PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. Dos tale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 36 (9341) TRST, četrtek, 12. februarja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18., septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi MORO PREDLOŽIL PREDSEDNIKU REPUBLIKE SEZNAM NOVIH MINISTROV Potrjeni prejšnji ministri razen Guia V vladi tudi nestrankarska «tehnika » Mesto notranjega ministra Guia, ki se je umaknil zaradi škandala Lockheed, je začasno prevzel obrambni minister Fortuni - Danes bo nova vlada prisegla RIM, 11. — Predsednik vlade Moro je nocoj odpotoval na Kviri-nal in predložil predsedniku republike Leoneju seznam ministrov nove vlade. Predsednik republike je takoj podpisal odlok o odstopu prejšnje vlade in odlok o imenovanju nove vlade. Člani nove vlade bodo prisegli jutri opoldne na Kvirinalu pred predsednikom republike. , . ^ Nova vlada je takole sestavljena: predsednik vlade: Moro; ministra brez listnice: Moriino in Cossiga; zunanje zadeve: Rumor; notranje zadeve: Forlani (začasno) pravosodje: Bonifacio; proračun: Andreotti; finance: Stemmati; zaklad: Colombo; obramba: Forlani; šolstvo: Malfatti; kmelijstvo: Marcora; prevoz1: Martinelli; pošta: Orlando; industrija: Donat Cattin; delo: Toros; zunanja trgovina: De Mita; trgovinska mornarica: Gioia; državne udeležbe: Bisaglia; zdravstvo: Dal Falco; turizem: Sarti; kulturne dobrine: Pedini. Krščanska demokracija je v bistvu potrdila vse svoje dosedanje člane vlade Moro - La Malfa, razen notranjega ministra Guia, ki je vpleten v zadevo Lockheed. Na njegovo mesto je bil začasno imenovan Forlani, ki je ostal tudi v sedanji vladi obrambni minister. Poleg tega so v tej vladi trije nov) elani, ki nadomeščajo tri bivše republikanske ministre. Podpredse istvo vlade, ki •luuiiiiiiiuiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiuiiiiimriiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiii LANSKI PRIMANJKLJAJ PLAČILNE BILANCE Padanje vrednosti lire Povišanje cen no debelo Zaskrbljenost zaradi podražitve živil tudi v prodaji na drobno RIM, 11. — Kot poroča «Banca d’Italia» je primanjkljaj plačilne bilance v lanskem letu znašal 1129 milijard 400 milijonov lir. Kljub temu, da se je „ .lanskoletni primanjkljaj plačilne bilance znatno zmanjšal v primerjavi s primanjkljajem leta 1974, ki je znašal, brez kompensa-tivnih posojil, 3.588 milijard 300 milijonov lir, je bil vendar za šibko italijansko gospodarstvo še Vedno previsok. Najhujši udarec plačilni bilanci sta dala november in december, ko 'je primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih znašal skoraj 700 milijard lir. To jo seveda odločujoče vplivalo na zmanjšanje deviznih rezerv državnega zaklada. Zaradi tega in zaradi nekaterih špekulativnih posegov na italijanskem valutnem trgu v mesecu januarju, kakor tudi zaradi naraščanja primanjkljaja plačilne bilance v januarju letos, se je lira zelo ošibila in so morale denarne oblasti 20. januarja začasno zapreti uradni menjalni trg. Zatem so denarne oblasti sprejele še nekaj drugih ukrepov na kreditnem področju, da bi omejile likvidnost v bankah. Kljub vsem ukrepom, je lira v najkrajšem času izgubila na vrednosti do 12 odstotkov. Potem ko se je položaj lire v zadnjih dneh začel nekoliko izboljševati je sedaj postal ponovno kritičen. Po včerajšnjem precejšnjem padcu vrednosti, je danes lira v prosti menjavi ponovno precej izgubila. Popoldne, ob zaključku menjave, je en dolar veljal 760 lir, kar pomeni, da je razvrednotenje lire, v primerjavi z vrednostjo 20. januarja, doseglo 10,7 odst. Med dnevom, zlasti pa v dopoldanskih urah, vrednost dolarja ni nikoli padla pod 756 lir. Podobno usodo je lira doživela tudi na tujih denarnih trgih, kjer je danes zelo slabo kotirala. Po nekaterih vesteh sodeč, vsi dosedanji ukrepi italijanskih denarn.h oblasti so pripomogli le k temu, da se je lira razvrednotila za toliko, da je lahko ohranila svojo dejansko vrednost v mednarodnih poslih. To nerazveseljivo dejstvo ustvarja italijanskemu gospodarstvu še druge težave. Z manjšo vrednostjo lire se že nekaj mesecev višajo cene blaga na debelo. Gre predvsem za tiste vrste blaga, ki ga je treba uvažati iz tujine. To ustvarja seveda novo neravnovesje na italijanskem trgu, še posebno pa na področju živil, ki so se v Italiji zlasti v začetku tega meseca znatno podražila. Obenem se dražijo tudi surovine, ki jih mora Italija uvažati v ogromnih količinah, kar hkrati povzroča višje cene industrijskih proizvodov. Po podatkih osrednjega statističnega zavoda so se cene na debelo v lanskem letu v Italiji povišale za skupno- 8,6 odstotka. Toda največje mesečno povišanje so zabeležili prav v decembru, in sicer za 1,4 odstotka v primerjavi z novembrom. Sedaj se postavlja vprašanje cen kmetijskih pridelkov v okviru gospodarske skupnosti. Italija uvaža iz držav, skupnosti polovico živil, ki jih potrebuje. Zaradi manjše vrednosti lire se bodo ta živila nujno podražila. Za sedaj so v Bruslju sklenili, da bodo razliko v ceni pri prodaji živil Italiji krili iz kompenzacijskega sklada EGS. Ni pa izključeno, da bodo morali prej ali slej razvrednotiti tudi tako imenovano «zeleno liro», kar bi pomenilo, 3a bi bila uvožena živila precej dražja. To bi seveda vplivalo na nadaljnjo podražitev živil v prodaji na drobno. Razvrednotenje «zelene lire» zahtevajo tudi italijanske kmetijske organizacije. Zavedajo se, da postajajo kmetijski pridelki v ostalih-deželah gospodarske skupnosti mnogo bolj poceni kot italijanski, če se ne skladno z razvrednotenjem lire razvrednoti tudi «zelena lira», se pravi, da se povišajo cene kmetijT škili nridelkov zunaj italijanskih meja. Italijanski kmetje nosijo posledice razvrednotenja, ki povzroča inflacijo. Zato se njihove, pridelovalne cene stalho višajo, v ostalih državah evropske skupnosti pa zaradi kompenzacijskih cen ostajajo na nižji ravrii. LONDON, 11. — Wilsonova laburistična vlada je bila danes prvič poražena v predstavniškem domu, in sicer med razpravo o vladni politiki do avtomobilske industrije. Beseda je tekla o ustreznih predlogih ministra za energijo E. Var-Ieya: proti je glasovalo 214, za pa 209 poslancev, kar gre v določeni meri pripisati tudi odsotnosti številnih laburističnih parlamentarcev. Izid glasovanja vsekakor ne bo vplival na splošno politiko vlade. ga je imel v prejšnji vladi republikanec La Malfa, je bilo ukinjeno. Novi ministri so bivši predsednik ustavnega sodišča Bonifacio, ki je prevzel pravosodno ministrstvo, glavni ravnatelj Banca Commerciale Italiana Stammati, ki odgovarja za finance ter senator Dal Falco, ki je prevzel ministrstvo za zdravstvo. V vodtsvu krščanske demokracije se je do zadnjega trenutka vodil boj za mesta v vladi. Tekom dneva je imel Moro sestanke s tajnikom stranke Zaccagninijem in načelnikoma parlamentarnih skupin. Največ so seveda govorili o položaju dosedanjega notranjega ministra Guia. Vidi se, da je prevladalo stališče, da se sprejme Guiev odstop. Poleg tega je iz seznama ministrov razvidno, da so zmagali tisti, ki so zahtevali, da je treba čim manj «spremeniti». V resnici, kot smo že omenili, so v vladi ostali vsi bivši demokrščanski člani, razen Guia. Na prepihu je bil tudi minister za trgovinsko mornarico Gioia, ki je v prejšnji vladi povzročil velike spore med raznimi brodarji ter ni znal napraviti reda v pomorskih družbah z državno udeležbo. V zadnjem trenutku ga je nekdo rešil in je ostal v vladi. Dogovor v vodstvu KD o sestavi nove Morove enobarvne vlade ni bil lahek. Pogovori so danes trajali do pozno zvečer. Moro bi moral iti danes na Kvirinal in predložiti Leoneju seznam novih ministrov že ob 19. uri. V resnici pa je šel k predsedniku republike šele ob 22.50. Na sejah parlamentarnih skupin krščanske demokracije je prišlo do izraza želja večine, da bi morali vlado popolnoma pomladiti in da bi se moralo pomlajevanje začeti že s sestavo sedanje enobarvne vlade. Ta zahteva 'ni bila upoštevana. Poslanec Bianco, ki je vložil v poslanski skupini plamen predlog za pomladitev vlade je izjavil, da je ta predlog dobil večino glasov naj ši bodi med poslanci kot med senatorji, še najVeč parlamentarcev je bilo za to, da se izključijo iz bodočih vlad vsi dosedanji, predsedniki vlade. Poleg tega je bila postavljena tudi zahteva, da ne strle jo biti več imenovani za, ministre vsi tisti, ki so bili v vladi najmanj deset let. Po ' jutrišnji prisegi bo Moro \ najkrajšem času predložil predsedniku republike seznam ministrskih podtajnikov. Nato se bo nova enobarvna demokrščanska vlada morala predstaviti parlamentu za zaupnico. O tem so razpravljali na današnji seji načelnikov skupin poslanske zbornice. Dogovorili so se, naj bi Moro predstavil vlado v parlamentu prihodnji teden. V torek in sredo naj bi bila razprava v poslanski zbornici, takoj nato pa v senatu. Arnaldo Forlani Francesco Bonifacio PRVI POSKUSI ZAVLAČEVANJA S PREISKAVO Tudi PSI in PRI zahtevata, naj vlada poroča zbornicama o škandalu Lockheed Gui namiguje na možnost, da so v škandal vpleteni funkcionarji obrambnega ministrstva, zase pa trdi, da nične ve - Rimska dnevnika, ki ju je Tanassi tožil, zahtevata takojšnjo sodno obravnavo RIM, 11. — Vlada bo morala odgovarjati o «škandalu Lockheed» v parlamentu, kajti primer korupcije njenih predstavnikov postaja iz dneva v dan pobtično ostrejši in se prepleta s polemikami, ki spremljajo nastanek nove Morove vlade. Značilno je namreč, da so poslanci in senatorji KPL PSI in, PRI vložili predsedniku vlade in nekaterim ministrom (za obrambo, zunanje zadeve in finance) vprašanja, v katerih zahtevajo, naj vlada informira parlament o podatkih, s katerimi razpolaga. Na drugi strani pa je v vrstah KD opaziti mrzlično dejavnost v upanju, da bo mogoče «škandal Lockheed» omejiti na'osebni primer ministra Guia. Tako je odposlanstvo KD, k; je vodilo pogajanja za sestavo vlade (Moro, Piccoli, Zacca-gnini in Bartolomei) sprejelo ob pol devetih zvečer v Palači Chigi ministra Guia in obrambnega ministra Forlanija. Slednji je namreč imel na razpolago dokumetancijo «komisije Church», v samem o-brambnem ministrstvu pa je lahko Sporazum med strankami in vojsko bodo podpisali v kratkem UsMmj dogovor mu Portugalskem opušča socialistično usmeritev Kandidat socialistov za predsednika republike, ki ga bodo volili skupaj s parlamentom konec aprila, je baje admiral De Azevedo LIZBONA, 11. — Vsa kaže, da bo v petek podpisan novi «ustavni dogovor» med portugalskimi oborože^-himi silami in petimi strankami, ki sestavljajo ustavodajno skupščino. Novi «ustavni dogovor» pomeni dejansko politični okvir, v katerem se bo Portugalska razvijala nadaljnja štiri leta in se v njem zrcalijo nova razmerja sil po nedavnem premiku na desno,v portugalskem političnem življenju, od likvidacije «vojaške levice» v MFA do naslonitve Soaresovih socialistov na zahodne modele socialne demokracije. Značilno je,’po prvih informacijah, ki krožijo v. Lizboni, da je iz «ustavnega dogovora» izginila beseda «socializem». Prvi dogovor «stranke - MFA» je namreč predvideval, da bodo «vojaki jamčili revolucionarno pot Portugalske v socialistično smer», sedanji dogovor pa govori le o tem, da bo vojska nudila jamstva za «demokracijo», v okviru katere se lahko na oblasti zamenjujeta desnica in levica. Verjetno se prav o teh. problemih še dogovarjajo predstavniki sveta Tajnik izvršnega komiteja predsedstv a CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc se je 'vrnil iz Poljske, kjer se je mudil na obisku pri državnih in partijskih voditeljih in se pogovarj al z Gierekom. Na beograjski postaji ga je pričakal Dobrivoje Vidič. Moro je sinoči obiskal predsednika republike in mu predložil seznam nove vlade. S tem se je dejansko zaključila vladna kriza ki je trajala več kot mesec dni. V novi vladi so vsi prejšnji ministri, razen notranjega ministra Guia, ki se je umaknil zaradi škandala Lockheed. Mesto notranjega ministra je začasno prevze obrambni minister Forlani. V novi vladi sta tudi dva «tehnika», in sicer pravosodni ministe- Bonifacio in Lnančm mi-nistei Stammati, ki nadomeščata dva bivša republikanska ministra. Novi minister je tudi demokri-stjanski senator Dal Falco, ki je prevzel ministrstvo za zdravstvo. Danes bo vlada prisegla V zvezi s «škandalom Lockheed» zahtevajo tudi republikanci in socialisti, naj vlada sproži debato v parlamentu, medtem ko je opaziti tudi poskuse zavlačevanja preiskave. Zanimivo je, da rimsk dnevnika, ki ju je Tanassi tožil zaradi «klevete», zahtevata takojšnjo sodno obravnavo. Na Portugalskem bodo v naj- krajšem času podpisali nov «ustavni sporazum», ki odp:ra možnosti za volitve parlamenta in predsednika republike. Značilno je, da odslej vojska ne bo več «jamstvo socializem» in da je beseda «socializem» izginila iz sporazuma. Organizacija afriških držav je sklenila sprejeti Ljudsko republiko Angolo kot polnopravno članico. Gre za pomemben političen in diplomatski uspeh predsednika Agostinha Neta, saj je na svojem zasedanju pred mesecem dni OAE zavrnila zahtevo Angole po vstopu v afriško organizacijo. revolucije (v katerem je skupina «devetin» Mela Antunesa, ki je nekdaj veljala za «zmerno», na skraj-iii levici) in strank — desničarske CDS, socialdemokratske PPD, PSP, KPP in MDE, vendar se zdi, da «dogovora» ne bodo več spreminjali. Kaj določa novi dogovor? Čeprav bo besedilo objavljeno v trenutku podpisa, krožijo obširno obnove, ki potrjujejo, da so Soaresovi socialisti dosegli svoje osnovne zahteve. Pred 25. aprilom 1976, se pravi v nekaj mesecih, naj bi bile predsedniške in parlamentarn ; volitve. Tako bi sedanji «notar revolucije», general Costa Gomes moral zapustiti svoje mesto. Najverjetnejši kandidat za predsednika republike, ki ga bo ljudstvo neposredno volilo, je sedanji premier admiral Pinhei-ro De Azevedo, ki ga podpira PSP. Predsednik republike bo, po novem dogovoru, predsedoval tudi svetu revolucije, v katerem bodo predstavniki vojske, ne oo pa imel pravice «veta» za sklepe vlade ali parlamenta. Edino predsednik republike bo lahko zavrnil zakone parlamenta, razen če ne bode sprejeti z dvetretinjsko večino. V takem primeru tudi predsednik republike je brez moči. Lahko pa bo predsednik republike razpustil parlament. Predsednik republike bo tudi imenoval premierja, vendar bo vlada odgovarjala parlamentu. Datum volitev za parlament in predsednika republike še ni znan, vendar se zdi. da bodo 25. aprila ali teden jxizneje. V «dogovoru» je predvidena tudi pravica portugalskih emigrantov, Ja izvolijo svoje predstavnike v parlament, vendar so to pravico omejili. Dejansko bodo emi-granti izvolili dva, največ tri poslance v volilnih okrožjih, ki bodo «na tujem». Levica se je namreč bala, da bi portugalski državljani v tujini (vsega jih je skoraj tri milijone, vključno tisti, ki že desetletja žive v Braziliji) ponovno premaknili na desno jDohtidno os države. Prav o premiku politične osi v desno, ki ga spremlja Soaresovo zavračanje vsakršnega sporazumevanja s komunisti in jxivezovanje s socialdemokratsko PPD, priča, tudi zadnji dogodek v vojaških vrstah. Ne da bi za to prosil je general Vasco Gon-calves, ki je predsedoval prvim šestim revolucionarnim vladam in veljal za marksista, bil upokojen. Gon-calves je doslej bil rezervist. Sodišče pa bo zaslišalo admirala Rosa Coutinha, predstavnika levice v mornarici. Zaslišali ga bodo «kot pričo» o poskusu državnega udara generala De Spinole 11. marca lani. Federacija kovinarjev odklanja M o rov gospodarski načrt RIM, 11. — Izvršni oobor sindikalne federacije kovinarskih delavcev je sklenil, da bodo delavci v zasebni industriji zaostril; stavke v okviru boja za obnovitev nove delovne pogodbe. Obenem je izvršni odbor razpravljal tudi o gospodarskem načrtu, ki ga je predsednik Moro j ni osvojil stališča, ki so bila nakazana v poročilu zveznega tajnika Fer-mexa. Glede vladnega gospodarskega programa so ugotovili, da ne u-streza zahtevam sindikalnih organizacij in ga zato federacija kovinarjev odklanja. Ta svoja stališča bodo kovinarji jutri. predočili izvršnemu odboru vsedržavne sindikalne federacije, ki se bo sestal v Rimu. Tajništvo vsedržavne sindikalne federacije je na današnji seji razpravljalo med drugim o osnutku poročila, ki ga bo imel jutri glavni tajnik CISL Storti na sej’ enotnega izvršnega odbora, ki se bo sestal, da oceni gospodarski program predsednika Mora. zbral dovolj podatkov o dejavnosti svojih predhodnikov, med katerimi sta bila Gui in Tanassi. O sestanku delegacije KD z Guijem in For-lanijem ni poročil, vendar ni dvoma, da skušajo voditelji večinske stranske prepričati sedanjega notranjega ministra, naj se umakne in tako resi stranko iz zadrege. Jasno je namreč, da bi KD v nasprotnem primeru morala Guia sama odstraniti (in tako priznati korupcijo) ali pa ga obdržati na svojem ■ mestu, kar bi spet izpostavilo vlado veliki nevarnosti kompromi-liranja. Očitno je tudi, da bi se KD rada izognila parlamentarni razpravi o «škandalu Lockheed». Značilno je, na primer, da je predsednik preiskovalne komisije poslanske zbornice Castelli (znan po tem, da je večino kočljivih primerov arhiviral) sklenil sklicati komisijo jutri opoldne. Značilno je, da je sam Castelli priznal, da tega ni nihče zahteval in da jo sklicuje na lastno pest. Kaj hoče Castelli doseči? Verjetno to, da bo komisija začela počasno preiskavo in zbiranje materiala o «škandalu Kockheed», ki utegne trajati tudi več mesecev. Medtem pa se lahko vlada izgovarja na preiskovalno komisijo m zavlačuje s parlamentarno razpravo. Ni torej golo naključje, da zahtevajo poslanci, naj se o tem vprašanju vname parlamentarna debata. V tem okviru je zanimivo, da zahtevajo socialisti predvsem debato o kriterijih obrambe in strukture Italijanskega letalstva, komunisti pa — med drugim želijo vedeti pri finančnem ministrstvu, kolikšne davke je plačeval odv. Lefevbre, ki predstavlja v Itabji družbo «Lockheed» in je baje tudi 'vnovčil lepe pnstojbine na «primer Lockheed». V polemiko je, se v trenutku, ki je za njegovo ministrsko kariero odločilen, oglasil tudi dosedanji notranji minister Luigi Gui z intervjujem za «Europee». Gui najprej kategorično trdi. da on denarja pi prejel in. da mu o primeru korupcijo ni jsovsem znano, nato pa dovolj jasno namiguje na možnost, da so denar prejeli morda funkcionarji ministrstva ali kdo izmed njemu podrejenih («kak urad, morda del ministrske strukture»). Na izrecno vprašanje, če je ime' stike z odvetnikom Lefeb-vrom je Gui dejal, da tega ne izključuje, vendar se ne spominja. Znano je, da je drugi morda glavni protagonist «škandala Lockheed» bivši minister Tanassi (PSDI). Ta je, da bi zaščitil svoje dobro ime, I prijavil sedišču zaradi «klevete» KUBA IZGUBA V SLOVENSKIH IDEOLOŠKO-POLITIČNIH VRSTAH Umri je Boris liberi Ugledni pokojnik se je rodil leta 1910 v Trstu - Opravljal je visoke partijske in družbene funkcije, zlasti pa je pomembno njegovo znanstveno delo na področju teotije in zgodovine marksizma LJUBLJANA, 11. - Danes je v Ljubljani nenadoma umrl znani slovenski revolucionar, družbeno-po-litični delavec in predvojni komunist Boris Ziherl. Bil je član najvišjih političnih teles Jugoslavije in Slovenije, med drugim član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, član sveta federacije, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Opravljal jt poleg tega še vrsto drugih odgovornih dolžnosti v republiki in federaciji. Pokojni Boris Ziherl se je rodil 25, oktobra 1910. leta v Trstu, osnovno šolo je obiskovm v Škofji Loki, gimnazijo pa v Ljubljani. Leta 1941 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, že zelo mlad se je vključil v tedanje napredno gibanje in je leta 19.10 postal član Komunistične partije Jugoslavije. Tri leta zatem je bil obsojen na 4 leta zapora, ki ga je prebil v Sremski Mitroviči. Tudi m prestani kaz-je vneto politično deloval in se j obrazložil v ponedeliek sindikalni zlasti usmeril k publicističnemu de-i federaciji, V bistvu je izvršni odbor ! lu, saj je s svojimi prispevki sode- loval pri revijah «Književnost», «Sodobnost» in drugih. V času narodnoosvobodilnega boja je živel nekaj časa v Ljubljani kot ilegalec in je bil med ustanovitelji Osvobodilne fronte Pozneje je odšel v partizane in na osvobojenem ozemlju urejeval glasilo OF Slovenski poročevalec, pa tudi glasili KP Delo in Ljudsko pravico. Vodil je partijsko šolo v Kočevskem rogu, malo pred osvoboditvijo pa je postal član propagandnega oddelka vrhovnega štaba nandnoosvobodil-ne vojske Jugoslavije. Po osvoboditvi je bil nekaj časa predstavnik jugoslovanske partije pri centralnem kom;.e,ju sovjetske partije v Moskvi. Po vrnitvi je nekaj časa opravljal io žnost predsednika zveznega komiteja za šolstvo in znanost, bil je tudi ravnatelj Inštituta družbenih znanosti v Beogradu. Po vrnitvi v Slovenijo konec leta 1950 je bil minister za prosveto in kulturo v slovenski vladi, kasneje predsednik ideomške komisije pri centralnem komiteju in direktor Inštituta za sociologijo v Ljubljani. Leta 1958 je bil izvoljen za rednega člana Siovenske akademije znanosti in umetnosti. V povojnem času je bil nesajkrat izvoljen tudi za ljudskega poslanca. Vrsto let je bil tudi na posameznih partijskih kongresih .zvoljen za člana najvišjega partijskega vodstva Jugoslavije in Slovenije. Zlasti pomembno pa je njegovo znanstveno publicistično delo na področju teorije in zgodovine marksizma ter marksistične teorije kulture in u-metnosti. Ob nenadni smrti Borisa Ziherla so poslali pokojnikovi družini izraze sožalja vsi najvidnejši jugoslovanski in slovenski politični predstavniki, kakor tudi predstavniki raznih ustanov in organizacij. Med drugimi sta izrekla sožalje predsednik republike Tito ui član federacije Edvard Kardeij. DRAGO KOŠMRLJ rimska dnevnika «Tl Messaggero» in «Paese sera». Predstavniki obeh listov so Tanassijev «izziv» sprejeli in sporočili sodnim organom, da zahtevajo, naj bo proces s hitrim postopkom, kot to določa tiskovni zakon, se pravi v roku nekaj dni. Končno je sodstvo (v tem primeru državni pravdnik Siotto) prejelo «a-merišl.o dokumentacijo», oziroma o-bilni sveženj približno sto tipkanih strani poročila «komisije Church» in nekaj priloženih dokumentov, óve-ženj so si sodniki ogledali, nato pa ga vrnili italijanskemu zunanjemu ministrstvu, s prošnjo, naj ta Luigi Gui (KD) Mario Tanassi (PŠD1) prevede v italijanščino. Vsa dokumentacija je, seveda, v angleščini. Do kdaj bodo uradi Farnesine prevedli dokumentacijo, ni znano. Vsekakor pa bodo vse dokument» izročili namestniku državnega pravdnika Martelliju, ki že več mesecev vodi preiskavo o primeru nakupa letal «Hercules», čeprav se zdi jasno, da bo moral .sodnik izročiti sveženj parlamentarni komisiji v trenutku, ko se bo pojavilo prvo ime kakega ministra. Izrael zaostril varnostne ukrepe na zasedenem oz:m!ju TEL AVIV, 11. — V poslednjem času je bilo izvršenih na arabskih območjih, ki jih je zasedel Izrael, več manjših atentatov. O njih poro-čajo zlasti iz Gaze in Cisjordanijo, tako so npr. streljali na neko izraelsko vojaško cbhodnico ter z druge strani sežgali tri avtobuse in več zasebnih vozil. Izraelske obmejne patrulje so tudi preprečile vnos eksploziva in orožja iz Jordanije na izraelsko ozemlje; tihotapcem zaplenjeni material naj bi siu-žil za sabotaže. Telavivske oblasti so zaradi vsega tega znatno zaostrile varnostne ukrepe na prizadetih območjih. Domnevajo namreč, da pomeni vrsta atentatov uvod k ponovnemu stopnjevanju terorističnih izpadov s strani pripadnikov palestinske organizacije OLP pred skorajšnjimi upravnimi volitvami v Cisjordaniji (12. aprila). Tu živi nad 600.000 A-rabcev. Izraelska vlada je rpedtem razvrednotila liro, in sicer za 1,9 odstotka. Od danes velja ameriški dolar 7,38 in ne več 7,28 izraelske lire. S tem naj bi tečaj lire prikrojili njeni vrednosti na svetovnem denarnem trgu. Giscard in Schmidt se sestaneta v Nici BONN, 11. — Mcžnost oblikovanja francosko-nemškega «direktori-ja» v okviru zahodne Evrope ter verjetnost revalvacije nemške marke. ki bo postala neizogibna, če se bo nadaljevalo mr.incno povpraševanje po nemški valuti predvsem v nasprotju s fransoru sta glavna argumenta «vrha» med francoskim predsednikom rep Janke Giscard D'Estaingom in zan.idnonemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom. Sestala se bosta jutri na Ažurni o-bali, v Nici. Nemci sicer odločno demantirajo možnost revalvacije marke, vendar vzbuja sum dejstvo, da spremlja Schmidta kar šest članov njegovega kabineta, med katerimi je tudi finančni minister Karl Otto Pobi. Na dne vneli redu francosko - namškega vrni bo tudi «poročilo Tindemans» o stanju v evropski gospodarski skupnosti. m TRŽAŠKI DNEVNIK I&NETTIJEVA POKRAJINSKA UPRAVA NIMA VEČ VEČINE Politična razprava na dnevnem redu današnje seje pokrajinskega sveta Predvideno je glasovanje o resolucijah Slovenske skupnosti, KPI, PLI in indipendentistov - Spaccini sprejel predstavnike KPI Pokrajinski svet se no po dolgem premoru ponovno sostai, danes popoldne. Kot je znano, so zadnjo sejo sveta odložili na danes zaradi novega položaja, ki je nastal s sklepom socialistov, da izstopijo iz večine, ki je podpirala Zanettijev odbor, pa čeprav niso zahtevali Za-nettijevega odstopa. To pa je medtem storila Slovenska skupnost, ki očita krajevnim demokristjanom odklonilen odnos do zah:.ev po priznanju pravic slovenske manjšine. Današnja seja bo posvečena politični razpravi o lem položaju in o številnih resolucijah, ki so že bile predložene ali ki bodo danes predložene s strani Slovenske skupnosti, komunistov, liberalcev in indipendentista Marchesi ma. Zadnjo besedo pa bo seveda še enkrat imela krščanska demokracija: najbolj logična posledica novega položaja bi bil seveda odstop Zanettijevega odbora, vendar ni izključeno, da bi predsednik pokrajine znal najti u-strezno obliko, da ni se obdržal na oblasti še nekaj časa, dokler se stvari ne bodo razjasnile tako na občinski ravni z izvolitvijo novega odbora, kot tudi na vsedržavni ravni s sestavó nove vlade in s kongresi PSI in KD. Glede občinske krize obstaja možnost, da bi jo rešili že prihodnji teden s sestavo enobarvnega demokr-ščanskega odbora, ki bi bil manjšinski in začasen in ki bi ga poleg KD podpirala vsaj še PRI in PSDI, katerim pa bi se utegnil pridružiti še PLI, medtem ko bi se socialisti konservirane ribe 26,6 mil., navad-. organika in delovnih izmen, ki po- no vino 50 mil., vino za predelavo v kis 16,6 mil., industrijska vina 10 mil., kemčini proizvodi 3,3 mil., preproge 6,6 mil. in pohištvo 6,6 milijona lir. Dovoljeni bodo nadalje naslednji uvozni kontingenti: sadni sokovi (razen agrumov) 8,3 mil., goveje meso 50 mil., živa goveja živina 2000 glav. Zunanje trgovinski urad generalnega vladnega komisariata v tej zvezi obvešča, da bodo kontingent železnine v skupni vrednosti 3 milijone lir porazdelili v eni sami transi, pri tem pa upoštevali prošnje uvoznikov po kronološkem vrstnem redu. Za vse kontingente, ki se nanašajo na štirimesečje januar-april 1976, bo omenjeni urad sprejemal prošnje do vključno 6. marca letos. Prošnjam je treba priložiti običajne listine. Oddaja po koprski TV o raSii slovenščine v izvoljenih svetih Po koprski TV je bila sinoči zanimiva oddaja o rabi slovenščine v izvoljenih svetih, ki jo je pripravila agencija Alpe Adria. Svoje poglede o tem vprašanju, ki je bilo prejšnji teden predmet razprave v deželnem svetu, so orisali načelnik svetovalske skupine KPI Mario Colli, svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka, na-v najboljšem primeru vzdržali. Sejo j čelnik svetovalske skupine KD Sergio občinskega sveta, na kateri naj bi Coloni in načelnik socialistične sku-izvolili novi odbor, naj bi župan I pine Piero Zanfagmni. Vsi so v bi-Spaccini nameraval sklicati prihod- j stvu potrdili stališča, ki so jih za-nji petek. . govarjali na omenjeni seji deželnega Medtem pa se tržaški župan še! sveta. Zanimivo vest pa je dal Co- vedno ukvarja s «programskim so očenjem» z vsemi strankami ustavnega loka. Včeraj je imel razgovore z liberalci in s komunisti, danes zjutraj pa bo sprejel predstavnika Slovenske skupnosti Dolharja. Ob zaključku te faze posvetovanj naj bi sklicali tudi sestanek med predstavniki vseh strank ustavnega loka, kot sta med drugim zahtevala PSI in KPI, vendar kaže, da tak sestanek ne uživa simpatij demokristjanov. Včerajšnje srečanje med Spacci-nijem in komunistično delegacijo je bilo neobičajno dolgo. Župan je orisal novi programski dokument, ki ga je izdelal ob upoštevanju mnenj vseh strank ustavnega loka in sindikatov. Predstavniki KPI so z zanimanjem vzih na znanje Spaccini-jeve predloge, katerih glavna senčna stran pa je žal prav v obravnavanju manjšinske problematike. Župan namreč v bistvu ponavlja formulacijo iz prejšnjega programskega osnutka, v katerem se prepušča vsa skrb za zaščito manjšine državi, ki jo občina lahko samo «spodbudi», da se čim prej loti uresničevanja postavk sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Sicer bo dokončna ocena KPI o Spaccinijevih predlogih znana danes, ko bodo komunisti objavili uradno poročilo o včerajšnjem srečanju. PO AVTONOMNEM RAČUNU Uvozni kontingenti za šiirimesečje januar-april 1976 V okviru tržaškega avtonomnega računa bodo za 4-mesečje januar-april 1976 porazdelili med tukajšnjimi operaterji naslednje uvozne kontingente (mimo carine): soljeno in prekajeno meso 13,3 milijona lir, sveže mleko 29 mil., sir 6,6 mil., jajca 5 mil., sveže ribe, mehkužci in lupinarji 36,6 mil., sveže sadje 16,6 mil., stročnice in sveža povrtnina 16,6 mil., cvetača in grenka repa 6,6 mil., krompir 13,3 mil.. Danes ga bo zaslišal dr. Fermo Prof. Franco Basaglia pred preiskovalnim sodnikom Preiskovalni sodnik dr. Fermo bo danes dc;xildne zaslišal ravnatelja tržaške psihiatrične bolnišnice prof. Franca Basgglip iivpiimarii&i ,y isti bolnišnici dr. Luciana Carrina. Oba sta osumljena, da sta "predpisala bolnicam kontracepcijske ,^abjg|0 ,j|}.. jih je padovsko vojaško sodišče pogojno obsodilo od 3 do 8 mesecev zapora Vojaško sodišče v Padovi je včeraj obsodilo na zaporne kazni od 3 do 8 mesecev dvanajst vojakov, ki so služili vojaški rok v naših krajih in ki so še julija lani zavrnili obrok hrane, češ da je bila neužitna. Dogodek, ki so ga vojaški sodniki ocenili kot «prevratniško manifestacijo», se je pripetil v vojašnici «Monte Cimone» pri Banih, kjer je nameščen 151. pehotni polk «Sassari». Glavnemu obtožencu Li-viu Sicuranzi, doma iz Avellina, pa je vojaški tožilec naprtil še zločin «nedovoljene posesti vohunskih sredstev», za kar vojaški zakonik predvideva zaporno kazen od pet do deset let. Kot jp povedal član obrambnega kolegija odv. Battello iz Gorice na manifestaciji, ki so jo priredili pred nekaj dnevi v našem mestu v znak solidarnosti z obtoženimi vojaki, so obtožnico proti Sicuranzi zgradili na povsem trhlih temeljih, in sicer na listku, ki so ga našli v neki nezaklenjeni omarici sobe, v kateri je obtoženec spal, na katerem so bili napisani nekateri podatki o sestavi polka in o njegovi oborožitvL Ta listek so našli tri dni po aretaciji Sicuranze, gra-fološki izvid pa je pokazal, da listka prav gotovo ni napisal obtoženec. Vojaške oblasti pa so takoj našle pravni oprijem in obtožile Si-curanzo, da je imel sodelavce, ki pa so «na žalost» ostali neidentificirani. Odvetnik Battello je tudi trdil, da so se vojaške oblasti spravile nad vojaka, ker je ta nekaj časa prej na festivalu «Unità» na Opčinah javno spregovoril ter se zavzel za demokratizacijo oboroženih sil, kar pa očitno ne gre v račun nekaterim visokim častnikom. Vsekakor je padovsko sodišče o-prostilo Sicuranzo zločina nedovoljene posesti vohunskih sredstev zaradi pomanjkanja dokazov, pač pa je njega in vse njegove tovariše obsodilo zaradi «prevratniške manifestacije». Livio Sicuranza je bil obsojen na osem mesecev zapora, B'agio Sema in Francesco Lattanzio na štiri mesece, vsi ostali pa na tri mesece in 17 dni. Vsi so bili obsojeni pogojno. Naj še o-menimo, da je Sicuranza že presedel vrsto mesecev v zloglasnem vojaškem zaporu v Peschieri. stajajo vse bolj pereče. Sožalje krožka «P. Tomažič» ob smrti Borisa Ziherja Ko je izvedel za nenadno smrt Borisa Ziherla, ki bi bil moral v kratkem predavati v Trstu v okviru krožkove dejavnosti, je predsednik krožka za družbene in politične vede «Finko Tomažič», inž. Miloš Kodrič brzojavil centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije izraze najglobljega sožalja slovenskih komunistov, članov krožka, ob hudi izgubi uglednega javnega delavca, člana CK ZKJ in podpredsednika SAZU. VČERAJ V DOLINI Sestanek KZ z občinskim odborom V okviru posvetovanj Kmečke zveze z javnimi ustanovami, sindikati in zadrugami je bil sinoči sestanek delegacije KZ s člani dolinskega občinskega odbora. Po pozdravu župana, ki je izrazil zadovoljstvo občinskih upraviteljev za tako srečanje, so predstavniki Kmečke zveze izrazili željo, da bi se vse javne, ustanove zavzemale bolj kot doslej za reševanje problemov kmetijstva. župan je nato obvestil predstavnike Kmečke zveze o zavzetosti občinske uprave za reševanje problema ohranitve naših ljudi na svoji zemlji in v kmetijstvu, o dosedanjih pobudah, o nekaterih predlogih za pomoč kmetijstvu s strani občine ter je izrazil željo, da bi se taki stiki nadaljevali in postali stalni, kar bi pripomoglo k bolj učinkoviti in organizirani akciji vseh javnih ustanov za pomoč kmetijstvu. Predstavniki KZ so se zahvalili za plodno srečanje in so sprejeli nekatere predloge, ki bodo prišli na dnevni red prihodnjega občnega zbora KZ. Stalna posvetovanja bodo zelo koristila tudi za sestavo študije, ki jo KZ name-vava spet pripraviti, kot pred nekaj leti, o kmetijstvu na Tržaškem. OBJAVLJEN RAZPIS ZA VOLITVE Konec marca in prve dni aprila študentske volitve m univerzi Lanska udeležba v Trstu je bila nad državnim povprečjem - Na levičarski listi je bil v upravni svet univerze izvoljen tudi slovenski študent Na skoraj vseh italijanskih univerzah bodo od danes do sobote volitve za obnovitev študentskih komponent v vseučiliških upravnih organih. Volilno pravico ima nad 800 tisoč vpisanih študentov; predvidevanja pa pravijo, la bo letos udeležba pri volitvah le s težavo presegla mejo 20 odstotkov, kar bi sicer pomenilo napredek. Lani je volilo le 18 odstotkov študentov — predvsem so «vzdržanje» priporočali izvenparlamentarci, ki nasprotujejo volitvam zaradi številnih vzrokov. Medtem ko je volilno vzdušje na univerzah največjih italijanskih mest tako rekoč na višku, pa so v Trstu komaj objavili razpis, ki najavlja volitve. Zato bodo morala razna študentska gibanja sedaj predstaviti svoje volilne liste. Rok za to bo zapadel čez dvajset dni. Na vsak način ho moralo dva- vfiiiiiiuiiiiiiuiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiuiiminiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifc PO UGOTOVITVAH MESTNIH REDARJEV Življenjski stroški na Tržaškem so v januarju ponovne poskočili Med živili je popustila le cena govejega mesa, skoraj vse druge postavke pa so zabeležile večjo ali manjšo podražitev . Cena svinjske prati poskočila za 500 lir pri kilogramu Iz pregleda o gibanju cen blaga j na drobno. Pri vinu in sladkorju ni- rvrnrla-ii na HrnKnr» Im’ cfn ifs rt ra ert \r innnnriii nncfnnilp nncpHnP cnrp. v prodaji na drobno, ki ga je pravkar objavila statistična služba mestnih redarjev, je razvidno, da se je položaj na Tržaškem v preteklem januarju ponovno znatno poslabšal v primeri z decembrom lanskega leta. Narastle so namreč cene svinini, perutnini, teletini, siru, izdelkom iz prekajenega mesa, kavinim nadomestkom in detergentom. Samo pri govejem mesu so cene nekoliko popustile, in sicer pod vplivom ponovnega brezcarinskega uvoza blaga iz Jugoslavije na podlagi sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu med sosednimi obmejnimi področji. Kar zadeva druge izdelke, je bilo v našem mestu v januarju več razprodaj oziroma prodaj po znižanih cenah, pri čemer so prednjačile zlasti veleblagovnice. Potem ko je pristojno ministrstvo ponovno dovolilo uvoz goveje živine in mesa iz Jugoslavije (do maksi- so v januarju nastopile posebne spremembe, kar zadeva kavine nadomestke pa je treba zabeležiti, da se je surovina, ki jo Italija uvaža pretežno iz Poljske, podražila, tako da so tudi cene na drobno znatno poskočile. Razpoložljivost z ribjim ulovom, tako domačega izvora kakor tudi iz uvoza (pretežno iz Jugoslavije in Španije), je bila v januarju razmeroma dobra, tako da so bile cene zlasti za blago druge izbire dosegljive. Tržnica s sadjem in povrtnino je bila razmeroma dobro založena. Pridelek pomaranč je obilen in cene so dosegljive, nasprotno pa tudi v Italiji močno primanjkuje krompirja in se je njegova cena v januarju ponovno znatno dvignila. Na trgu z detergenti težijo cehe že dalj časa navzgor in prekupčevalci napovedujejo še nove podražitve. Pri gorivih malnega kontingenta 40.000 stotov) je 'péeéttèl Sfrire- — veljavnost-'ustreznega sporazuma memb, razen pri drVèh za kurjavo, je bila tiho-podaljšanaiza nadaljnje leto --''so se cene. na'debelo znatno znižale, tako da so tudi kotacije na drobno v tržaških mesnicah popusti- j le, in sicer za 140 do 630 lir pri kilo-1 gramu, odvisno od kvalitete. Kmalu zatem pa je razvrednotenje lire ponovno dvignilo kotacije, kar pa se še ni občutilo pri cenah za blago v prodaji na drobno. Od 15. do 31. januarja je zunanjetrgovinski urad generalnega vladnega komisarja izdal 25 uvoznih dovoljenj v skupni količini 4.260 stotov mesa. na predlog tukajšnjih poslovnih krogov, naj bi sprostili uvo:: preostankov iz zadnjih let (skupno 23.000 stotov), pa niso pristojni krogi v Rimu dali no- j benega odgovora. Ker se je lanski : kontingent brezcarinskega uvoza iz- i črpal razmeroma zgodaj in ker je j ostal preostanek 23.000 stotov ves ta j čas zamrznjen, pa tudi zaradi nesporazumov med ministrstvom za zunanjo trgovino in ministrstvom za finance, se je uvoz goveje živine in mesa iz Jugoslavije proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta močno skrčil, kar se je odrazilo na poslovanju po avtonomnem računu, o čemer smo pred dnevi podrobneje poročali v našem listu. Teletine je le malo na razpolago in zato se cena postopoma dviga. Tako se je zgodilo tudi v januarju, ko je splošen trend na tem področju povlekel za seboj tudi cene kunčjega mesa in perutnine. Pri perutnini pa je treba še posebej zabeležiti, da se je tudi ustrezna krma znatno podražila. Končno naj zabeležimo, da se je svinina v januarju podražila poprečno za 10-15 odst. na viru proizvodnje in v nekoliko manjši meri v mesnicah. Na trgu z oljem težijo cene semenskemu izdelku čvrsto navzgor, in sicer predvsem zaradi razvrednotenja lire. Semena se namreč skoraj v celoti uvažajo iz tujine. Nasprotno pa so se cene oljčnemu olju ustalile, in sicer zaradi znatne razpoložljivosti domačega pridelka. Pri maslu in margarinu je pričakovati v kratkem nove podražitve, čeprav je v obeh primerih cena že pred kratkim poskočila. PodražTev svinine je potegnila za sabo tudi cene važnejšim izdelkom iz prekajenega mesa. To velja zlasti za ogrsko salamo, ki se je v tržaških trgovinah podražila za o-krog 300 lir, in za prato, ki je zabeležila celo povišek okrog 500 lir pri kilogramu. Domačih jajc je na trgu dovolj, tako da je cena v januarju celo popustila, in sicer za dve liri pri kosu. Trg z mlekom pa je zabeležil znatno podražitev na viru proizvodnje, tako da so se ustrezno povzpele tudi cene sirom in drugim mlečnim izdelkom, cena v prodaji na drobno pa je o-stala za sedaj nespremenjena. Kakor znano pa si je na tem področju pričakovati v kratkem novo znatno podražitev, saj so tudi tukajšnje organizacije v tem smislu že pritisnile na medministrski odbor za cene CIP. Pridelek riža v Italiji ni bil posebno bogat, pa tudi izvoz se je v zadnjem času povečal. Zato so se cene na debelo dvignile, kar se bo Pridržana prognoza zaradi trčenja pri Pesku Včeraj popoldan se je v prometni nesreči pri motelu Val Rosandra hudo ponesrečila 97-letna Sofia Muzi-na vd. Kogoj, stanujoča v Ul. Mon-tecchi 15. Ko se je skupno s 70-let-nim zetom Michelejern Di Giuseppejem ter s 66-letno hčerko Olgo Kogoj por. Di Giuseppe, ki bivata v Ul. Malacrea 7, v avtu vrste prinz NSU peljala proti Pesku, je nasproti pripeljal avtomobil z reško registracijo in prišlo je do močnega trčenja. V jugoslovanski avtomobil, ki ga je upravljal 29-letni Igor Drinkovič, je nato trčil še avto z Reke, ki ga je vozil 48-letni Nikola Curjurič. Sofia Muzina je pri trčenju za-dobila več poškodb, predvsem pa se je hudo udarila v glavo. Sprejeli so jo na kirurški oddelek tržaške bolnišnice, zaradi Kritičnega stanja pa so si zdravniki pridržali prognozo. Njen zet in hčerka sta !š‘č':laife tanila in zato so jima nudili le katerih cena se je zopet okrepila. prvo pomoč. n^/3,1 olivi.. :,i I:! j o-tfi'm /k-'’"'- it- KARABINJERJI ARETIRALI SPRETNEGA SLEPARJA Prodajal je «umetnine» ki jih je sam naslikal Gre za 30-letnega Milančana Sebastiana Saio, ki je pred časom najel stanovanje na Opčinah V stanovanju najdene sumljive slike Karabinjerji nabrežinske in openske postaje so po večdnevnem zasledovanju aretirali 30-letnega Milančana Sebastiana Saio, ki je stanoval v bližini komisariata javne varnosti na Opčinah. Gre za izredno organiziranega in prefinjenega sleparja, ki je s svojo dejavnostjo služil težke milijone; domnevajo, da je Saia eden večjih italijanskih preprodajalcev ponarejeniii slik. Sebastiano Saia je po poklicu geometer, svojega poklica pa ne opravlja. Pred nekaj meseci je na Opčinah najel majhno stanovanje in preživljal tam precej časa. Karabinjerji so postali pozorni nanj, ker je razpolagal z večjimi vsotami denarja, dejansko pa ni delal ničesar. Dalj časa so ga zasledovali, ko pa so domnevali, da imajo dovolj o-prijemljivih sumov o njegovem protizakonitem delu, so ga aretirali. Preiskovalni sodnik dr. Brenči je izdal zaporni nalog m odredil preiskavo v stanovanju, ki je obrodila bogate sadove. V stanovanju so našli več umetniških slik, za katere domnevajo, da so ponarejene. Med njimi so štiri temps’te, od katerih nosi ena podpis znanega francoskega slikarja Alexandria Calder ja; baje naj bi šlo za umetume. ki veljajo — seveda, če so izv.rne — kake tri milijone lir. Vsa dela. ki so jih zaplenili v openskem ‘-umovanju, bodo pregledali izvedenci, da preve-prej ali slej odrazilo tudi v prodaji 1 rijo, če gre za izvirnike. Vsekakor pa preiskovalci domnevajo, da je avtor slik Saia sam, ki naj bi bil slikal, nato pa overovil slike z žigi raznih francoskih galerij in s podpisi avtorjev. Na Opčinah je imel pravo kartoteko, imel pa je tudi razne druge «pripomočke», med katerimi je bil star orumenel papir, ki ga je uporabljal za izdajanje potrdil o izvirnosti umetnin in etikete z naslovi neke francoske galerije. Zdi se, da je Saia zanikal vsakršno povezavo s sleparijo. Dokazi proti njemu pa naj bi bili neizpodbitni in zato bo dr. Brenči verjetno še danes, ko bo zaslišal Saio, potrdil zaporni nalog. Možno je, da je Milančan prodajal slike tudi v našem mestu in v tem smislu se nadaljuje preiskava Karabinjerjev, ki so baje že odkrili enega od osleparjenih kupcev. Truplo utopljenca pred tretjim pomolom Blizu tretjega pomola starega pristanišča so včeraj popoldan tržaški gasilci povlekli iz morja truplo 54-letnega delavca Antonia Kareja, ki je stanoval v občinskem zavetišču v Ul. Gozzi 5. Truplo utopljenega so med vožnjo s čolnom zagledali a-genti pristaniške policijske postaje. Zdravnik Rdečega križa dr. Lops pa je ugotovil, da je Harej utonil včeraj zjutraj okrog 6. ure. najst tisoč študentov, kolikor je letos vpisanih na tržaško vseučilišče, izvoliti šest svojih predstavnikov v upravni univerzitetni svet, tri v svet univerzitetne ustanove ter po pet v vse svete posameznih fakultet. Kot znano je na tržaški univerzi deset fakultet. Volitve predstavnikov v upravna sveta univerze in ustanove bodo v Trstu 25., 26., 27. in 28. marca. Na univerzitetnem sedeži v Vidmu ter v univerzitetnih krožkih v Gorici, Tržiču, Tolmpču in Pordenonu pa bodo študenti lahko \ olili le 27. in 28. marca. Študentje tržaške univerze so lani volili od 28. februarja do 1. marca. Udeležba volivcev je bila sorazmerno visoka, saj je bilo oddanih 24,87 odstotka glasov, torej nad poprečjem ostalih univerz. Izid je bil izredno zadovoljiv, saj je enotna levičarska lista prejela daleč največ glasov. Ta lista je namreč izraz tistih sil, ki so se zadnja leta trudile, da ohranijo neprekinjeno prisotnost v univerzitetnih organih, da bi tako prispevale k bolj demokratičnemu upravljanju univerze. Program liste je bil, lot znano, zasnovan na široki protifašistični osnovi. Zato je uspeh levičarske liste lani izoliral fašistično skupino FUAN; v podoben razplet lahko u-pamo tudi letos. Nazadnje naj omenimo še, da je bil za predstavnika v upravni svet tržaške univerze izvoljen tudi slovenski študent Dušan Udovič, ki je kandidiral na levičarski listi in ki je prejel drugo največje število preferenčnih glasov. Sefa deželnega sveta Deželni svet je na včerajšnji seji Odobril dva zakonska osnutka, od katerih prvi urejuje juridični status in gospodarski tratman osebja deželne uprave, drugi pa zdravniško in socialno skrbstvo ter pokojninski sistem osebja ERSA (deželne ustanove za razvoj kmetijstva). V razpravo o obeh zakonskih predlogih so posegli misovec Morelli, socialdemokrat Lonza, komunist Bettoli, Socialist Zanfagpini, demokristjan Biasutti, poleg njih pa še porečeva lec Micolini in odbornik Stopper (o ba KD). Drugi zakonski osnutek sc odobrili soglasno, prvega pa z glasovi vseh strank razen MSI, katere predstavnik se je vzdržal glasovanja. Včera j- danes Danes, ČETRTEK, 12. februarja •Bi,c DAMIJAN Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.26. — Dolžina dneva 10.13. — Luna vzide ob 14.04 in zatone ob 4.28. Jutri, PETEK, 13. februarja KATARINA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 7,2 stopinj, najnižja 2,7, ob 19. uri 6,3,: zračni pritisk 1012,9 narašča, vlaga 74-odstotna, brez vetra, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. februarja 1976 se je v Trstu rodil en otrok, umrlo pa je IS oseb. UMRLI J30 : 68 ietna Vittoria Kapel por Pribac, 82-letna Virginia Pinton vd. Miozzo, 76-ietna Valeria Guglielmi, 53-letni Antonio Polla, 48-letna Maria Ciacchi, 87-ietna Maria Reggente, 85 letna Elisabetta Vukov Colja vd. Tironi. 