kviza sta se udeležila tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar in vodja Območne enote Slovenj Gradec Milan Tretjak Na prvi točki Viharnik Teden gozdov v Območni enoti Slovenj Gradec 8. regijski kviz o spoznavanju gozda Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd. 9$: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm ! Zadnji teden v mesecu maju je že kar nekaj let zelo živahno med slovenskimi gozdarji, saj je to čas tedna gozdov, ko s pomočjo najrazličnejših izobraževalnih aktivnosti, s katerimi se ukvarjamo tudi čez leto, približamo slovenski javnosti predvsem pa šolski mladini gozd in gozdarstvo. Letošnji teden gozdov je potekal od 23. do 28. maja. Osnovna tema je bila vrednotenje gozda s poudarkom na vrednotenju lesa. V Zavodu za gozdove (ZGS) smo si za moto tedna gozdov izbrali ”Gozd in les zares!” Pri organizaciji so poleg gozdark in gozdarjev ZGS sodelovali po posameznih območnih enotah različno aktivno tudi predstavniki ostalih gozdarskih inštitucij. Osrednja prireditev ob tednu gozdov je bila 24. maja 2005 v Novi Gorici, na njej pa so potekali slovesni kulturni program, otvoritev razstave in okrogla miza z omenjenim sloganom. Na razstavi je vseh štirinajst območnih enot ZGS predstavilo svoje plakate na temo vrednotenje lesa. Vsi grafični izdelki so bili zanimivi. Na Koroškem smo gozdarji javne gozdarske službe na plakatu predstavili uporabno vrednost lesa skozi čas iz preteklosti do danes, od zibelke do groba, s pomočjo fotografij, karikature in literarnega prispevka. V vsaki območni enoti so poleg stranskih pripravili tudi po eno glavno prireditev. Tako smo gozdarji OE Slovenj Gradec s pomočjo učiteljic in učencev 2. osnovne šole organizirali 8. kviz o spoznavanju gozda. Kviz je bil namenjen sedmošolkam in sedmošolcem vseh osnovnih šol koroške regije. Potekal je na gozdni učni poti Rahtelov vrh. Tekmovanje je potekalo ves dopoldan. Pred pričetkom tekmovanja, katerega se je udeležilo osem ekip (po trije učenci) iz osmih osnovnih šol (1. OŠ Slovenj Gradec, 2. OŠ Slovenj Gradec, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu, OŠ Podgorje, OŠ neznanih talcev Dravograd, OŠ Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem, OŠ Črna na Koroškem - podružnična šola Javorje, OŠ Mežica ), so učenci pripravili lep kulturni program. Manjkalo ni lepe besede kot tudi glasbe ne. Vse navzoče so ob otvoritvi kviza pozdravili vodja območne enote Slovenj Gradec Milan Tretjak, župan Mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zano-škar in ravnateljica slovenjgraške 2. osnovne šole Boža Pirnat. Vse ekipe so na posameznih stojiščih pod budnim očesom gozdarjev - kontrolorjev reševale vprašanja v obliki testa. Najbolj številčna je bila zadnja ekipa - ekipa učiteljic, katere so na tekmovanje pripeljale svoje varovance. Pod vodstvom gozdarja Avgusta Kunca so morale same odgovarjati na učencem zastavljena vprašanja. Tudi one niso imele težav z odgovori. Zaključek kviza je bil pri gostišču Rahtel na Rahte-lovem vrhu. Po dobri malici so tekmovalci nestrpno pričakali razglasitev rezultatov. Vsi so bili zelo dobri, najboljša pa je bila ekipa učenk »najvišje« slovenske šole z Javorja nad Črno na Koroškem, katero so zastopale Vesna Štiftar, Anja Stopar in Laura Obretan. Drugo mesto je dosegla ekipa učenk in učencev Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu, v kateri so bili Maja Ramšak, Žan Čas in Tanja Vinarnik. Mladi naravoslovci iz Mežice Jošt Šumah, Ana Potočnik in Maja Jezernik pa so se povzpeli na tretje mesto. Najboljše ekipe so bile tudi nagrajene. Vsem sodelujočim gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec čestitamo v želji, da se naslednje leto na 9. regijskem kvizu na Ravnah na Koroškem srečamo tudi z ekipami šol, ka- tere letos na tekmovanju niso sodelovale. Hvala tudi županu Matjažu Zanoškarju, ki je s manjšim finančnim vložkom podprl izvedbo kviza, pa tudi direktorju Koroške zadruge Slovenj Gradec, ki je poskrbel za klopi in mize. Da je prireditev ovekovečena, so poskrbeli ravnateljica Boža Pirnat, učiteljice in informatik 2. osnovne šole Slovenj Gradec, ki so natisnili bilten. Tudi njim hvala! V okviru tedna gozdov so gozdarji Krajevne enote Slovenj Gradec ob 1. obletnici nastanka gozdne učne poti Rahtelov vrh že 21. maja skupaj s člani Turističnega društva Slovenj Gradec organizirali prijetno ekološko obarvano prireditev in poučni pohod po tej zanimivi gozdni učni poti. Pohoda se je udeležilo veliko pohodnikov. Zaradi slabega vremena in pomanjkanja časa pa so nekatere aktivnosti na drugih krajevnih enotah prestavili na čas po končanem tednu gozdov. Vzdušje, ki smo ga imeli na kvizu, pa si ob ogledu fotografij pričarajte kar sami! Tekmovalce so pred soncem ščitile območne gozdarske kape Počitek pred pričetkom kviza GOZD \N LES llkRES Priprave na kviz Foto: Gorazd Mlinšek, Samo Vončina, Ivo Brodar gozdarstvo Gorski javor, beli javor - Acer Pseudoplatanus L. mmmmm Vojko Plaznik, univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije Baaaaaaaaaaa^^_B^^^HaaaaaaaaaaBIIi^HaBaalaBlalBMI_aaaaalaaaaaaaaaaaaaa trolistni javor - Acer platanoi-des in maklen ali poljski javor -Acercampestre. Najpomembnejši med omenjenimi tremi vrstami je gorski javor - Acer pseudoplatanus L. Na področju ZGS OE Slovenj Gradec je v lesni zalogi približno 13,8 % listavcev, od tega predstavlja bukev 10 %, hrast 0,5 %, plemeniti listavci 2,7 % in ostali listavci 0,6 %. Kljub temu, da je plemenitih listavcev na tem področju kar 4-krat manj kot bukve, pa si zaradi svoje ekološke pomembnosti zaslužijo, da jih spoznamo malo bolje. Javorji so zastopani v različnih gozdnih združbah - čistih ja-vorjevih sestojev je zelo malo. Ker je za naše področje najpomembnejši gorski javor - Acer pseudoplatanus L., bomo posvetili večjo pozornost tej drevesni vrsti. Mlad javor Domovina gorskega javora je na področju od srednje Evrope Javor, tudi beli javor (Acer pse- po vse do Kavkaza. Rad ima po-udoplatanus) najdeš po višjih, dračja bukovih združb s sveži-redkeje po srednjih legah na- mi, zmerno zrelimi tlemi pred-šega gorovja. Lepe in plemenite vsem v gorski coni, redkejši je rasti je, pa srednje (do 25 m) v subalpski coni. Raste do 1600 visokosti. Veliko in široko list- m nadmorske višine. Prenaša je visi na dolgih pecljih, listna mrzlo vlažno gorsko klimo. V ploskev ima jamast rob s pet- mladosti prenaša senco, ven-erimi topimi krpami različne dar s starostjo veča zahteve velikosti. Cvetje, ki je zbrano v po svetlobi. V nižini raste na goste povešene mačice, se pri- mrzlih senčnih legah, vendar kaže šele potem, ko je drevo že v višjih predelih daje prednost ozelenelo. Les je bel in gost, iz toplim legam. Porašča rad vlaž-njega delajo mize, stole, ročni- na, a ne mokra rastišča. Najraje ke za čepe, coklje, ničke (poso- ima globoka, humusna, sveža, de, kjer se postavlja kvas), žlice, s hranili bogata tla, kjer doseže kuhlje, roglje idr. Javor je že starost do 400 let. redko drevo, ker ga le podirajo, za mlaj pa se nikdo ne pobriga,« Gorski javor je drevo, ki zra-je Janez Koprivnik opisal dve ste v višino do 35 m, z enako-vrsti javorja v svojem delu Po- merno, gosto in široko oboka-horje. no krošnjo. S tridesetimi leti doseže maksimalno količino Eden izmed rodov Fam. Acera- listja. Listi so dolgi do 20 cm, ceae je rod Acer L. Na svetu je peterokrpi, listne krpe so bolj okrog 150 različnih vrst javor- ali manj koničasto zašiljene, jev. dlanasto žilnate. Listi so zgoraj temno zeleni, spodaj svetlejši. Gozdarji uvrščamo javorje med Presledki med krpami so koni-plemenite listavce. Za področje časti. Peclji so dolgi do 15 cm, Slovenije so najpomembnejše zgoraj so rdečkasti, tri vrste javorjev: gorski javor V mladosti - do razvojne faze - Acer pseudoplatanus L.; os- drogovnjaka - raste dokaj hitro »Maklen ali metlen (Acer campestre) je drevo manje ko srednje velikosti, ima hrapavo in razpokano skorjo in gost košat vrh, raste pa najrajše na apnenih tleh nižjega pasa. Les je precej trd, rabijo ga najbolj kolarji; Pohorci delajo tudi coklje iz njega. [..J (hitreje kot bukev). Ima močne, globoke srčne korenine, ki mu dajejo odpornost pred viharji. Lubje je sivo in gladko in šele v starosti postane luskinasto, rožnato rjave do rdečkaste barve in se lupi v velikih zaplatah. Deblo je pokončno in polno-lesno. V sestoju rastoč gorski javor ima deblo visoko brez vej, na prostem rastoč pa ima nizko deblo in široko krošnjo. V mladosti je občutljiv na kasni mraz, pozneje pa mu tudi hud zimski mraz in sneg ne prideta do živega. Nekoliko je občutljiv na poletno sušo in vročino. Ne prenaša poplav. Od insektov, ki ga napadajo, pa moramo omeniti majskega hrošča in javorje-vega kozlička. Gorski javor je zelo primerna drevesna vrsta kot primes k bukvi, jesenu in drugim drevesnim vrstam, predvsem pa kot listavec pri pogozdovanju višjih leg, kjer ga moramo kot vneseno drevesno vrsto zaščititi. Izredno pomemben je kot meliorator zakisanih gozdnih tal. Les gorskega javorja je bele barve, trd in se svileno sveti. Iz njega ponekod še vedno izdelujejo kuhinjski pribor, orodje in pohištvo. Tudi violinska dna so lahko iz lesa gorskega javorja. Les je iskan in dobro plačan. Semeniti začne v sestoju med 40 in 50 letom starosti, nato semeni skoraj vsako leto (v gorah semeni vsako 2 do 3 leto). Je enodomna rastlina in lahko cveti pred olistanjem, med njim ali po njem od sredine aprila do konca junija. Cvetovi so enospolni, deloma dvospolni, rumenozelene barve, imajo pet čašnih in venčnih listov v 10 cm dolgih visečih grozdih na koncu vejic. Cvetovi so zelo medeni, zato jih obletavajo žuželke. V enem grozdu je med 6 in 24 semen. Dvojni plodovi so oreški z ovršnimi listi, ki stoje drug proti drugemu pravokotno. Seme ima krilce in dozori v istem letu od sredine septembra do sredine oktobra. Ko semena v mesecu novembru odpadajo, se zaradi krilca vija-kasto spuščajo proti tlem. Plodovi in semena so okrogla-sti oreščki s krilcem. Seme ima sposobnost kaljenja 1 do 2 zimi in ponavadi preleži (seme, nabrano in posejano jeseni, ne preleži). Seme, posejano spomladi, kali 5 do 6 tednov. Odstotek kaljivosti pri spomladanski setvi je od 50 do 65 %, dočim je pri jesenski setvi nekoliko višji in znaša od 75 do 90%. Klični listi so dolgi in ozki z gladkim robom in zaokroženo konico. Primarni listi so goli, pecljati, rob lista je grobo nazobčan. V 100 g semena je približno 1.250 semen. V 1 kg semena je približno 10.000 semen s krilci. V 1 litru semena pa je približno 1.300 semen. 1.000 zrn semena tehta med 80 in 100 g. Seme nabiramo na drevju od sredine septembra dalje. V kolikor setev v jesenskem času ni mogoča, hranimo seme v nekoliko vlažnem pesku, lahko pa tudi v tesno zaprtih posodah v mrzlem suhem prostoru. Prvo presajanje mladih sadik opravimo v drevesnici z enoletnimi semenicami. Primerne za sadnjo v gozd pa so že enoletne semenice ali dvo- do triletne presajenke. Pri sajenju višjih rastlin v gozd, ki jih moramo tudi zaščititi, je potrebno previdno ravnanje: 1. odstranimo vejevje oziroma pripravimo površino za po-gozditev, 2. odstranimo travno rušo -priporočljivo vsaj v velikosti 60 x 60 cm, 3. skopljemo dovolj globoko jamico, 4. v jamici razporedimo korenine sadike in jih prekrijemo z zemljo, 5. okrog sadike zasujemo zemljo in jo pohodimo, 6. javor, jesen, itd. takoj zaščitimo s tremi količki, s količkom in mrežo, z žično ograjo 6/2005 Viharnik Iz debel belega javorja (Acer pseudoplatanus L.) je možno pridobivati sladek sok. Takoj po prvih toplejših dneh konec zime v deblo belega javorja zvrtamo nekaj cm globoko luknjo in vanjo vtaknemo cevčico, s katero 48 ur prestrezamo iztekajoči sok. Po tem času odprtino zamašimo s smolo in zvrtamo drugo luknjo. Iz enega drevesa lahko dnevno pridobimo povprečno 12 litrov soka. Sok vsebuje 1,5 do 4 % sladkorja (saharoze). Z vkuhavanjem tega soka dobimo sladek sirup, ki ga lahko uporabimo za melaso (melasa je gosta, temno rjava tekočina, ki ostane pri pridelavi sladkorja: krmilu dodana melasa, špirit iz melase). S fermentiranjem predelamo sok belega javorja v vino, z odstranitvijo vode pa iz soka dobimo sladkor. Neprečiščen javorjev sladkor ima prijetnejši okus kot navadni industrijsko pridelan sladkor, ker vsebuje nekaj jabolčne kisline. Sok ostrolistnega javorja (Acer platanoides L.) vsebuje 1,1 do 3,5 % sladkorja (saharoze) in nekoliko vanilina, ki daje sladkorju iz tega drevesa prijeten aromatičen vonj. Iz soka sladkornega javorja (Acer saccharum Marsh.) in iz sokov nekaj sorodnih vrst ameriških javorjev proizvajajo sladkor. V Ameriki sladkorni javor porašča velike površine in tvori nepregledne prostrane javorjeve gozdove. Iz enega drevesa sladkornega javorja dobimo lahko v enem letu od 12 do 35 kg sladkorja. Drevesa sladkornega javorja lahko tako izkoriščamo tudi več kot 100 let. Najverjetneje so severnoameriški Indijanci prvi uporabljali javorjev sok v prehrani. Melasa iz sladkornega javorja ima prijeten okus in v Kanadi jo pogosto jedo namesto medu. Za zanimivost omenimo še, da je javor imel v zgodovini pomembno vlogo v življenju kmečkih fantov. Oblasti bivše Vojne krajine so proizvodnji javorovega sladkorja pripisovale izreden pomen. Kmete so prisilili k sajenju javorjev in jim prepovedali sajenje jabolk in ko- Javor daje ugodne življenske pogoje drugim rastlinam Javor si ob smreki išče svoj prostor pod soncem stanjev. Imeli so celo nagrade za uspehe pri gojenju javorjev. Kmečki fantje, ki niso posadili zadostnega števila dreves, od oblasti niso dobili ženitnega dovoljenja. Opozoriti pa moram na Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. 1. RS, št. 92, z dne 11.10. 2000), ki govori med drugim tudi o tem, koliko in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno nelastni-kom gozda, seveda za lastne potrebe (ne za prodajo), izkoriščanje stranskih gozdnih proizvodov, brez da je povzročena nepopravljiva škoda tako na gozdnem drevju kot na gozdni podrasti. V 24. členu omenjenega pravilnika piše: »Pri pridobivanju gozdnih dobrin mora lastnik gozda oziroma drug uporabnik gozda upoštevati naslednje pogoje za preprečevanje opustošenja gozda: - pri izkoriščanju grmovnic mora v grmu pustiti vsaj 30 % živih poganjkov razen v primerih, ko je z gojitvenim načrtom določeno drugače; - drevesni plodovi, seme ali cvetovi se morajo nabirati tako, da se površina krošnje drevesa ne zmanjša za več kot 30 %. Obvejevanje drevesa, ki je potrebno za takšno nabiranje, se mora opraviti z žago ali drugim primernim orodjem tako, da se rana na drevesu lahko zaraste. Z nabiranjem se ne sme poškodovati zgornje tretjine drevesne krošnje na drevju, ki je nižje od 3 m; - smolarjenje se lahko izvaja zadnjih pet let pred posekom drevesa, ki mora biti predhodno izbrano za posek; - vrtanje drevesa zaradi pridobivanja sokov je dovoljeno le zadnje leto pred posekom drevesa, ki je bilo predhodno izbrano za posek [...]