82-ietni Paolo Fisi-caro, 87-letna Amaiia Tedesco vd. Maniago, 67-ietni Rodolfo Ferluga, 82-letna Caria Godnič vd. Damiani, 55-letni Adriano Franco, 86-letna Maria Botta vd. Licudi, 42-letni Aldo Bandera, 78-letni Erasmo Cos-sich, 70-letni Mario Collaut, 86-letna Giovanna Kovačič vd. Perdi, 62-letni Ermenegildo Perissin in 69-letni Francesco Fernetti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lue-a. Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30) Gmeiner. Ul. Giulia 14; Manzoni, 1-argo Sennino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2. Mali oglasi CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam. 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev. servis in rezervni deli po znižanih cenah RENAULT® SUKANO FBISMH & C. ' ' v* "'V- LIC : • ' ■ v':'. TRST ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1 76S77B : : : .. OB SOBOTAH SAMO ZA : REZERVNE DELE ÓD 8.30 DO 12.3Ó V TRSTU ali okolici iščem enosobno stanovanje. Boroša, Dakovičeva 59 61000 Ljubljana. V DOLINSKI TORKLI bo razstavljal A. ČERNIGOJ Prešernov nagrajenec 1976 Ob otvoritvi jutri, 13. februarja ob 20.30 bb bral iz svoje nove zbirke pesnik MARKO KRAVOS Vabi PD V. Vodnik, Dolina ob sodelovanju Založništva tržaškega tiska Domska skupnost gojencev Slovenskega dijaškega doma v Trstu prireja danes, 12. februarja, ob 20. uri v prostorih doma PREŠERNOVO PROSLAVO Spored : — govor o uveljavljanju slovenščine v zamejstvu: — podelitev nagrad v šoli najuspešnejšim gojencem; — recital Prešernovih poezij; — nastop novoustanovljenega okteta Majnica iz Brega. VLJUDNO VABUENI! KULTURNO ZDRUŽENJE MOST priredi danes, 12. februarja, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma predavanje o «VLOGI IN MOŽNOSTIH ZAMEJSKIH SLOVENCEV PRI BLAGOVNIH TOKOVIH MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO » Predaval bo univ. prof. Aleš Lokar. Vprašanje, ki zasluži največjo pozornost vseh naših gospodarskih operaterjev in ustanov! GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1975 - 76 šesti abonmajski koncert Jutri, 13. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VALTER DEŠPALJ violončelo pri klavirju IVO MAČEK Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega do: ma. VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE PUSTNEGA PLESA usnolapv Orili1".. Morir.;;' IH KI GA PRIREDI ŠPORTNO DRUŠTVO «VESNA» : \ ' ■ ZA ČLANE IN SIMPATIZERJE DNE 14. FEBRUARJA V DVORANI LJUDSKEGA DOMA V SV. KRIŽU Jubilejni Kraški pust 1976 OBVESTILO Osrednji odbor Kraškega pusta Opčine, vabi trgovce, obrtnike in podjetja celotnega našega ozemlja, ki želijo objaviti reklamni oglas v brošuri posvečeni 10-letnici obstoja Kraškega pusta, da se zglasijo v ta nameri pri odbornikih ali na telefonski številki 211-870 najkasneje do sobote, 14. t.m. Brošura bo prikazala v slikah in besedah nastope naših vasi na tradicionalnem vsakoletnem pustnem sprevodu po openskih ulicah. V galeriji «Tribbio» 2 bo v soboto, 14. t.m. ob 18. uri otvoritev osebne razstave slikarja Marcella Avenali-ja. Razstava bo odprta do 27. t.m. V galeriji moderne umetnosti mestnega muzeja Revoltella bo v soboto in v nedeljo 14. in 15. t.m. seminar na temo «Karnija» s kritičnim pogledom «Zvezka», z razstavo in uvodnimi študijami o poglavjih, ki bodo priložene «Zvezku». Sodelovali bodo docenti tržaške univerze in u-metnostni kritiki. «Zvezek» obsega dokumente za mednarodno razstavo sodobne umetnosti o urbanističnem in arhitektonskem planiranju alpskega področja. V dolinski Torkli bo od 13. do 22. t.m. razstavljal Prešernov nagrajenec Avgust Černigoj. Razstava bo odprta ob delavnikih od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. V galeriji «Planetario» v Ul. Diaz 1/D bo v soboto, 14. t.m., ob 17. uri otvoritev razstave Picassovih del. Razstava bo odprta ob delavnikih od 10. do 12.30 ter od 16.30 do 19.30 do vključno 14. marca. Deželno umetnostno združenje sporoča vsem umetnikom, ki so predstavili svoja dela za kiparsko, slikarsko in grafično razstavo «Zima 75-76», da bo otvoritev zaradi tehničnih ovir šele v ponedeljek, 23. t.m., ob 18. uri v umetnostni dvorani «Sofianopulo» na Trgu Papa Giovanni. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre šL 16/Ul Gledališča S S G Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri, 11. februarja, ob 20. uri v Portorožu s predstavo Maksima Gorkega: «Barbari». VERDI Jutri ob 20. uri za red B/A predstava Verdijeve opere «Traviata». Dirigent Bruno Bartoietti, režija Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah nastopajo Katia Ricciarelli, Jose Careras in Giorgio Zancanaro. Spored nadaljnjih uprizoritev «Traviate» je naslednji: v nedeljo, 15. februarja, ob 16. uri za red D, v sredo. 18. t.m., ob 20. uri za red C/B, v četrtek, 20. t.m., ob 20. uri za red E in v soboto, 22. t.m., ob 18. uri za red S. ROSSETTI Drevi .ob 20,30 «Il costruttore Sol-ness» H. Ibsena v izvedbi igralske skupine «Quattro stagioni». Režija F.' Piccoli. V glavnih vlogah Raf Vallone in Germana Paohèri. Za abonente posebni popusti. AVDITORIJ Danes, 12. t.m., ob 20.30 «Femminilità». Nastopa Paolo Poli. Za abonente posebni popusti. Predstave si bodo sledile do nedelje. Kino La Cappella Underground 16.00 «I racconti di Beatrix Bitter», barvni film, glasbena komedija za vse. Ariston 16.30 «Terminal», prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.00 «La smagliatura». Barvni film za vse. Igrata: Ugo To-gnazzi in Michel Piccoli. Grattacielo 14.30 «Frau Marlene». Barvni film. Igrata Romy Schnei-der in Philippe Noiret. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 «Lo zingaro». Barrai film, v katerem igra Alain Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 14.30 «Quaranta gradi all'ombra del lenzuolo». Barvni film. Igrata: Barbara Bouchet in Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse. Eden 16.00 «Allarme a Scotland Yard», prepovedan mladini pod 14. letdm. Ritz 15.30 «Remo in Romolo», zgodovinski film o dvojčkih in volkulji. Prepovedan, mladini pod 14. letom. Aurora 15.00 «Il vizio di famiglia». Barvni film. Igrata Edwige Fenech in Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capito! 16.00 «Cenerentola». Barrai Walt Disneyev film. Cristallo 15.00 «H padrone e l’operaio», igra Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini Moderno 15.00 «Cane di paglia», igra Dustin Hofman, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Il tango della perversione». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Ursus», zgodovinski film za vse. Impero 15.30 «Moulin Rouge». Barvni film za vse. Igrata J. Ferrer in C. Marchand. Vittorio Veneto 16.30 «American Graffiti». Barvni film režiserja Georgea Lucasa. Radio 16.00 «Gli ultimi 6 minuti», barvni film za vse. Abbazia 16.00 «Inchiesta pericolosa», igra Frank Sinatra, prepovedan mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «Pianeta Terra anno 0», barvni fantazijski film za vse. Volta (Milje) 17.00 «Roma», režiserja Federica Fellinija, prepovedan mla-.dini pod 14. letom. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled fotografske razstave s kraško tematiko mladega amaterja Danija Mikolja. Razstava bo odprta do zadnjega februarja. Prosveta PD Vesna prireja ob slovenskem kulturnem prazniku, v nedeljo, 15. februarja 1076 ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu prvo srečanje s slovenskimi ustvarjalci. Na sporedu je srečanje s skladateljem Ignacijem Oto, z likovnim umetnikom Klavdijem Palčičem in s književnikom Miroslavom Košuto. Nastopajo recitatorji in Aljoša Žerjal, ki bo predvajal svoj film o Klavdiju Palčiču. Režija Soča Košuta-Hafner. Razna obvestila Jutri, 13. t.m., ob 20. uri bo v krožku za politično-socialne študije «Che Guevara» prof. Carlo Santoro predaval o temi: «Brezposelnost in kapitalistična preosnova». Prispevki V počastitev spomina pok. moža daruje Katja Lisjak 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin na svoj'e pokojne darujejo družine Počkar m Krasna 5.000 lir za TPPZ in 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina Ludvika Pernarčiča daruje Anica Gombač 2.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Malka Kosmina 2.000 lir za Dijaško matico. GORIŠKI DNEVNIK IZČRPNO POROČILO ODBORNIKA DEPANGHERJA 0 PRORAČUNU ZA LET01976 J Samovoljno početje finančne uprave prizadelo devinsko-nabrežinsko občino Osrednji urad za krajevne finance ji je skrčil proračun za 200 milijonov lir Poudarjena želja po širšem sodelovanju opozicije pri upravljanju občine Kot smo že poročali, se je v torek sestal devinsko-nabrežinski občinski svet: osrednja točka dnevne ga reda je bilo obširno poročilo o osnutku proračuna za finančno leto 1976, ki ga je sestavila sedanja le- področju javnih del je občinska u-prava namenila razne vsote za kanalizacijo, za šempolajsko pokopališče, za otroški vrtec in osnovno šolo v Devinu, za kulturni dom v Nabrežini, za dograditev šole v Sliv- vičarska uprava. Poročilo je podal nem in za športno igrišče za Devin odbornik Depangher, ki je v uvodu naglasil, da je finančno stanje de-vinsko-nabrežinske občine, kot tudi ostalih občin v Italiji, iz leta v leto čedalje bolj pereče. Depangher je v uvodu pojasnil, da je pravilno,-da se govori na občinskem svetu tudi o teh vprašanjih, kajti o njih morajo biti poučeni vsi prebivalci občine. Depangher je dejal, da se je občinska uprava nameravala predstaviti občinskemu svetu ne le s proračunom ampak tudi z dolgoletnim načrtovanjem dela; odbor pa je i-mel na razpolago premalo časa, da bi lahko izdelal program, deloma zato, ker je imel na razpolago premalo časa, da bi lahko izdelal program, deloma zato, ker gre za izredno zahtevno pobudo, deloma pa tudi zaradi preobremenjenosti občinske uprave in uradov. Odbornik Depangher se je nato zaustavil pri vprašanju davčne reforme in naglasil. da so se po odobritvi te reforme znašle krajevne uprave v izredno kritičnem finančnem stanju in so izgubile vso avtonomijo. Obenem pa se po državi širijo vesti o ogromnih dolgovih krajevnih uprav-, ki znašajo v vsej državi skupno 25 tisoč milijard lir. S tem hoče osrednja vlada dokazati, da so krajevne uprave v breme državi in držav- «Pridite nas obiskati. Pri nas i-mamo tečaj slovenščine» me je prijazno povabil župan Gonarsa dr. Guido Toso. Rada sem se odzvala Ijanom. Vendar, je pripomnil Depan- vabilu, ne samo zaradi tega, ker gher, odklanjamo tako tolmačenje, mi je Gonars pri srcu, saj je bilo in Sesljan. Ob koncu je odbornik Depangher poudaril odprtost občinske uprave in povabil k sodelovanju tudi druge demokratične stranke. Dejal je, da bo v letu 1976 ogromno dela; med drugim se bodo morali spoprijeti tudi z vprašanjem regulacijskega načrta in seveda s pripravo večletnega načrta delovanja občinske u-prave. Depangher je tudi naglasil pomen, ki ga je imela odobritev važnih dokumentov, med katerimi je resolucija o italijansko-jugoslovan-skem sporazumu v Osimu in reso- lucija o pravici do uporabe slovenščine v izvoljenih organih. Deželni prispevek za obnovo sejmišča Na predlog odbornika za industrijo in trgovino je deželni odbor na zadnji seji sklenil podeliti tržaškemu velesejmu izredni prispevek v višini 35,5 milijona lir na leto, in sicer za dobo 20 let. Tržaški velesejem namerava namreč najeti pri Tržaški hranilnici posojilo 507 milijonov 142.000 lir za ureditev sejmišča v pričakovanju nove rešitve, ki jo predstavlja gradnja novega razstavišča v Barkovljah. V dvajsetih, letih bo tako dežela izplačala velesejmu 710 milijonov lir. OBČINSKE UPRAVE SE SPOPADAJO S FINANČNIMI SKRBMI Proračun občine Doberdob za 1.1976 izkazuje 35 milijonov lir primanjkljaja Dodatne težave ustvarja navezanost na dve središči: zaradi dela in storitev na Tržič, zaradi narodnega delovanja pa na Corico slovenski goriški občini, in ki nujno vpliva tudi na sestavo proračuna. Povedano na kratko so za letošnji proračun značilne naslednje tri šte- nujno upoštevati razpetost te občine; Vilke: dohodki 67 milijonov, izdatki ......... .................. in njenega prebivalstva med dve 102 milijona, primanjkljaj 35 milijo- j posebnih dohodkov, zlasti pa ne iz Pri analizi proračuna občine Doberdob (razprave o proračunih se bodo v tem mesecu začele v številnih krajevnih ustanovah) je treba NA VČERAJŠNJEM SESTANKU V GORICT Deželni odbornik Mizzau o slovenskem šolskem okraju Dežela bo podrobno preučila najboljšo možnost ustanovitve lega okraja Deželni odbornik za šolstvo Mizzau je bil včeraj v Gorici, kjer je vodil sestanek zastopnikov občin in -, . šolskih odborov raznih šol. Sesta- pravda so!, ogrevanje solsk.h m nek jt. skiicala goriška pokrajinska občinskih prostorov, vzdrževanje upt.a^ prisottn ,)a je ba tudi njen ve (za Doberdob, ki- nima nobenih njk za šolstvo dl. Gallarotti. Zastopnik dežele je hotel izvedeti za mnenje občin in drugih ustanov o večji središči v goriški pokrajini, nov lir, ki ga bodo krili z najetjem med Gorico in Tržičem. Na Gorico ! posojila. Ko se občinski možje privežejo Doberdobce šole in prevozi ; previjajo na odobritev proračuna, šolarjev, kulturno-prosvetno in šport- j jih že sedaj straši znižanje prora-no delovanje. Vse ostale potrebe pa ! čunskih izdatkov, ki so ga prejšnja jih vežejo na Tržič, v prvi vrsti j >eta odredile za finančno poslova-zaposiovanje, prav tako pa so s j nje krajevnih ustanov odgovorne Tržičem in drugimi okoliškimi ob- j osrednje oblasti. V letu 1973 so pro cinami tega področnega središča ! računske izdatke zmanjšale za 7,5 povezani v skupnih konzorcijih za| milijona, 1974. leta za 7,.4 milijona, javne prevoze, zdravstvo, urbani- j Inni pa za 8,6 milijona, skupno to-zem smetarsko službo ter tržiško j rej za 23 milijonov lir. Ta sredstva indusriisko cono. IIIIIIIIinillllMIIIIJIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilirllJIlllllilllIillIlIlIllililliliiMmilllllllllllllllllllllllllllllllllTlIl POBUDA DOMAČEGA ŽUPANA Obisk pri udeležencih tečaja slovenskega jezika v Gonarsu Tečaj vodi prof. Arduino Cremonesi, obiskuje pa ga 15 tečajnikov, delavcev in študentov proizvodnje, pa to velja še prav posebej) ne morejo sprejemati sa- ^razdelitvr'šolskilT okrejevT ki 'jih mostojnih izbir,, kot jih narekujejo potrebe, če nimajo denarja, da bi jih izvedle. S tem je tudi hudo utes njena njihova svoboda odločanja in krajevna avtonomija, ki bi morala biti osnova našega demokratičnega sistema. Dokler bo trajalo takšno utanje, toliko časa občinske uprave ne bodo imele sredstev za izvedbo svojih načrtov. Takšna politika, je pripravil urad deželne vlade. Mizzau je v uvodnih besedah govoril tudi o slovenskem šolskem o-kraju. Dejal je, da se bo deželna uprava, po splošni zahtevi Slovencev po samostojnem šolskem okraju, zavzela za sestanek z zastopniki slovenske šole in da bo moral pozitivno preučiti sklepe slovenskih pa tudi drugih občin, ki so zahtevale ustanovitev slovenskega šolskega okraja. Mizzau je tudi dejal, da bedo morali preučiti način, kako iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii n iiiimiiiiui m iiiiiiiintiiii 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 NA SEDEŽU DRUŠTVA «A. PAGLAVEC» kajti gre za posledico škodljive diferenciacije med osrednjo in krajevno financo, pri čemer so krajev- tam med vojno taborišče, kjer je izgubilo svoje življenje na stotine slovenskih internirancev in kjer stoji ne ustanove deležne vseh kritik za- ; prekrasen spomenik - kostnica, ki ga to. kt-r hočejo, kljub temu, da ne j je Jugoslavija postavila svojim žr- razpoiagajo z zadostnimi sredstvi, nuditi prebivalstvu najosnovnejše u-siuge. To' stanje se odraža tudi v devinsko-nabrežinski občini. Če pogledamo občinske proračune od leta 1970 pa do danes, ugotovimo, v koliko manjši meri prispevajo h kritju proračuna dohodki, ki jih občina prejema od države oziroma, pred davčno reformo, od davkoplačevalcev. V letu 1970 so ti dohodki krili 54 odstotkov proračuna, leto kasneje so se zvišali na 60 odst., 1. 1972 so o-stali skoraj nespremenjeni (59 odst.), leta 1973 so padli na 51 odstotkov, leta 1974 so se zopet nekoliko dvignili (55 odst.), od tu, torej od uvedbe davčne reforme, pa so padli na 42 odstotkov v letu 1975 in na 37 odstotkov v letošnjem proračunu. Devinsko-nabrežinska občina je tudi v letu 1975 občutila odločitev osrednje komisije za krajevne finance, ki ji je za 50 odstotkov, to je 200 milijonov, skrčila posojila za lansko leto, ki je predvideval za 400 milijonov lir posojil. Odbornik Depangher je v drugem delu svojega posega orisal posamezne točke proračuna za leto 1976, id predvideva milijardo 363 milijonov 589.120 lir. Od tega je 42 odstotkov namenjenih plačam in socialnim prispevkom za osebje, 31 odstotkov upravnim stroškom in 25 odstotkov investicijam. Če te izdatke porazdelimo na posamezne sektorje, ugotovimo, da namerava občinska uprava izdati za šolstvo 47 milijonov več kot v lanskem letu; večji del (30 milijonov) je namenjen seveda povišku plač osebja, nad 11 milijonov več pa šoli s celodnevnim poukom. Večje so investicije za športne strukture: 100 milijonov lir za razširitev nogometnega igrišča v Nabrežini in 60 milijonov lir za športni center v šempolaju. Visoki so tudi izdatki za konzorcij za prevoze, čeprav občina ne ve še natančno, koliko bo morala prispevati za to službo.- Na tvam, temveč predvsem zato, ker mi je vsak obisk v Gonarsu drag, ker spoštujem zavzetost domačinov pri krepitvi dobrih odnosov med obema sosednima narodoma in ker cenim njihove napore, da bi ti dobri odnosi prispevali k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju prijateljskih vezi. Tečajev za slovenščino je v naši deželi sicer že več, toda tečaj slovenščine v Gonarsu je verjetno edini, kjer je prav župan glavni pobudnik te iniciative, v katerem je njegova družina tudi najbolj številno zastopana, kjer vredni vse pohvale» je povedal prof. Cremonesi. «Tečaj jih obiskuje kakih petnajst, po poklicu pa so v glavnem delavci in študenti. Ni se jim lahko učiti sknenščine, posebne preglavice so sevena s slovnico. \ reči moram, da imajo vsi veliko veselje in dobro voljo ter da so se v razmeroma kratkem času naučili j je nadzorna finančna oblast odte- j ki omejuje delovanje krajevnih usta ! gnila od tistih postavk, ki jih je ob- nov, je nujno tudi cokla demokra-V tem trenutku so med najbolj pe jinska uprava namenila za vsako- ličnemu razvoju ter zaviralni ele-recimi občinskimi vprašanji, prav dnevne potrebe, kot so manjša po-1 ment pri izražanju ljudske volje, prevozi. V okviru konzorcija za prevoze, ki deluje na trziškem območju, bi zlahka zadostili tudi potrebam 0 prevozu dijakov v šole, če bi bile te šole v Tržiču. Ker pa so srednje šole v Gorici in zer v Gorici še niso ustanovili konzorcija za javne prevoze, medtem ko je dežela za ] časno podaljšala koncesijo družbi; Ribi, ki ne ustreza potrebam, ust j varja takšno stan je zelo hude pré- j glavice občinski upravi. S tem v ; zvezi se pojavljajo tudi takšne nev | šečnosti, da so zaradi slabo sestav- I 1 jenih urnikov, neurejenih, razmer j na področju družbene prehrane in,v programu so sodelovali otroci domače šole, pevci zbora «Kras» in domači recitatorji slabih prometnih zvez srednješolski Prešernova proslava v Podgori, i voljnem delu na gradbišču sporne- ■ pisali po obisku nekat. i občinskih prva po tolikih letih, ki jo je pri-'nika; ta akcija je tudi dala povod | odbornikov pri rajonski konzulti v “ ~ za ponovno ustanovitev prosvetnega j štandrežu). Na dnevnem redu je tu- Izreden uspeh Prešernove proslave prve prosvetne prireditve v Podgori priti do slovenskega okraja in da bo imel s tem v zvezi osebni sestanek z ministrom za šolstvo. Debata se je precej zavlekla In o sestanku bomo podrobneje poročali jutri. dijaki s Krasa po ves dati v Gorici, kar povzroča poleg slabih učnih uspehov tudi vprašljive vzgojne redilo lani ustanovljeno prosvetno društvo «Andrej Paglavec», je pri-Ker gre za stvar, ki presega ?po-j vabila v nov sedež aruštva v torek sobnosti ene same občinske uprave ! zvečer zelo veliko ljudi, predvsem in ker so v podobnih, čeprav ne ta- j iz Podgore, pa tudi iz Kočnika in ko hudih razmerah, tudi dijaki ne- j drugih krajev, tako da je moral že marsičesa. Če bomo s tečajem ; |.alerik drUgjh občin, je povsem ra- marsikdo ostati zunaj. Sedež pro- nadaljevah tudi prihodnje leto. po | zumliiv0 če 1:(odù 0 prevozih dijakov svetnega društva in borčevske sek- tem bi jih rad spoznal tudi z i razpravljali na posebnem sestanku ! cije je že ob tej priliki pokazal, da slovansko literaturo, ki je na žalost jhodnji torek k; se ga bodo po- je pretesen za takšno delovanje, je pri nas vse premaio poznana.» leg predstavnikov treh slovenskih ...................J~ “s ',~' «Pa bi mi znali že kaj zapeti v občin udeležili tudi predstavniki Go rice. pokrajinske uprave ter šolskih odborov in šolskih oblasti. Zdi se. da je najbolj sivarna tista rešitev, ki se nagiblje k sestavi enot nega urnika, skrčenega same na dopoldanski pouk. Ker se to od slovenščini,» sem jih vprašala. Ne. tega se niso še naučili, so mi odgovorili. Pa sem se kar sama ponudila, da jih naučim tisto «Mi se imamo. radi». Takoj so jo osvojili in potem je odmevalo veselo slovensko petje, ki pa se ni zaključilo samo pri tej pesmi. Naučila sem jih še drugih in potem smo nadaljevali s petje*» slovenskih in furlan pa seveda dobrodošel, ko ni drugih prostorov na ■•azpolago. Ljudje, ki so, po tolikšnem mrtvilu, zaorali brazdo prosvetnega delovanja v Podgori, so lahko zadovoljni, da je imela njihova prva prireditev tolikšen uspeh. To je poudaril tudi član odbora Slovenske prosvetne društva, ki so ga~ poimenovali po zaslužnem domačinu Andreju Paglavcu, v. okviru društva se je u-stanovil pevski zbor, sedaj so na vrsti skorajšnja otvoritev društvenega sedeža in- še druge prosvetne pobude. di točka o mnenju goriške občine glede šolskih okrajev, poleg tega so še obračun mestnega podjetja za 1. 1974 in proračun za 1. 1975, varianta štev. 12 k regulacijskemu načrtu, obnovitev članov konzulte za slovenska vprašanja v goriški ob-Govornik je govoril tudi o sploš- j čini in imenovanje revizorjev za Goriška PSI ocenila politični položaj Pckrajinski odbor PSI je pod vodstvom svojega tajnika Maria Del Bena preučil politični položaj na Gcriškem, ki je nastal po zaostrovanju s strani krščanske demokracije. PSI poudarja, da volitve 15. junija niso KD ničesar izučile in da stranka relativne večine še naprej vztraja pri izvajanju svoje politi-gc negibnosti. Položaj je še posebej težaven zaradi kritičnega gospodarskega stanja, v katerem se najslabše godi prav slojem z najnižjimi prejemki. PSI v svojem tiskovnem sporočilu poudarja, da vse to dokazuje, kako je KD predvsem za ohranitev oblasti in hegemonijo nad državo, ne da bi spremenila tek dogajanja in spodbudila državljane k ustvarjalnemu naporu za premagovanje krizo. Takšne razmere — ugotavlja goriška PSI — niso samo na vsedržavni ravni, ampak jih nahajamo tudi na Goriškem, kjer se po 15. juniju nadaljuje lahkotno poigrava-i nje z oblastjo in v katerem sodelujejo tudi manjši tradicionalni zavezniki KD, obsojeni, da se potopijo skupno s KD. PSI se v takšni situaciji zavzema za iskanje drugačnega modela razveja, v katerem bi prevzele pobudo ljudske množice, tiste množice, ki so dejansko bile protagonist; v lanskih volilnih bojih. Kot neposredna posledica takšne opredelitve je poziv, ki ga PSI naslavlja na KPI za sestanek vseh levičarskih sil, na katerem bi celovito preučili stanje v pokrajinski upravi in v drugih krajevnih upravah. jo priredila gostdliubna in ljubez niva gostitelja 'župan in županja. N. L. se uče slovenščine ljudje, ki jim je skih pesmi tudi po večerji, ki sta ta jezik povsem tuj in kjer je tudi ' • *— -- — učitelj Italijan, ki se je sam slovenščine "naučil,' ker je zgodovinar in ker ljubi jugoslovansko, posebno pa slovensko literaturo. V današnji borbi slovenske skupnosti v deželi za pravico uporabe slovenščine v vseh izvoljenih svetih, pa to ni malenkost. «Kako, da ste se lotili učenja slovenščine?» sem vprašala župana. «Kot že veste, nas vežejo z jugoslovanskimi narodi tesne prijateljske vezi. Pred dvema letoma smo sklenili pobratimstvo tudi z Vrhniko. Nasi medsebojni stiki so vse bolj pogosti in tudi vse bolj prisrčni. A bili bi lahko še boljši, če bi se lahko bolje sporazumeli. Naša mladina si je v Vrhniki že dobila nove prijatelje, pa tudi mi se med njimi dobro počutimo, a razumeli smo se vendarle s težavo. Pa smo si rekli — dajmo se učiti slovenščine. Vse, kar se bomo naučili bo dobro in naši stiki s sosednim slovenskim narodom in z našimi prijatelji na Vrhniki bodo prav gotovo še boljši. Vprašanje je bilo seveda, kdo nas bo učil. Pa smo se obrnili na prof. Arduina Cremo-nesija, ki sicer stanuje v Vidmu, ki pa, je rad sprejel, to nalogo in sedaj smo imeli že 18 lekcij. Težave pri učenju so velike, a tudi naša volja je velika. Bodri nas pa zavest, da bomo lahko ob prvem srečanju pozdravili naše slovenske prijatelje v njihovem materinem jeziku.» «Povem vam, da so moji tečajniki blizu tiče tudi dijakov in staršev, bodo po vsej verjetnosti na tem sestanku prisotni tudi njihovi zastopniki. Ta uvod. smo napisali predvsem zato, da bi poudarili tiste značilnosti . problematike Doberdoba, kakrš- zveze prof. Leopold Devetak, ki je imel priložnostni govor. Prof. Devetak je poudaril važnost in uspeh, ki ga je imela pred nekaj leti zapečeta akcija za postavitev., spomenika padlim Podgorcem, v, NOB. Ta akcija je mobilizirala prebivalstvo ki je masovno sodelovalo tako \ na se ne pojavlja v nobeni drugi nabiranju prispevkov "Kot v-prosto- . min,,,I,,,,,, ....................................immillili.............n i mu JZIDI TORKOVEGA SESTANKA V UL. ANGIOLINA Kompromis med sredinskimi strankami: športna hala naj bo na občinski zemlji KD predlaga, da bi jo zgradili pri Madonnini, socialdemokrati vztrajajo pri Kazermelah - UGG mora poskrbeti za sredstva za gradnjo hale «Vrh» zastopnikov treh sredinskih strank, ki upravljajo goriško občino in ki je bil v torek zvečer, se je končal, kot smo že včeraj napovedovali, s sredinsko izbiro, ki naj bi rejati z enakim uspehom kot med topoli. Vrnimo se k športni palači. O stvari bo prišlo kmalu do razprave v občinskem svetu. Jasno je, da je zadovoljila predvsem zastopnike j z,v torek zvečer doseženim kompro-treh strank, ki sestavljajo sedanjo ; misom med večinskimi strankami SESTANEK Z AVSTRIJSKIMI GOSPODARSTVENIKI Prizadevanja za odpravo zamud na mejnem prehodu pri Kokovem Na italijanski strani bodo okrepili in izboljšali carinsko službo, Avstrijci pa bodo na svojem ozemlju zgradili več parkirišč za tovornjake Težave, ki so v zadnjem času nastajale v cestnem prometu na italijansko - avstrijskem mejnem prehodu pri Kokovem. so bile predmet razgovora, ki ga je predsednik tržaške trgovinske zbornice Cai-dassi imel te dni s predsednikom zbornice iz Celovca dr. Baurechtom in njegovimi sodelavci. Avstrijski gospodarstveniki so poudarili, da se bodo morale italijanske oblasti resno lotiti tega vprašanja, sicer se bodo blagovni tokovi iz Avstrije preusmerili drugam. V tej zvezi so tudi poudarili, da se je začela v avstrijskih listih izražati s čedalje večjo težo nejevolja on vesteh, da se na meji z Italijo ustvarjajo vedno nove kolone tovornjakov. Na sestanku je bil prisoten tudi načelnik tržaške carinarnice dr. Mastropasqua, ki je za carinsko službo zagotovil, da bo ta že od začetka prihodnjega leta opremljena z napravami za avtomatizirano o-pravijanje carinskih formalnosti. Po njegovem mnenju bo uvedba avto-mai.tftcije na mejnem prehodu pri Kokovem omogočila tovornjakom Prihranek' v času, ki ga lahko cenimo na 25-35 odst. Poleg tega bodo predvidoma že okrog i. oktobra letos nastopili službo cariniki, za katere je ministrstvo ".a finance pravkar razpisalo natečaj prav za potrebe carinarnic v fontebi, Trbižu in pri Kokovem. Končno je dr. Mastropasqua omenil, da , je ministrstvo dovolilo sedanjim carinikom, da opravljajo tudi po nekaj nadur, ustrezno dovoljenje pa velja do junija 1977. leta. Na daljšo dobo na naj bi načrtovali ureditev poslovanja na mejnih prehodili z Avstrijo v skladu z enotnim carinskim pravilnikom v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Pri tem naj bi bila soudeležena tudi Avstrija, ki sodeluje z EGS na osnovi svoj čas podpisane pogodbe o pridružitvi. Med tem časom bo tudi Avstrija skušala olajšati pre-hajanje tovornjakov eez mejo z I-talijo, in sicer s pripravo vrste parkirišč ob glavnih cestah, ki peljejo k italijanski meji. Te naj bi uredili tudi v večjih razdaljah cd mejnega prehoda. S tem naj bi razbremenili ožje cestno omrežje pri samem Kokovem, kjer postaja položaj zlasti v «turističnih» mesecih čedalje bolj težaven. sredinsko koalicijo v Gorici, v podrejeni meri pa tudi zastopnike športnega društva UGG Sestanek je bil na sedežu Krščanske demokracije v Ulici Angiolina, prisostvovali pa so mu za KD dr. Roncone, Delia Vedova, župan De Simone in načelnik svetovalske skupine dr. Tuz-zi, za PSDI nodžupan prof. Zucalli. svetovalec Bianconi in Ceccherini, za PRI pa tajnik Drufuca in člana odbora Ascari in Bartola, j Kakšna je ta sredinska izbira? UGG naj zgradi špertni objekt izključno s svojim denarjem ali tistim, ki ga zmore dobiti iz raznih virov, občina bi dala na razpolago zemljišče in ne bi od svojega primaknila niti lire. Prav tako bi biio upravljanje tega športnega objekta v izključno breme društva UGg, možne pa bi bile seveda kasnejše najemne pogodbe zato, da bi bila dvorana na razpolago tudi potrebam športnega izživljanja šolarjev in dijakov. Kje naj bi stal ta športni objekt? Socialdemokrati se zavzemajo še vedno za področje Kazermet, za isto področje se zavzema tudi UGG. Demokristjani niso docela nasprotni tej rešitvi, ker pa ’ je to zemljišče sedaj državna last' in bi ga morala občina, čeprav obrokih, odkupiti, predlagajo kot možno alternativo zemljišče pri Madonnini, ki je občinska last. To zemljišče bi občina kar dalo na razpolago, ne da bi ji bi bilo treba dajati zanj denar. Zemljišče je tisto, ne katerem so se v zadnjih letih odvijali razni ljudski prazniki, med temi prazniki podgorske sekcije VZPI-ANPI in prosvetnega društva iz Podgore., Za nas se seveda postavlja vprašanje kam z ljudskimi poletnimi veselicami, ki se prirejajo poleti na tem kraju. Nekateri med pri zadetimi domačini so nam povedali, da so se že pričeli zanimati za dru go zemljišče, ki, je prav tako pripravno za poletne prireditve in sicer za ono med nogometnim igri ščem, Sočo in železniškim nasipom. Prireditve bi se dale tudi tu pri- vsak nekaj dosege!. Prav pa je, da povemo, da športna palača ne bo taka, kot so si jo še lani nekateri zamišljali. Bo to večja telovadnica s približno 4.060 sedeži, kolikor jih predvideva pravilnik italijanske košarkarske zveze, ki bo služila sko-ro izključno košarki in ne drugim manifestacijam. UGG pa bo morala sama poskrbeti za sredstva, čeprav bodo ta v glavnem pritekala iz javnih virov, kot so dežela. CONI itd. Seveda pa se z izidom torkovega sestanka polemike niso polegle. O športni palači bo še precej govora. kojšnjo ustanovitev deželnega odbora agentov PS. Ob zaključku seje, ki jo je vodil Gianni Petrali, so sprejeli zahtevo po odpravi nekaterih represivnih zakonskih dekretov ter sklenili ustanoviti «sindikat policije». ludi v Gorici ustanavljajo sindikat policije Na skupščini pripadnikov javne varnosti (PS), ki je bila prejšnji dan v Palače hotelu v Gorici, so ustanovili osemčlanski pokrajinski odbor, sestavljen iz petih pripadnikov PS in treh predstavnikov sindikata CGIL, CISL, UIL. Pokrajinski odbor je v svoj delovni načrt vključil srečanje s pripadniki policije, tovarniškimi in conskimi odbori, šolo, sodstvom in odvetniško zbornico. Vse demokratične sile je povabil k sodelovanju za preosnovo policije. Po opravljenem delu, ki ga predvideva delovni načrt, bodo sklicali javno skupščino za občane, na kateri bodo razpravljali o vlogi policije v demokratični druž- V Tržiču bodo jutri zvečer go bi. Odbor je že navezal stike z o- : stovali pevci in folkloristi italijan- ' ' skega društva «Lino Mariani-» iz Pu- Odv. Agostino Majo kandidat PRI za predsednika bolnišnice? Znano je, da so na nedavnem deželnem kongresu PSI v Trstu izglasovali resolucijo, na podlagi katere morajo dati ostavko vsi pristaši PSI, ki so bili imenovani razna upravna mesta na podlagi prejšnjih levosredinskih sporazumov. V Gorici sta na takih položajih pred sednik pokrajinske turistične ustanove Del Ben in predsednik bolnišnice odv. Sanzin. Slednji pa je že lani, v imenu celotnega upravnega odbora bolnišnice, zahteval od de želne vlade, naj imenuje nove pred stavnike v upravni odbor bolnišnice. Svojo zahtevo po odstopu je odv. Sanzin, spet v imenu celotnega odbora, ponovil letos januarja. V Gorici krožijo vesti, da bo do novih i-menovanj prišlo kmalu in da so kandidaturo za mesto predsednika upravnega sveta bolnišnice postavili republikanci. Na to mesto naj bi predlagali odvetnika Agostina Maja, nekdanjega liberalnega prvaka, ki se je, po lanskem izstopu iz liberalne stranke, politično približal republikanskim pozicijam. Jutri v Tržiču nastop zbora «L Mariani» iz Pulja staiimi pokrajinskimi odbori Treh Benečij. Na sestanku pripadnikov javne varnosti so bili prisotni sindikalisti Calabria, Bregant, Petrali, Padovana Colleoni in Gandini. Poslanec dr. Franco Fedeli je govoril o reorganizaciji policije, njeni ločitvi od vojske ter potrebi po uvedbi sindikalnega življenja v tem korpusu. V razpravo so posegli a-genti iz Pordenona in iz Vidma. Arturo Calabria pa je predlagal ta- Ija. V Tržič bodo prišli kol gostje domačega pevskega zbora «S. Ambrogio», s katerim imajo že več let prijateljske stike. Koncert bo v ki-nodvorani Principe in se bo pričel ob 20.45. • V Tržiču bo danes popoldne, ob 17.30, župan dr. Gianni Maiani obrazložil časnikarjem letošnji občinski proračun, o katerem bo čimprej razpravljal občinski svet. nem razmahu našega šolstva in prosvetne dejavnosti ter prikazal vsestransko borbo za uveljavitev slovenskega jezika. Omenil je težave, ki jih iznašajo nekateri nam politično nasprotni krogi, ki prepovedujejo govoriti v slovenščini v izvoljenih svetih, predvsem pa v deželnem. Dejal je tudi, da bo potrebna najširša enotnost vseh naprednih sil, da od pristojnih oblasti dosežemo svoje pravice. Proslavo je s ..kratkim pozdravom otvorila članica odbora prosvetnega društva Danja Bregant, nato je v programu kot prvi nastopil zbor o-trok podgorske,- osnovne šole pod vodstvom učitelja Mladena Uršiča. Učenci so nastopili tudi z recitacijami Prešernovih pesmi. V nadaljevanju programa pa so nastopili še z recitacijami mladinci domačega društva Danja Bregant, Vanda O-kroglič, Stana Brešan, Livij Rožič in Černič. Sledil je še nastop moškega zbora «Kras» iz Dola - Poljan, ki ga vodi obračun mestne glasbene šole v Gorici. Sprememba telefonskih številk v Sovodnjah Zimske mladinske ijjre V torek se je v Trbižu zaključil goriški pokrajinski del zimskih mla-| dinskih športnih iger. Iger so se u-Pred dnevi je družba za uprav-1 deležili številni tekmovalci iz vse Ijanje telefonskih /vez SIP pismeno i pokrajine, med katerimi je bilo precej slovenskih dijakov. V' posameznih panogah so zabeležili naslednje izide: Moški veleslalom: 1. Federico Fabbro (Tržič), 2. Guido Komauli (Gcric^v 3. Enrico Ballabon (Gorica), 4. Robert Košuta (Gorica). Ženski veleslalom: 1. Francesca Pozzo (Gorica), 2. Rina Battaglini (Tržič), 3. Sandra Cumar (Gorica), 7. Ana Lutman (Gorica). Smučarski tek - dečki: L Enrico izšel novi telefonski imenik naroč . **vli»a Komelova. Kraški j S potčat cTvn-pl P° Z?pe11 J Pes!™ i bodo le za eno številko m sicer od s “š»“ i ssgjir,- ist uspelim nastopom so hoteli dati Kra-1 d^h ^''ko 2. Občin ševci svojo pomoč novonastalemu ! “PTV S(ovT'iah n' pr društvu, kar so Podgore, zelo lepo °dSt?pd J3-"0.!; obvestila telefonske naročnike ki prebivajo v sovodenjski občini, da jirti bodo ' v bližnji bodočnosti spremenili številko. V občini so namreč pred kratkim namestili novo tele fensko centralo in okrepili obstoječo mrežo s položitvijo podzemeljskih kablov. Predvidevajo, da bo nova centrala zadostila potrebam občine najmanj za dobo 30 let in tako bodo novi povpraševalci imeli takojšnjo možnost, da pridejo do telefona. „ , Medessi (Gorica), Piefro Pado-Nove številke bodo predvidoma j van (Gorica), 3. Roberto Nitti (Go-uvedli konec meseca junija, ko bo rica). ri 00 \ 71 f 1 C* f* /O c-1/ i i kv»/-\v\ 11 ^ . -, Z. O sprejeli. Podgorci bodo vrnili obisk prihodnji teden, ko bo Prešernova proslava v Dolu. Še prej pa bodo Podgorci peli na Peči, in sicer v soooto, recitatorji pa bodo nastopili v Gabrjah v petek zvečer. Prešernove proslave bodo ta teden še v treh drugih krajih. Na sedežu prosvetnega društva «Danica» na Vrhu bo proslava v petek 13. februarja. Tu bosta nastopila moška zbora z Vrha in «Oton Župančič» iz Štandreža, za recitacije bodo prav tako poskrbeli Štandrežci. Isti večer, v petek 13. februarja, bo Prešernova proslava tudi v priredbi prosvetnega diuštva «Skala» v Gabrjah. Tu bo nastopil moški zbor «Jezero» iz Donerdoba, recital pa bodo izvajali člani društva «Andrej Paglavec» iz Podgore. V soboto, 14. februarja, pa bo proslava na Peči, v priredbi društva «Vipava». Tu bodo nastopili pevci podgorskega društva ter recitatorji iz štandreža. ukrep, imela telefonsko 882001 (sedaj 88001). oznako Drevi konferenca komunističnih žensk Na pobudo goriške federacije komunistične partije bo drevi, ob 20. uri, v mali dvorani UGG javna konferenca žena o vprašanjih prisotnosti žensk v družbi in v družini. Poročilo bo imela Rosaria Busolini, prisotna bo tudi članica osrednjega vodstva ženske komisije KPI R. Talassi. Julri v Gorici seja občinskega svela Koroški gostje na obisku v Gorici V gosteh pri goriški občini sta bila prejšnji dan predsednik deželne koroške vlade Wagner in župan iz Celovca Guggenberger. Sprejela sta ju župan De Simone in podžupan Zucalli. Na srečanju so poudarili važnost prijateljskih stikov med obema mestoma. Ob tej priložnosti je celovški župan poklonil album fotografij Gorice po 12. ofenzivi na Soči leta 1917, ki so jih posneli avstrijski piloti, med katerimi je bil tudi oče celovškega župana, ki je kasneje padel v bojih pri reki Piave. Fotografije prikazujejo Gorico z doslej še neobjavljenega zornega kota. Darilo hoče poudariti nesmiselnost zatekanja k vojni, kot sredstvu za poravnavanje sporov. Kriza v tovarni ploščic v Vilcšu Enotna sindikalna federacija kovinarjev je sestavila razpored stavk v podporo akciji za obnovo delovne pogodbe. Na področju Tržiča in Gradišča bodo v malih tovarnah stavkali danes zadnji dve uri vsake izmene, jutri pa le zadnjo uro V večjih tovarnah bodo razpored stavk določili tovarniški sveti. V Tržiču se je sestal tudi pokrajinski aktiv sindikata kemičnih delavcev CISL. Preučili so položaj v tovarni Nestpaek (ex Solvay), kjer so delavci v delni dopolnilni Jutri zvečer, ob 18.30, bo v Gori- blagajni že 18 mesecev in kjer so ci seja občinskega sveta. Skoro go- Pre^ dnevi odpustili nekaj delav-tovo je, da bodo na tej seji razprav-1 cev podjetja SCAf, ki dela znotraj Ijali o splošni varianti regulacij-1 tovarne. Prav tako so preučili po skega načrta za goriško občino in ln*ai u tr‘va''n' r'ln5/Si'' AL da bedo sprejeli predlog odbora, da se tržaškemu arhitektu Costi poveri naloga, da pripravi ustrezno varianto. Neobravnavanim točkam prejšnjega dnevnega reda pa so dodali še nekatere druge, ki nas, kot slovensko manjšino, tudi direktno zanimajo. Svetovalci naj bi ratificirali sklep občinskega odbora z lanskega 22. decembra o nakupu dvojezičnih obcestnih tabel za goriška predmestja (o tem smo že obširneje ložaj v tovarni kemičnih ploščic Al-barella v Vilešu. kjer grozijo z odpustom stotim delavcem. OBVESTILO SPD — smučarski odsek — obvešča smučarje, ki nimajo lastnih sredstev, da je odhod avtobusa na smučarsko tekmovanje v Sapado v nedeljo, 15. februarja, ob 6.30 iz trga Divisione Julia v Gorici. Prihod je Smučarski tek - deklice: 1. Barbara Conzutti (Gorica), 2. Alessandra Turlcn (Gradišče), 3. Antonella Tunini (Gorica). Prosveta Odbor prosvetnega drušLa «Oton Župančič» v štandrežu se bo drevi, ob 20.30, sestal na svojo prvo sejo. Na njej bodo preučili bodoče delovanje društvenih odsekov. -Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Emanuelle nera». Emanuelle in K. Schubert. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.30—21.30 «Cenerentola». Barvni Walt Disneyev film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Medea. M. Callas in M. Girotti. Barvni iiim. CENTRALE 16.30—21.30 <<.24 dicembre 1975: fiamme su New York». J. Forhyte in J. Bell. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La novizia indemoniata». C. Collins in D. Mangano. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «La pantera rosa colpisce ancora». PRINCIPE 17.30—22.00 «L'orgia notturna dei vampiri». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Lord iz predmestja», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «šerif iz k'ana». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Preštej svoje krogle», a-meriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICT Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ul. Rosselli, tel. 72-340. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Davide Sfiligoj in Alberto Crasnich. SMRTI: 86-letna upokojenka Giovanna Struchel vd. Culot. 48-letni de. lavec Luciano Visintin, 77-letna gospodinja Božena Botola. 