« Literatura: 1. Gričnik, A., Koprivnik J., 1997: Pohorje. Občina Zreče. 2. Grlič, L., 1980: Užitne divje rastline. Ljubljana: Cankarjeva založba. 3. Jovanovič, B,, 1971: Dendrologija sa osnovima fitocenologije. Beograd: Univerzitet u Beogradu. 4. Koprivnik, J., 1923: Pohorje. Ma- . ribor: Sokolarsko društvo. 5. Pravilnik o varstvu gozdov, Uradni list Republike Slovenije, številka 92, Ljubljana, sreda, 11. 10. 2000, stran od 10233 do 10241. 6. Vukičevič, E., 1974: Dekorativna dendrologija. Beograd: Univerzitet u Beogradu. 7. Zauner, G., 2003: Listavci. Spoznavanje in določanje listavcev v naravi in nasadih. Ljubljana: Cankarjeva založba. 8. Zapiski predavanj. Viftcirftflr gozdarstvo 8. IUFRO Evropski forum o urbanem gozdarstvu mmmmm Suzana Andrejc, univ. dipl. inž. gozd., Mika Medved, univ. dipl. inž. gozd., O N zaradi že omenjenih tehnoloških zahtev. Med embalažno hlodovino pri nas uvrščamo kose, katerih nagnitost dosega do eno tretjino premera. Ob enakih tolerancah se v Avstriji uvrstijo takšni kosi v t. i. »Sekunda holz« za borih 8 evrov. Tako sta C in Cx kvaliteti hlodovine smreke v Avstriji popolnoma drugačni, kot to velja za naš (GG-jev) standard. Velik delež žagov-cev C kvalitete se tako pri sosedih uvršča med embalažne hlode, ki pa močno zmanjšajo povprečno nakupno ceno. Puščanje lesa ob kamionskih cestah Zaradi bojazni po slabših izmerah omenjenih kvalitet in s tem slabših doseženih povprečnih kupnin za odpeljani les, tuji trgovci pogosto puščajo določene kose ob kamionskih cestah. Najpogosteje gre za konične, predebele, nagnite in bolj vejnate sortimente smreke, običajno pa tudi za vso hlodovino jelke in bora. Celulozni les v Avstriji ni nakupni artikel. Takšen les ob kamionski cesti propade ali pa se uporabi le za drva. Preostali prebran les doma le redko najde kupca. Prepočasni odvozi -plavenje lesa V poletnem času prihaja pri avstrijskih trgovcih do povečanega dovoza lesa predvsem iz bivših ruskih republik. V tem času se močno zamuja z odvozom in izmero lesa, ki poleti pogosto splavi ali pa ga napade lubadar - seveda na riziko nič krivega prodajalca. Spreminjanje kriterijev prevzemov lesa glede na sezonski vpliv Izkušnje nekaterih prodajalcev lesa na avstrijski trg kažejo tudi na spremenljivost kriterijev prevzema lesa glede na sezonske vplive povečane ponudbe lesa na trgu. Kadar je lesa preveč, ga je ob istih cenah mogoče poceniti tudi na takšen način. Krojimo daljše sortimente za domači trg in za višjo kupnino! Ob vsem naštetem velja opozoriti na nekaj pomembnih dejstev: - Dosežene povprečne cene lesa so ob istih kvalitetah na domačem trgu ugodnejše. Hlodovina domače »koroške smreke« se bolje trži na domačem trgu. - Ponujena cena za kubični meter lesa ne sme biti edina postavka pri odločitvi za kupca lesa - zelo pomemben je predvsem količinski in kakovostni prevzem lesa. - Avstrijci si želijo in dobro plačajo samo droben, polnolesen les brez velikih grč, ki ga v naših gozdovih ni veliko. - Domači (GG-jevi) kriteriji nakupa in prevzema lesa so za prodajalca ugodnejši od zahtev avstrijskih ponudnikov. - Stroški sečnje in spravila lesa so pri krojenju daljših sortimentov nižji. - Domači trg zanimajo vse dolžine sortimentov, kar omogoča optimalno krojenje glede na izplen. - Ugodnejši so tisti kupci, ki kupijo in odpeljejo vse vrste sortimentov. - Domači hlod zaposluje domačega človeka. O n Ali je les v Avstriji res bolje plačan? V) k D M Informativni gozdarski storži v maju Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd., se je pasla na strmih pobočjih Tolstega vrha. Sprejel me je prijazni gospod Mirko Gorenšek, oče mladega gospodarja Mitje Gorenška, ki na Biotehnični fakulteti v Ljubljani študira lesarstvo. Ostali člani družine so babica Kristina, Franc in Franc Adam ml. ter Anica in Nejc Gorenšek. Vsi člani razen starih staršev in Nejca, kije še dijak srednje šole, in Mitje, ki je študent, hodijo v službo. Že ob samem prihodu na kmetijo mi je bilo jasno, da so tukaj doma ljubitelji živali, kar potrdi tudi Mirko, ki razlaga, da kljub večji del strmim pobočjem, katera še zmeraj obdelujejo ročno, na kmetiji redijo pestro vrsto živali. In sicer ima Franci ml. veliko veselje z grlicami in pritlikavimi petelinčki, ki jih pri nas imenujemo »cvr-geljni«, poleg tega pa ima za hobi še manjšo čredo koz, katere vodja je čistokrvni burski kozel. Pravi, da se tudi v bodočnosti odloča za rejo samo burskih koz. Glavna atrakcija na kmetiji je seveda že prej omenjena čreda škotske govedi. Gospod Mirko ponosno pove, da kljub strašljivemu videzu živali niso prav nič nevarne, čeprav to kar težko verjameš, ko se zazreš v mogočno rogovje, ki ima včasih premer 1,2 m. Izkaže se, da so res priljudne, saj vsa čreda priteče na kup, ko jim Mirko ponudi kruh in se mi poglavar črede, plemenski bik po imenu Oskar, pusti celo pobožati. Mirko razlaga, da je odločitvi za rejo teh živali botrovalo tudi to, da praktično ne potrebujejo nobene nege in hleva, saj so vse leto na paši, na pašniku imajo tudi urejeno napajališče, zatočišče pred vremenskimi neprilikami pa jim nudi pokrito krmišče. Pove tudi to, da je govedo izredno nezahtevno glede krme, saj praktično popase vse, odlično se obnese tudi v strmini, ker ima kratke in močne noge, ter ne potrebuje nobenih močnih krmil. Čez celo leto ima na voljo tudi seno, poleti zaradi prebave, pozimi pa kot glavno hrano. Živali so odporne na bolezni, prehladov in pljučnic ne poznajo, porodi pa potekajo brez pomoči ljudi. Mirko je povedal, da se mu je zdelo nenavadno, ko je telica povrgla mladiča kar na snegu in nobeden od njiju ni imel težav z zdravjem. Krave so dobre matere, z dolgo dobo dojenja in tele odstavijo same brez posega ljudi. Pripust poteka na naraven način; v čredi je več krav in telic ter bik, kise vedno pase z njimi. Prvi dve živali so kupili v okolici Mrzle gore v Trbovljah, in sicer pri rejcu Jožetu Janu, ostale živali pa so bile uvožene iz Avstrije. Tudi Gospa Anica doda, da se ji zdi, kot da jih - v primerjavi z navadnim govedom - sploh ni, saj ima sedaj veliko manj dela. Živali porabijo manj krme, vendar pa tudi počasneje priraščajo. Za meso povejo, da je odlične kakovosti in ne vsebuje holesterola ter tudi pri starejši živali ni »caglavo«. Okus je enak kot pri navadni govedini, vendar se Mirku zdi, da čisto majčkeno spominja na divjačino. Glede odkupa in trženja pri nas na Koroškem še ni ničesar urejeno, v tujini pa dosega meso dokaj visoko ceno in tudi trženje z mesnimi izdelki imajo dobro urejeno. V čredi so poleg dveletnega bika Oskarja še osemletna krava Beti, Mika ima tri leta, Be-linda in Amelly dve, Bučka, ki se je povrgla na domačiji, pa je stara eno leto. Posestvo obsega 14 ha, od tega je 7 ha obdelovalne zemlje, ostalo pa je gozd. V prihodnosti, doda Mirko, bo verjetno Mitja čredo še povečal, saj je posestvo res zahtevno za obdelovanje, s pašo pa te živali odlično preprečujejo zaraščanje. Gospoda Mirka sem povprašala, če je na Koroškem še kakšen rejec, in odgovoril je, da je na Strojni kmetija Kobovc, ena je na Ojstrici pri Dravogradu ter ena v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Po okusni malici, ki jo je pripravila gospa Anica, sem se poslovila ter obljubila, da se zagotovo vrnem pogledat mladičke, ki se bodo povrgli nekje proti koncu junija. Na koncu pa naj kot zanimivost povem nekaj o izvoru te zanimive živali. Prvotna domovina je, kot že njihovo ime pove, višavje Škotske, na kar so živali tudi odlično prilagojene. Verjetno so nekoč, kot njihovi bližnji sorodniki himalajski jaki, živele divje; podatkov, kdo jih je pravzaprav začel udomačevati ter rediti, ni točnih, verjetno pa so bila to starodavna ljudstva Vikingi ali Kelti in ostali. Vsekakor jim je ostalo kar nekaj značilnosti, ki so se razvile, ko so skozi stoletja živele kot divje živali: močan čredni nagon, močne noge s trdimi parklji, prilagojenimi na hribovit svet, nizka rast (v vih-ru merijo za dobrih 10 cm manj kot domače govedo), prav tako pa imajo dobro razvit sluh in vonj. Posledica življenja na prostem in v višavju je tudi gost dlakav kožuh, nasploh imajo tudi pri nas raje zimo, vročina jim ne odgovarja najbolj. Kljub temu, da jih redi človek, se krave ne pustijo molsti, prav tako se ne pustijo negovati kot ostalo govedo (krtačenje ...), porezovanje parkljev pa sploh ni potrebno. Čredni nagon pomeni večjo varnost, in možnost učinkovitejše obrambe pred plenilci pri divježivečem govedu. Prav tako so verjetno še danes v škotskem višavju divje črede ali pa podivjani primerki, kot je to značilno v Angliji in Avstraliji. Seveda pa so verjetno z raznimi selekcijami in križanji vzgojili tudi različico kratkodlakega škotskega goveda, o katerem pa žal nisem našla podatkov. Vsekakor je žalostno, da so s pretiranim lovom iztrebili toliko vrst živali, tudi prednika današnjega divjega in domačega goveda, tura, katerega zadnji primerek je poginil leta 1627. Prav tako so skozi stoletja začeli udomačevati divje vrste goveda, npr. jake, bizone, vodne bivole ..., ampak prav vse pasme so dragocene in jih je potrebno varovati, saj so genska banka, ki bo še kako prišla prav pri oblikovanju novih pasem in njihovih križancev. Foto: F. Jurač ■L 14 [|2EQj3i Vthatnik Na kaj smo pozorni pri skladiščenju fitofarmacevtskega sredstva - FFS Tatjana Krejan Kosan, univ. dipl. inž. agr. Veliko je razlogov za izbiro ustreznega prostora za skladiščenje FFS, najpomembnejši pa so seveda varovanje zdravja, okolja in kemijske učinkovitosti sredstva. Kot pripomoček za pravilno izbiro skladišča, v katerem boste varno hranili svoja FFS in z njimi tudi ustrezno rokovali, vam naj služijo sledeče informacije. 1. Izbira primernega skladišča FFS Skladiščni prostor lahko predstavljajo omara, poseben prostor ali ograjeno področje, odvisno od količine in vrste sredstev, ki jih uporabnik FFS skladišči. Pri mnogih kmetih bo za skladiščenje zadostovala omara, so pa tudi večji potrošniki, kjer bo temu bolj smiselno nameniti celoten prostor. Ograjeno področje pride v poštev pri kakšnih veletrgovcih, kjer bi del nekega večjega ustreznega skladišča namenili tudi za FFS. Skladiščni prostor je lahko že neka odslužena lesena omara, ki je opremljena z nekaj policami in se da v primeru razlitja oz. razsutja sredstva dobro očistiti. 2. Zagotovljena varnost Varnost velja za enega od temeljnih elementov dobrega upravljanja s skladiščem, pa če gre za majhne količine nekega sredstva v omari pri fizični osebi ali pa za ogromne količine v sofisticiranem skladišču kemijskega holdinga. Skladišče mora biti zaklenjeno in ves čas zaprto, s čimer je preprečen dostop otrokom, živalim, nepooblaščenim osebam, hišnim živalim in še kakšnim nepovabljenim gostom (tudi zaščita pred vandali). Zaklepanje mora biti enostavno. 3. Zagotovljena zaščita oko-lja Preprečiti onesnaženje vode, če skladišče predstavlja celoten prostor - je brez odtoka. V skladišču se poleg FFS ne hrani gorljivih materialov (bencin ...), odpadnega papirja, raznih cunj, krp (naoljene, zamaščene ...). Za primer, da pride do razlitja ali razsutja FFS, mora biti v skladišču na voljo negorljiva posoda z absorbentom, kar lahko predstavlja tudi plastična posoda s peskom. 4. Zagotovljena zaščita pred onesnaženjem s FFS V skladišču s FFS ne smejo biti shranjena hrana, krma, semena, gnojila, veterinarska zdravila, tobak, osebna oprema (delovna obleka), čistila (zaradi morebitne zamenjave), razni stroji, oprema... 5. Urejenost skladišča za ohranjanje učinkovitosti FFS Zagotoviti moramo primerno temperaturo, ki ne me biti pod lediščem in nad 30° C, ker nekatera FFS tega ne prenesejo in pride do fizikalno kemijskih sprememb - kar je vedno navedeno tudi v navodilu o uporabi. Zagotoviti je treba tudi primerno svetlobo, nikakor ne izpostavljati direktnim sončnim žarkom ali drugim virom toplote, če je potrebno pa tudi dodatno osvetliti skladišče. Pomembna je ventilacija in da je prostor suh, zaščiten pred visoko zračno vlago, lahko tudi pred poplavami. 6. Urejenost skladišča za varno delo FFS so v skladišču shranjena tako, da so lahko dosegljiva in vidna. Hranijo se v originalni embalaži - sredstev nikoli ne prelivamo v drugo embalažo. Biti morajo dobro zaprta, da ne prihaja do izhlapevanja. Etiketa na sredstvu mora ostati nedotaknjena in čitljiva. Če je skladiščeno hlapljivo sredstvo, je priporočeno, da se skladišči ločeno. V zaklenjenem skladišču moramo posebej, torej ločeno, hraniti skupaj nevarne odpadke (FFS s pretečenimi roki in embalažo, ki je nevarni odpadek - označena z oznako T); na tem mestu se hranijo do pravilnega odlaganja oz. odstranitve embalaže. 