85-letni upokojenec Jožef Zavadlav, 79-letna gospodinja Angela Sonda por. Dissegna, predviden za 20. uro na istem kraju, j 72-letni upokojenec Renato Cechet, ZUNANJI MINISTER ANDERSEN SE DISTANCIRA OD «DRUŽR» Danski primer pojasnjuje kdo vse se v Angoli bori Danske družbe so se že v času portugalske kolonialne oblasti «povezale» Njihov delež je sicer neznaten, je pa v nečem značilen ■ Upravičen strah KOPENHAGEN, 11. - čeprav angolsko gibanje MPLA nezadržno prodira proti jugu in osvobaja tudi tisti del dežele, ki je v rokah pro-zahodno usmerjenega gibanja Unita, bi poznavalcev razmer v Afriki prav nič ne presenetilo, če bi nekega dne prišlo tudi do odločnejšega odpora proti vojski MPLA in celotnemu gibanju, ki ga vodi Agostino Neto, kajti že velikokrat smo ugotavljali, da se v Angoli križajo golskega ljudstva nimajo nikakršne zveze, pač pa moremo njihove vzroke najti v prirodnih bogastvih ter v strateškem položaju te dežele. In tu so angažirane nekateie dežele, rekli bi raje nekatere družbe. Tudi danske družbe, pa čeprav Danska ni v tej afriški deželi nikoli imela kakih posebnih interesov. In vendar je nekaj danskih koncernov še v senci portugalskega kolonializma investiralo v Angoli težke milijone. Računajo, da bi ob nacionalizaciji nekaterih danskih tvrdk danske družbe izgubile okoli 200 milijonov danskih kron, kar vsekakor ni malo. V zainteresiranih danskih krogih se zelo bojijo «nacionalizacije brez odškodnine», kajti te družbe so bile tesno povezane z bivšimi portugalskimi kolonialnimi oblastmi, s katerimi so sodelovale celo v boju proti afriškim osvobodilnim gibanjem. Edina izjema med temi družbami je koncern Dyrup. Po pisanju danskega tiska pa se ne more reči kaj takega o družbah Smidth, Hojgaard in Shultz, ki so se močno kompromitirale s tem, da so se angažirale v boju proti o-svobodilnim gibanjem. Gre za družbe, ki so dobavljale cement in celo gradile vojaške naprave v času najhujših bojev med uporniki in portugalskimi kolonialnimi silami___ Po trditvah voditeljev MPLA je dansko - portugalska družba Sečil dobavljala celo krematorijske peči taborišču v San Nicolauu, kjer je bilo zaprtih kakih pet tisoč angolskih partizanov. Bivši predstavnik MPLA za Skandinavijo Antonio Alberto Neto je pred časom izjavil, da je znak podjetja Sečil vtisnjen tako rekoč v vsakem angolskem taborišču, da ga najdemo v vsakem zaporu, v katerem so bili zaprti bivši angolski borci. Ko je bil Neto pred tremi leti in pol na Danskem, je izjavil, da «ni nikakršnega sporazuma» s temi družbami, ki bi dopuščal, da bi «še naprej zastrupljale zrak, v katerem mora živeti angolsko ljudstvo». Dodal pa je, da podržavljenje teh tovarn ni kaka magična formula, pač pa «odgovor na konkretno stanje, ki ga trenutno preživljamo». Če se vzame dansko angažiranje v Angoli v celoti in primerja z angažiranjem drugih držav in sil, dansko angažiranje ni kdove kako veliko. In vendar tudi to dovolj jasno ilustrira, zakaj se v Angoli vodi tako oster boj, za katerega smo rekli, da ni več boj med angolskimi gibanji, pač pa vojna multinacional-nih družb proti mladi ljudski republiki, ki hoče in želi postati gospodar v svoji deželi. Gre pravzaprav za nekaj takega, kar se je dogajalo nekoč v bivšem belgijskem Kongu takoj po tem, ko je dežela postala neodvisna in ko je belgijska družba Union Miniere z odcepitvijo Katange skušala ohraniti nedotaknjene svoje interese. Interes danskega kapitala pa ni v skladu z mteresi danske države, ki je vse do odhoda Portugalcev iz Angole konkretno, materialno podpira gibanje MPLA. In ko je po prepustitvi oblasti s strani Portugalcev prišlo v Angoli do državljanske vojne, je danska vlada, v skladu s prejšnjo prakso, le odgodila priznanje vlade MPLA v Luandi. V Kopenhagnu pravijo, da bodo Ne-tovo vlado priznali v trenutku, ko bo imela popolno kontrolo nad Angolo. Danski zunanji minister K. B. Andersen pravi, da zadevna danska politika temelji na sklepih, ki so bili sprejeti v Združenih narodih in ki so temeljili na boju proti fašističnemu kolonialnemu režimu. Tedaj je Danska odobrila tudi pomoč za gradnjo šolskega centra, ki so ga gradili na področju Angole, ki ga je imelo pod svojo kontrolo gibanje MPLA. V polemiki s svojimi domačimi kritiki Andersen opozarja, da je organizacija afriške enotnosti (OAE) šele lani marca priznala gibanje U-nita in da zato danska vlada ni mogla temu gibanju dati ustrezne pomoči. Res je, gibanje Unita je poslalo danski vladi prošnjo za pomoč, toda ta prošnja je bila «brez konkretne vsebine» in zato «ni naletela na odobritev in niti na razumevanje». Andersen pravi dobesedno: «Skušali smo gibanju pomagati in smo dodelili določeno vsoto OAJ. Sicer pa imam vtis, da niti FNLA niti Unita nista na humanitarnem in prosvetnem področju dale nikakršnega znaka svoje vneme, vtem ko se o MPLA ne more kaj takega reči». Danska pa tedanji Angoli ne bo dala nobene pomoči, «dokler se ne bodo vzpostavili diplomatski odnosi». V svojem odnosu do vojne v Angoli je Danska prišla v kontrast celo s svojimi zavezniki v NATO. Združenim državam je danski minister rekel, da voditelja MPLA dr. Agostina Neta osebno dobro pozna, da on sprejema orožje od dežel, ki mu ga dajo, vključujoč tudi Sovjetsko zvezo in da je prepričan, da MPLA noče postati sovjetska lutka, kot to zatrjujejo Američani iz svojih dobro znanih razlogov. Vtem ko se na Zahodu v tisku, ki je last ali vsaj pod vplivom kapitala, napada MPLA, ohrabruje dejstvo, da zunanji minister države — članice NATO ne soglaša s togim stališčem vodilnih krogov NA TO in krogov, ki so pod njegovim vplivom, pač pa ima dokaj drugačno mnenje o dogajanju v Afriki. Mnenje danskega ministra se močno razlikuje tudi od stališča, ki ga njegovi zavezniki imajo tudi do Južnoafriške republike. Pri tem je vredno dodati še dejstvo, da Andersen vse drugače tolmači «nevarnost» ali «ogroženost» plovnih poti različni interesi, ki js svobodo an- okoli Rta dobre nade «v primeru, če bi sovjetska prisotnost v tem delu sveta bila bolj konkretna». Danski minister glede tega dobesedno pravi: «Mnogo je primerov širšega sovjetskega angažiranja v afriških deželah. Toda to angažiranje ne izhaja zaradi nekih sovjetskih oporišč, pa čeprav so Rusi morda tudi želeli kaj takega. Alternativa nasproti kolonializmu se ne more istovetiti z zmešnjavo, kot bi tudi morebitna črnska vlada v Južnoafriški republiki ne predstav- ljala nikakršne grožnje niti zahodnim ladjam, kot tudi ne drugim ekonomskim interesom zahodnega sveta v tem delu sveta.» Zato Andersen logično poudarja, da Danska podpira borbo proti kolonializmu zato, ker meni, da se je treba proti kolonializmu boriti, ne pa zato, ker bi iz tega boja pričakovala neki dobiček. Seveda prihaja iz tega gledišča K. B. Andersena zelo do izraza to, kar smo rekli v začetku, da se v Angoli ne bije boj za svobodo an-. golskega ljudstva zaradi njegove svobode, pač pa je državljanska vojna v tej črnski deželi dejansko vojna med interesnimi sferami. Celo minister neposredno angažirane dežele ne soglaša z interesi «lastnih» družb, ki so tu angažirane. Toda v novejšem času vedno bolj prihajajo do izraza vplivi multinacio-nalnih družb, ki gredo preko interesov držav, v katerih imajo te družbe svoj sedež. Lepa smučišča na Voglu JUGOSLOVANSKE LADJEDELNICE IMAJO NAROČIL ZA POLDRUGO LETO Petrolejska in gospodarska kriza spravili v težave ladjedelstvo Za 43 milijonov ton tankerjev brez dela - Ladjedelnice in lastniki tankerjev dolžni bankam in državam 35 milijard dolarjev - Japonski dumping - Kje bo izhod? REKA, 11. — V letu 1975 so jugoslovanske ladjedelmce izročile komitentom 15 ladij za skupno en milijon 200 tisoč ton. To je skoraj prav toliko, kolikor so jadranske ladjedelnice izdelale ladij v letu 1974, ki je bilo rekordno leto. Ker reška ladjedelnica «Tretji maj» ni zmogla istega števila ladij in enake tonaže kot leto prej, je skupni rezultat jugoslovanskih jadranskih ladjedelnic izredno velik, tako da ga lahko smatrajo kot izreden uspeh, kajti dosegle so tolikšen rezultat v trenutku, ko se je ladjedelništvo znašlo v izrednih težavah. Napori jugoslovanskih ladjedelnic so torej vendarle želi u-strezne rezultate, ki zagotavljajo nadaljnje napredovanje; pa čeprav v drugačnih razmerah kot doslej. Glede tega so zgovorni naslednji podatki: jugoslovanske ladjedelnice so že v lanskem letu dobile novih naročil za 11 večjih ladij, kar se pridružuje naročilu 29 ladij, ki so jih domači in tuji komitenti naročili že prej, tako da imajo jugoslovanske jadranske ladjedelnice zagotovljenih naročil za 1 milijon 700 tisoč ton ladij. To prav gotovo ni neka izredna številka v mednarodnih merilih, za jugoslovansko ladjedelništvo pa pomeni obilno poldrugo leto polne zaposlenosti, kar vsekakor ni malo, posebno če se vzame v poštev dejstvo, da je del teh naročil prišlo iz Sovjetske zveze, ki baje namerava naročiti v Jugoslaviji še več ladij in še letos podpisati novo pogodbo o gradnji novih ladij. Da so ta naročila jugoslovanskim jadranskim ladjedelnicam zelo pomembna, nam potrjuje dejstvo, da je svetovna ladjedelniška industrija, posebej še tankerska v zelo hudi finančni krizi. Tankerska ladjedelniška industrija pa je v zadnjih letih zavzemala zelo vidno mesto v vsej ladjedelniški industriji. Tržišče s tankerji beleži že dve leti pravo stagnacijo. Gradnja novih tankerjev, oziroma petrolej- skih ladij, se je tako rekoč ustavila zato ima svetovna ladjedelniška industrija danes okoli 50 odst. svojih zmogljivosti — brez dela. Iz tega lahko sklepamo, da so ladjedelnice, ki imajo dovolj naročil, tako rekoč srečne ali vsaj v privilegiranem položaju. Ustavimo se za trenutek pri vprašanju, zakaj je tankersko ladjedelništvo v krizi. Svetovna ekonomska recesija in povišane cene nafte na svetovnem tržišču so negativno vplivale na tankersko industrijo, še prej pa na uporabo tankerjev. Pa še en moment, ki ga ne smemo tu zanemariti: Sueški prekop je ponovno v rabi in s tem v zvezi so prišli v poštev spet tudi'ze odrablje-ni manjši tankerji z nižjo tarifo. Na račun krize in višjih naftnih cen ter tudi na račun Sueškega prekopa, ki je ponovno v rabi, je konec minulega leta bilo neizkoriščenih tankerjev za 43,4 milijona ton nosilnosti. To je ogromna «mrtva» zmogljivost, pa čeprav znaša celotna svetovna tankerska mornarica 280 milijonov ton nosilnosti. Lastniki 65 tankerskih velikanov z nosilnostjo nad 200 ton, utrpijo sleherni dan izgubo od 3 do 4 tisoč dolarjev zaradi tega, ker njihovi tankerji niso v rabi. Tisti lastniki tankerjev pa, katerim u-spe zagotoviti svojim tankerjem prevoz, imajo poldrugi milijon dolarjev izgube eni smeri plovbe. V letu 1973 pa, ko je bila vsa tankerska mornarica zaposlena in je ta mornarica doživljala svoj veliki boom, so lastniki tankerjev imeli v istih razmerah tudi do enega milijona dolarjev dohodka. Danes, ko so se evropske ladjedelnice pripravile na krčenje svoje proizvodnje, na krčenje, ki je ponekod doseglo tudi 60 odst. zmogljivosti, se bančniki, lastniki ladij, delničarji ladjedelnic in vodilni ljudje iz petrolejskih družb dogovarjajo, kaj bi se dalo storiti, da bi prišlo do ponovne uporabe tolikšne prevozne zmogljivosti. lllllllllllllIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIlIllUIIIIHdftllllllllllllllllllllllllllHliiiiilllliiiitjimiiiiiii NEW YORK, 11. - Ameriški inženir Robert Pollard, strokovnjak za varnost v jedrskih centralah je na tiskovni konferenci izjavil, da jedrske električne centrale v Indian Pointu niso prav nič varne in da bi v primeru kakega incidenta mogle povzročiti pravo katastrofo na vsem področju New Yorka. «če bi to bilo v moji moči — je dobesedno rekel inž. Pollard — bi Indian Point dal zapreti.» Na isti konferenci je ameriški strokovnjak tudi najavil svoj odstop kajti «pri vsej svoji dobri volji ne morem več molčati o nevarnostih, ki se krijejo v ameriškem jedrskem programu», kot je dobesedno rekel inženir Pollard. Nevarnosti, o katerih je govoril, pa izhajajo iz slabih načrtov in še slabšega njihovega izvajanja. To pa se ne nanaša le na jedrske centrale na področju Indian Pointa, pač pa tudi drugod po ZDA. Ostavka, ki jo je podal inž. Robert Pollard, pa ni edina, pravzaprav njegova ostavka sledi ostavki treh drugih inženirjev, ki so iz podobnih razlogov odstopili iz komisije, pa čeprav so sodelovali pri načrtovanju kakih sto jedrskih central za družbo «General Electric». Javna ustanova New York State Power Authority, ki ji je poverjena naloga za gradnjo novih central v državi New York in ki je lastnica treh central v Indian Pointu, pa je objavila sporočilo, v katerem se zatrjuje, da so omenjene tri centrale opremljene z vsemi varnostnimi napravami. v zagato, bodo pok- Odprtje nove galerije V Trstu se umetnostne galerije kar množijo. V zadnjih dveh tednih smo zabeležili odprtje dveh novih galerij, danes najavljamo odprtje spet novega razstavišča in sicer galerije «Planetario», • ki jo bodo odprli v soboto, 14. t. m. v Ul. Armando Diaz št. L Nova galerija, ki bo za začetek svoje dejavnosti dala na vpogled tržaškemu občinstvu večje število Picassovih del, ima v načrtu, da v nekaj leti predstavi tržaškim ljubiteljem umetnosti najvidnejše italijanske in tuje likovnike, seveda prvenstveno moderne. Razstava treh umetnikov Občinska galerija «Lo Squero» v Miljah na Trgu republike 4 pripravlja večjo prireditev. V dneh od 14. do 28. t. m. bodo tu razstavljali trije znani domači likovniki in sicer dva Miljčana in en Tržačan. Gre za kiparja Villibos-sija ter za slikarja Alda Bressanut-tija in Giovannija Duiza. Villibossi je pravi Miljčan, saj se je rodil v Miljah, vtem ko je Aldo Bressanutti po rodu iz Latisane v Furlaniji, vendar pa že dolgo živi in deluje v Miljah. Giovanni Duiz pa je Tržačan po rojstvu in po dosedanjem življenju Združenje zasebnih pomorskih prevoznikov «Intertanko» je pripravilo načrte za ustanovitev nekakšnega mednarodnega tankerskega kartela. Načrt je na nedavnem sestanku v Londonu doživel neverjetno podporo s strani lastnikov tankerjev z vseh celin. Po mnenju strokovnjakov bi naložba petih milijard dolarjev v tankerski kartel preprečila izgubo 15 milijard dolarjev v petih letih. Kartel bi vplival na povečanje prevoznih tarif, višek starih ladij pa bi «pospremili v staro železo». Hkrati pa .bi. se s tem..preprečila naročila novih ladij, novih tankerjev, kar bi nujno privedlo do u-porabe obstoječe tankerske zmogljivosti.' * ~ ................. " ' V kolikšnih finančnih težavah je tankerska mornarica, nam pričajo naslednji podatki. Dolgovi lastnikov tankerjev za že izdelane petrolejske ladje ter za tiste, ki so še v gradnji, presegajo velikansko vsoto 35 milijard dolarjev. Polovica te ogromne vsote odpade na kredite, ki so jih ladjedelnicam ali komitentov tankerjev dale banke, druga polovica oziroma 17 milijard dolarjev pa odpade na kredite, ki iiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii Nevarne jedrske elektrarne so jih ladjedelnicam dale vlade. Potemtakem se povsem upravičeno smatra, da so tako banke kot vlade zainteresirane na tem, da se tankerska dejavnost, začenši z ladjedelnico pa do tankerske uporabnosti, ponovno oživi. Ker so se zasedanja v Londonu udeležili tudi predstavniki petrolejskih družb, se da sklepati, da so tudi petrolejske družbe zainteresirane na izboljšanju razmer na tem področju. Iz tega pa se lahko sklepa, da bi bilo treba tudi petrolejske družbe vključiti v skupen napor za rešitev problemov, ki tarejo lastnike tankerjev, posredno pa tudi banke in vlade posameznih držav. Kot je bilo pričakovati, so se v sedanjih razmerah še posebej «izkazali» Japonci. Japonske ladjedelnice so začele nekakšno trgovsko vojno proti vsem ostalim ladjedelnicam na svetu. Enostavno so začeli s svojim dumpingom, kakršnega si ga ne morejo privoščiti nikjer drugje na svetu. Japonske ladjedelnice so sposobne graditi ladje, ki so za 30 odst. cenejše kot ladje, ki jih gradijo kjerkoli drugje na svetu. Japonske ladjedelnice so se namreč specializirale, kajti njihova zmogljivost je tolikšna, da delajo tudi velike petrolejske ladje serijsko. Danski ekonomski dnevnik «Boer-sen» je pred nedavnim zapisal, da bi ladja z nosilnostjo 60 tisoč ton za sipki tovor stala v kaki skandinavski ladjedelnici 25 milijonov dolarjev. Enako ladjo pa komitentu Japonci napravijo že za samih 18, kvečjemu 19 milijonov dolarjev. Tridesettisočtonska ladja za sipki tovor, ki bi v katerikoli evropski ladjedelnici stala 20 milijonov dolarjev, stane na Japonskem komaj 14 milijonov dolarjev. Čeprav se lastniki tankerjev in delničarji vseh tistih družb in služb, ki so s tem povezane, sestajajo in dogovarjajo, in čeprav bi našli neko pravo, rešilno pot, se razmere na tem področju ne bodo uravnale vse do leta 1980. Posledice prevelikega zaleta, ki ga je ladjedelništvo vzelo v času, ko je bil ta zalet na neki način že višku, se bodo čutile še dolgo, ker je bil ta zalet na neki način že neodgovoren, ne pa le nekritičen. NA FILMSKIH PLATNIH Roberto Rossellini: Anno uno Zadnji film Roberta Rossellinija «Anno mo» (1974, igrajo Luigi Vannucchi, Dominique Darei, Rita Calderoni, Valeria Sabel) oz. predzadnji (po njem je namreč režiral film «II messia», ki ni bil še predvajan) je doživel zelo slabo kritiko, češ da je propagandno demo-kristjansko delo brez kvalitet, ki jih je v preteklosti izkazal režiser. Zares, to ni med najboljšimi Ros-sellinijevimi filmi. Priznati pa je treba, da vsebuje nekaj lepih momentov, predvsem pa, da je zelo čuden kot propagandi film, saj je vse prej kot triumfalistično ali celo samo prepričljivo ( z vidika namenjene poante) delo. Peter Del Monte: Irene Irene Petra Del Monteja «Irene Irene» (1975, igrajo Alain Cuny, Olimpia Carlisi, Sibilla Sedat, Maria Michi, Paola Barbara, v kratki vlogi Gianni Menon, ki je tudi konsce-narist) je prava izjema v proizvodnji Italnoleggio. Gre za sicer ne v celoti uspelo delo (ponekod je nepotrebno iskanje angažiranosti), vendar za zelo zanimiv film, ki kaže, da imamo pred sabo zanimivo režisersko osebnost, ki tudi dobro ve, kaj je filmski izraz. Paul Morrissey: HEAT Paula Morrisseya film «Heath» (Calore, 1971, igrata Joe Dallesan-dro, Sylvia Miles, proizvodnja Andy XVarhol) hoče biti odgovor na hollywoodsko mitologijo, ako ne celo odgovor na njeno notranjo kritiko («Viale del tramonto» po 20 letih). Ni pa nam jasno, ali je v izbiri filma, ali bolje v njegovi realizaciji, vsaj nekaj tiste produktivnosti, ki jo po našem ima klasični ameriški film. Robert Alt man: Thieves Like Us Tudi s filmom «Thieves Like Us» (Gang, 1973, igrajo Keith Corrodine, Shelley Duvall, Joan Tewkes-bury — tudi scenaristka s Calder-jem Willinghamom in z režiserjem) se je Robert Altman izkazal za enega najzanimivejših novejših režiserjev. Film je nastal pred «Il lungo addio» in «California poker», ki sta vendar prej prišla v Italijo, in seveda pred «Nashville», ki ga sedaj pričakujemo. Tudi v «Thieves Like Us» se Altman poslužuje določenega žanra — tu gangsterski film — in v njegov okvir vstavlja vse mogoče eksperimentiranje nad oblikami. I V _____»81. «n. Steven Spielberg: JAWS Steven Spielberg je pokazal zanimive sposobnosti s filmoma «Duel» in «Sugarland Express», vendar se nam ni zdel velik režiser. Pred njegovim novim delom «Jaws» (Lo squalo, igrajo Roy Scheider, Robert Show. Richard Dreyfuss) se je marsikateri italijanski kritik prestrašil, češ da se novi genij prepušča komercialnosti. Film dokazuje, da komercialnost ni tako huda, ker imamo pred sabo še zelo zanimivo delo. Dokazuje pa tudi, da Spielberg ni genij, a le dovolj sposoben režiser, ki pa vendarle ne obvlada povsem lastnih materialov in ne nudi velike kompleksnosti. Sidney Lumet: Dog Day Afternoon Sidney Lumet je «učinkovit» režiser. Iskanje takojšnjega učinka se pa lahko celo sprevrže v omejenost, ako režiser ne obvlada celotne strukture, pač pa se prepušča zdaj temu, zdaj onemu tonu. Lumetov «Dog Day Afternoon» (Quel pomeriggio di un giorno da cani, 1975, protagonist Al Pacino) vsebuje marsikaj zanimivega. Občuti pa režiserjevo omejenost, saj je prehod iz enega tona v drugega, z zabavnejšega k resnejšemu, vse prej kot obvladan. S. G. 12.55 13.30 17.00 17.15 17.45 18.10 18.45 20.00 20.40 laiiai ČETRTEK, 12. FEBRUARJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Sever kliče Jug, Jug kliče Sever DNEVNIK DNEVNIK Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom Program za mladino: Zono Bodočnost se začenja danes: AVTOMATIZACIJA IN ROBOTI Poljudna znanost: Šport in zdravje DNEVNIK PREGATE PER I GATTI SELVAGGI Film je režiral Robert Michael Lewis. Gre za detektivko, ki se dogaja v ameriških krogih, ki se ukvarjajo z reklamo. Film obravnava tako imenovani arivizem. Njegovi glavni akterji so bogat in brezvesten industrialec ter trije načrtovalci, ki so mu izdelali načrt ki ga bo stal milijon dolarjev. Preden mož odpre svoj mošnjiček za izplačilo dogovorjene vsote, si hoče osebno ogledati področje, koder bo lansirana njegova reklama, ki so mu jo pripravili sodelavci. Mladeničem ni do tega, vendar se zahtevi ne morejo upirati, pa čeprav bodo morali opraviti 600 km poti na motornem kolesu vse do Baje v Mehiki. Vrhu tega vsakdo od treh pričakuje kako prigodo. Warren je bil pravkar odpuščen iz službe in vidi v tem nekakšno rešitev. Paul upa, da bo v svoji službi Alberto Burri: Kaj vse pomeni raziskovanje DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Športni dnevnik GROF MONTECRISTO Človek in zemlja: OTOK PELIKANOV Ob 20. uri DNEVNIK Tango, charango in bosso nova Poezija in stvarnost: Delo ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE: Hokej na ledu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 TV šola Od Sutjeske do Gatskega morja, Obramba in zaščita, Angleščina, Francoščina, Por :eti itd. 16.00 Olimpijske igre Posnetek nekaterih tekem in štafeta 4x5 km, Andersen: POPOTNI TOVARIŠ — I. del Pravljica Popotni tovariš je ena manj znanih pravljic slovitega Andersena. Mladi John ostane sam na svetu in gre iskat izvoljenko, ki jo je videl v sanjah. Na poti se mu pridruži možak, ki prav tako potuje po svetu in tako nadaljujeta pot skupaj. Popotni tovariš večkrat izvleče Johna iz težav in mu na koncu pomaga, da pridobi ljubljeno osebo in postane kraljev zet Svinčeni vojak — iz ciklusa Tako so živeli Obzornik NESREČNI AVSTRALCI RISANKA DNEVNIK Balzacova VELIKA LJUBEZEN — dramska nadaljevanka Kam in kako na oddih? Četrtkovi razgledi: BREGINJSKI KOT Po belih in črnih tipkah DNEVNIK Miniature: Ornamentalna stekla in 23.00 Olimpijske igre: HOKEJ FINSKA — SZ KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.15 Olimpijske igre Risanke za otroke DNEVNIK GUSAR SEM JAZ — celovečerni film ORFEJ — Kratki animirani film Zimska olimpiada ZAGREBŠKA TELEVIZIJA 18.15 Samoupravljanje — izobrazbena oddaja 18.45RljuČarji dobe — popularna glasba 20.00 Argumenti 76 — zunanjepolitična oddaja 20.45 FEST 76 — TUJEC JE STOPIL Z VLAKA — zahodnonemški film 22.15 22.45 18.45 19X0 19.25 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 8.10, 15.25, 17.15 17.30 18.00 18.20 19.15 19.30 20.00 20.55 21.05 21.35 22.02 22.12 22.30 18.30, 19.55 20.15 20.30 22.00 22.30 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Skladatelji naše dežele; 19.10 Dopisi Savio-čop; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 «Torquato Tasso» — drama; 2245 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30. 