7. Dolžnosti uporabnika: - obvezno vedno prebrati navodila o uporabi, saj imajo nekatera FFS specifične zahteve za skladiščenje, ki se jih ne da posploševati in jih je zato treba skladiščiti v skladu s priporočili; - sproti kontrolirati roke uporabnosti; - zelo dobro je, da je že zunaj na skladišču označeno, da so v njem spravljene nevarne snovi, tudi pri kmetih. Kokcidioza pri kuncih Martina Sušeč, dr. vet. med, VP Slovenj Gradec Kokcidioza je nalezljiva bolezen, za katero lahko zbolijo vse vrste živali, predvsem perutnina, kunci, govedo, prašiči, ovce, divje ptice in celo ribe. Povzročajo jo znotraj celični paraziti (Eimeria, Isospora), ki zajedajo v sluznici prebavil. Endoparaziti se za spremembo od mikro-ibov v organizmu gostitelja ne razmnožujejo neomejeno. Gostitelj poveča število notranjih parazitov s ponovno invazijo (reinvazija). Invazija poteka preko jajčec ali razvojnih stadijev parazitov. Razvojni ciklus je zapleten in poteka v več fazah. Kokcidije posebno ogrožajo mlajše živali in zaradi slabšega prirasta in pogina povzročajo v kunčereji veliko gospodarsko škodo. Bolezen poteka v dveh oblikah: Črevesna kokcidioza Črevesno kokcidiozo povzroča več vrst Eimerij, najpogosteje pa nastopajo Eimeria magna, Eimeria perforans in Eimeria media. Pri vsaki pasaži se razmnožujejo skozi gostitelje in se izločajo v vse večjih količinah. V svojem ciklusu morajo del razvoja opraviti zunaj gostitelja in šele po zunanjem delu razvoja so sposobne za invazijo. Klinična slika: prizadet je epitel črevesne sluznice, zato se pojavijo sluzava driska in prebavne motnje. Če pride do ponovne invazije, se vnetje širi, prebava je vse bolj prizadeta, žival hitro hujša, blato je vodeno in vsebuje sluz, lahko pa je tudi krvavo. Živali so dehidrirane, apatične, bledih sluznic in imajo napet trebuh. V zadnjem stadiju se pojavijo krči in ohromelost. Smrt nastopi zaradi oslabelosti in zastrupitve. Smrtnost je zlasti med mlajšimi živalmi zelo visoka. Zdravljenje: kokcidiozo zdravimo s sulfonamidi in drugimi kokcidoterapevtiki. Pet dni zapovrstjo dajemo zdravilo v vodo za pitje. Terapijo čez en teden ponovimo. Preprečevanje: preprečevati je treba vnos s kliconosci - karantena vsaj 14 dni, medtem pa opravimo dve mikroskopski preiskavi iztrebkov. Potrebno je zatiranje škodljivih glodalcev, ki lahko za kokcidiozo tudi sami zbolijo, in razkuževanje s sredstvi, ki imajo kokcidiociden spekter delovanja, npr. virkon S in OO-Cide. Velikega pomena je preprečevanje reinvazije. To dosežemo s čim večjo čistočo hleva in tako, da ne hranimo s tal. Zelo je pomembno tudi, da živali ne izpostavljamo stresu. Kokcidi-je preventivno zatiramo tudi s sulfonamidi v vodi za pitje po določenem programu. Kokcidioza - jetrna Kokcidie pridejo v jetra s krv- nim obtokom iz črevesja. Para-zitirajo v epiteliju žolčnih kanalov. Povzročitelj je Eimeria stidae. Klinična slika: žolčni kanali se vnamejo, žival počasi hujša, nima teka in je napeta. V glavnem so simptomi podobni kot pri črevesni kokcidiozi. Pri masovni invaziji žival pogine v šestih tednih. Raztelesbeni izvid: na jetrih najdemo vozliče do velikosti grahovega zrna. Te vozliče opazimo tudi na prerezu jeter. V vozličih je najprej smetanasta masa, ki se kasneje sirasto zgosti. Zdravimo in preprečujemo kot pri črevesni obliki. Milena Cigler Gregorc, inž. agr. To je nedvomno sadež, ki se po lepoti lahko meri z marelicami ali jagodami in jih morda zaradi izredne barvitosti celo prekaša. A ta sad ni lep le od zunaj, ima dokaj zanimivo vsebino, zato se je lotimo. Danes je pozna ura, ko to pišem, zato se je pesniški navdih pritajil, je pa oživel spomin na »luštno banalno« popevko Breskvice, katere so menda sinonim za mlade doraščajoče »žogice« pod majicami spomladansko razposajenih dekličev (priredba). »[...] pa bodo deklicam v mraku oči zažarele, pa se jim bodo čez nedrja majice bele napele [... ],« če se prav spominjam verza, če ne, mi naj Minatti pač odpusti. Torej, če že lastni navdih stavka, si pa sposodimo pesmico (Minattiju odstopim honorar za avtorstvo ali pa bo dobil zaboj breskev). Zdaj pa k breskvam, tistim pravim. Domovina breskve je Kitajska, toda udomačena je tako v srednji in južni Evropi, kot v ZDA, Novi Zelandiji, Južni Afriki in še kje. Večino breskev pri nas uvozimo iz Italije, domače breskve pa pridelujejo Brici, Koprčani in okolica, Krško sev-niški bazen in še kdo. Rdečerumena barva lupine da slutiti na veliko količino karoti-nov (rastlinsko barvilo) v lupini in v mesu. Breskve se z rumeno in dlakavo površino branijo pred žuželkami, glivami, bakterijami ... Ksantofili (rumena barvila) varujejo sadež pred premočno sončno svetlobo. Breskev je tipično sadje za stresne dneve, saj varuje celice in nam tako povečuje odpornost in vitalnost. Velika količina ni-acina (B3 vitamin) nam v povezavi z magnezijem, selenom in cinkom vedri razpoloženje in preganja nemir in živčnost. Torej, če ponovim o zdravilnosti breskev: - krepijo imunski sistem in varujejo pred prostimi radikali; - krepijo vezivna tkiva, srce in krvni obtok; - zvečujejo odpornost proti stresu; - pomagajo pri živčnosti, nemiru, razdražljivosti; - pospešujejo gibanje hrane po prebavnem traktu, odpravljajo zaprtost; - ker delujejo odvajalno, pomagajo pri hujšanju. Previdno pri nakupu breskev! Velja jih dobro oprati, osebe z alergijo naj jih lupijo, ker so pri pridelavi obvezna nekatera škropljenja (breskova ko-dravost idr.). Domače so manj škropljene kot uvožene. Najmanj škropljene so na sadnem vrtu, če ga, dragi bralec, imaš! Operimo jih obvezno z vročo in Breskev hladno vodo in kupujmo jih v trgovini z zdravo hrano! Breskve so zelo cenjene tudi v kozmetiki! Mimogrede, nasvet bralkam: napravite si masko iz rezin breskev za obraz in presenečene boste nad izidom oz. izgledom kože po dvajsetminutnem »maskiranju« Lepota iz shrambe in ne iz drogerije (če se le da). Sedaj pa h kulinariki: BRESKOVA SKUTA Sestavine za 4 osebe: 4 sveže zrele breskve 250 g skute 1 jedilna žlica medu 1 jedilna žlica limoninega soka 1 noževa konica vanilijevega sladkorja Breskve poparimo s kropom in jih olupimo. Zrežemo jih na koščke. Skuto zmešamo z medom, limoninim sokom in vanilijevim sladkorjem, vmešamo koščke breskev, naložimo v skodelice in ohladimo v hladilniku. Vir: Klaus Oberbeil in Cristiane Lentz: Zdravilna moč sadja in zelenjave. 16^031 Viharnik Svetovni dan brez tobaka, 31. maj 2005 Marijana Kašnik Janet, regijski koordinator zdravstvene vzgoje in promocije zdravja Kajenje predstavlja kljub številnim uspešnim zdravstvenim ukrepom in nižanju števila kadilcev še vedno enega najobsežnejših javno-zdravstvenih problemov. V članicah EU umre zaradi tobaka približno 650.000 ljudi vsako leto. Že več kot pol stoletja imamo dokaze, da tobak ubija. Skoraj ne mine dan, da se ne bi pojavila študija, ki predstavlja podatke o tveganju uporabe tobaka. Hkrati pa vsak dan na tisoče mladih deklet in fantov po vsem svetu okuša svojo prvo cigareto. Slovenija je pri obvladovanju tobačne epidemije relativno uspešna. V zadnjih letih nam je s sprejetjem restriktivne zakonodaje in s številnimi medijskimi aktivnostmi ter izobraževalnimi programi uspelo znižati število kadilcev. Vendar v Sloveniji še vedno vseeno zboli in umre preveč ljudi zaradi škodljivega učinka tobaka, bodisi zaradi aktivnega ali pasivnega kajenja. Svetovna zdravstvena organizacija je letošnji Svetovni dan brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, z motom Zdravstveni delavci in nadzor nad tobakom posvetila zdravstvenim delavcem. Namen je bil vzpodbuditi zdravstvene delavce, da bi se še bolj aktivno vključili v prizadevanja za zmanjševanje kajenja. Zdravstveni delavci imajo neprecenljivo vlogo pri izvajanju preventivnih ukrepov na področju tobaka. Ker imajo potrebno znanje o vplivih kajenja na zdravje kadilca in oseb v njegovi bližini, lahko svoje znanje vsakodnevno posredujejo bolnikom in njihovim svojcem. Svetujejo in pomagajo lahko pri opuščanju kajenja, pomembna pa je tudi njihova vloga pri preprečevanju začetka kajenja. Raziskave kažejo, daje že kratek posvet z zdravstvenim delavcem o nevarnostih kajenja in pomenu prenehanja, eden najučinkovitejših in cenovno ugodnih ukrepov za zmanjševanje kajenja. Kako je s kajenjem na koroškem? Predstavili vam bomo glavne ugotovitve treh raziskav, v kate- re so bili vključeni tudi prebivalci koroške regije. 1. Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (2004) Z namenom pridobiti več podatkov o najbolj ogroženih skupinah prebivalstva, je bila v lanskem letu v Sloveniji izvedena druga raziskava po metodologiji SZO CINDI Health Monitor, imenovana Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Nastala je kot skupen projekt Ministrstva za zdravje, Cindi Slovenija, Inštituta za socialno medicino MF, Inštituta za varovanje zdravja in regijskih zavodov za zdravstveno varstvo. Raziskava je zajela naključno izbran vzorec oseb v starosti od 25 do 64 let. Splošna odzivnost Korošcev na poštno anketo je bila dokaj dobra: od 577 poslanih vprašalnikov je bilo vrnjenih 378 (66 %). Raziskava je zajela tudi vprašanja glede kajenja tobaka. Navedli bomo nekaj pomembnejših podatkov. Več kot polovica anketirancev, 53 %, je izjavila, da ne kadi in tudi niso nikoli kadili. 25 % je nekdanjih kadilcev, ki so s kajenjem prenehali, 20 % anketiranih pa je kadilcev. 23 % moških in 18 % žensk. V primerjavi z raziskavo iz leta 2001 se je delež kadilcev zmanjšal za 2 %, predvsem na račun moških. Samo 42,5 % anketiranih je na- vedlo, da skoraj nikoli niso izpostavljeni tobačnemu dimu, preostali anketirani pa so mu izpostavljeni za krajši ali daljši čas (do 1 ure 29 %, 1 do 5 ur 14,5 %, več kot 5 ur 13,5 % anketiranih). S starostjo delež kadilcev, ki pokadijo 21 cigaret in več, narašča. Ta podatek potrjuje, da je nikotin droga, ki povzroča fizično odvisnost. Torej, kdor ne neha kaditi, mora za enak učinek pokaditi vedno več. 2. Pasivno kajenje (2003) V okviru zdravstveno-vzgojne-ga projekta Zaščitimo nosečnice, nerojene otroke, dojenčke in otroke pred pasivnim kajenjem in škodljivim vplivom alkohola je bila lani (2004) v Sloveniji izvedena raziskava o kajenju med bodočimi starši. Raziskavo je vodil Inštitut za varovanje zdravja RS v sodelovanju z regionalnimi ZZV. V nadaljevanju je prikazanih nekaj podatkov za koroško regijo. Na Koroškem smo anketirali 254 bodočih staršev, od tega 159 mamic (63 %) in 95 (37 %) očetov. Zajeti anketirani so bili stari od 19 do 44 let. Povprečna starost je bila 31 let. Delež kadilcev med bodočimi starši: 55 % anketiranih bodočih staršev ni še nikoli kadilo, 28 % je bivših kadilcev, 17 % pa se je opredelilo za kadilce. Glede na spol je med anketiranimi manj kadilk kot kadilcev. Za kadilce se je opredelilo 8 % bodočih mamic in 33 % bodočih očetov. Pasivno kajenje: v stanovanju, kjer živijo bodoče mamice, je 70 % anketiranih staršev odgovorilo, da nihče ne kadi, 30 % pa jih je izpostavljenih pasivnemu kajenju. Glede izpostavljenosti pasivnemu kajenju v službi je iz analize podatkov razvidno, da je 17 % anketiranih zaposlenih bodočih mamic izpostavljenih pasivnemu kajenju v službi. Mnenje bodočih staršev o škodljivosti kajenja: na vprašanje, če menijo, da kajenje v času nosečnosti škodi plodu, je 93 %an-ketiranih bodočih staršev odgovorilo z da, 1 % jih meni, da kajenje ne škodi plodu, kar 6 % pa jih je ne ve. Na vprašanje, ali menijo, da je za dojenčka ali malega otroka škodljivo, če se zadržuje v bližini kadilcev ali v prostorih, kjer se kadi tobak, je 98 % anketiranih bodočih staršev odgovorilo, da je to škodljivo, 1 % jih je odgovoril, da ni škodljivo, 1 % pa ne ve. 3. Raziskava ESPAD (2003) V Sloveniji se delež mladih kadilcev veča. Na Koroškem je bil leta 2003 po podatkih raziskave ESPAD tobak druga najpogostejša droga med mladimi (prva je alkohol). 74 % anketiranih dijakov v starosti od 15 do 16 let je že kadilo cigarete (76,2 % fantov in 72,4 % deklet). 30 % je rednih kadilcev, torej so kajenje že vgradili v svoj življenjski slog. S kajenjem najpogosteje pričnejo zelo zgodaj, že v starosti 11 let ali manj, z rednim kajenjem pa najpogosteje pričnejo v starosti 15 let. Dobra polovica dijakov meni, da občasno kajenje ne predstavlja tveganja za zdravje ali pa je to tveganje le rahlo. Za kajenje enega ali več zavojčkov cigaret dnevno malo več kot polovica dijakov ocenjuje, da je takšno početje zelo tvegano za zdravje, ostali pa so se opredelili za zmerno, manjšo ali pa sploh nobeno tveganje. Cigarete so po mnenju dijakov med najlažje dostopnimi drogami. Svetovni dan brez tobaka nam nalaga dolžnost, da javnost opozorimo na vse posledice, ki jih prinaša uporaba tobaka, ponuja pa nam tudi priložnost, da na področju, kjer delujemo, storimo kar največ in na način, ki bo čimbolj uspešen. ljudje in dogodki Odprta razstava maket kozolcev - toplarjev Mislinjske doline v Andeškem hramu v Slovenj Gradcu Projekt Toplarji v Mislinjski dolini je večletno delo dijakov in učiteljev Poklicne gostinske in lesarske šole iz Slovenj Gradca, ki še traja. Prvotni namen tega projekta je ohranjanje kulturne dediščine kraja, zajemaparazis-kavo toplarjev na tem področju in izdelavo maket tistih toplarjev, ki so kulturni spomeniki. V letu 1998/1999 je skupina dijakov pod mentorstvom Milene hrast ...). V maketah so zajete in vidne vse značilnosti posameznih toplarjev, torej celotna konstrukcija, tesarske vezi, de- Toplarji v Mislinjski dolini Škodnik izdelala raziskovalno nalogo, v kateri so evidentirani toplarji s tega področja. Za boljšo ponazoritev so lokacijo obstoječih toplarjev vrisali na topografsko karto Mislinjske doline v merilu 1: 75000. V letih 2001 in 2002 so dijaki pod mentorstvom Ivana Škodnika izdelali makete vseh dvanajstih toplarjev, ki so spomeniško zaščiteni. Makete so izdelane v merilu 1 : 20 in pri njih so uporabljeni enaki materiali kot pri originalih, torej pri obstoječih objektih v naravi. Osnovni konstrukcijski material je les (smreka, macesen, koracija čelnih sten in ostalih elementov. Makete toplarjev so razstavljali tudi v tujini, in sicer leta 2003 v Rosenheimu v Nemčiji in naslednje leto ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo v Miinchnu. Tokrat so makete razstavljene v prostorih Andeškega hrama v Slovenj Gradcu, razstavo pa si je možno ogledati v dogovoru s turistično pisarno vsak dan do septembra 2005. Poleg maket toplarjev je na razstavi možno videti tudi maketo Herčeve žage in mlina iz Tomaške vasi. BORZ A znanj/ V SLOVENJ GRADEC tel. 02 88 38 30 Borza znanja Na Borzi znanja Slovenj Gradec iščemo nove člane, ki bi znali • brati z dlani in • opremljati in urejati prostore s tehniko feng-shui. Naši člani pa vam lahko pomagajo z • znanji nemškega in angleškega jezika, • znanji matematike za osnovne in srednje šole, • naučijo vas lahko različnih ročnih spretnosti, • afriških plesov ter • igranja na kitaro in klavir. Če želite tudi vi ponuditi ali iskati znanje s pomočjo Borze znanja Slovenj Gradec, vas vljudno vabimo, da nas pokličete po telefonu (02) 88 46 402 ali nas obiščete v Javnem zavodu MOCIS na Partizanski 16 v Slovenj Gradcu. Z veseljem vam bomo pomagali! mmmmmm Stanko Hovnik mmmmmam Zadnja bitka na Poljani je bila zelo huda. Tu se je končala druga svetovna vojna v Evropi. Na proslavi ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne pri spomeniku svobode na Poljani pri Prevaljah se je zbralo v soboto, 14. 5. 