12,30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Glasbena galerija; 9.00 Folklora; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.45 La vera Romagna; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Razgovor s predstavniki ZKM Italije; 17.20 Ansambel Embrio; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Glasbena šola Ajdovščina; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Ljudje iz istrskega ih dalmatinskega gledališča; 21.45 Klasična glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti spored; 13.00 četrtkova oddaja; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Raspu-tin — nadaljevanka; 17.25 Komorna glasba; 19.30 Jazz; 20.20 Ponov- no na sporedu; 21.45 Italijansko gledališče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkester; 9.00 Pred nakupi; 9.35 Rasputin — nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.30 Skupen radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 18.35 Radijske plošče; 19.55 Supersonic; 21.30 Popoff. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slov. zborovska glasba; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.0.3 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Predstavljamo vam. . .; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori — prof. France Novak; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz domačega o-pemega arhiva: 18.05 Naš gost; 18.20 Iz kasetne produkcije; 18.35 Vedre melodije; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.59 Lahko noč. otroci! : 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Večer umetniške besede: Milena Zupančičeva; 21.40 Lene melodije; 22.20 Slov. poezija v pesmih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Glede neke ponudbe, sprejmite takšno rešitev, ki bo najmanj škodljiva. Preveč ste predrzni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobro premislite, preden se odločite stopiti v neko ne preveč solidno družbo. Razumevanje v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Storite vse, da zaključite posel, ki vas nekaj časa precej skrbi. Vzpostavili boste čustveno razmerje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Bodite oprezni v zvezi z nekim poslom, kajti njegov zaključek ni enostaven. Prijetno razpoloženje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) če hočete ostati nevtralni bodite v svojih izvajanjih jasni. Razvili boste novo prijateljstvo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte v kar najkrajšem času rešiti nekatera vprašanja. Prejeli boste vzburljivo vabilo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vloženi napori bodo rodili sad, predvsem pa skušajte ohraniti u-gled. Preveč ste ljubosumni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne sprejemajte pobud, ki bi vas utegnile spraviti Družinske razmere se varile. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Bodite v namenu, ki ste si ga postavili, do konca dosledni. Postali boste žrtev spletke. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ognite se važnejšim nalogam in se omejite na najnujnejše. Otresite S€ trme. VODNAR (od 21. 1. d0 19. 2.) Vest, ki se bo izkazala za neresnično, vas bo presenetila. Zavedajte se družinskih dolžnosti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če hočete uspeti pri vaših načrtih, boste morali sprejeti kompromisno rešitev. Pismo ali damilo. OZADJA MEDVOJNIH DOGAJANJ V TABORIH NACISTIČNIH KOLABORACIONISTOV Kdo je razstrelil spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Gorici ? Članek zgodovinarja NOB dr. Toneta Ferenca iz «Goriškega letnika» - zbornika Goriškega muzeja v Kromberku Temu dogodku se goriški kve-stor ni mogel izogniti v svojem dolgem poročilu 22. avgusta 1944. V njem je med'drugim zapisal: «Ni bilo dovolj oskrunjenje, še grše zaradi tega, ker gledališke dvorane niso nikdar dovolili uporabljati za zborovanje republikanske fašistične stranke, in ni bila dovolj obtožba, ki so jo tako jasno naperili proti Italijanom. Bilo je potrebno zadeti v najbolj notranje in najbolj svetlo čustvo italijan-. skega ljudstva. In glej, v noči na 12. avgust so z razstrelivom porušili spomenik padlim v vojni, ki je stal v Parcu della Rimembranza v tem mestu in o katerem prilagam fotografijo. Spomenik, postavljen na odrešitev in priznanje tistim, ki so se žrtvovali za veličino domovine Italije, je bil v glavnem drag v domoljubju Goričanov, toda od njega ni ostalo nič drugega kot kup razvalin. Naša naloga je, da ostanemo resni in stvarni ter zato, dokler ne bo preiskava končana, ni dovoljeno kogarkoli obtoževati. Vendar se zdi, da za ta poslednji napad ni treba obtoževati partizanov, že zato ne, ker bi ti, če bi le hoteli, mogli že porušiti spomenike padlim, ki tako kot na Oslavju, Sabotinu in Kalvariji stoje tudi na območju, ki ga imajo zasedenega oni, pa tudi zato ne, ker so partizani 13. avgusta storili značilno dejanje, ko so položili lovorjev venec v svetišče na Oslavju. Glede na to in na dejstvo, da so tisto noč videli, kako je iz Parca della Rimembranza pripeljal avtomobil z domobranci, in tudi zadovoljstvo, ki ga kažejo slovenski nacionalisti, je pri Italijanih utrdilo prepričanje, da je bil podli napad storjen zato, da bi zbrisali pričo italijan-stva Svete Gorice.»13 Tudi že omenjene Harsterjeve «Meldungen aus Italien» poročajo, da «pred kratkim storjen napad z razstrelivom na iredentistični spomenik v Gorici Italijani pripisujejo Slovencem.»14 Oba vira, kvestorjevo poročilo 22. avgusta in «Meldungen aus Italien» 23. avgusta 1944 nato poročata še o demonstracijah, ki se jih je u-deležilo okrog 1000 Italijanov, pa jih je nemška vojska s pomočjo slovenskih domobrancev razbila. Kvestor pa je na koncu svojega poročila pisal še o odmevu, ki ga je imel ta napad med Italijani: na ruševine spomenika so polagali cvetje, pojavljali so se tajni letaki proti domoDrancem, študentje so lepili gesla o italijanstvu Gorice, zaostrili so se odnosi med italijanskimi alpinci in bersaljeri na eni in slovenskimi domobranci na drugi strani itd. Zapisal je tudi tole: «Javnost je tudi prosto izrazila sovraštvo do drugojezič-nega življa (to je Slovencev — op. T.F.), ki izdaja interese naše države. Zaupni, vendar še nepreverjen vir, pa govori o tajni družbi, ki se imenuje «S», ki naj ne bi imela nobenega stika z drugimi domoljubnimi organizacijami in imela za cilj za vsako ceno braniti italijanstvo re dežele.»15 O razstrelitvi spomenika so poročali tudi takratni listi. «Goriški list» je priobčil urauno sporočilo in napad označil kol nesmiselno dejanje.16 «La voce di Gorizia» je razpisala, da so le ljudje s slabimi nameni imeli .nteres, da so s takšnim dejanjem razbili mirno sožitje prebivalstva na Goriškem in sam Bog lahko sodi za takšno dejanje in kaznuje storilca.17 Tudi «Il popolo del Friuli» je nje pripisal «podlim neznancem». List «Bersagliere M», glasilo fašističnega bersaljerikega bataljona iz Baške grape, ji pisal o «besnosti sovražnikov», ki jih ne poznajo.19 Tudi o tem dogodku je neko slovensko kontrarevolucionarno poročilo obveščevalnega značaja vsebovalo le nekaj skromnih vrstic: «Gorica : Kakor smo že omenili v Kroniki št. 13/14, so neznanci v noči od 11. do 12. t.m. minirali in porušili v goriškem mestnem vrtu (Parco della Rimembranza) spomenik goriških italijanofilskih iredentistov, ki so padli v svetovni vojni 1915-1918. To je dalo povod demonstracijam pri. ruševinah spomenika, kjer so Lahi z vso svečanostjo polagali vence in italijanske zastave. Temu so se Nemci uprli, očividno jim ni bilo po godu, in so zastražili kraj, na kar so prisilili tudi italijansko kvesturo. Preprečili so vse demonstracije in razpršili ljudi s silo ter jih prisilili, da so odnesli vse svoje «Mačje zastave» (Izraz nemškega policista, ki je bil na straži). Izjemoma je ostala na pozorišču le ena zastava. Neki višji italijanski oficir, ki je ob tej priliki taniim,iiiiiiiiiiniiiii'iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Obvestilo patronata INČA Patronat INČA obvešča prizadete, da bo 30. marca zapadel rok za vložitev prošenj za priznanje olajšav, ki jih predvideva zakon štev. 30 iz leta 1974 za odvisne delavce, ki so bili odpuščeni iz političnih ali sindikalnih razlogov. Po omenje-oem zakonu imajo do predvidenih olajšav pravico odvisni delavci/odpuščeni iz političnih ali sindikalnih razlogov v času od 1. januarja 1948 do 7. avgusta 1966. Patronat vabi vse zainteresirane delavce, naj se javijo brez vsakega odlašanja J7 njegovih uradih na vogal med LL S. Apollinare in Ul. Pondares. imel govor, je med drugim dejal, da dokler ne bo ribnik, ki je pred spomenikom, poln krvi, ne bodo mrtvi maščevani. Opaža se, da je porušenje spomenika seglo Italijanom do srca. 13. VIII. so n.pr. raztrosili po mestu letake, v katerih pozivajo Nemce, naj razpuste domobranstvo v Gorici, češ da so izdajalci, ki se jim laskajo, a čakajo le u-godnega trenutka, da udarijo po njih. Zanimivo je, da so sami Nemci hiteli pobirati letake. Povsod prevladuje mnenje, da so spomenik Nemci razrušili in je na to baje protestiral italijanski poslanik v Berlinu » Čeprav so nekateri tudi po vojni hoteli razstrelitev spomenika pripisati slovenskim partizanom,20 je vendarle obveljalo prepričanje, da so to storili slovenski domo- branci, sodelavci nemškega okupatorja.21 Vsekakor je pravilno mnenje, da slovenski domobranci takega dejanja ne bi mogli storiti na lastno pest, brez vednosti nemškega okupatorja. Verjetno spomenik ni bil na poti samo slovenskim kolaboracionistom, temveč tudi nemškim nacistom, zlasti bivšim Avstrijcem, ki so pričakovali, da po vojni operacijska cona «Jadransko primorje» ne bo več sestavni del Italije. Da nemški okupator ni samo vedel za to dejanje, temveč je celo pri njem sodeloval, priča podatek v zapisniku zaslišanja nekega okupatorjevega oficirja, ki je ameriškima zasliševalcema izjavil, da je to storil on, čeprav ga o tem ni nihče spraševal. 13) Arhiv IZDG, fond goriške kve- sture, fase. 1037/ni, kvestorjevo poročilo 22.8.1944. 14) Glej op. 11! 15) Glej op. 13! 16) Goriški list 16. 8. 1944. 17) La Voce di Gorizia 26. 8. 1944. 18) Il popolo del Friuli 13. 8. 1944. 19) Bersagliere M. 25. 8. 1944. 20) Tako piše E. Pascoli v knjigi La Contea di Gorizia e Gradi- sca nel settecento, ki je izšla v Gorici leta 1967, na str. 186, da je bil spomenik «distrutto dai partigiani di Tito nel ,1944». 21, F. Gigliotti piše v knjigi Gorizia cimitero senza croci, ki je izšla v Gorici 1952, da so spomenik razstrelili «tedeschi in combutto con i domobrani» (Nemci skupno z domobranci). Čuden položaj prizivnih komisij na Tržaškem (Nadaljevanje sledi) V vsaki pokrajini sta predvideni dve davčni prizivni komisiji, prve in druge stopnje, ki razrešujeta prizive davkoplačevalcev tako za posredne, kakor za neposredne davke. Vsaka komisija je lahko razdeljena na sekcije; vsako od le-teh sestavlja 5 članov. Polovico članov imenuje predsednik tribunala za prvo stopnjo in predsednik prizivnega sodišča za drugo stopnjo na predlog krajevnih ustanov (pokrajine in občin), ostalo polovico pa po predlogih finančne uprave, V tržaški pokrajini se je dogodila neverjetna pomota. Na podlagi dekreta predsednika republike so za komisijo prve stopnje ustoličili dve sekciji na prvi stopenjski ravni, ki obraivnava največ prizivov in kar pet sekcij za komisijo druge stopnje. Očitno gre za pomoto ali najmanj za zamenjavo števila, kar niso še popravili. Vsekakor čuden in edinstveni položaj v državi. Zastopstvo' Slovencev v prvostopenjski komisiji v prvi sekciji je bilo omejeno na univ. prof. Pi-sanija (Piščanec), ki pa je verjetno zaradi preobremenjenosti v lastnem poklicu odstopil. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiifinimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii PREŠERNOVA PROSLAVA V PRIREDBI DRUŠTVA «BENEŠKI GODCI» V ČEDADU Prešernove poezije budijo tudi Benečane v ljubezni do rodne besede in domačije v Pomenljiv slavnostni govor predsednika društva «Ivan Trinko» prof. Viljema Cerna Nastop domačih vokalno-inštrumentalnih skupin in recitatorja Jožka Lukeša iz Trsta Na pobudo beneških godcev «Vigiori Karlič» je bila v nedeljo, 8. t. m., v Čedadu Prešernova proslava. Dvorano «Beneških godcev» (bivši sedež, društva I. Trinko) so beneški ljudje iz vseh dolin ter gostje iz Trsta. Gorice in sosednjih slovenskih občin, napolnili do zadnjega kotička. Slavnostni govor je imel predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko», ki je v uvodu dejal, da se «spominjamo Franceta Prešerna, pesnika, ki je hotel biti pevec svobodnega in častnega ljudstva, pesnika, ki nam je kot Ivan Trinko dokaz, da je naše ljudstvo ohranilo tvorno moč in voljo biti enakopravno vsem drugim evropskim ljudem. Prešernov boj proti zaostalosti in od-padništvu, njegove ideje o sreči in spravi, so postale naše ideje, ' naše dèlo in kažipot, ki vzbuja simpatije pri ljudeh, ki nam krepi meč. da si sami kujemo bodočnost, da si postavljamo smotre za pravico enakopravnosti materinega jezika. Njegova ljubezen do materine besede in rodne hiše je danes naša pesem. To je borbena pesem ljudstva, ki hoče ohraniti svojo narodnost, kì hoče uživati enake pravice, kot jih uživajo druge narodnostne manjšine v Italiji. Je pesem našega človeka, ki se osvešča in širi krog zavednih, ki budijo v ljudstvu zavest, ki učijo ljubiti jezik in navade rodne- zemlje, ki ustvarjajo pomladno prebujanje bratov benečije. Beneški Slovenci se tako zavedamo, da posedujemo, jezik, pesem, zavest. Zato se borimo, da nam odkrito in jasno priznajo naše legitimne narodnostne pravice. Hočemo, da se uveljavi ustava italijanske republike, hočemo naj ljudstvo preneha nositi križ izseljenstva, hočemo, da se globalno rešijo naši problemi. V nesmisel že padajo izbruhi šovinizma, ki se porajajo po naših dolinah, zaman je sovraštvo, ki nam je že streglo po življenju, zaman so «comitati dei perchè» in neprijateljski večerni časopisi, ker ne bodo prevpili tisočev beneških Slovencev, ki v znamenju kulture in družbene živahnosti korakajo naprej. za ohranitev svoje slovenske skupnosti in svojih izročil. Zgodovina nas je postavila v sosedstvo s Furlani z nalogo, da si drug drugega pomagamo, da se izpopolnjujemo, ohranjajoč predvsem svojo narodno individualnost in svobodo. Zato smo prepričani v podporo vseh svobodnih in demokratičnih ljudi, ki vidijo v pravici naše narodne individualnosti lepote demokracije, zaznavajo zmago idealov bratstva in enakosti, spoznavajo, da manjšina in njen jezik tudi v videmski pokrajini predstavlja obogatitev in ?■ ~r'~ w" —*| -'•I iv.i '»api 1 - H _ IllliiS ŽIVLJENJE POSVEČENO DELU IN PESMI Smrt zaslužnega pevovodje Lojzeta Pavlina iz Lok Bil je učenec Vinka Vodopivca in Emila Adamiča - Bil je soustanovitelj prekomorskega zbora «Simon Gregorčič» na Korziki fašističnih oblasti. Tako je znano, da so Pavlina s 15 pevci leta 1931 zaprli za pet dni. Leta 1943 je moral tudi Lojze Pavlin v Potenzo, v posebni bataljon. Nato je prišla na vrsto Sardinija, lakota, oombardiranja, življenje na Korziki in končno v Južni Franciji. Pavlin je tudi tod nadaljeval svoje pevsko delo. Iz male skupine je na Korziki že nastal velik in odličen moški zbor naših Primorcev, ki so čakali, da kot prekomorski borci pridejo o-svobajat domovino. Zavezniška vojaška oblast je cenila zbor «Simon Gregorčič» in zlasti ameriški general Ratay mu je nudil vso pomoč. Zbor je imel veličasten koncert v Bastiji, še bolj pa se je zbor proslavil v Marseillesu, Grenoblu, Toulousu in v drugih mestih, kjer ga je poslušalo na tisoče ljudi. Posneli so ga tudi na plošče, žal so nam danes nedosegljive. Tradicije tega slavnega zbora so prevzeli nekateri pevci tega zbora, ki so V Kopru pred leti ustanovili zbor z imenom Simon Gregorčič in ga pomnožili z mladimi člani. Lojze Pavlin je tudi v povojnem času, razen za cerkveno petje, mnogo napravil za mešani pevski zbor Vinko Vodopivec v Kromberku in za prosvetno delo v tem kraju. Na njegov pogreb je prišlo ogromno ljudi. Pogreb je vodil župnik Motore, ki se mu je ob grobu tudi zahvalil za dolgoletno delo. V imenu sedanjega zbora «Simon Gregorčič» iz Kopra je Pavlinu v slovo spregovoril tov. Ogrin, v imenu Primorskega akademskega zbora «Vinko Vodopivec» pa prof. Tomaž Pavšič. Sodelovala je novogoriška godba na pihala, pela pa sta mu njegov mešani zbor «Vinko Vodopivec» in moški zbor «Soča». V petek, 6. februarja so v Lokah nad Kromberkom ob veliki u-deležbi in petju več zborov pokopali zaslužnega primorskega pevovodja Lojzeta Pavlina. Rodil se je 3. 4- 1902 in je kot trinajstleten fantič moral v begunstvo v Kamnik zaradi soške fronte. Vrnil se je še pred koncem vojne na porušeno domačijo, se leta 1926 poročil in zagospodaril na njivah in vinogradih, že od svojih 16 let naprej je bil desna roka skladatelja Vinka Vodopivca. Ta je v mladem fantu še razvil glasbeni talent in si s tem ustvaril zvestega in sposobnega organista in pevovodjo. Napravil je še tečaj pri Emilu Adamiču in poslej svoje znanje in svojo intuicijo ter ljubezen za petje poklanjal pevskemu zboru, ki ga je zbral iz pevcev v Kromberku, na Ajševici in Lokah. Vso dobo fašizma je ta zbor deloval, včasih ilegalno in tudi pod grožnjami Viljem Černo most prijateljstva in sožitja med narodi. V tem duhu je zaživel naš preporod. Pevski zbori, dramske skupine, raznovrstne prireditve kot Kamenica in Dan emigranta, u-stvarjalnost mladih pesnikov in šolarjev pri natečaju «Moja vas» in «Mlada brijeza», beneška lista Novi Matajur in Dom, jasno dokazujejo, da imamo pravico postati enakopravni državljani na vseh področjih, da hočemo ohraniti svojo narodnost, da je slovenska pesem in beseda, ki govori o nas samih, izraz skupne življenske zavesti. Naše delo torej poživlja rod pod Matajurjem. Kot pripadniki narodne manjšine v videmski pokrajini se zavedamo, da je naša bodočnost odvisna od nas samih, od naše sposobnosti. Pri tem nas bodri dejstvo, da vse naše ljudstvo s svojimi društvi vedno bolj glasno izpričuje svojo narodno identiteto. Raste vzdušje svobode, poživljajo se vrednote in etične značilnosti prebivalstva. Rastemo in se borimo za naš obstoj, za naše življenje, za obrambo naših pravic, za valorizacijo naše materine besede. Beneško ljudstvo, ki je bilo prepuščeno revščini in gospodarskemu propadanju, vidi v našem delu kritično in bodrilno presojo, ki stremi za tem, da lepe besede vidnih predstavnikov dežele in pokrajine postanejo dejstva. Ljudstvo z nami orje ledino osveščanja, spreminja neprijateljsko politiko do naših krajev v politiko, ki naj temelji na spoštovanju vseh razvojnih sektorjev od industrijskega, obrtniškega, kmetijske- ga do etničnega. Tako se bodo tudi reševala vprašanja v interesu naših ljudi, ki želijo živeti v miru, ki želijo varovati svojo narodnostno bitnost v idealu, da zaživijo narodi v slogi in medsebojnem spoštovanju. Spored prireditve je napovedoval njen organizaor glasbenik Anton Birtič. Nastopali so razni godci iz beneških dolin, Birtičev ansambel «Beneški brati» in recitatorji. Posebno pozornost je vzbujal igralec Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Jožko Lukeš, ki je s svojim podajanjem Prešernovih poezij navdošil poslušalce, briški pesnik Ludvik Zorzut pa je po pozdravu recitiral svojo pesem, posvečeno Beneški Sloveniji. Po bogatem kulturnem sporedu je bila odprta razstava beneško-slovénSkè literature, čeprav je bila razstava pripravljena na hitro, je treba prirediteljem priznati, da so zbrali res zanimivo gradivo in dokumente, ki pričajo o življenjskosti in boju beneških Slovencev za svoj narodni obstoj. Razstavljenih je bilo namreč nad 150 brošur, katekizmov, časopisov in raznih listin domačih in tujih avtorjev, ki obravnavajo preteklost in sedanjost beneške dežele in njenih ljudi. Študijska štipendija iz sklada «T. Sessija» Tržaška univerza je razpisala na-teča za podelitev študijske štipendije 300.000 lir v spomin Tita Sessija. Natečaja se lahko udeležijo študentje pravne in politične fakultete s stalnim bivališčem v tržaški ali goriški pokrajini, ki so opravili predvidene izpite za posa roezne letnike in ki so iz nepre-možnih družin. Ustrezne prošnje sprejema predsednik «Opera Universitaria» do 11. ure dne 28. februarja. Čedalje manj tujih valut Tujih valut je čedalje manj tudi v Trstu: z mestnih ulic so skoraj povsem izginili «črni» prekupčevalci z devizami, ki so ostali brez pravega posla. Ameriški dolar so včeraj menjali na osnovi kotacije 790 lir, nemška marka je šla v promet po 350 lir, za dinar pa sta se izoblikovali odkupna cena 38 in prodajna cena 41,75 lire. llllllllliiiiuilIllllliiliiiililllliliililimiiiililiiniiiniiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiinii V KRIŽU V OKVIRU PREŠERNOVE PROSLAVE Živ stik s kulturniki Gostje kriškega prosvetnega društva bodo 15. t. m. glasbenik Ignacij Ota, slikar Klavdij Palčič in pesnik Miroslav Košuta Kriški prosvelarji se po uspešnem občnem zboru pripravljajo na počastitev Franceta Prešerna oziroma slovenskega kulturnega praznika. Prešernove proslave, ki jih je prirejalo domače prosvetno društvo «Vesna», so vedno lepo u-spele .čeprav so se v zadnjih letih tematsko preveč ponavljale. Zato se je letos rodila ideja po novem in aktualnejšem načinu. V duhu modernih smernic in razvoja kulture se je prosvetno društvo odločilo ,da bo letos prvo srečanje s slovenskimi ustvarjalci, ki se bo potem za ta dah ponavljalo vsako leto in bo posvečeno slovenskim možem, ki so aktivno angažirani na umetniškem in kulturnem polju. Prva prireditev, ki bo 15. t.m. v Ljudskem domu bo posvečena trem zamejcem, ki so v vasi zelo dobro poznani in priljubljeni. To so glasbenik Ignacij Ota, slikar Klavdij Palčič in književnik Miroslav Košuta, ki je poleg tega še domačin. Prireditev hoče biti iskreno srečanje s temi ustvarjalci in se ne bo omejila samo na nastope recitatorjev in pevskih zborov, ampak bo skušala ustvariti pravi človeški stik med njimi in občinstvom v obliki pogovora in diskusije. Na tem srečanju, ki ga vestno pripravlja domačinka Soča Košuta Hajner, bodo nastopili domači člani prosvetnega društva, ki bodo recitirali Košutove pesmi. S skladbami I-gnacija Ote, bosta nastopila oba domača pevska zbora, katerima se bo pridružil še dolinski zbor, ki ga vodi Ota sam. V dvorani Ljudskega doma bo Klavdij Palčič razstavil svoja dela, filmski amater Aljoša Žerjal pa bo zavrtel film, o njegovem življenju in delu. Teden na fotografijah Na fotografijah od zgoraj navzdol: 1. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu je imelo pred dnevi svoj četrti redni občni zbor, na katerem so podali obračun opravljenega dela v korist članov te kategorije. Odbor je opravil mnogo koristnega dela, saj problemov ne manjka od zdravstvenih in socialnih do urejanja pokojnin itd. Društvo šteje sedaj 173 članov, prav bi bilo, da bi se v njem združili prav vsi slovenski upokojenci, da bi kot taki enotno nastopali. 2. V ponedeljek so počastili slovenski kulturni praznik tudi na slovenski srednji šoli v Rojanu. Dijaki so recitirali Prešernove poezije v slovenščini, pa tudi nekaj njegovih pesmi v italijanskem prevodu, ki so ga o-skrbeii sami. Šolski zbor je zapel več pesmi. Proslave so se udeležili tudi nekateri dijaki italijanske šole. 3. Slovenski kulturni klub je imel pretekli torek v gosteh zgodovinarko dr. Milico Kacin-Wo-hinz iz Ljubljane, ki je predavaia o «dveh desetletjih zgodovine Primorcev pod fašizmom. Zanimiva tema, ki jo predavateljica dobro in poglobljeno obviada, je sprožila živahno razpravo, v katero so posegli bodisi živi pričevalci tistega časa, bodisi tisti, ki se s takratnim časom študijsko ukvarjajo. 4. V okviru osrednje dijaške proslave slovenskega kulturnega praznika v Kulturnem domu so dijakoma Igorju Vrabcu (lil. ki. licej) in Lidiji Rupel (1. ki. licej) podelili nagradi za povesti, ki ju objavljajo «Literarne vaje». Nagradi jima je podelil urednik dijaškega lista profesor Martin Jevnikar. Teden na fotografijah SPORT SPORT SPORT 12. februarja 1976 KOŠARKA V POKALU R. KORAČ TEDENSKI KOMENTM 3, NOCDMETHE AMATERSKE UCE Kljub porazu v Milanu nedeljski presenetljivi zmagi SpHiani polfinalisti 3IIadi center Jugoplastike Jerkov najboljši mož Ostale italijanske ekipe uspešne na igrišču V zadnjem kolu tekmovanja za pokal R. Korač je splitska Jugopla-stika v Milanu izgubila le za točko razlike. V . skupnem srečanju z, Mo-bilquattrom pa so Spličani zmagali s 199:184 in so tako osvojili prvo mesto v svoji skupini ter s tem tudi vstop v polfinale. Srečanje v Milanu je bilo izredno izenačeno, odločilni doprinos pa sta dala Jerkov (41 točk) in Grgin (28), ki sta bila za domačine neustavljiva. V vrstah Mobilquattra se je kot običajno izkazal Američan Jura (31), uspešno pa je zaigral tudi Girol-di (24). Uspešno so zaigrali tudi ostali trije italijanski klubi. Brina je z Laurin-skijem v odlični formi (35 točk) premagal belgijski Monceau, Chinamar-tini je v Turinu odpravil Antibes. V tem srečanju je bil najboljši mladi Manetta (20). Sinudyne pa je po predvidevanju slavil tudi v povratnem srečanju z ekipo, Leverkusen. Izidi zadnjega kola SKUPINA A: Brina Rieti (Italija) - Monceau (Belgija) 92:78, skupno 174:168. Le Mans (Francija) - Bada-lona (Španija) 90:74, skupno 186:179. Lestvica: Badalona, Brina in Le Mans 4, Monceau 0. Polfinalist: Badalona. * * * SKUPINA B: Jugoplastika Split (Jugoslavija) - Mobilquattro Milan (Italija) 100:101, skupno 199:184. Berck (Francija) - Boule D’Or Liege (Belgija) 100:88, skupno 210:176. Lestvica: Jugoplastika 6, Berck 4, Boule D’Or 2, Mobilquattro 0. Polfinalist: Jugoplastika Split. * * * SKUPINA C: Sinudyne Bologna (Italija) - Leverkusen (ZRN) 101:97, skupno 207:167. Partizan Beograd (Jugoslavija) - Akademik Varna (Bolgarija) 102:118. skupno 209:207. Lestvica: Sinudyne 6, Partizan 4, Leverkusen 2, Akademik 0. Polfinalist: Sinudyne Bologna. * * * SKUPINA D: Chinamartini Turin (Italija) - Antibes (Francija) 89:63, skupno 186:164. Barcelona (Španija) - Hapoel Tel Aviv (Izrael) 87:84, skupno 213:201. Lestvica: Chinamartini 6, Barcelona 4, Hapoel 2, Antibes 0. Polfinalist: Chinamartini Turin. V polfinalnih srečanjih pa bodo i-grali takole: Chinamartini - Juventud Badalona Sinudyne - Jugoplastika. 2. Russignan (CSI) 3. Busetto (CSI) Člani 7.700 m 1. Novacco (Marathon) 25'43” 2. Asselti (Marathon) 3. Arban (CUS) 4. Sterpin (Marathon) 6. Grmek Armando (Marathon) 12. Renko (Adria) Naj omenimo še, da je v članski konkurenci nastopil po daljši odsotnosti zaradi bolezni tudi Armando Grmek in osvojil dobro šesto mesto. Druga preizkušnja za pokrajinsko prvenstvo bo na sporedu 22. februarja, za barve Adrie pa bo takrat nastopil le Renko, medtem ko bodo najmlajši člani lonjerskega društva istega dne opravili prvi uradni nastop. Radi NAROCTESENA PRIMORSKI DNEVNIK Brežani resno ogrožajo Trebence Zaradi slabega vremena niso odigrali številnih tekem ■ Union na dnu Sneg, ki je prejšnji teden pobe- : razživili prvenstvo te skupine, v lil kraško planoto, se na Krasu ni j kateri je doslej dobesedno gospo-popolnoma stalil in zato je bilo tu- daril Primorec, ki pa sedaj mora di nedeljsko četrto kolo 3. amater ske lige precej okrnjeno. Pred e-nim tednom so odgodih vse tekme, v nedeljo pa so jih odigrali le polovico. Od 15. napovedanih tekem so jih odigrali le osem, sedem pa so jih predčasno odgodih. Prav zaradi tega so sedaj lestvice posameznih skupin nepopolne in nerealne. V skupini «P», kjer igrajo naše enajsterice, je v nedeljo Union počival. Tudi Gaja je bila zaradi poledenelega igrišča prisiljena k počitku. Redno pa je stopila na igrišče ekipa Krasa, ki je z visokim izidom odpravila Ginnastico in s tem so krasovci prehitel' nedeljskega tekmeca. Za predstavnike Krasa je to bila druga prvenstvena zmaga. V derbiju Breg — Primorec so Trebenci doživeli prvi prvenstveni poraz in s tern se je razdalja med Primorcem in Bregom, ki je na 2. mestu lestvice znižala na dve točki. S tem podvigom so Brežani spet precej paziti, kajti vsak spodrsljaj bi lahko bil usoden za Trebence, ki vsekakor ostajajo še vedno favoriti za kopčno zmago. SKUPINA «P» IZIDI 4. KOLA Breg — Primorec Kras — Ginnastica S. Andrea — Don Bosco iiiiimiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|i||||l|||,|||||t|ll„„lullll„ll|l|,llll|llll||I|||||||||||m|||||||||||im|||||||m|| ODBOJKA V GORICI I \ •• "I • ’V*JJ "1 • • V Dijaki učiteljišča osvojili prvo mesto Na šolskem turnirju je bil 2. licej in 2. trgovska šola ATLETIKA Kros atletskega kluba Marathon Renko in Ruzzier tekla v Bazovici V nedeljo je bilo v Bazovici pokrajinsko prvenstvo v krosu, ki ga je priredil novoustanovljeni tržaški atletski klub Marathon. Pravzaprav je to bila le prva izmed dveh preizkušenj, proti vsem predvidevanjem pa se je prvenstva udeležilo le nizko število tekmovalcev, predvsem zaradi izredno slabega vremena, saj je bila temperatura okrog ničle. Tekmovanja so se v glavnem udeležili le specialisti v tej disciplini, ki jih res zanima borba za osvojitev naslova pokrajinskega prvaka. Med drugimi sta nastopila tudi člana lonjerske Adrie Renko in Ruzzier v članski konkurenci. Obema atletoma je nastop služil le kot intenziven trening, saj sta nastopila brez vsake ambicije, kajti s pripravami na odprtem sta pričela šele pred kratkim, po nekajmesečnem treningu v telovadnici. Medtem ko je Ruzzier po šestih kilometrih odstopil (čas 23’45”), je Renko nadaljeval in zaključil nastop na dvanajstem mestu s časom 32’32”5. LESTVICE Naraščajniki 3.500 m: 1. Puzzer (CUS) 2. Deglinnocenti (CSI) 3. Demonte (CSI) Mladinci 5.500 m 1. Steffilongo Dario (CSI) 10'51” Dijaki učiteljišča «S. Gregorčič» so osvojili notranji odbojkarski turnir slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice, ki ga je organiziralo šolsko športno društvo. Učiteljiščniki so zasluženo zmagali saj so se izkazali kot najbolje organizirana in uigrana ekipa, ker tehnična raven posameznikov presega raven ostalih ekip. Drugo mesto na končni lestvici je pripadlo dijakom Trgovske šole, tretje pa liceju «P. Trubar». Učiteljišče — Licej 2:0 (15:3, 15:8) «Učitelji» so v pfyèm setu zadnje telone brez težav odpravili licejce, teda v drugem setu. zlasti do po-lovice, je bilo stanje izenačeno. , V drugi polovici seta pa je ponov- j no prišla na dan boljša igra dijakov učiteljišča. Izidi odbojkarskih tekem šolskega turnirja so naslednji: Učiteljišče — Trgovska šola 2:1 Učiteljišče — Licej 2:0 Trgovska šola — Licej 2:0 KONČNA LESTVICA: 1. Učiteljišče 2 2 0 4 1 75 46 2 2. Trgovska šola 2 1 1 3 2 65 65 2 3. Licej 2 0 2 0 4 31 60 0 Ekipe so na turnirju nastopale v sledečih postavah: UČITELJIŠČE «S. Gregorčič»; Cotič M. in S., Gergolet F., Uršič A., Devetak T., Černič M., Bagon M., Peric B., Jarc M., Ošbat A., Zua-nič M., Butkovič R. TRGOVSKA ŠOLA: Turri R., Mi-kluš K., Mučič D., Bevčar M., Nanut L., Cotič L, Grilj ž., Marušič E. KLASIČNI LICEJ «P. Trubar»: Devetak A., Devetak K., Sirk L, Malic A., Jarc, Macuzzi S., Semolič L., Marinčič M., Lojk A., Frandolič R. in Ferletič J. 2:0 4:1 0:2 LESTVICA Primorec 21, Breg 19, S. Ahdrea 16, GMT, Domio in Gaja 15, Samp-vito 10, Kras in Don Bosco 7, Ginnastica 6, Union 5. PRIHODNJE KOLO (15. 2.) Union — Kras Ginnastica — Breg Primorec — GMT Sampvito — Gaja Domio — S. Andrea - SKUPINA «O» IZIDI 4. KOLA Campi Elisi — Baicela 2:2, Duino — Cave 1:1, Baxter — S. Marco 0:0, (dve tekmi so prenesli). LESTVICA *■ S. Marco in Duino 18, Baxter 17, Opicina 16. Campi Elisi 15, CGS 13, Inter SS 12, Barcola 11. Virtiis '9, Cave 4, Acconciatori 3. SKUPINA «Q» IZIDI 4. KOLA Giarizzole — Esperia SL 1:1, Mediano — Zaule 3:3. (Tri telone so prenesli). LESTVICA Op. Supercaffè 19, Giarizzole 18, CMM «B» in Zaule 16, Roiànese Ì5, Esperia SL 12, S. Vito 10, Rozzol 7, Donatori 6, Modiano 4, S. Sergio 2. B. R. ATLETIKA V MILANSKI ŠPORTNI PALACI Prvenstvo «indoor» ni povsem zadovoljilo tega, kar so ljubitelji italijanske a-tletike pričakovali. V glavnem je služilo le temu, da so lahko sestavljale! italijanske državne reprezentance dobili prve koristne napotke o zasnovi ekipe, ki bo zastopala Italijo na letošnjem evropskem «indoor» prvenstvu v Miinchnu 21. in 22. t.m. KOŠARKA PROTI ITALOANTIERIJU Rorovi naraščajniki danes v Tržiču Borovi naraščajniki bodo danes o-digrali prijateljsko košarkarsko tekmo v Tržiču. «Plavi» se bodo ob 18.30 spoprijeli z močno peterko Italcantierija. Čeprav se je za borovce prvenstvo končalo že pred dobrim mesecem, pa so naši košarkarji vseeno pridno in požrtvovalno trenirali. V programu imajo seveda tudi nekaj prijateljskih tekem in prvi spopad bo prav v Tržiču. Mladinska tekma Pali. TS - Polet: Milko Vitez skače na sodniško žogo llllllllllllllllllIlflllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIlIllliriflllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlIlllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIimillllllllllllllllllllllllilliiilllllllillllllllllll Iz planinskega sveta V novi milanski športni palači se je zaključilo letošnje mednarodno Po odigranem notranjem turnirju j dvoransko italijansko atletsko prven-bo sestavljena ekipa slovenskih šol, stvo, ki pa ni prineslo preveč Me- ki bo nastopala na pokrajinskem šolskem odbojkarskem turnirju, ki se bo pričel predvidoma že proti koncu tega meseca. I. M. stečih rezultatov. Doseženih je bilo sicer nekaj novih državnih rekordov in celjen svetovni rekord (Visipi v hoji na 3.000 m), vendar pa v o-stalem to tekmovanje ni pokazalo Protest Rrega Na svoji izredni seji dne 9. 2. 1976 je športno illusivo Breg obsodilo zahtevo prvega sodnika Giannija Vasona iz Ro-viga, med odbojkarsko tekmo naše ekipe v soboto, 7. t.m. v Trentu, z domačo Salo, naj bi pozdravile v itaiiianščini. To svojo za nas nedopustno in žaljivo zahtevo je utemeljil z dejstvom, da smo v Italiji in zato bi morali pozdraviti samo v italijanščini. Upamo, da se take zahteve ne bodo več ponovile, saj imajo naše ekipe že nekaj let pravico do pozdrava v materinem jeziku. Športno društvo BREG V zadnji tekmi prvega dela prvenstva dečkov so Brežani presenetljivo premagali Inter Milje. Na sliki: Breg med tekmo z Don Boscom Smučanje V nedeljo, 15. februarja bo 3. trnovski maraton v črnem vrhu nad Idrijo. To še ne tradicionalno, pa že vseeno zelo uspešno tekmovanje bo imelo tokrat dve varianti: mali maraton, ki bo dolg 21 km, in dolgi, ki jih bo imel kar 42. To je bilo storjeno zato, da bi še bolj popularizirali ta tek in ga naredili dostopnega za vse, ki imajo kaj športnega duha in pa veliko mero vztrajnosti. To tekmovanje velja za plaketo vzdržljivosti, ki jo dobi vsak, ki v eni sezoni opravi tri teke in seveda tudi prispe na cilj. Za SPDT so do sedaj vpisani: Sei-ma Micheluzzi, Zdenka Trampuž in Pavel Križmančič. V nedeljo, 8. t. m. je bil v Novi vasi na Blokah 2. bloški tek. Tekmovalci so imeli na izbiro 30 km teka s smučmi po snegu ali 7 km trima. Tekmovanje je dobro USPglb, saj je bilo vreme lepo in proga dobro izpeljana. Tekmovalo je kar 800 športnikov. Tudi to tekmovanje je veljalo za plaketo vzdržljivosti. * * * Ob letošnjih jubilejnih zimskih športnih igrah smo pomislili, da bi bilo prav, če bi pogledali malo nazaj, pregledali opravljeno pot, naše uspehe in neuspehe, športne in organizacijske. Zato bomo jutri (13. t. m.) v Gregorčičevi dvorani ob 20. uri predvajali filmske posnetke prvih treh zimskih športnih iger, ki so bile leta 1967, 1968, 1969. Marsikdo se bo rad spominjal tistih prvih poskusov, prvih smučarskih prog in prvih zmagovalcev. Naslov družabnega predvajanja je: «Večer filmskih zapisov o zimskih športnih igrah.» Naslednje tedne bodo na sporedu reportaže še o ostalih ZŠI. * * * To nedeljo je predvideni smučarski izlet s tečajem v Trbižu zelo dobro uspel. Vreme je bilo idealno za smuko, snega pa je bilo kar pre- •lllllflllltllllllllllllllllllllllllMillMIHIIIIIIIIIIIUIIIIIII OBVESTILA SPDT priredi v petek, 13. februarja v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Ceppa 9, ob 20. uri «Večer filmskih zapisov o zimskih športnih igrah». Na sporedu bodo reportaže prvih, drugih in tretjih ZŠI (1967, 1968, 1969). # # * SPDT priredi v nedeljo, 15. februarja smučarski izlet z avtobusom v Trbiž ali na Nevejsko sedlo (če bo cesta prevozna). Vpisovanje do srede v Ulici Ceppa 9, tel. 31-119. cej. Naši mladinci so trenirali na Višarjah. V nedeljo, 15. t m. bo spet smučarski izlet v Trbižu ali na Nevejsko sedlo (če bo cesta prevozna). * * * To nedeljo je bil izlet po «vertikali» od Proseka do Bazovice, ki je dobro uspel. Prisotni si skrbno beležijo prehojeno pot. da bodo «vertikalo» čimprej opravili. Dokler je še zima, bomo opravljali tiste dele poti, ki gredo po našem Krasu, takoj ko pa nastopi trajno lepo vreme, se bomo podali na višje gore in hribovja. Skrbeli bomo, da bodo čez vse leto izleti po - naši «vertikali», tako da jo lahko naši planinci kaj hitro opravijo. Ne gre seveda za to, da ima planinec po opravljeni poti priznanje, ki samo ob sebi ne služi ničemur, ampak za to, kaj planinec na tej poti doživi, vidi in prestane. Značka kot taka mora biti povsem postranski cilj, važna je predvsem duševna obogatitev človeka. ■ OillBi'iij * * * Drevi bo imel dr. Rafko Dolhar v Štandrežu predavanje o' planinski «vertikali». Predavanje prireja PD Oton Župančič. Dolhar je eden izmed avtorjev vodiča po tej poti in med glavnimi pobudniki in sodelavci pri trasiranju te poti, zato ni mogla biti izbira predavatelja boljša. To je lepa priložnost, da se tudi goriški planinci pobliže spoznajo s to planinsko potjo, ki gre tudi čez njihov Kras, zato je prav tako njihova, kot naša. * * * V počastitev 35-letnice vstaje jugoslovanskih hàrodov bo letos že 9. zimski pohod na Stol 21. in 22. februarja. Prireditveni odbor je že začel s pripravami, saj želi zajeti kar najobširnejši krog planincev, bivših borcev, športnikov in še prav posebej vseh ljubiteljev zasneženih Karavank. Že sedaj opozarjajo na potrebo po dobri kondicijski pripravi ter opremi vseh, ki se pohoda nameravajo udeležiti. Lani sta ta pohod opravila dva člana SPDT, letos upamo, da jih bo več: * * * Smučarji SPDG se bodo v nedeljo. 15. februarja, udeležili v Sap-padi . posoškega smučarskega tekmovanja. ■ TENIS RIM, 11. — V italijanski prestolnici bo od 17. do 22. februarja mednarodno teniško ' tekmovanje za svetovni pokal in za pokal «Puma». Nosilci skupin na tem tekmovanju pa bodo: 1. Ashe (ZDA), 2. Okker (Nizozemska), 3. Laver (Avstralija), 4. Panatta (Italija), 5. Cox (Vel. Britanija), 6. Stockton (ZDA). NOGOMET- V BARCELONI TEŽAVE Cruyff-Wcisweilcr dialog nemogoč BARCELONA, 11. — Nekaj ni v redu v španskem nogometnem klubu Barcelona. Najboljši nogometaš tega moštva Johann Cruyff se je sprl s trenerjem Weisweilerjem, ki je pred letom , uspešno treniral nemški klub Borussia. Nemški trener je celo v zadnjem srečanju izključil Cruyffa iz moštva in Barcelona je seveda proti Sivigli izgubila z 0:2. Navijači Barcelone so razburjeni in zahtevajo, da Weis-weiler nemudoma da ostavko. Cruyff pa je medtem izjavil, da bo po letošnji sezoni zapustil španski klub. Ni pa zanikal, da bi verjetno čimprej oblekel dres Juven-tusa. TENIS EDINBOURGH, 11. — V nadaljevanju evropskega teniškega tekmovanja za pokal narodov je danes Velika Britanija premagala Francijo z 2:1. SMUČANJE V nedeljo v Črnem vrhu nad Idrijo Dve maratonski tekaški progi Tretji «Trnovski smučarski maraton», pri nas najbolj znano tovrstno smučarsko tekmovanje, bo v nedeljo, 15. t.m., ob 9.30 na Črnem vrhu nad Idrijo. Start in cilj bosta pred hotelom Bor. Za letošnje tekmovanje bosta na voljo dve disciplini: mali maraton na 21 km in maraton na 42 km. Vsak udeleženec bo seveda moral v prijavnici zapisati na kateri progi bi rad nastopil, toda ta odločitev ni obvezna in jo bo lahko vsakdo spremenil tik pred startom glede na počutje in vremenske razmere. Organizatorje je v tem olimpijskem letu namreč vodilo geslo «važno je sodelovati»! Na maratonu lahko nastopi vsakdo, ne glede na starost in spol, kot posameznik ali pa v družinskem moštvu, skupno s tremi sotekmovalci. Ob prijavi je treba plačati tudi startnino, ki je 50 din za odrasle, 25 din za učence in dijake ter 100 din za družinska moštva s tremi ali več člani. Prijave za tekmovalce iz zamejstva bodo izjemoma sprejemali do nedelje, do 9. ure, to je do pol ure pred pričetkom tekmovanja. Vsak udeleženec bo pred startom dobil informativni bilten in spominsko številko. Po prihodu na cilj bo vsak udeleženec dobil še spominsko značko za «mali maraton» alU «maraton». Družinska moštva bodo do-.bila tudi spominske diplome. Vsi u-deleženci bodo upoštevani pri žrebanju praktičnih nagrad. Vsak udeleženec iz zamejstva bo prejel še posebno diplomo o sodelovanju na tej najbolj množični tovrstni smučarski prireditvi. Med tekom bodo na voljo štiri o-krepčevalnice. Vsakdo bo seveda nastopal na lastno odgovornost, toda med tekmovanjem bo zavarovan pri zavarovalnici Sava, poslovna enota Neva Gorica. Prireditelj pričakuje letos rekordno udeležbo in zato vljudno vabi vse zamejske smučarje v nedeljo na črni vrh nad Idrijo. JOŽE OBLAK NOGOMET DISCIPLINSKA KOMISIJA Roniiisegna izključen za dve nedelji MILAN, 11. — Tudi tokrat je nogometna disciplinska komisija ostro ukrepala. Srednjega napadalca In-terja Roberta Boninsegno je izključila za dve nedelji. Como je prejel 3 milijone denarne kazni, razen tega je komisija prepovedala igranje drugoligašu Palermu na domačih tleh za eno kolo. llllllllllllllIllIillllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllfUlllllllllllllllllllllllllllllllltlllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitTiiig POMEMBEN ŠPORTNI JUBILEJ V SOVODNJAH Športno društvo Sovodnje praznuje svojo 20-letnico Proslavilo jo ho z vrsto prireditev in pobud Športno društvo SOVODNJE . praznuje v letošnjem letu 20-letnico svojega obstoja. Društv.), ustanovljeno leta 1965, je bilo potem, ko je Ju-ventina prišla do làscriega nogometnega igrišča v štandrežu, vedno prisotno s svojo nogometno ekipo v klubskem prvenstvu! Kaj današnji odbor pripravlja za primerno proslavitev tega jubileja? V ta namen se je pred dnevi sestal pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo člani in sodelavci športnega društva, da bi se pravočasno pripravili na spominsko slavje. Datum praznovanja so določili za mesec junij in sicer od 16. do 29., v okviru tradicionalnega vaškega praznika, ki bo tako ietos posvečen temu jubileju. Ob tej priliki namòravajo odpreti prenovljeno nogometno igrišče, ki bo letos končno izročeno domačim nogometašem, potem ko so bili ti skozi štiri leta urez njega (zaradi gradnje odseka avtoceste). Da bi otvoritev čim 'epse uspela, so navezali stike z nekim kakovostnim slovenskim nogometnim klubom, da bi ta odigral prijateljske srečanje z goriško reprezentanco ZSŠDI. Na programu so še telovadna akademija, nastop folklorne sKupine ter godbe na pihala. V teku nadaljnjega praznovanja naj bi se odvijala še naslednja tekmovali ja. orientacijski pohod, nočna štafeta, simultanka v šahu, odbojkarski n namiznoteniški turnir, netekmovatni pohod, tradicionalna tekmovanja v vlečenju vrvi, tek v vrečah itd. Na 20-letnico bo spominjala priložnostna brošura. Ki jo bodo izdali, da bi prikazali vsaj "v obrisih dosedanje delovanje. Ž namenom, da bi publikacija bila cim popolnejša so za prihodnji teden sklicali sestanek s starejšimi odborniki in sodelavci, da bi osvetlili najpomembnejše probleme iz ‘edanje dobe. Ob tej priliki bo društvo predstavilo tudi nov grb. —je— ^ IV!AJ V DEŽELI SOVJETOV § cg. »k; ! 