2005, okoli 3000 ljudi, ki so se tako spomnili zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi. Kljub podpisu brezpogojne kapitulacije Nemčije je v dneh od 9. do 15. maja v teh krajih Koroške bilo še veliko žrtev. »Bitka je bila kratka in huda,« se je zgodovinskih dogodkov spomnil tedaj politični komisar 14. divizije, general Ivan Dolničar. »14. in 15. maja 1945 smo k predaji orožja prisilili močno kolaborantsko vojsko, okoli 400 tisoč ljudi. Njihova želja je bila priti prek Avstrije v Nemčijo,« je takratno dogajanje pojasnil Dolničar. Poudaril je zgodovinski pomen teh zadnjih bojev: »Na te dogodke je država lahko le ponosna, dati jim je treba večjo, mednarodno težo.« Slavnostnega govornika, obrambnega ministra Karla Erjavca, je opomnil, da bi bilo lepo, če bi se slovesnosti udeležilo več ministrov. Erjavec je v slavnostnem govoru povedal, da odgovornost in spoštovanje do domovine ne smeta imeti ideoloških predznakov. V javnosti so občasno izraženi pomisleki o smiselnosti in ra- 60 let zadnje bitke na Poljani cionalnosti odpora proti v vseh pogledih močnejšemu nasprotniku, češ da bi se druga svetovna vojna končala tudi brez našega prispevka in morebiti celo z manj slovenskimi žrtvami, je prepričan minister. »Ker pa je zgodovina tudi učiteljica življenja, moramo številne izkušnje in preizkušnje, ki jih je naš narod preživel v minulih desetletjih, pravilno ovrednotiti. Preteklost nikoli več ne sme postati razlog za usodne razko- le in tragične napake, naučiti se moramo živeti z lastnimi zgodovinskimi dejstvi ter priznati naše pretekle svetle in temne trenutke,« o dogodkih meni Erjavec. Kot je povedal župan občine Prevalje Matic Tasič, je bila druga svetovna vojna katastrofa in morija človeštva, v opojnem zanosu zmage nad okupatorji pa so se dogajale tudi krivice. Spregovoril je tudi predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik in se organizatorjem zahvalil za tako dobro organizirano proslavo. Med kulturnim programom se je ob odru pojavila partizanska enota Triglav. Podobne enote, ki negujejo tradicije svojih predhodnikov, imajo tudi v Angliji in Franciji pa še kje. »Mi smo dali naše obleke sešiti po angleških originalih, ki so bili partizani zavezniške države,« pravi njihov vodja, Aleš Čarman. »Saj so ravno partizanske 41 •a o v o T* s TJ S JjllppN Proslava ob 60-letnici konca druge svetovne vojne na Poljani Na proslavi je govoril minister Karel Erjavec enote po uradnem koncu vojne z oboroženim spopadom dokončno umirile in razorožile okupatorje na Poljani ter končale drugo svetovno vojno.« Na Poljani so spominu na žrtve položili vence, poklonili pa so se tudi diplomat iz Velike Britanije Tim Simmons, Dimitrij Cvetkov, diplomat iz Rusije, ter mnogi drugi gostje iz domovine in tujine. Organizatorji prireditve so se zelo potrudili, saj so pripravili bogat kulturni program, kjer ni manjkalo pevskih zborov, harmonikašev, recitatorjev in godbe na pihala. . prgišče zgodovine mmmmmmm Bojan M. Debelak Ali v tem času še kdo pred televizorjem razmišlja, od kod prihaja sprejemni signal? Letos oktobra mineva štirideset let postavitve in delovanja televizijskega pretvornika na Uršlji gori. Začetki razmišljanja o njegovi gradnji segajo na začetek šestdesetih let Začetki novogradnje (1962) S Plešivca (ime je dobil zaradi gole »glave«),. ki ga domačini imenujejo Uršlja gora, se ponuja prostran razgled na ozemlje južno od Pohorja, ki se v jugovzhodni smeri konča ob Sljeme-nu pri Zagrebu, na jugu pa ob hribih od Trdinovega vrha do Snežnika. Jugozahodno seže Gradnja oddajnega centra 40 let RTV pretvornika Plešivec, Uršlja gora (1696 m) pogled vse do Nanosa in ob izjemni vidljivosti celo do Tržaškega zaliva, severno in severozahodno pa daleč onstran meja v dolino med planinama Golica in Svinja ter preko Velikovca in Gosposvetskega polja do hribov, ki na severu obrobljajo Vrbsko in Osojsko jezero. Brez dvoma so izrazito izpo- stavljeno in kot na dlani primerno lokacijo na Uršlji gori že nekaj let pred tem preizkušali s svojimi doma narejenimi pri-mopredajniki radioamaterji iz radiokluba Ravne na Koroškem S59EHI (YU3DCD). Prav tja, kamor seže oko, lahko sežejo tudi elektromagnetni valovi. Vso opremo, vključno z anodno baterijo, ki je tehtala kar nekaj kilogramov, so pionirji radioamaterstva na Koroškem - Zdravko Vezjak, YU3CW, Fric Tratnik, Jože Kert, Mirko Lečnik - Žlici, Alfonz Pavšer, Ivan Pačnik st. in Janko Čas - prenašali v nahrbtnikih 1696 m visoko in preizkušali prve radioamaterske zveze na UKV področju z Uršlje gore. Prav nemirnost in raziskovanje nečesa novega na področju radijskih valov in elektronike Zdravku Vezjaku nista dala nikoli miru in je bil vseskozi na čelu z idejami, ki jih je pravi čas, na pravem mestu in brez skrivanja podajal svojim prijateljem soustanoviteljem, leta 1953 ustanovljenega radiokluba S59EHI (YU3DCD). Uspeh je bil za tiste čase fanta- stičen. Iz različnih krajev naše doline in celo čez državno mejo so dosegli zveze. Naj omenim, da je bila prava UKV zveza med Jugoslavijo in tujo državo med našim radioamaterjem YU3CW (Zdravko Vezjak) in OE8PE (Emil Piskernik). Začetek novega obdobja Nato pa je nastopilo novo obdo- bje. Začelo se je šušljati, da bodo tudi v Jugoslaviji kmalu uredili televizijo. Televizija v Avstriji je že bila na pohodu. V Ljubljani so se o tem že kar resno pogovarjali. Pa se je takoj ponudila nova prilika in nov izziv za radioamaterje na Ravnah na Koroškem. Še posebej so se koroški radioamaterji hoteli izkazati na 2. skupščini radioamaterske zveze Slovenije (1959), katere organizator je bil radioklub Ravne na Koroškem S59EHI (YU3DCD). Članom skupščine in občanom so želeli pripraviti presenečenje. Nekdo je predlagal, da bi na vrhu Uršlje gore postavili pretvornik in TV antene. Zgornja bi sprejemala TV signal z avstrijskega pretvornika Sekelj, spodnja, ki bi bila obrnjena proti Ravnam na Koroškem, pa bi oddajala TV signal. Sprejemno anteno in predelan TV sprejemnik - 600 vrst na naš standard - so hitro predelali in vse instalirali v takratnem Domu železarjev. Velik stolp z več sprejemnimi antenami na strehi je oznanjal, da je na pohodu televizija. Ko je bila pripravljena vsa tehnika in oprema, so se spogledovali, kako bodo to prenesli na vrh. Nekdo se je oglasil: »Če so lahko na vrhu postavili cerkev (najviš-je ležeča cerkev v Sloveniji, sv. Uršula, zgrajena med 15. in 16. stoletjem), bomo pa še mi to ropotijo.« Tisti dan, ko so postavljali vso opremo na Uršlji gori, je bila planinska koča do prvega nadstropja v snegu in megla je pokrivala ves vrh. Vso montažo in preizkus prvega TV signala, poslanega v dolino, so delali v megli in izključno preko lastnih UKV zvez. Dan pozneje, na 2. skupščini, je bila otvoritev televizije na Ravnah. In delovalo je. Sicer je bila TV slika iz Avstrije malo meglena in zasnežena, ton pa je bil zelo dober in navdušenje je bilo na višku. Kar pa ni trajalo dolgo, saj je po nekaj dneh vihar na gori vse porušil. Priskočili so na pomoč Predstavniki Radia Ljubljana, inženirji France Milavec, Zmago Pipan, Stane Rojec in Miha Pavlič, so izvedeli za radioamaterska prizadevanja in obljubili pomoč, da bi na Ravnah na Koroškem lahko gledali slovenski televizijski program. Oddajnik na Uršlji gori bi postavili, vendar pa mora biti na vrh gore speljan daljnovod visoke napetosti. Ustanovljen je bil Akcijski odbor za izgradnjo visokonapetostnega daljnovoda na Uršljo goro. Iz zapisnikov iz leta 1961 in 1962 je razvidno, da so pri sofinanciranju in izgradnji daljnovoda, transformatorja in kamionske ceste sodelovali KGG Slovenj Gradec za ureditev ceste, Železarna Ravne na Koroškem je dala prispevek za daljnovod in transformatorsko postajo, Elektro Slovenj Gradec je sofinanciral izgradnjo daljnovoda in pomagal z dodatnimi sredstvi akcijskega odbora v Dravski in Mežiški dolini, pomagal pa je tudi rudnik Mežica. Po prvotnem izračunu, ki ga je predhodno potrdil Okrajni ljudski odbor odseka za gospodarstvo Maribor triindvajsetega avgusta Kronološki pregled dogodkov na OC Plešivec • 15.maj 1959 Prvi ogled lokacije na Plešivcu (Rojc, Pohar, Milavc, Pipan) - Marec 1961 Izdelan osnutek investicijskega programa - Julij 1961 Izdelan idejni projekt za objekt (Marko Hočevar) • 04. avg. 1961 Podpis pogodbe za izvedbo gradbenih del z Gradbenim podjetjem Slovenjgradeč • Avg. 1961 Pripravljalna gradbena dela OfcL 1961 Sprejet investicijski program in naročilo projektne dokumentacije pri projektantskem podjetju Komuna iz Maribora * Avgust 1962 Postavitev prvotnega stolpa do višine 25m * 2S.6kt 1962 Prvič elektrika na Plešivcu 12.nov. 1962 Pričel redno delovdi UKV oddajnik BGH250Wza 1. radijski program 1962, je bila ocenjena vrednost izgradnje daljnovoda 16.931,-449 din. Predsednik Akcijskega odbora, Gregor Klančnik, je k sodelovanju povabil ing. Cirila Mis-leja in Kemokombinat Velenje, Ošlovnik TEE Šoštanj, Ernest Žgank Rudnik Velenje, ing. Mali in Močilnik obč. LO Šoštanj in Kanduč obč. LO Dravograd. Vsi omenjeni so se dne 13.11.1962 odzvali in potrdili finančno soudeležbo pri izgradnji in dokončanju del elektrifikacije Uršlje gore. Od vloge za gradbeno dovoljenje, ki jo je dne 12. 9.1962 vložil Elektro Slovenj Gradec, in do izdaje dovoljenja za obratovanje visokonapetostnega daljnovoda dne 19. 9. 1963, je za takratni čas in v posebnih pogojih novogradnja svojevrstni rekord. Od idejnih načrtov pa do 28. oktobra 1962, ko je še neuradno prvič zasvetila luč na gori, so si zasluženo oddahnili ing. Franjo Geč, Maks Ledi in direktor Elektra Slovenj Gradec, Bojan Debelak. Projekt je izdelal Elek-troprojekt Ljubljana. DV ima 42 stojnih mest in na vrhu gore preko VN 375 m zemeljskega kablovoda napaja OC Plešivec. Večina materiala je bila na goro prinesena s konjsko vprego, kar pa konji niso potegnili, se je neslo v nahrbtnikih ali prosto na ramenih. 24. julija 1962 je bil v prostorih občinske skupščine Slovenj Gradec posvet s predstavniki RTV Ljubljana (generalni direktor, ing. Boris Mikoš, ing. Stane Rojec, ing. Miha Pavlič, ing. arhitekt Marko Hočevar) o odpravi dokončnih ovir, ki otežkočajo gradnjo oddajnika. Na podlagi ogleda ceste pod vrhom Uršlje gore so ugotovili, da zadnji cestni vzpon (23,4 %) ni uporaben za dovoz potrebne opreme za TV pretvornik. Po izčrpni debati so se odločili za postavitev tovorne žičnice, ki je v goro zarezala še danes vidne poškodbe, pa čeprav tovorne vlečnice ni že več let (od leta 1978) in je z manjšim naklonom od leta 1970 speljana do vrha gore cesta. UHIJA so vsi upoštevali Po odpravi vseh pomanjkljivosti je RTV Ljubljana izpolnila dano obljubo koroškim krajanom in v začetku oktobra 1964 dokončala oddajnik. Pogoji za bivanje RTV tehnikov so bili sprva zelo zahtevni, še posebej v zimskem času, ko so bili tudi po več tednov odrezani od sveta. Bilo je potrebno večurno pešačenje ali pa je na pomoč priskočil helikopter. Oddajnik je do danes preživel kar nekaj temeljitih prenov. Ves čas pa na Koroškem in daleč okoli gledamo in poslušamo kvalitetni TV in radijski program. Vse od začetka delovanja TV pretvornika smo bili člani radiokluba S59EHI dobrodošli v prostorih TV pretvornika ne glede na izmeno. Iz prijateljskih navez in sodelovanja že vrsto let tudi aparature, ki so last koroških radioamaterjev, vedrijo pod streho RTV pretvornika Plešivec. Še vedno smo v radioklubu S59EHI zelo ponosni, da nam je bilo v sedemdesetih letih v RTV pretvorniku dovoljeno postaviti prvi UKV radioamaterski repeti-tor v Jugoslaviji. Na tako idealni lokaciji je njegova “slišnost” po tem delu Evrope presegala vse razumne meje. Slišnost UHIJA, tako smo ga imenovali, so upoštevali radioamaterji v sosednjih državah in korektno odmikali frekvenco novo postavljenih radioamaterskih repetitorjev, kar pa ni bila vrlina v naših bivših republikah. Preko našega UHIJA smo leta 1976 tudi prvi javili v Ljubljano, kje je epicenter potresa (ko je streslo Posočje in Furlanijo). Nekaj minut po tem sporočilu v Ljubljano se je na ekranu pojavil napovedovalec in to vest sporočil javnosti - »demantiral« je vse prejšnja poročila o epicentru nekje v morju blizu Jonskega zaliva. Naši podatki so bila natančni skoraj do kilometra. O tem uspehu je bila čez nekaj dni oddaja na valu 202 radia Ljubljana. Seveda pa so preko repetitorja na Uršlji gori velikokrat potekale tudi koordinacije gorske reševalne službe in koordinacije v slučajih požara, prometnih težav in podobno. Danes imamo koroški radioamaterji v prostorih RTV Plešivec montiran repetitor (2 m in 70 cm) in amatersko TV panoramsko kamero. Ob tem jubileju RTV pretvornika Plešivec, se člani radiokluba S59EHI z Raven na Koroškem vsem prijaznim uslužbencem pretvornika zahvaljujejo za vse skupaj preživete ure v želji, da bi nam bila tudi v bodoče odprta vrata pretvornika Plešivec. Dokumentacija, viri: arhiv OC RTV Plešivec, Haberman Hugo, arhiv radioklub S59EHI Ravne na Koroškem, arhiv Elektro Slovenj Gradec Dostava kabla do žičnice z tovornjakom Delavci Elektro Slovenj Gradec priprava za razlaganje mhgt Transformator na 1696 m Foto: Haberman Hugo Kulturno prosvetno društvo Ksaver Meško Nevenka Kotnik, predsednica KPD Ksaver Meško Zadovoljni nad pregledom uspešnega lanskega leta Lanska jesen je bila zares pestra in polna dogodkov, ki so nas obletavali iz dneva v dan. Od napora in zavzetosti člani KPD Ksaver Meško takrat sploh nismo opazili odpadlega listja okrog nas. Spomladansko ponovno ozelenelo listje pa nam je na letošnjem občnem zboru tiho šepetalo tole selsko zgodbo: Bil je lep jesenski dan v mesecu septembru. Vsi nas, ki nas mika zgodovina, smo se prvič odpravili po novi poti s Klanca na Sele. Člani KPD Ksaverja Meška smo se preoblekli v Rimljane in cesta od Colatia v Starem trgu do Rimskega vrelca v Kotljah). Ob otvoritvi smo se vsi pohodniki in domačini najdlje zadržali kar ob krušni peči, saj ni manjkalo hrane, pijače niti glasbe ter kratkega kulturnega programa, kjer nam je s svojo prisotnostjo čast izkazal namestnik župana, g. Jože Jeromel. Tu in tam nas je presenetil tudi kakšen Rimljan na kočiji ali pa prijazen staroselec, ki je igral na brenkalo, le-to je ustvarjalo posebno zgodovinsko vzdušje. Ob pridobitvi še enega kamenčka v naš kulturni mozaik se je potrebno zahvaliti vsem domačinom, ki so z veseljem priskočili na pomoč, ter Mestni občini zgodi, da iz gozda nenadoma prijaha rimski konjenik, ki vas skupaj z vodičem (ob otvoritvi je bil to gospod Ivan Lah) varno vodi skozi gozd preko ostrih Vodenikovih peči, dokler vas ne presune širok in čudovit razgled na zaselek ob cerkvici sv. Miklavža.. Pohodniki, le sledite dobro vidnim oznakam na drevesih (beli rimski konjeniki) in rimskim številkam, ki vas varno popeljejo po poti, po kateri so nekoč hodile trgovske karavane. Pešpot se delno pokriva s planinsko transverzalo, ki vodi na mogočno Uršljo goro. Po polovici prehojene poti, ko se znajdemo na travniku, se kopališče. Še danes domačini pravijo, da posameznike, ki se utrujeni od dela ali zamaknjeni od alkohola vračajo domov pozno ponoči, tod rado straši. Tik pred izstopom iz gozda imamo priložnost prečkati leseni mostiček, ki nas pripelje na drugi breg, kjer stoji kmetija Zgornji Dular, mimo katere je nekoč tekla rimska cesta v Kotlje, kjer je danes Rimski vrelec. Prijazni gospodar Branko nas vedno povabi na preizkušnjo domačih dobrot, mama Slavka pa poteši našo radovednost, ko pove kakšno zanimivost s kmetije. Če nas dobrote ne premamijo v nekaj besedah otvorili t. i. Pot Slovenj Gradec za radodarnost Rimljanov, ki je nekoč vodila pri izvedbi lanskega projekta, prek naših krajev s Koroške na Štajersko (naš kraj je prečkala In danes ... Tudi vam se lahko pohodniku odpre razgled na majhno leseno kočico Polanar-jeve domačije, v kateri se skriva »rimska« peč. Že na daleč se iz nje širi vonj po sveže pečenemu kruhu ali po kakšni mesni dobroti, ki jo »selski pek« z veseljem postreže utrujenim pohodnikom, ki stopajo tod. Vedoželjnim pa lahko pokaže in izda skrivnost, kako speči dober kmečki kruh. Ob nadaljevanju poti nas zopet varno v svoj objem sprejme prijeten gozd, ki v sebi skriva polno skrivnosti: od brzic ter gozdnih živali do izvira, kjer narava čara znane podobe; eni vidijo v skali Meškovo podobo, nekdo drug pa Trubarja. V »amfiteatru« sredi gozda se znajdemo pred velikim križem, ki spominja na Jezusov križev pot. Tu je nekoč stala cerkev sv. Jurija, okrog nje pa je bilo po- preveč, se kmalu znajdemo na makadamski cesti, ki nas krožno popelje do kmetije Perjak. Pogosto nas tam čakajo sladke dobrote, ki jih napeče gospodinja Marica. Na domačiji pa je zanimivo to, da je hiša grajena iz kamna, iz katerega je bila zidana cerkev sv. Jurija malo višje. Gospodar hrani na kmetiji tudi zelo star kipec, ki naj bi bil najden v isti cerkvici. Pot nas v nasprotni smeri Me-škove poti vodi nazaj mimo gostišča Miklošič, preko Pežlovega vrha do kmetije Hovnik, kjer vas mogočno pozdravi še čisto nova kapelica. Hovnikovi vam bodo z veseljem pokazali najdišče kamnite sekire iz kamene dobe, ki so jo bili našli na dvorišču, ko so med drugo svetovno vojno kopali vodnjak. Domačija je danes znana tudi *VA 6/2005 Viharnik po pevski tradiciji, saj tukaj že skoraj stoletje domujejo petje, orglanje in pevske vaje okoliških pevcev. Ko se od Hovnika spustimo v dolino k Apačniku, je od dolge poti prijetno vstopiti v tamkajšnji »Saloon« in se ob prepoznavanju starih stvari, ki so jih nekdaj poznali na kmetijah s konji, okrepčati s hladnim pivom. Kar lahek postane naš korak nazaj na Klanc, kjer nas kje v senci čaka osebni avto, in tam je naša Pot Rimljanov zaključena. Občni zbor smo nazadnje popestrili tudi s slikovnim prikazom preteklih odmevnih dogodkov. Naše oči so bile uprte v fotografije pravljične dežele škratkov na Gmajni, ki so močno zaznamovali kulturno dogajanje skozi celo leto. V mesecu oktobru se je začelo zbirati majhnih in večjih škratkov od vsepovsod, iz cele Slovenije in onkraj meja. In začelo seje: »Nekoč je živel en škrat ...« Danes pa le-ti po dolgem in po čez obletavajo Zagmajškov vrh na Gmajni. Največja zasluga za tako veliko prireditev, ki je privabila prek dva tisoč ljudi, gre družini Kragelnik z gospo Flor-jano na čelu, ki se celo leto vneto pripravlja na ta veliki škratovski dogodek. Lansko pestro kulturno kolesje se je hitro prevrtelo. Vsi aktivni Selanci in Vrhovljani, željni novih dogodkov, v pričakovanju poletja že veselo namigujemo na nove dogodivščine. Pri tem pa se nadejamo upanja, da se nam v čim večjem številu pridružite tudi vi in se veselite z nami. Fotoreportaža s Poti Rimljanov, foto: D rej c - G. Jeromel je ob otvoritvi »rimske« peči prejel svinjsko glavo - Rimska pojedina: bogato obložene mize z dobrotami iz krušne peči - Že diši, v kotlu se kuha pasulj - Obiskovalci so se oblekli v staroselske srajce - Prihod kočije; za tiste, ki jim je bila pot predolga - Utrinki iz Škratkove dežele na Gmajni Stanko Hovnik Znamke iz serije panjskih končnic V Koroškem pokrajinskem muzeju Ravne na Koroškem je bila 20. maja 2005 ob 12.00 uri otvoritev razstave, prestavitev priložnostne poštne znamke iz serije panjskih končnic. Etnologinja Brigita Rajšter je dejala: »Pastir strelja na orla, kot so panjsko končnico poimenovali sodelavci muzeja in zbiratelj, je že tretja znamka iz zbirke panjskih končnic Matevža Čarfa, ki jo je Pošta Slovenije izdala v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec in so jo predstavili konec tedna v prostorih ravenskega muzeja v gradu.« O razstavi je spregovoril tudi predsednik Komisije za izdajo poštnih vrednotnic, gospod Jože Fošt: »Panjske končnice, ta tipični slovenski izdelek ljudskega pa tudi umetnega slikarstva, predstavljamo na priložnostni poštni znamki že tretjič. V času slovenske samostojnosti smo izdali že 520 rednih in priložnostnih poštnih znamk, s katerimi smo prikazovali motive iz naše naravne in kulturne dediščine, sveta narave in športa, se spomnili pomembnih obletnic, dogodkov in drugega. Ko govorimo o panjskih končnicah, ki jih hrani Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, pa moramo omeniti Matevža Čarfa, ki je v sredini preteklega stoletja zbral čez 300 končnic predvsem iz Mežiške doline in tako omogočil, da jih lahko občudujemo še danes. Vsem, ki so sodelovali pri nastanku znamke ter priložnostnega poštnega žiga in ovitka prvega dne, posebej pa še sodelavcem muzeja, se zahvaljujem in čestitam za dobro opravljeno delo. Ob tej priložnosti želim podeliti albume majskega izida znamk in ovitka prvega dne direktorju Koroškega pokrajinskega muzeja Marku Košanu, županu občine Ravne na Koroškem Maksimiljanu Večku, družini Petra Čarfa in Brigiti Rajšter.« Z otvoritve razstave priložnostne poštne znamke v Koroškem pokrajinskem muzeju Ravne, govori Borislav Zupanc direktor Pošte Slovenije PE Maribor ■ Kulturno društvo "Gozdar" in folklorna skupina mmmmm Peter Šumnik, inž. ■■■■ Začetki Občina Črna je poznana po številnih gozdovih. Precej prebivalstva je kmečkega in delavskega rodu in prav gozdarji in kmetje iz Črne so začutili potrebo po druženju, plesu, petju, igranju in kulturnem ustvarjanju. Zato so leta 1980 ustanovili kulturno društvo “Gozdar”, ki je začelo delovati pod okriljem 00 sindikata TOZD Gozdarstvo v Črni. Najprej so začeli delovati moški pevski zbor, dramsko-recitacij-ska skupina in harmonikarska skupina, leto kasneje pa se je formirala in ustanovila še folklorna skupina. Prvi predsednik društva je bil Anton Kajzer. *Slavko Rose: Prijatelj Maks Bivšek me je povabil in pripeljal na vaje. Seznanil me je s Tonetom Kajzarjem. Ta me je nekaj časa kritično gledal, potem pa rekel: “No, zaenkrat naj bo, potem bomo videli!” Sprejemali so namreč samo kmečke ljudi, jaz pa sem bil bolj mestni, in po prvi oceni Kajzerja nisem najbolj spadal zraven.* Delo folklorne skupine do leto 1993 Sredi januarja 1981 se je na pobudo Antona Kajzerja prvič sestala folklorna skupina. S skupino je kot vodja začela delati Metka Jug, prvi dve leti pa ji je bila v veliko pomoč gospa Hedvika Jamšek z Raven na Koroškem. Igral je Zvonko Ortan. Vaje so imeli v telovadnici Zavoda v Črni. Marljivi plesalci in plesalke so se hitro naučili splet “Prvi rej”, s katerim so se prikazali na sindikalnem občnem zboru v Črni. Vse pa le ni šlo tako gladko. Manjkale so namreč noše. Lahko je znati plesati, če pa se prikažeš še v narodni noši, vse skupaj dobi veliko večjo veljavo. Za prve nastope si je skupina sposojala noše pri kulturnem društvu Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem in v Železni Kapli, obenem pa je že potekala raziskava za noše, kakršne so nosili v Črni. Pod vodstvom dr. Marije Makarovič so bile izdelane lepe, svečane noše, na katere je bila skupina zelo ponosna. Z njimi so se prvič predstavili leta 1982. Ugled plesalcev in plesalk je rasel. V Črni in izven nje so se dostojno predstavljali in radi zaplesali vsem, ki so jih povabili na kako prireditev. Med odmevnejše nastope v tem času štejejo nastopi v Železni Kapli v Avstriji in na Kmečki ohceti v Ljubljani. Leta 1984 se je skupina prenovila. Prišlo je veliko novih plesalcev. Širili so svoj program, učili so se novih plesov, pridobivali so na kvaliteti in v letih 1884 in 1985 so dosegli vrhunec generacije. Radi se spominjajo nastopov na folklornih revijah, v Železni Kapli, gostovali so v Čačku v Srbiji, bili na ohceti v Dravogradu in v Ljubljani, nastopili so na proslavi ob 40-letnici zadnjih bojev na Poljani, pa gostovali v Probištipu v Makedoniji in imeli še veliko manjših nastopov v bližnji in daljni okolici. V letu 1985 so jih našteli kar triindvajset. *Hubert Stopar je zapisal: Omeniti moram našo “mamico” Metko Jug, našo učiteljico, ki je neumorno krotila naše trde korake in preglasna grla, prenašala neumnosti, ki smo jih počeli, kronična zamujanja na plesne vaje in naše majhne nesramnosti ter igranje košarke v telovadnici. Bila je naša prijateljica, zaupnica, naša moč, volja. Z njo smo skupaj odraščali in se oblikovali v dobre plesalce in kulturne ljudi.* Po napornih turnejah so si privoščili nekoliko daljšo pavzo. Fantje so odhajali k vojakom in morali so se posvetiti novim plesalcem, ki so se jim pridružili. Vodja skupine je postal Slavko Rose. Leti 1986 in 1987 sta bili povprečni. Začeli so se učiti petja. Pojavljali so se problemi z učiteljem plesa, z vodstvom društva in z glasbeno spremljavo. Naslednje leto so za nekaj časa prekinili z delom. Ponovno so se začeli dobivati leta 1989. Zamenjalo se je precejšno število plesalcev in plesalk. Do leta 1993 so imeli sicer nekaj vaj in nastopov, potem pa je skupina prenehala delovati. Predsedniki folklorne skupine v teh letih so bili: Anton Kajzer, Hubert Stopar, Jože Zapeč-nik in Rudi Piko. Grafični prikaz vaj in nastopov od leta 1884 do leta 1993 Folklorna skupina po letu 1997 V januarju leta 1997 je Rudi Piko zbral okoli sebe nekaj starih, plesa željnih članov folklorne skupine, ki so hoteli ponovno zaplesati. Zadolžili so dotedanjega predsednika KUD-a, Gorazda Mlinška, naj poskuša najti učitelja folklore, ki bi prevzel in vodil skupino. Nekako so zvedeli zame in že 12. februarja leta 1997 smo pričeli z vajami. Pa ni bilo lahko. Dobivalo se nas je zelo malo, v začetku nismo imeli muzikanta, prostor za vaje je bil enkrat v galeriji kulturnega doma, drugič v sejni sobi gasilskega doma. Na vaje so prihajali po trije pari ali pa še to ne. Vseeno smo vztrajali in iskali nove plesalce tudi izven Črne. Počasi so se v skupino vključevali plesalci iz domala cele Mežiške doline. Prihajali so tudi do sedemindvajset kilometrov oddaljeni od Črne. Registrirali smo se kot samostojno Kulturno društvo Gozdar, skupina pa se je širila. Gasilski dom je postajal premajhen za tako številčno skupino, kulturni dom pa je bil za nas prevečkrat zaprt ali zaseden. Od leta 2000 do leta 2003 je skupina štela šestintrideset članov. Ponudila se nam je prilika, imeti vaje v kulturnem domu v Žerjavu. Krajani so nas prav lepo sprejeli in eden od vzrokov za dobro delo folkloristov je tudi uporaba tega prostora. Za pevsko kakovost skupine skrbi Mojca Kovač Piko. S plesalkami in plesalci vadi ubrano ljudsko petje, po katerem so znani po celi Sloveniji in tudi drugod. Stalni godci pri skupini so Zoran Polenik in Vili Obretan s harmoniko, Jakob Pisar z baritonom, večkrat pa na po- 50 -- 40 •- □ Vaje ■ Nastopi 30 -- 20 -- 10 -- 1987 1989 24@m Viharnik moč priskočijo še Ferdo Piko s klarinetom, Barbara Gašper s klarinetom in Slavko Vrabič s harmoniko. Skrbimo tudi za nove, pri Skladu za ljubiteljsko kulturno dejavnost v republiki Sloveniji izprašane vodje folklornih skupin. Izpit je uspešno opravila Mojca Kovač Piko, dve naši članici skupine pa sta letos začeli obiskovati seminar v Ljubljani. Pomemben je tudi podatek, da smo imeli intenzivne folklorne vaje, od leta 2002 naprej, vsako leto v zimskem času na Andrejevem domu na Slemenu. Usva-jali smo nov program in utrjevali starega. Leta 2004 smo se včlanili tudi v mednarodno folklorno organizacijo za festivale C. I. O. F. F. (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d ‘Arts Tradition-nels) pri Zvezi ljudskih tradicijskih skupin Slovenije. S tem smo si odprli pot za sodelovanje na mednarodnih festivalih. Program skupine Posamezni plesi bi bili za gledalce nezanimivi, zato so sestavljeni spleti plesov ob raznih običajih. Za jajčarijo smo leta 2003 opravili raziskavo na terenu in na podlagi raziskave je priznani profesor Mirko Ramovš sestavil plese zanjo. Venček koroških s hotuljsko polko Splet traja sedem minut, prikazani so malo novejši plesi: Pastirica, Valčkov korak, Rakova polka, Štajeriš in Hotuljska polka. Venček prazničnih Splet traja deset minut, prikazani plesi so: Ceperle, Zibenš-rit, Majpajeriš, Lizi polka, Ve- verca in Žlajdra. Steljeraja Steljerajevci so se zvečer po napornem delu še poveselili in tudi zavrteli. Ta skoraj pozabljen običaj prikažejo plesalci v šestnajstminutnem spletu. Plesi so: Visoki valček, Nizek valček, Malender, Cvajšrit, Mazurka, Šoštarska, Kovo vrtat, razne igrice, Opipani rej in Lisičji rej. Jajčarija Na Koroškem je običaj, da se na predvečer sv. Florjana, to je 3. maja, fantje zberejo, gredo od hiše do hiše, zapojejo pesem, gospodinje pa jim pripravijo razne dobrote, med katerimi so tudi jajca. Naslednji teden pripravijo jajčarijo, oz. cvrčo, na kateri pojedo darove, pečejo jajca in tudi zaplešejo. V sedemnajstminutnem spletu so prikazani Štajeriš, Cvajšrit, Pojštertanc, Šprancirbolcer, Rašpla in Kovtri. Koroška ohcet Folkloristi pripravljajo nekoliko daljšo predstavitev Koroške ohceti s camarjem, družičko in svati. Zaplesali bodo več Štaje-rišov, ples camarja z družičko, materjo tašroko in nevesto. Zraven bodo še Žakli in Ceperle. Nastopi Naša folklorna skupina se je aktivno predstavila tako v domačem kraju kot na Koroškem in v drugih krajih Slovenije. Plesalke in plesalci nastopajo na številnih lokalnih in drugih prireditvah. Leta 2001 je črnjanska folklorna skupina zastopala Slovenijo na mednarodnem festivalu folklornih skupin v Varpaloti na Madžarskem, leta 2002 smo sodelovali na srečanju mednarod- iii TTmrnammnpmmmim Nastopajoči v Varpaloti leta 2001. nih rudarskih godb v Arnoldste-inu v Avstriji, poznani pa smo tudi na avstrijski strani Koroške in Štajerske. Širši slovenski javnosti se je skupina predstavila leta 2003 v oddaji TV Slovenija “Vsakdanjik in praznik”. V letu 2003 smo v Črni na Koroškem izvedli samostojno folklorno prireditev s povorko "Na gaudi se dobimo”, na kateri so sodelovale folklorne skupine iz vse Slovenije. Letošnja folklorna prireditev pa je imela že mednarodni pomen. Na povabilo so se odzvali folkloristke in folkloristi iz Italije, Avstrije in seveda folklorne skupine iz Slovenije. Prireditev je potekala 22. avgusta 2004, v času 49. turističnega tedna v Črni na Koroškem. Italijanske folkloriste smo peljali tudi v Toplo. 16. julija 2004 je skupina gostovala v Italiji v Caprivi del Friuli na 5. mednarodnem festivalu. Poleg naše folklorne skupine so se številnim obiskovalcem predstavile še domača kaprivska folklorna skupina “Michele Grion”, folklorna skupina “Genzano” z juga Italije (Castelli Romani) in nemška folklorna skupina iz La-uterbacha (Srednja Nemčija). Od leta 1997 do leta 2004 je imela folklorna skupina “Gozdar” 308 vaj in 118 nastopov. Pomembni člani društva in skupine: Predsednik KD “Gozdar”: dipl. inž. Gorazd Mlinšek Podpredsednik KD “Gozdar”: Milan Mlinar Predsednik FS “Gozdar”: Rudi Piko Umetniški vodja FS: inž. Peter Šumnik Pevovodja: Mojca Kovač Piko Plesalci in harmonikarski orkester KD Gozdar v letu 1983. Medobčinska revija folklornih skupin v Slovenj Gradcu leta 1999. Pri Nojevski lipi, 1999. Ob dvajseti obletnici folklorne skupine KD Gozdar leta 2001. kultura in jezik V Zborniku »Se pomnite, tovariši« na pot ■MM«« Stanko Hovnik Knjiga je izšla v aprilu 2005. Izdajatelj in založnik je Območno združenje borcev in udeležencev NOB Slovenj Gradec. Pričujočo publikacijo posvečamo 60. obletnici konca 2. svetovne vojne v Evropi in osvoboditvi Slovenije. Tudi sedaj, po šestih desetletjih, ocenjujemo, da je narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem pod vodstvom Osvobodilne fronte v letih 1941-1945 potekalo z osnovnim namenom - z oboroženim bojem osvoboditi se izpod fašističnih okupatorjev, ki so hoteli potujčiti oziroma uničiti slovenski narod. Ali je vse, kar se je v tistem času zgodilo, moralo biti tako in ne drugače, naj presojajo tudi naslednje generacije. Ob tem pa je treba dodati, da je večina tedanje slovenske generacije storila le svojo dolžnost, to je ohraniti narodov obstoj. V skupni bojni zvezi z narodi protifašistične koalicije je izbojevala svobodo domovine. Žal je zanjo slovenski narod utrpel neprecenljive človeške in materialne žrtve, ki pa ne smejo biti nikoli pozabljene. Zavedamo se, da je spomine po šestdesetih letih težko pisati, saj so mnogi dogodki iz tistega časa že zbledeli. Tudi priprava zbornika je terjala svoj čas, a kljub mnogim težavam je publikacija vendarle izšla. Z njo želimo osvežiti spomin na težke čase slovenskega naroda v letih 1941-1945. Hkrati upamo, da bodo mladi rodovi iz nje črpali navdih za ljubezen do domovine in dodatno krepitev slovenske nacionalne zavesti. Urednica knjige, Marinka Bu-tolen, je zapisala: »Po uspešni predstavitvi te naše ideje smo se na seji območnega odbora odločili to akcijo razširiti na celotno območje. Če bo dovolj materiala, bomo izdali knjigo. Imenovali smo sekcijo za ohranjanje vrednot NOB. Sekcija je svoje delo uspešno opravila in danes knjigo pošiljamo med bralce s spravnim namenom. Medvojne in povojne zmote naj se nikoli več ne ponovijo. Podajmo si roke, obžalujmo storjene napake in dovolimo, da si naši potomci v miru gradijo varno domovino, v katere temelje je vgrajen tudi naš prispevek.« V knjigi sodeluje enainosemdeset avtorjev iz Mislinje, Doliča, Podgorja, Sel, Pameč, Slovenj Gradca, Mislinjskega grabna in od drugod. Med drugim je Jerca Mrzel zapisala: »Zato pozdravljam to knjigo pričevanj mojih ljudi iz Mislinjske doline. In še vabim! Zapišite spomine za vednost otrokom, vnukom in bodočim rodovom, da bodo kot nepremakljivi temeljni kamen prihodnjih časov. Pripovedujte jim o do skrajnosti požrtvovalnem delu. O izjemni humanosti. O veliki kulturi. O nesebičnem dajanju vsega možnega, celo najdragocenejšega - lastnega življenja. Govorite jim o življenju v mrazu, strahu, lakoti in neznosnem trpljenju! Naj nikoli ne pozabijo, da danes ne bi živeli, če se ne bi v tistih grozljivih letih uprli in borili. Bili smo med prvimi v Evropi (Šoštanj je bil prvo osvobojeno mesto v napadenih deželah). Naj teče živa voda spominov. Naslovna fotografija na knjigi Še pomnite tovariši je partizanska bolnišnica Trška gora. Naj nikoli ne presahne, dokler bo živel slovenski narod! In ta narod bo živel, ker so nam strugo izdolbli naši starši s svojo neverjetno človeško hrabrostjo in samospoštovanjem. Kaj bi naši prihodnji rodovi lahko cenili še bolj?« Avtorji knjige Še pomnite tovariši Misel za junij mmmmmmi Viktor Levovnik Rožice cvetijo, fantje jih pa pokosijo. V juniju se pomlad poslovi. Travniki cvetijo, prične se košnja ali seča. V nižjih predelih začnejo s košnjo v prvi polovici junija, na višjih legah pa nekoliko kasneje. Kosijo večkrat, vse do konca avgusta, razen v hribih, kjer kosijo samo enkrat. Nekoč so se na košnjo posebej pripravili. Kosci so navsezgodaj »ukali«, dekleta pa so prišla z grabljami, ko je vzšlo sonce, in trosila redovce. Zajtrk je prinesla gospodinja, ponavadi ajdove ali koruzne žgance, pred tem pa so kosci popili Šilce žganja. Nekateri v juniju sejejo korenje v strnišča. Tudi bela repa je bila nekoč v čislih. Pomemben dan v mesecu juniju je kresni dan. Pregovor pravi: »Ob kresi se dan obesi«. Tistim, ki nabirate zdravilna zelišča, naj povem, da imajo le-ta največjo moč oziroma so najbolj učinkovita, če so nabrana v dneh od kresa pa do male gospojnice. 29. junija imata god Peter in Pavel, prvaka slovenskih apostolov. V tem času že lahko dobimo medico, ki je bila nekoč prijazna pijača naših prednikov. Škoda, da čas tako beži, z njim pa lepi običaji in spomini, ki tonejo v pozabo. Zmešana generacija V tistih vojnih dneh so bile lahko nevarne tudi sicer nedolžne otroške igre. Mama je prala perilo ob potoku, s sestro pa sva se prerivala za piščalko, v katero si moral vstaviti zrno gra-ha, če si hotel brlizgati. Jaz sem kroglico izgubil, sestra pa mi je piščalko vzela in jo preizkusila. Začula sta se le dva otožna piska. Ravno tisti trenutek sta se mimo hiše peljala dva nemška oficirja na kolesih. Skočila sta s koles in počenila pod škarpo hiše. Nekaj trenutkov sta čakala, potem pa poklicala mamo, da naj objasni, kaj pomenijo žvižgi. Še preden je nič hudega sluteča sestra utegnila ponoviti žvižge, ji je mama z mokro krpo izbila piščalko iz ust, da je nisva več našla, po poznejši mamini pridigi pa tudi ne več iskala. Rešitev je prišla dobesedno z neba. Nad nami sta ravno tisti trenutek krožila dva jastreba. Oprezala sta za kurami in mama je prisebno pokazala na ptici. Kot da bi ptici razumeli mamino stisko, sta se oglasili z dvema zateglima klicema in prepričali oba Nemca, da piski niso bili kako znamenje, namenjeno partizanom. Ne samo sestra, tudi jaz sem bil deležen mokre krpe, ki je padala po naju, jokala pa nisva od bolečin, ampak radi mame, ki so ji solze strahu in grozeče nevarnosti še dolgo kapljale v vedro s perilom. Jastrebov pa od tistih dob nisem več preganjal, pa četudi je bila pri hiši kaka kura manj. Življenje v tistem grabnu je bilo za našo družino zelo naporno in tudi nevarno. Podnevi so hodili mimo hiše in v njo Nemci, ponoči pa partizani. Zato smo se še v februarju leta 1945 preselili na izpraznjeno kmetijo na Breznico nad Prevaljami. To kmetijo je v Viharniku lepo opisal g. Mirko Kumer in navedel, da je tam med vojno bival neki domačin. Moj oče je bil tisti domačin na Ocvirkovi kmetiji in mi z njim. Tam sedaj gospodari Rudi Keber, nekoč pastirček na tistem sončnem posestvu, ki pa gospodarja Roka in njegovo sestro Gretko tudi v vojnih dneh ni zapustil in je še kot otrok izkusil vso težo partizanskega življenja. Na tisti kmetiji smo dočakali svobodo in burne čase ki so sledili. Otroških travm pa s končanjem druge svetovne vojne ni bilo konec. Že v nemški šoli so nas opozarjali, da ne smemo pobirati s tal nobenih predmetov, ker lahko eksplodirajo, kajti zavezniška letala trosijo vse mogoče predmete, ki so nevarni prebivalcem. Res je takrat, ko je šlo z veliko Nemčijo h kraju, marsikaj padalo z neba; od praznih rezervoarjev za gorivo, do pravih bomb, ki so jih piloti odmetavali, ker se z njimi niso smeli vrniti v svoje baze. Tako se spominjam bomb, ki so padle na Lese, porušile nekaj hiš in ubile vaščana, bombnih kraterjev na Ošvenovih travnikih pod Uršljo goro, ki so jih prav tako napravile odvečne bombe, ker jih pilot iz kakršnegakoli razloga ni odvrgel nad Nemčijo. Z Ocvirkove domačije smo opazovali tudi jato letal, ki po vojni glavna surovina za izdelavo belih oblek za obhajilo, birme pa tudi ohceti. Jaz v tistih majskih dneh nisem mogel v šolo, ker me je sestra pri otroški igri porezala s koso, kar pa doma seveda nismo povedali. Takrat je bilo v navadi, da sta jih po riti dobila oba, tisti, ki se je domov pricmeril, in drugi, ki je bil tega kriv. Zato se tožarili nismo. Oče je zahteval, da se moj mali brat na rano polula, ker da to zelo pomaga, temu je pa ob pogledu na močno krvavečo nogo voda tekla iz očes ne pa tam, kjer bi morala. Pač ni bil z menoj takrat, ko sem srečal partizane, da bi videl, kako se lula. Da bi me radi res velike rane peljali k zdravniku, še pomislil ni kdo. Naslednji dan je prišla v hišo gospodinja z bližnje Hudobni-kove domačije in povedala, da se je njen sin porezal s koso, pa so ga pozdravili s pilpuhom in se rana ni nič zagnojila. Oče je pojasnil, da meni pilpuh ne bo pomagal, ker sem se porezal če bo pa tudi meni pomagala. Ja, lagali smo pa otroci tudi že takrat. Rana se je lepo zacelila, jaz sem pa medtem, ko nisem mogel v šolo, užival na tistem hribu nad Prevaljami. Navdušen sem bil nad nizko letečimi avioni, ki so napadali železniško postajo na Prevaljah, in poslušal pisk pare iz predrtih kotlov na lokomotivah. Med boji na Poljani sem gledal, kako leti po zraku nekak goreč klobuk, ki je zadel ovčjo stajo na Praperjevi kmetiji pod Volinja-kom, Staja je takoj zagorela, to pa je povzročilo še več pokanja na obeh straneh. Na natrpanih cestah so goreli avtomobili, vozovi in ostala oprema, ki so jo tovorile umikajoče kolone vojakov in drugih ubežnikov. Neko jutro je v hišo stopil mlad fant s puško v rokah, na kapi je imel prišito črko u in prosil za kruh, ki pa ga pri hiši ni bilo. Pojedel pa je moje žgance, ki se jih jaz od strahu nisem dotaknil, mama pa mu je motala pokazati smer državne meje, nakar se Prvo obhajilo mojih vrstnikov leta 1946 na Prevaljah. Levo je župnik Matej Močilnik, desno pa kaplan Jelen. Večina deklic ima obleko iz bele padalske svile, jaz pa sedim spodaj v sredini, kot šesti! so krožila med Uršljo in Smre- z nekim ostrim kamnom, jaz je lepo zahvalil in odšel. Mami kovcem in s padali spuščala sem pa le odšepal za tisto go- se je mladenič smilil, kajti skozi pomoč partizanom. Svila ti- spo in jo prosil, da naj prinese zastražene gozdove gotovo ni stih padal je bila še dolga leta tisto macesnovo smolo, mogo- prišel do meje. Neko pomladno jutro, še pred koncem vojne, sem na poti v šolo našel prelepo zaponko. Vsa je bila posuta z raznobarvnimi kamni na - po moje - zlati podlagi. Prelepa reč, toda zadnji hip sem se spomnil, da je ne smem pobrati, ker lahko eksplodira, na kar so nas opozarjali v nemški šoli. Skril sem se in iz varne daljave opazoval kako bo razneslo naslednjega najditelja. Po cesti je prisopihal starejši možak, pobral broško, se veselo namuznil in si jo zataknil na jopič. Ni ga razneslo! Verjetno ga je pozneje, sem z otroško privoščljivostjo ugotavljal pri sebi. Da pa je bilo prav, da se nismo dotikali nevarnih predmetov, me je prepričala tragična usoda mojega sošolca Kovačevega Domija (Damjan Kavtičnik) iz Breznice nad Prevaljami. Na poti v šolo je našel neaktivirano granato, ki mu je odtrgala desnico in ga oslepila. Njegova tragedija je verjetno rešila mnogo otrok, saj smo dotlej počeli z najdenim razstrelivom vsemogoče. Cele verige nabojev smo metali na kresove, ki smo jih kurili po hribih in tako izražali veselje ob osvoboditvi in končanju vojne, pa čeprav smo bili ravno v tistih dneh najbolj lačni. Veliko srečo smo imeli, da je bila naša soseda Rožičeva mama (Helena Jug), ki vkljub svoji številni družini ni delala razlik med otroki in je rezala enake kose kruha za vse sestradance, ki so prišli k njeni hiši. Nje in kruha iz njenih rok nikoli nismo pozabili, pa tudi pri poznejših obiskih se je obnašala do nas, kot da bi bili njeni.Takih mater na svetu ni veliko, za to jih pa bog tako hitro vzame k sebi, kot da jih tudi tam zgoraj ni v izobilju. Dokler smo bili na Ocvirkovi kmetiji, nam je bilo vkljub pomanjkanju zelo lepo. Nekoč je prišel na kmetijo mlad aktivist in zbral vse okoliške otroke ter nam na trati pred hišo pričel predavati o narodnoosvobodilni vojni, iz katere se je pravkar vrnil. To je bil Miloš Jeromel z Markove kmetije na Stražišču. Lep fant je bil. Dekleta so občudovala njegove lepe kodre in uniformo, fantje pa njegovo kobilo, na kateri je prijezdil in se je pasla nedaleč stran. Jaz nisem vedel, kaj je narod in kaj je svoboda, saj za te izraze v nemški šoli nisem slišal, le za borbo sem bil prepričan, da je njegova kobila, ko je pa tolikokrat poudaril, da mu je le borba reševala življenje. Se nadaljuje. Razstava »In kaj je svobode cena?« Stanko Hovnik ------- ...... ............m ............ V Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec je bila 13. maja 2005 otvoritev razstave »In kaj je svobode cena«, posvečena šestdesetletnici konca druge svetovne vojne na Koroškem. Uvodoma je spregovoril v. d. direktorja Marko Košan, nato je kustos muzeja mag. Marjan Linasi podrobneje predstavil sam razstavni koncept, razstavo pa je odprl gospod Maksimiljan Večko, župan Občine Ravne na Koroškem in predsedujoči Svetu koroških občin: »V teh dneh se Evropa spominja šestdesetletnice zloma sil nacifašizma in zma- ge zaveznikov, zmage dobrega nad zlim. Pohod zla po Evropi se je začel šest let pred tem, ko se je začel izvajati peklenski načrt sil, ki so bile prepričane o svoji večvrednosti in pravici, da gospodujejo nad vsemi in v Evropi vpeljejo nov red. "Napravite mi to deželo zopet nemško, tako nemško, kot je od nekdaj bila!" je vpil tega dne Hitler v Mariboru. In so začeli preseljevanja. Na vrsti je bila najprej inteligenca in izpostavljeni, vse po spiskih, ki jih je že vnaprej pripravila peta kolona. Izseljeni so bili učitelji, duhovščina, člani društev s poudarje- nim narodnobuditeljskem programom. Prišlo je leto 1944, v Evropi začetek dokončnega poloma sil osi. Jeseni tega leta so zavezniki dosegli meje rajha. Nacistična vojska se je povsod umikala. Oktobra tega leta je bila dokončno osvobojena Grčija in poveljnik okupacijskih sil za celotni Balkan, general Lehr, je začel s svojega medvojnega štaba v Solunu svoj beg nazaj v rajh.« »In kaj je svobode cena?« se sprašujemo danes na tej razstavi. Ker so bile žrtve povsod in sko- raj pri vsaki družini, je tudi prispevek naroda ogromen. Približno desetina prebivalstva je plačala največjo ceno in vse to ni pozabljeno. Poljana, kjer so pokale puške zadnjič v drugi svetovni vojni na evropskih tleh, stoji sedaj spomenik svobodi in miru. Iz počene bombe letijo golobi miru. Za bodočnost in svoje potomce si želimo, da bi ta simbolika obveljala za vedno. Žrtev pa nikoli ne pozabimo! Nastopal je moški pevski zbor Fran Berneker Kulturnega društva Stari trg. Župan občine Ravne Maksimiljan Večko je spregovoril navzočim. tmmmmmm Rok Gorenšek Življenjska leta tako hitro minevajo, da jih je treba spoštovati. Komaj se človek rodi, ga v življenju že čakajo srečni pa tudi nesrečni in težki časi. Rodil sem se leta 1916. Nesrečna, težka usoda me je doletela že čez dve leti. Umrla sta mi mama in oče. Na pohodu je takrat bila »španska gripa«, ki je pomorila milijone ljudi po svetu. Tudi moja mama in oče sta bila njeni žrtvi. Z bratom sva ostala čisto sama na svetu. V varstvo naju je vzela teta, kije stanovala pri Blodniku v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Pri hiši pa ni bilo prostora za oba, zato se je teta odločila, da brata prevzamejo pri Kaču v Šmartnem, mene pa v Podgorju pri Rogini. Ko sva z bratom izvedela, da naju bodo ločili, sva se skupaj skrila na seniku. Zakopala sva se v seno in slamo, tako da so naju našli šele po treh dneh iskanja. Leta 1920 so mene sprejeli za rejenka v Podgorju pri Rogini, po domače pri Lampretu. Gospod Rogina je bil veleposestnik, lesni trgovec, gostilničar in velik lovec. Pri hiši so imeli svojo žago za razrez hlodovine, svoj mlin in svojo elektriko. Hitro so me naučili vseh del v hlevu pri živini in paše živine, ki jo je bilo treba napasti zjutraj pred odhodom v šolo. Rok Gorenšek Pred dvajsetimi leti, leta 1985, je prestopila šesti prag v svojem življenju, drugega aprila 2005 pa je prestopila osmi prag življenja in slovesno praznovala svojo osemdesetletnico. Vesela, dobro razpoložena, čvrsta, zdrava je bila. Takšna, kot jo že vsa leta poznamo vsi, ki jo spoštujemo in imamo radi. Šestdeseta obletnica let je v človeškem življenju meja, je mejnik, ko se človeku zazdi, da je zanj vse končano, vse izgubljeno, vse, kar je zanj lepe- Jože Cesnik - Zgodba mojega življenja Leta 1931 sem dovršil šolo. Tedaj so me dali v uk za mesarja. Želja Roginovihjebila, dabipokončani učni dobi doma opravljal mesarsko dejavnost, saj so imeli pri hiši tudi gostilno in turizem. Jaz pa sem se po uspešno končani učni dobi za mesarja takoj zaposlil na Ravnah na Koroškem. Železarna Ravne je imela svojo, delavsko mesarijo. Prevzeti sem moral vsa mesarska in klobasičarska dela. Delo mi je šlo dobro od rok. Med službovanjem na Ravnah sem se prijavil tudi na razne strokovne izpite in jih uspešno opravil. Prijavil sem se na Obrtno zbornico v Celju in leta 1940 sem dobil mojstrsko spričevalo za mesarsko in klobasičarsko obrt. Tri leta kasneje sem uspešno naredil tudi šoferski izpit za tovorni avto. Poznejša leta sem opravil še nekaj izpitov, med njimi lovskega in ribiškega. Pri raznih organizacijah sem opravil ogromno prostovoljnega dela. Aktiven sem bil v Avto-moto društvu in sem še sedaj član. Leta sem aktivno sodeloval pri vsakoletnem hotulj-skem pustnem karnevalu in pri raznih priložnostih sodelujem še sedaj. Da to drži, dokazuje cela vrsta častnih izkaznic in vsakovrstnih spominskih priznanj, ki sem jih prejel ob najrazličnejših priložnostih. Vrsta priznanj, ki sem jih prejel za svoje delo, najlepše potrjuje, da moj trud, ki sem ga vložil, ni bil zaman. V letih mojega aktivnega sodelovanja na Ravnah sem bil izvoljen v občinski odbor. Ta mandat je trajal osem let. Kot občinski odbornik sem bil dve leti tudi občinski matičar pri sklepanju zakonskih zvez. Vsa moja delovna leta sem bil zaposlen in sem delal v mesarski dejavnosti. Leta 1952 sem bil izvoljen za direktorja mesarskega in trgovskega podjetja Mesnine Ravne na Koroškem. To delo sem opravljal vse do upokojitve leta 1975. Spomniti se moram tudi mojega srečnega, privatnega življenja. Kot mlad fant sem spoznal čudovito deklico in se zaljubil. Ime ji je bilo Micika. Bila je hčerka nekdanjega mesarja na Ravnah. Zaljubila sva se leta 1947 in se še istega leta poročila.' Obljubila sva si srečen zakon in obljubo tudi uresničila. Najlepši dokaz najine ljubezni in zvestobe je ta, da sva po triinpetdesetih letih skupnega življenja v krogu najdražjih na Brezjah praznovala svečano zlato poroko. V zakonu sta se nama rodila sin Jožko in hčerka Mira. Obema se prav prisrčno zahvalim, ker tako lepo skrbita za moje zdravje. V življenju pa ne more biti vse samo dobro in lepo, ampak pride tudi kaj hudega. Tako je tudi našo mamo, mojo Miciko, obiskala huda bolezen, okvara srčnih zaklopk. Vkljub njeni izredni volji do življenja, me je zadelo najhujše - ostal sem sam. Že v zgodnji mladosti sem se naučil dela in poštenja. To me je vodilo skozi vse moje življenje, tako da sem v devetinosemdesetem letu življenja srečen, da lahko skupaj z mojimi najdražjimi in z vami, ki ste prišli na moj rojstni dan k meni, ta dan preživimo skupaj. Nalijmo si kozarce rujnega vinca in ga izpijmo! Nato pa zapojmo: KoTkor kapljic, tol’ko let...! ga, nedosegljivo daleč, končano za vselej. Marsikoga tudi zares prevzame in premaga malodušnost, da resnično popusti in se neha boriti. Vda se v usodo, ki si jo je sam izmislil. Zato tudi resnično, dejansko propade in predčasno ostari. Ivanka se ni prepustila temu, kar sem povedal. Pri šestdesetih letih se je trdno postavila na noge. Ni izgubila volje do življenja. Ni se zapustila tako, kakor se zapusti toliko drugih v njenih letih. Živela je svoje Ivanka Vožič - 80 let normalno življenje naprej. Pri tem pa ni imela samo močne volje, imela je tudi resnično, iskreno ljubezen svojih otrok, spoštovanje svojih sorodnikov in prijateljev. Še vedno ima naklonjenost in prijateljstvo ljudi. To pa je veliko. To je največ in najlepše, kar človek ima in si lahko pridobi. Zato je Ivanka vedro pogledala naprej v bodočnost. Deset let je minilo kot bi pihnil in že je praznovala sedemdesetletnico življenja. Vesela, čvrsta, polna življenjskega optimizma je zakorakala naprej proti osmemu pragu. Proti svoji osemdesetletnici. Prestopila je ta magični prag in slovesno praznovala v krogu otrok, vnukov in pravnukov, sorodnikov, sosedov in prijateljev. Leta 2002 je Ivanka doživela hud, tragičen udarec. Nenadoma in nepričakovano ji je umrl sin Tini. Bolečino ob smrti sina je prenesla mirno in dostojanstveno. Ni jih mnogo, ki doživijo osemdesetletnico svojega življenja tako lepo, polni zdravja in dobre volje, kakor jo je naša draga Ivanka Vožič, Riharjeva Ivanka. Vsi, ki jo poznamo, ji iz srca želimo vse najboljše v življenju. Da bi se polna energije ter lepih spominov in občutkov z dvignjeno glavo, vesela in nasmejana napotila naprej po poti svojega življenja, svoji devetdesetletnici naproti! Še na mnoga, mnoga leta, draga Ivanka! Za varno vožnjo v gozdu pa tudi pri delu na travniku mora biti traktor tehnično brezhiben, zato ga je treba vsako leto voziti na tehnični pregled, kjer ga strokovno pregledajo. Na posnetku sta Damjan Kotnik levo in Peter Rotovnik desno, ki opravljata tehnični pregled. Ida Robnik 15. grajski piknik Grad Vodriž Primestna vaška skupnost Šmiklavž letos beleži že svoj petnajsti praznik. Praznik bodo zaznamovali s prireditvami, ki se bodo začele 26. junija in se v nedeljo, 3. juli- ja, zaključile s tradicionalnim grajskim piknikom, ki bo kot vsako leto na prireditvenem prostoru ob gradu Vodriž. V nedeljo, 26. junija, bodo pri- redili vaške igre pred Osnovno šolo Šmiklavž s pričetkom ob 15. uri, v petek, 1. julija, pa obl6. uri organizirajo turnir v malem nogometu na šmiklav-škem igrišču. Grajski piknik bodo tudi letos pričeli ob 14. uri s sveto mašo pri kapelici ob gradu Vodriž, ob 15. uri pa si boste lahko ogledali gledališko predstavo na prostem. Ljubiteljska gledališka skupina Kulturnega društva Šmiklavž vam bo premierno predstavila veseloigro »Lovci sračjedolski«, ki jo je napisal član skupine Maksimiljan Kramljak. Od 17. ure dalje se boste lahko veselili ob glasbi ter dobri jedači in pijači. Primestna vaška skupnost Šmiklavž, ki ji predseduje Vinko Šmon, zelo skrbi za urejenost in razvoj kraja. V lanskem letu so zaključili dve pomemb- ni investiciji: obnovo osnovne šole in asfaltiranje ceste na Jenino. Vaščani so pri uresničevanju svojih projektov zadovoljni tudi s prispevkom in sodelovanjem Mestne občine Slovenj Gradec. V obdobju med leti 2007 in 2013 bodo namenili največ sredstev in prizadevanj za regulacijo potoka Jenina in za povečanje večnamenske dvorane za kulturno dejavnost. Planirajo tudi izgradnjo napeljave za KTV, ureditev igrišča in posodobitev cest na območju vaške skupnosti ter pridobitev gradbenih parcel za poselitev kraja. Obiščite prireditve, ki jih organizirajo Šmiklavčani, še posebej vabljeni na grajski piknik, in doživeli boste gostoljubje v lepem urejenem naravnem okolju Šmiklavža. 6/2005 Viharnik Marija Kuhar - Prežihinja ☆ 1900 Spomin Petega avgusta bo minilo deset let, , odkar je pri svoji hčerki Mojci v Domžalah umrla Vorančeva žena, Marija Kuhar - Prežihinja. Pred več leti je zapustila Koroško in se zatekla k svoji hčerki, tisti najmlajši deklici, ki jo je skupaj s starejšo Vido peljala v snežni in mrzli božični noči leta 1932 skrivaj preko državne meje k očetu v Avstrijo. Voranca je takrat oblast preganjala. Prošnje žene, da dobi dovoljenje za potovanje, da po nekaj letih z otrokoma obišče moža oziroma očeta, oblast ni uslišala. To junaško pot svoje družine je opisal Voranc v potopisu Čez goro k očetu. Ob spominu na Marijo Kuhar - Prežihinjo se ljudem največkrat utrne prav ta zgodba izmed mnogih njenih težkih in žalostnih dogodivščin življenja. Tako se ob letošnji obletnici smrti vrača spomin na njen davni in nepozabni pohod k možu preko zasneženih koroških gora. Marko Gosar Karl Rupreht, Stablovški dedi Spomin 10. junija letos je minilo 10 let, kar nas je zapustil naš dragi oče, ded in praded Karl Rupreht, Stablovški dedi s spodnjega Razborja, in odšel za vedno od nas počivat na razborsko pokopališče, kjer se mu je letos pridružila še njegova žena Angela, naša draga mama, babica in prababica. Nikoli vaju ne bomo pozabili, hodili vaju bomo obiskovat, da se vama bomo vedno znova zahvaljevali za vajino dobroto in ljubezen. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njunem grobu ali se ju spomnite in jima prižgete lučke na njunem zadnjem domu. Žalujoči vsi njuni Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ter sestre Angele Wastl, po domače Bimarjeve biče iz Slovenj Gradca, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala dr. Ervinu Pečniku za obiske na domu v času njene bolezni, hvala govorniku Juriju Potočniku za ganljivo izrečene besede slovesa, podgorskim pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku Petru Leskovarju za nagovor in za opravljen pogrebni obred ter godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: sinova Ivan in Jure, hčerka Angela in Vida z družinami, brat Ivan, sestre Marta, Jožefa in Berta z družinami. Spomin V mesecu marcu je minilo pet let, kar nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Jurij Wastl. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga krasite s cvetjem. 11 Stanko Založnik Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče in ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN 5. junija mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil Stanko Založnik. Hvala vsem, ki ga nosite v srcih, besedah in mislih! Zdenko, Vinko in Metka *rnik 'lil II- osmrtnice, zahvale, spomini osmrtnice, zahvale, spomini Vili Vravnik '&1932 U‘2005 O, saj ni smrti! Samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem prostranem gozdu! Samo odmikaš se, samo tih postajaš, samo sam postajaš, sam in neviden. Tako je v trenutku tolažbe zapisal pesnik. Smrt pa je! In je kruta resnica, ki nam iz naše srede vedno iztrga naše najdražje. Prinaša žalost in nemir v naša srca in razmišljanja. V globoki žalosti smo se poslovili od Vravnikovega Vilija, ki je bil mnogim poznan kot Pikbeberjev Vili. Težko je v nekaj besedah izpovedati misli, ki jih človek čuti ob smrti sodelavca, znanca in prijatelja. Težko je s še tako izbranimi besedami povedati vse o človeku, cenjenemu daleč naokoli; o človeku, ki je živel tako skromno in bogato, polno in zanimivo življenje; o človeku, ki je znal prisluhniti in priskočiti na pomoč vsakomur; pri delu, z nasvetom ali s toplo besedo. Rodil se je leta 1932 na Ojstrici na Srebnikovi kmetiji. Tam so mu uspavanke peli gozdovi. In prav gozdovi so določili njegovo življenjsko pot in usodo od zibelke do groba. Gozdovom se je zapisal z dušo in telesom, se nanje navezal in celo življenje prebil v njih in z njimi. V gozdu je opravil svoj prvi in zadnji delovni dan, kar je večkrat s ponosom povedal. Delal je vse: od sečnje, sadnje, varstva, pomagal je pri trasiranju cest in vlak, najljubše pa mu je bilo gojenje in nega gozdov. Ko je bila v Dravogradu še drevesnica, je delal v njej, ljudje pa so ga poznali tudi po žganjekuhi in po njegovem zelhu. Nikoli ne bom pozabil, koliko znanja in vedenja o naravi je bilo v njem, o gozdu in o ljudeh. Vse to je znal v letih službovanja, pa tudi še pozneje, ko se je upokojil, prenašati na nas mlajše gozdarje. Mnogim nam, mladim inženirjem, je bil s svojim čutom, neposrednostjo, znanjem in poznavanjem nepozaben in odličen mentor. Z njim smo odkrivali skrivnosti in posebnosti gozda, od njega smo črpali bogate strokovne in življenjske izkušnje. Z Ojstrice sta se z mamo preselila na Goriški vrh k Medvedu, kjer se je mama poročila. Tudi to, da je bila to holcarska družina, je botrovalo temu, da se je Vili odločil za gozdarski poklic. Kljub napornim in dolgim delavnikom je našel čas za delo v mladinski organizaciji in bil že takrat priljubljen pri mladih in starih. Z življenjsko sopotnico Anico sta si ustvarila dom in družino. Vzgojila sta sina Vilija in hčerko Tonko, na katera je bil vedno tako zelo ponosen; kakor tudi na svoje vnuke, ki so bogatili jesen njegovega življenja. Tako kot je negoval gozdove, je negoval tudi pristne, prijateljske in dobrovoljne vezi in odnose z ljudmi; s sodelavci, z lastniki gozdov ter s sosedi in krajani. Nikoli mu ni zmanjkalo dobrote, volje in energije, potrpežljivo je premagoval vse težave. Hvaležni smo mu za vse, za njegovo dobroto, srčnost in nenehno dajanje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Gozd bo hranil skrivnost Vilijeve tragične smrti in mu pel svojo večno pesem. Naj počiva v miru! Rado Krpač Maksimiljan Čerenak - Molak ☆ 1935 U‘2005 Ne sliši vetra, ne ptičjega petja, ne sliši več šumenja gozdov, ki so mu tolikokrat šepetali skrivnosti narave, ko je v njih delal, se potil za zaslužek, prijateljeval s sodelavci. Trenutki, lepi in težki, so mu zbežali za vedno. Le solze njegovih dragih kropijo prerani grob. V sedemdesetem letu starosti je odšel in ubral novo pot, ki jo je težko razumeti. So pa besede, ki bodo večno živele, so dlani njegovih dragih, ki ga bodo večno iskale, so prijatelji, ki bodo vedno razgrinjali spomine nanj. V slovo prelistajmo njegovo življenjsko knjigo in se zamislimo ob pomembnih poglavjih, da se bomo spominjali teh zapisov, ko se bomo ustavljali ob branju imena na spomeniku. Prvi zapis v tej knjigi je rojstni datum; Maksimiljan Čerenak, rojen 5. 9.1935 v Celju. Kot tretji izmed šestih otrok se je rodil staršema Florjanu in Mariji, oče je bil doma na Dobrni, mati pa v Vitanju. Pred 2. svetovno vojno so si prišli iskat kruh na Koroško v okolico Raven in Kotelj. Stanovali so po raznih kmečkih kočah. Po 2. svetovni vojni jim je bila dodeljena agrarna zemlja pri Toneju pod Uršljo goro. Maks je obiskoval osnovno šolo v Kotljah in ko jo je končal, si je šestnajstletni fant skupaj z očetom začel služit kruh v gozdovih Gozdnega obrata Ravne na Koroškem. Leta 1960 je prišel delat h gozdni žičnici k vlaki lesa, po plešivskih gozdovih si je služil vsakdanji kruh. Njegov revirni logar Rudi Rebernik ga je opisal kot pridnega, discipliniranega, ubogljivega in strokovno sposobnega delavca, ki je obvladal vsa gozdarska dela. Med sodelavci je bil priljubljen, saj so jim njegov humor, njegova šegavost in dobro petje lajšali in pestrih težaško delo v gozdovih. Tudi s harmoniko je bil vešč. Tako ni čudno, da je ugajal Prevolnikovi Cilki, dobri pevki in iskrivi mladenki, in vžgala se je ljubezen. 5. maja 1963 sta stopila pred oltar in si obljubila večno zvestobo ter sprejela zakonsko zvezo. Družinsko gnezdece sta si spletla v Molakovi bajti na Razborju, v kateri so živeli devet let. Leta 1972 sta od GG Slovenj Gradec odkupila Molakovino in na njej zagospodarila. Trije otroci Maksi, Miran in Mojca so bili sad njune ljubezni. Vzgojila sta jih v poštene in delovne člane naše družbe. Vsa družina je pridno delala in posodabljala kmetijo s stroji, ki so jim lajšali delovni vsakdan. Vendar so težaška gozdarska in kmečka dela pričela izpodjedati pokojnikovo zdravje, zato se je moral leta 1984 invalidsko upokojiti. Zadnji dve leti so bili zapisi v knjigi boleči. Maks jih je junaško premagoval. Zadnji zapis je bil: umrl 2. 5. 2005 ob 10. uri v bolnišnici Slovenj Gradec. Tako smo zaprli življenjsko knjigo Maksa Čerenaka. Vseh nas je iskrena želja, da bi mu nebeški orkester igral njegove najljubše melodije. Naj mu bo miren počitek v razborski zemlji. Svojci se iskreno zahvaljujejo za vsa izražena sožalja, sveče, cvetje, svete maše; hvala gospodoma župnikoma Leopoldu Koratu in Tadeju Linasiju za pogrebni obred, hvala cerkvenim pevcem za lepo petje, hvala osebnemu zdravniku Ervinu Pečniku za zdravljenje in lajšanje bolečin, hvala pogrebcem, zastavonoši in praporščaku, hvala govornikoma Ivanu Ruprehtu in Anici Meh. Hvala vsem, ki ste svojcem ob težkih trenutkih stali ob strani. Anica Meh Eno leto v grobu že ležiš, a v naših srcih še živiš. Dobrota tvojega srca, nikoli ne bo pozabljena. Čas zabriše rane težke, vendar naše v spominu še skelijo, ko čustva po tebi, mama, hrepenijo, a tebe ni, že davno si zaprla veke nežne. V juniju mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, babica in sestra Tri leta žalosti, spominov in praznine občutimo njeni naj dražji. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in z mislijo nanjo obujate spomine. Vsi njeni Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Marija Skarlovmk k Marija Stinjek V SPOMIN Spomin Letos, 24. junija, minevajo tri leta, odkar nas je nenadno, brez slovesa zapustila draga mama in babica Marija Skarlovnik, Smagejeva Micka (1930-2002). MARIJA STINJEK iz Turiške vasi Vsi njeni Jezikovne drobtinice: zemljepisna imena in velika začetnica Marta Krejan, prof. Pri zapisovanju zemljepisnih - pa tudi drugih - imen pogosto ne vemo, kaj pisati z veliko začetnico in kaj z malo. Besed, ki jih uporabljamo vsak dan, kar naenkrat ne znamo prav zapisati. Moramo se pač držati določenih pravopisnih pravil, ki jih tako kot vsa druga pravila seveda radi pozabimo ali pa preprosto spregledamo. Vendar nam pravilni zapis nekega zemljepisnega imena nekaj pove; Otiški Vrh in Kranjska Gora, na primer. Obe sestavini imena pišemo z veliko začetnico, medtem ko je pri Črnem vrhu (na Pohorju) in Uršlji gori drugače. Zakaj? Zemljepisna imena zaznamujejo kraje, dele krajev, ulice, trge, vasi, mesta (Budimpešta, Kongresni trg, Novo mesto, Slo-venika, Meškova ulica), reke, morja, morske tokove, prekope, slapove, jezera (Sueški prekop, Severno morje, Sava, Bled, Peričnik), vzpetine, nižine, gozdove, katastrske enote, doline (Triglav, Logarska dolina, Gosposvetsko polje, Krakovski gozd, Sahara, Morje viharjev - na Luni) države, enote zveznih držav, pokrajine (Madžarska, Kanada, Črna gora, Koroška, Rezija), otoke, polotoke, rte, celine (Kreta, Istra, Azija), nebesna telesa, ozvezdja (Venera, Škorpijon Rimska cesta), poslopja in druge samostojne objekte (Nebotičnik, Žale, Tro-mostovje, Slavolok zmage, Stara trta)... So naselbinska in nenasel-binska, in sicer eno- (Ljubljana) ali večbesedna (Slovenj Gradec): naselbinska so imena (naseljenih krajev) mest, vasi, trgov in zaselkov (Novo mesto, Škofja Loka, Gornji Grad, Kranjska Gora, Železna Kapla, Zidani Most; Dolenja vas, Stara vas; Glavni trg, Stari trg; Opatje selo, Uršna sela ...), nenasel-binska pa so vsa druga (Podrta gora, Uršlja gora, Črno morje, Raduha, Črni vrh, Prehodavci). V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki trg, mesto, vas,vesca, selo, selce, naselje, če niso na prvem mestu (Kranjska Gora, Otiški Vrh, Škofja Loka, Jakobski Dol, Dolenje Mokro Polje, Gornji Grad, Črni Vrh nad Idrijo, Šmarje pri Jelšah, Stari trg, Nova vas, Za Vrhom pri Črnivcu, Otočec pri Novem mestu, Ribiško naselje, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem ...). V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, drugo sestavino imena pa z malo, če ni že sama lastno ime: Uršlja gora, Črni vrh, Krnsko jezero, Zmajski most, Niagarski slapovi, Potočka zijalka, Panonska nižina, Zadnja Trenta, Severna Irska, Tihi ocean... Vir: Toporišič, Jože idr. (ur. odbor), 2001: Pravopis. Ljubljana: ZRC SAZU. Kaj človek sliši? Kužki naprodaj Milena Tretjak Milena Tretjak Kmet se je odpravil v mesto. Na zelo prometni ulici se je nenadoma ustavil in prijatelju, ki je bil z njim, dejal: »Slišiš, kako poje čriček?« Prijatelj gaje začudeno vprašal: »Kako lahko slišiš črička sredi vsega tega hrupa?« »Slišim ga, ker so moja ušesa uglašena na njegovo pesem,« je odgovoril. Še bolj je napel ušesa in šel za glasom ter našel črička na skalni polici okna. Prijatelj ni mogel verjeti svojim očem. Kmetu pa se je vse to zdelo čisto samoumevno. Da bi to dokazal, je vzel iz žepa nekaj kovancev in jih vrgel na tla. Ko so mimoidoči zaslišali žvenket denarja, so zaustavili korak. »No, vidiš?« je vprašal kmet. »Ti ljudje ne morejo slišati petja črička, vsi pa lahko slišijo žvenket denarja. Ljudje slišijo tisto, na kar so uglašena njihova ušesa, ne slišijo pa nič drugega.« (neznani avtor) Viharnikova križanka Prišepetovalec: ANAA - največji otok v otočju Tuamotu, atol APOKRIF - nepristen, ponarejen spis ECK- Lutrov nasprotnik (Johann) ENTRE RIOS - pokrajina v Argentini med Parano in Urugvajem INOZIT - kristalasta snov v mišicah IRI - drugo ime za reko Evrotas na Peloponezu TORR - stara enota za pritisk ZAND - perzijski vladar iz 18. stol. (Karim-kan, 1700 - 1779) Največji otok v Tuamotu Stara enota za pritisk Viharnik ibarvanos v sivo Kopno sredi Perzijski vladar iz 18. st. Solmiz. zlog Igor Ozim Fran Šaleški Delovni nalog Okusna vrtnina Nepristen, ponarejen spis Rastlinska bodica Šampion “Obdarjenost” z rogovi Kraj pri Opatiji Ničla Drugo ime za reko Evrotas Sled, ki jo pušča razenje Adamova družica Viharnik Lutrov nasprotnik (Johann) Odžagan kos debla Del imena pokrajine v Argentini Slaba šolska ocena Priimek sl. glasbenika (Gianni) Tožilnik, četrti sklon Prva črka abecede Prodajalec je v izložbo trgovine z domačimi živalmi postavil napis kužki naprodaj. Kmalu je stopil v trgovino neki deček. Želel je videti kužke. Trgovec je zažvižgal in iz zadnjega prostora je prišel zlati prinašalec. Sledilo mu je pet mladih kužkov. Zadnji v vrsti, peti, je šepal. Deček ga je opazil in vprašal trgovca, kaj je narobe s kužkom. Prodajalec mu je razložil, da se je rodil z eno krajšo nogico. »Živel bo, a ne bo nikoli mogel tekati kot drugi psi,« je še razložil trgovec. Deček pa je dejal: »Prav tega hočem.« Prodajalec je izrazil svoj pomislek, mladi kupec pa je dvignil hlačnico, pokazal protezo in dejal: »Tudi jaz ne morem tekati. Kužek potrebuje nekoga, ki ga bo razumel.« (neznani avtor) Viharnik izdaja: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d. d., Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec m GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D. D. telefon: 02 88 43 332 faks: 02 88 42 684 e-mail: viharnik@gg-sg.si direktor: Silvo Pritržnik glavna in odgovorna urednica: Ida Robnik uredniški odbor: Ida Robnik, Brane Širnik, Gorazd Mlinšek, Jože Potočnik, Marta Krejan, Franc Jurač lektorica: Marta Krejan idejna zasnova, grafično oblikovanje in priprava za tisk: Jože Repas, idesign tisk: ZIP Center Ravne na Koroškem avtor fotografij na naslovnici: Ivo Brodar Na podlagi mnenja ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 je Viharnik proizvod informativnega značaja (tč. tarifne številke 3). KRAJ OBČIN SREZ DR IBMEJNA OBEH Črnjanski gozdarji v poletnih mesecih Fotografije in besedilo: Franc Jurač Zgornji del Mežiške doline s Črno in okolico je del poslovne enote Gozdarstvo Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Anton Virtič V gozdarstvu sem zaposlen od leta 1979 kot sekač. Vmes sem odslužil vojaščino, potem pa sem se spet vrnil med gozdne delavce. Z veseljem opravljam to delo, za katerega me je navdušil moj oče, kije bil zaposlen v gozdarstvu. Stari oče pa je s konji iz gozdov spravljal les iz krajev v Podpeci. Lepo pa je tudi, ker je delo v naravi. Zdenko Oderlap Delo s traktorjem je zelo naporno, odgovorno in večkrat tudi nevarno, zlasti v predelih, kjer je teren zelo strm in slabo dostopen. Kljub temu rad opravljam delo traktorista, saj se s traktorjem družim že vrsto let. PH.1 Niko Podovšovnik Delo v gozdu je zelo naporno, odgovorno, pa vendar zanimivo. Najlepši meseci za gozdnega delavca so maj, junij in julij, potem pa nas v gozdu že spremljajo nevihte in veter. Delo, ki ga opravljam kot sekač, je zame zelo lepo in zanimivo. Tu je zaposlenih sedemindvajset delavcev, ki so razdeljeni v štiri delovne skupine. Za organizacijo dela na deloviščih skrbita delovodji Milan Žaže in Martin Grubelnik. V tem delu letno posekajo ca. 25.000 m3 lesa, kar je skoraj polovica vseh posekanih količin skladovih gozdov v celotnem Gozdnem gospodarstvu. Za spravilo uporabljajo dve gozdarski žičnici in štiri traktorje. Trenutno delajo na deloviščih v Jazbini in na Smrekovcu. Pogoji dela so sedaj idealni glede na vreme, vendar pa so ponekod tereni zahtevni in nevarni, zato previdnost ni nikoli odveč. k* ; V Jazbini na domačija Dušana Odra po domače Hobra smo posneli tablo na lipi, ki je stara že več kot 100 let. Vsebina se razločno vidi in jo lahko preberete. SREČNO IN BOGATO NOVO LETO Ustvarite si še en razlog več za veselje z naložbenim življenjskim zavarovanjem Prizma. S Prizmo: - lahko pričakujete tudi do štirikrat višje donose kot iz obrestnih mer na banki, - hkrati pa boste zavarovani za primer smrti in kar 11 hujših bolezni. V Prizmi: -je del vaših vložkov vezan na investicijske sklade, - lahko sami izberete sklad, v katerega boste vlagali svoja sredstva. Za Prizmo se odločite že danes in si zagotovite srečna in bogata prihodnja leta. O Prizmi Zavarovalnice Maribor preberite več na www.ZMprizma.si ali nas pokličite na 080 19 20. ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. PE Podružnica Slovenj Gradec Francetova c. 7, 2380 Slovenj Gradec tel.: 02/88 12 700, 02/88 12 730 faks: 02/88 12 737 e-pošta: pe-slovenj-gradec@zav-mb.si PRIZMA Prednost več naložbeno življenjsko zavarovanje m m 'h,. - Jf? Vušiill CiinF 'Z leve: Silvo Verdel, Martin Gru&elnik,'Branko Mlačnik, MafjažV&ler, Jože PoLovšak,, Milan,Štiftar, Alojz Stiftar, LjUfco Čurič. : 'IM!-: >■