22. POT K SVETLOBI 1 Razkroj Kijevske Rusije v dvanajstem stoletju in tatarsko - mongolski jarem, ki je temu sledil, sta za dolgo odrezala Ruse od južnih morij. V tem obdobju (trinajsto, štirinajsto stoletje) je zrastel pomen Novgoroda — zibelke severnega pomorstva. Gradnja ladij se je tod razvijala po samobitni poti in dosegla za svoj čas visoko raven. Ko so se preselili na obale Belega morja, so Novgorodci ustvarili originalno konstrukcijo jadrnice in morskega čolna. Za razliko od nam že znanih drevakov in nabitih ladij, ki so bile vse v bistvu izžagana debla, so Novgorodci začeli graditi ladje iz desk. Morske ladje so v glavnem namenjene daljšim plovbam. Njihova dolžina je znašala 25 metrov, nosilnost pa 200 ton. Zgodovina številnih dolgih potovanj Novgorodcev je povezana z njihovimi lahkimi jadrnicami, s katerimi so pluli po Belem morju in pogumno premagovali daljave Severnega ledenega oceana. Prav na teh ladjah, imenovanih koč, so ruski mornarji 1684 leta na čelu z ustjužskim kozakom Semjonom Ivanovičem Dežnevom opravili plovbo vzdolž obal Severnega ledenega oceana iz ustja reke Kolime do ustja reke Anadir, s čimer so prvič v zgodovini praktično dokazali, da je možno pripluli iz Severnega ledenega oceana v Tihi ocean. Razvoj ladjedelništva na severu je nujno narekoval zgraditev pristanišča na tem mestu. Leta 1584, je po odločitvi Ivana IV. Groznega nastalo takšno pristanišče v ustju Severne Dvine, petdeset kilometrov proč od Belega morja. Gre za Arhangelsk (sprva se je imenoval Novo - Holmogori), prvega in do ustanovitve Peterburga (1703 leta) tudi edinega morskega pristanišča na severu Rusije, glavne točke njene pomorske trgovine. V istem obdobju (XVI-XVIII stoletju) so utirali nove pomorske poti tudi na jugu dežele. Dolge morske plovbe po Azovskem in Črnem morju so opravljali na jadrnicah donski in zaporoški kozaki. Te ladje so lahko nosile od 50 do 60 ljudi in so imele od 20 do 30 vesel. V zvezi z razvojem trgovinskih zvez s Perzijo se začenja tudi plovba ruskih trgovcev po Kaspijskem morju. V tej dvorani sem videl tudi fotografski reprodukciji prve v Rusiji zgrajene velike jadrnice «Friderik» 1636. leta in prav tako model velike jadrnice «Orel», ki so jo zgradili 1669. leta v vasi Dedinovo na Oki. Obe ladji sta bili namenjeni za plovbo po Volgi in Kaspijskem morju. Velik zamah je ruska brodogradnja doživela šele pod Petrom I. Velikim, ki je ustanovitelj regularne ruske flote. Med njegovim vladanjem se je Rusija, po besedah Marxa, začela spreminjati iz polazijske celinske države v mogočno pomorsko državo. Peter I. je dobro razumel nujnost izhoda Rusije na Črno in Baltijsko morje Pod njim je Rusija po dolgem presledku spet znova prišla na obrežje Azovsko-črnomorskega bazena in kasneje, po velikih zmagah nad Švedi, tudi k bregovom Baltika. Prihod na Baltijsko morje in zgraditev, peterburškega pristanišča sta odločilno vplivala na razširitev zunanje trgovine s tujimi deželami. Središče ruske zunanje trgovine se je preneslo z Belega morja na Baltik. Pod Petrom I. so ruski mojstri gradili linijske ladje, fregate, šlupe, brigantine, jahte, galeje in druge ladje. Zgradili so v vsem skoraj tisoč takšnih ladij. Značilna lastnost jadrnic tistega časa je bila v tem, da so bile, kljub temu da so bile namenjene vojaškim ciljem, po svojih zasnovah namenjene prevozu. Modele, makete in slike vseh teh ladij sem torej videl razstavljene v tej dvorani. Dalje pa so bili tu razstavljeni tudi ladijski instrumenti, ki so jih uporabljali Petrovi mornarji kot sončna ura - kompas, astrolab, oktant in drugi. V tej dvorani je moč videti tudi razvoj ruskega ladjar-stva v prvi polovici osemnajstega stoletja, za katerega so značilne številne pomorske odprave, namenjene raziskavam severa in daljnega vzhoda, iskanjem morskih poti čez Severni ledeni ocean v Ameriko, na Japonsko, Kitajsko in v Indijo. Velik podvig je bila velika severna odprava pod poveljstvom Vitusa Beringa in Alekseja Čirikova. Odprava je sestavila zemljevid obal Severnega ledenega oceana in opravila mnogo pomembnih geografskih odkritij. Posebna vitrina je posvečena junaškemu boju ruskega in ukrajinskega naroda v osemnajstem stoletju za osvoboditev starih slovanskih območij severnega predela črnega morja izpod turškega jarma. Ób koncu osemnajstega stoletja je bil ta boj kronan s popolnim uspehom. Rusija je znova prišla na črnomorsko obrežje. Od tega časa naprej se je nieno ozemlje razprostiralo od Baltijskega in črnega morja do Tihega oceana. Po zmagah nad Turčijo so ob črnem morju ustanovili velika pristaniška mesta: 1778, leta Herson, 1783. Se-vastopol, 1788. Nikolajev in 1794. leta Odeso. Nadaljnji razvoj flote je omogočil, da so v prvi polovici minulega stoletja opravili kakih petdeset daljnih plovb m plovb okrog sveta Pri tem so opravili velika geogral ska odkritja. Te plovbe so omogočile Rusiji tudi tesnejši zvezo z njenimi daljnovzhodnimi območji in seveda veliki prispevale k nadaljnjemu razvoju zunanje trgovine. Prvo pot okrog sveta so ruski mornarji eopravili poi poveljstvom I. F. Kruzenštema in L. F. Lisjanskega n: slupah «Nadežda» in «Neva» v letih 1803-1806. 28. januarja 1820. leta so ruski mornarji pod pove1 j stvom F. F. Belingsgauzena in M. P. Lazareva opravil plovbo okrog sveta na šlupah «Vostok» in «Mirni» in pr tem opravili veliko odkritje: za južnim polarnim krogon so odkrili velikansko, z ledom prekrito celino — Antarktiko V naslednji, tretji dvorani, je nazorno prikazana trgov ska Ilota v času kapitalizma in imperializma ter udeležb: mornarjev trgovinske mornarice v revolucionarnem gibanju Izum parnega stroja v drugi polovici osemnajstega sto let,a je pripeljal do tehniške revolucije tudi v floti Skupa z jadrnicami je Rusija začela v začetku minulega stoleti: graditi tudi parnike. Leta 1815 so v peterburški mehanični tovarni Ber d: zgradili prvo ladjico na parni pogon s strojem ki je ime moč štirih konjskih sil. Ta prva ruska parna ladja s pogo nom na kolesa (ladja je znana v strokovni literaturi poc imenom «Jelizaveta»), je opravljala promet med Peterbur gom in Kronštadtom. Dvanajst let kasneje se je zadimil prv parnik tudi v odeškem pristanišču. To je bila transportu: ladja «Nadežda», ki je opravila poleti 1827. leta svoje prve potovanje v Herson. Kmalu je začel med Odeso in krimski mi pristanišči redno voziti parnik «Odesa», ki so ga zsra dili 1828. leta v Nikolajevu. Leta 1848 so v Ohtinski ladjedelnici v Peterburgu zgra dili v Rusiji prvo ladjo na pogon z ladijskim vijakom, fre gato «Arhimed». (Nadaljevanje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 12. februarja 1971 22S 12. zimske olimpijske igre v Innsbrucku 1976 p 9. dan K' ROSI MITTERMEIER (ZRN) 1. TUDI V SLALOMU DRAMATIČEN RAZPLET MOŠKE ŠTAFETE 4x10 KM Norveška osvojila prvo zlato kolajno, Nizozemska in Liechtenstein pa prvo sploh - Lep uspeh Claudie Giordani (srebro) INNSBRUCK, 11. — ženski slalom in moška štafeta 4x10 km sta bila v ospredju današnjih tekmovanj. Obe tekmi sta bili zelo razburljivi in moška štafeta skoraj na nivoju kriminalke. Sovjeti so imeli neverjetno smolo in so kljub veliki borbenosti osvojili samo bron. Italijanka Claudia Giordani bi kmalu osvojila zlato kolajno v slalomu. Končno je prišla do zlata tudi Norveška. To kar ni uspelo Thoniju v veleslalomu bi skoraj uspelo danes mladi Claudii Giordani v slalomu. Po prvi vožnji je bila na četrtem mestu z 19 stotinkami zamude za Pa-melo Behr, v drugem spustu pa bi ji kmalu uspel največji podvig. Med progo si je Giordanijeva celo snela kapo, ker ji je ta lezla na oči. Za zmagovalko je v seštevku zaostala za 33 stotink. Ženski slalom je bil nadvse razburljiv saj je cela vrsta tekmovalk odpadla zaradi padcev ali diskvalifikacij. Dekleta so se vrgla v borbo z izredno vnemo zavedajoč se, da je olimpijska tekma enkratna. Tu se mora priti med prve tri ali pa nič. Vse tekmovalke so se zagnale med vratca in padale kot zrele hruške. Na koncu so jih s polnim izkupičkom prešteli samo 20. Claudià, Gibrdàni dzbaja iz , športne družine, čeprav ne oče ne mati ne znata smučati. Tako oče kot mati sta bila košarkarja, mati celo državna reprezentantka.^ Italijanka je letos dosegla nekaj lepih uspehov, pred kratkim pa bi v Kranjski gon kmalu presenetila vso konkurenco. Po prvi vožnji je vodila, drugo pa je izvedla na vse ali nič in padla. Slalom v Innsbrucku je imel po prvem spustu na vodilnem mestu zahodno Nemko Pamelo Behr pred kasnejšo zmagovalko, Francozinjo Debernard in Italijanko. Med tekmovanjem je rahld sneži-' lo. Giordanijeva, ki je smučala v prvi seriji kot prva je našla na zamrznjeni površini tanko plast svežega snega, to nepriljko pa je, nadoknadila v drugi seriji ko je bila proga v tem smislu boljša. Njena uvrstitev predstavlja vsekakor precejšnjo presenečenje in tokrat italijanska obveščevalna sredstva ne bodo imela priliko tožiti, ker si pred tekmovanjem nihče ni nadejal takega uspeha. ) Do slave je prišel tudi drobni Liechtenstein. Do brona je namreč prišla Hanny Wenzel. Kolektivno je slavila popoln uspeh zahodna Nemčija, povsem pa so pogorele Švicarke, medtem ko Avstrijke v slalomu itak niso imele posebnih želja po kolajnah. Italijanski uspeh je dopolnilo 8. mesto Wande Bieler. Med prvo deseterico se je uvrstila tudi Kuzmanova iz češkoslovaške. Uvrstitev smučark iz vzhodnih držav med prvo deseterico je za sedaj še velik dogodek. Vrstni red: 1. R. Mittermeier (ZRN) 1’30”54 (46”77 + 43”77) 2. C. Giordani (Italia) 1’30”87 (46”87 -f 44”00) 3. H. Wenzel (Liecht.) 1’32”20 (47’'75 + 44”45) 4. D. Debernard (Fr.) 1’32”24 (46”86 + 45”38) 5. P. Behr (ZRN) 1'32”31 • (46”68 + 45”63) 6. L. Cochran (ZDA) 1’33”24 (47”96 + 45”28) 7. C. Zechmeister (ZRN) 1’33”72 (48”20 + 45”52) 8. W. Bieler (Italija) 1’35"66 (48”86 + 46”80) 9. D. Kzmanova (ČSSR) 1’35”70 (48 ”62 + 47”06) 10. M. Seaton (ZDA) 1’35”87 (49”04 + 46”83) IL U. Konzett (Liecht.) 1'36”35 12. B. Zurbriggen (Švi.) 1’37”18 18. C. Nelson (ZDA) 1'37”33 14. L. Kreiner (Kanada) 1’39”38 10. Valentina Biffe (VB) 1'40”14 koj nadoknadil zaostanek, izbral preoster tempo in sredi proge popustil. ■Finska se je vedno bolj oddaljevala kot tudi Norveška, za tretje mesto pa so se borile ZDA (katero je Koch z osmega mesta spravil na tretje), Švedska in Švica. Arto Koivisto je z najboljšim absolutnim časom obdržal prvo mesto, Martinsen pa bi skoraj bil ob srebro: približal se mu je izredni Garanin, ki je znova prehitel trojico na tretjem mestu in se dokopal do brona. Italija je prišla do sedmega mesta: po katastrofi Ciocchettija, ki je bil predzadnji po prvem krogu, sta Biondini in Kost-ner z izrednima podvigoma prišla do 7. mesta, Capitanio pa proti moč- nejšim nasprotnikom ni mogel izboljšati plasmaja. Vrstni red: Finska Norveška Sovjetska zveza Švedska Švica ZDA Italija 8. Avstrija 9. ZRN 10. ČSSR 11. Francija, 12. Kanada, ska, 14. Bolgarija. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 2.07’59”72 2.09’58'’36 2.10’51”46 2.11T6”88 2.H’28”53 2.11’41”35 2.12’07'T0 2.12’22”80 2.12’38”96 2.12’49”99 13. Polj- Lramatična štafeta 4x10 km za fljoške se je končala s pravo senza-^jo: zmagali so Finci, ki sicer spadajo med svetovno elito, ki pa po Predvidevanjih ne bi bili smeli biti kos sovjetski štafeti. Zgodilo pa se da je prvi sovjetski tekmovalec, “Sijajev, izgubil 2 km pred ciljem ono od smuči in nadaljeval na eni noSi (!), ter tako zdrknil s trenut-asga prvega mesta na 11. Prva je pila tako švedska pred NDR in osta-umi. V drugem krogu so izpadli tek-roo vaici NDR: preveč razburjena fdodalka se je zaletela v Lesserja, "P je padel in se ranil ter tako od-‘-.°Pil. Glede na dejstvo, da sta za "Um bila vpisana Klause in Grim-j er, je to hudo vplivalo na končni zid. Bažukov je medtem z izrednim Podvigom prišel do tretjega mesta a Fincem Mietom in norveškim tek-JPevalcem. Ko je že kazalo, da bo kljub nezgodi prišla do zmage, «s haveljev v prepričanju, da bo ta- V hitrostnem drsanju moških na 3000 m so bila v'glavnem potrjena predyidevanja. Rutinirani norveški drsalec Sten Stensen, ki se je izkazal neposredno pred olimpijskimi igrami, je dokaj varno osvojil Norveški prvo zlato kolajno letošnjih i-ger. Stvar je za to majhno državo sicer neprijetna, ker je prav na teh igrah Norveška izgubila prvo mesto v skupnih zlatih kolajnah vseh dosedanjih iger. Podpoprečno slabi dosežki njenih tekmovalcev so jo celo potisnili za precej točk za SZ. Razmeroma počasen led je ponovno botroval slabim časom. Stensen je dosegel samo 7’24”48, tretji Van Helden pa 7’26”54, medtem ko je letos razdaljo predrsal že v 7’07”82. Dokajšnje presenečenje predstavlja Kleine na drugem mestu. Sovjeti so v primerjavi z letošnjimi dosežki občutno napredovali, njihov najboljši Varlamov pa je ostal daleč od zadnje razpoložljive kolajne. Wunderlich in Carroll sta dosegla predvidena mesta, nekoliko pa je zaostal Avstralec Coates. Končni vrstni red: 1. Stan Stensen (Nor.) 2. Piet Kleine (Niz.) 3. Hans van Helden (Niz.) 4. Viktor Varlamov (SZ) 5. Wunderlich (NDR) 6. Carroll (ZDÀ) 7. Vladimir Ivanov (SZ) 8. Or jan Sandter (Šve.) 9. Han Storholt (Nar.) 10. Colin Coates (Avstralija) 21. Maurizio Marchetto (It.) 28. Ivano Bamberghi (It.) 31. Loris Vellar (It.) 7’24”48 7’26”47 7’26”54 7’30”97 7’33”82 7’36"46 7’37,,73 7’39”69 7’40”60 7’41”96 8’04”07 8’2r04 8’31”85 M dlfc'Y , H' K. t o Jevgenij Kulikov (SZ) zmagovalec hitrostnega drsanja na 500 metrov Poleg poraza Jugoslavije so v predzadnjem kolu hokejskega turnirja B skupine dosegli naslednje izide: Romunija - Bolgarija 9:4 Švica - Avstrija 5:3 Lestvica je naslednja: Jugoslavija in Romunija 6, Avstrija, Švica in Japonska 4, Bolgarija 0 točk. , iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiii Favoriti v današnjih tekmovanjih Skopa delitev kolajn: danes samo dve panogi Hokejisti nastopajo v predzadnjem kolu Današnji dan bo zelo skop na tek- j švedskih, ameriških in nizozemskih movanjih. Na sporedu bodo samo dve I drsalcev na progi 1000 m. Kulikova panogi, s tremi tekmami prve skupine pa se bo nadaljeval tudi hokejski turnir. Od dveh panog na sporedu — ženska štafeta 4x5 km in hitrostno drsanje na 1000 m — je prva povsem nezanimiva iz tekmovalnega vidika. Dvojno razdeljevanje kolajn na 5 in 10 km je bilo odvečno. Na prvih 4 mestih najdemo v skoraj enakem vrstnem redu docela iste tekmovalke. Samo Smetanina in Takalo sta si zamenjala zlato in bron. Celotna sovjetska garnitura na prvih mestih in razpršene moči ostalih vrst obetajo veliko prednost Smeta-nine in tovarišic. Tek bo zanimiv le iz vidika najboljšega vmesnega časa. Helena Takalo bo verjetno skušala zadostiti svoji vesti in z najhitrejšim odsekom dokazati, da je b:la zamuda 87 stotink med posameznicami samo posledica trenutnega razpoloženja. Stvar bo finski predstavni^ skoraj gotovo uspela, ker so Sovjetinje brez skrbi in se ne bodo preveč naprezale. Negotova naj bi bila podelitev Srebra in brona. Finska ima na papirju največ možnosti, popravile pa so se tudi vzhodne Nemke. Bolj omejena konkurenca, ki je značilna za ženske teke ovrednoti lahko , ekipe, ki imajo samo eno res dobro tekačico. Vrstni red v Sapporu leta 1972: 1. Sovjetska zveza 48’46”15 2. Finska 49T9”37 3. Norveška 49’51”49 Verjetno netočna slika na vrhu letošnje svetovne lestvice z gnečo najdemo komaj na 12. mestu, njegova forma pa seveda obeta nekoliko višjo uvrstitev. Isto velja tudi za Kuzmenka, Safronova in Muratova. Vsaj še en sovjetski drsalec bi se moral približati kolajnam. Svetovna lestvica prvih 8 odraža vrstni red predolimpijskega tekmovanja v Davosu kjer so Sovjeti nastopili v o-krnjeni sestavi. Absolutno prvi je Miiller iz ZDA, sledi mu pa Wall-berg iz švedske. Poleg omenjenih držav bi nihče ne smel priti do prvih treh mest, v samih imenih pa je izbira nekoliko širša. Četrto kolo A skupine v hokeju ne bo zanimivo. V zamisli prirediteljev je imelo sicer na sporedu borbo med dvema ekipama, ki se borita za kolajne, SZ in Finsko, slednja pa pravzaprav nima več upanj. Morala bi namreč odnesti tri točke SZ in ČSSR, da bi prehitela Američane, to pa je nemogoče. ZDA bodo s Poljaki verjetno potrdili svojo trenutno odlično kondicijo. ČSSR pa bo trenirala z ZRN pred odločilnim spopadom s SZ. Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO HITROSTNO DRSANJE, 1000 m: Martello in Toniolli. Motorizacija Innsbruška organizacija sloni v dobri meri na «razumevanju» nekaterih znanih avtomobilskih hiš, ki so za slabokrvno tržišče izkoristile olimpijsko reklamo. Vozila, ki so se kopičila ob tovarnah so dali na razpolago organizacijskemu odboru in tako kroži danes pod olimpijsko oznako 85 o-sebnih avtomobilov BMW za športnike, 85 avtomobilov «Volvo» za novinarje, 25 velikih avtobusov MAN za večje skupine športnikov ali sodnikov, 40 luksuznih mercedesov za VIP (very important person = zelo važne osebe) in 40 kombijev mercedes, ki so na razpolago tujih delegacij. Olimpijski promet je v Innsbrucku in okolici zelo velik. Potuje namreč okoli 1700 tekmovalcev, trenerjev in sodnikov,-' 1750 akreditiranih novinarjev, 3800 nameščencev organizacijskega aparata Organizacijski odbor je za čas iger sprejel v celodnevno ali poldnevno službo približno 500 šoferjev, za občasne prevoze pa je na razpolago še 180 privatnih kombijev VW, katere najemajo po potrebi k, èMBMB&i..,".,, . .».«.i-.vu,. J Rosi Mittermaier je letošnjo premoč kronala še z 2. zlato kolajno v slalomu. Na razpolago ima še veleslalom iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiinuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ZGODOVINA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER la Daljnem vzhodu zadnji «kolossal» V Sapporu so na igre čakali 32 let Organizacija strnjena v številkah - Karl Schranz v ospredju zanimanja - Danilo Pudgar odličen v skokih Igre izpred 4 let v Sapporu so skoraj vsem še živo v spominu. K tej poživitvi'spada tudi dejstvo, da mno-ki. .športniki, ki so nastopali na Japonskem, nastopajo in osvajajo kolajne tudi dneh v Innsbru- cku. 11. zimske igre so bile verjetno zadnje v seriji nezadržane «escalation», ki je v strahovitem aparatu organizacije zadušila športne dogodke. Tehnika je doživela povsod rekorde in dala domačinom možnost, da pokažejo svojo gospodarsko moč. ! Igram je botrovalo tudi vreme. Sap-poro leži sicer južno od Trsta, mrzli sibirski tokovi pa so obilno vlago oceana spremenili v debelo snežno odejo v pravem trenutku. Proge so bile povsod odlično pripravljene in varne. Napor katerega so Japonci vložili se je obrestoval kot izjemno doživetje, ki ob današnji splošni kriz; izgieda kot razglednica iz obljubljene dežele. . Takoj po koncu, iger- so Japonci objavili brošuro, ki je podala glavne točke njihovega dela: — aktivnih udeležencev je bilo 1128 (911 moških in 217 žensk); — sodnikov, spremljevalcev in trenerjev je bilo 527; — za skupno 1655 gpstov olimpijskega naselja so pripravili 86 tisoč 388 obrokov hrane in 1696 malic. Skrbno sestavljen jedilni list je zagotavljal 6000 kalorij dnevno; — poročevalci in tehniki pri oddajnih napravah so dosegli astronomsko število 3700 enot. Od te- ga je bilo 2400 Japoncev; — delovna sila med igrami je znašala 16.400 oseb; , — informatorska služba same organizacije je v času iger izdala kar 6000 raznih biltenov s skupno, naklado 4.700.000 izvodov; — na razpolago je bilo 900.000 vstopnic. Na domačem tržišču so jih prodali 640.000, tujim gostom pa 36.800. Skoraj razprodani sta bili otvoritvena in zaključna svečanost, skoki in umetnostno drsanje; — za čiščenje skupno 410 km cest, ki so prišle v poštev za promet med olimpijskimi objekti, za prevoze in za vse druge pomožne službe je bilo na razpolago 1076 različnih vozil; — med igrami je zdravniška služba intervenirala v 925 primerih. Skozi ambulanto olimpijskega naselja je šlo 719 prebivalcev. Pri vseh 217 športnicah so izvedli pregled za kontrolo spola, prav toliko pa je bilo pregledov proti «dopingu»; — uradni film je imel lep proračun 330 milijonov japonskih jenov (približno 750 milijonov lir tedanje vrednosti). Pri njem je bilo zaposlenih skupno 275 snemalcev in tehnikov, ki so posneli 142.632 metrov filma. "Japonci so bili ob zaključku ponosni, da so po 32 letih čakanja v Sapporu le gostili zimske igre. Sapporu je bila namreč že dodeljena organizacija za leto 1940, ki pa je zaradi vojne odpadla. Športne rezultate so v glavnem ocenili kot dobre, igre — že druge — pa so šle v arhiv pod etiketo Karla Schranza, ki je tudi ob tej priložnosti vzdignil oblak prahu. Tekla je tedaj ostra polemika o amaterstvu alpskih smučarjev. K. Schranz je veliko govoril in postal grešni kozel celotnega belega cirkusa. Stari Brundage ga je črtal iz seznama «amaterjev» in Schranz je ostal dokončno brez kolajne. Italija je prišla do zlata v veleslalomu z G. Thonijem. Isti smučar je prišel z Rolandom Thonijem do kolajn tudi v slalomu. Jugoslavija je s presenetljivim podvigom Danila Pudgarja dosegla svojo najvišjo posamezno uvrstitev na zimskih igrah. Na veliki skakalnici je Pudgar osvojil odlično 8. mesto. Zelo dobro so se v zbiranju kolajn odrezali Švicarji. Bruno Križman Današnji zmagovalci ALPSKO SMUČANJE, slalom ženske: Rosi Mittermaier (ZRN). NORDIJSKO SMUČANJE, štafeta 4x10 km moški: Finska. HITROSTNO DRSANJE, 5000 m moški: Stensen (Norveška). UMETNOSTNO DRSANJE: John Curry (Vel. Britanija). DANES ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob 22.25 hokej (skupina A). LJUBLJANA: ob 15.25 filmski pregled; ob 16. uri štafeta 4x5 km, hitrostno drsanje; ob 22.30 filmski pregled; ob 23. uri hokej, Finska - Sovjetska zveza. KOPER: ob 18.30 štafeta 4x5 km; ob 19.15 hitrostno drsanje; ob 22.30 filmski pregled. JUTRI ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob 12.25 veleslalom, ženske; ob 14.25 štirisedežni bob; ob 21.45 umetnostno drsanje. LJUBLJANA: ob 12.25 veleslalom, ženske;, ob 15.45 filmski pregled; bb 16.20 veleslalom,- ženske (ponovitev); 21.05 umetnostno drsanje; ob 23.00 filmski pregled. KOPER: ob 12.25 veleslalom ženske; ob 14.25 štirisedežni bob; ob 16.15 hokej SZ - Finska; ob 20.30 umetnostno drsanje; ob 23.00 filmski pregled. John Curry (VB) premočno prvi Anglež John Curry je zmagovito prestal tudi proste like in zaradi spodrsljajev najnevarnejših konkurentov naskok celo povečal. Curry je prinesel neaaj novega v umetnostno drsanje. V zadnjih nekaj letih se je predvsem po zaslugi sovjetske šole uveljavilo bolj e-nergično izvajanje, ki je slonelo na moči in akrobatiki. Curry je dal največ poudarka umetniški plati in osvojil sodniški zbor. Njegova vaja v zaključnem večeru m bila akrobatsko vrhunska, umetniška raven pa je bila nedosegljiva Vrstni red se je v zadnjem večeru bistveno spremenil Volkov je med svojo vajo neroono padel in zdrknil na 5. mesto. Zamenjal pa ga je na drugem mestu rojak Ko-valjev in za SZ je bila škoda v mejah zmogljivosti. Hoffman je zdrknil na četrto me ito, napredoval pa je Kanadčan Cranston. 1. Curry (Vel. Brit.) točk 192,74 2. Kovaljev (SZ) » 187,64 3. Cranston (Kanada) » 187,38 4. Hoffman (NDR) » 187,34 5. Volkov (SZ) » 184,08 6. Santee (ZDA) » 183,88 7. Kubicka (ZDA) » 183,30 Hi Halo... I NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Proge za alpsko smučanje utrjujejo v Innsbrucku tudi na umetne načine «Ne. Sedaj nimam časa. Pokličite mz zvečer.» Aljošo Žerjala smo zato poklicali zvečer. «Ah, saj res. Pozabil sem že. Nisem se pripravil.» «Kaj nam lahko poveste o igrah?» «Pravzaprav so igre velik bidon. Ko oddaja televizija, moram delati. Fantastično pa je merjenje časa Do stotinke in še manj.» «Se vam zdi pravilno, da tak: drobci odločajo o kolajnah, ki so za mnoge življenjski cilj?» «Merjenje je pa docela točno.» «Za katero ekipo navijate pri hokeju?» «No. Saj veste za katero...» «?» «Škoda, da ni Kanade. Videli bi res lepe tekme.» «Kaj vas je najbolj prizadelo doslej?» «Olimpijskim igram sledim v večerni televizijski obnovi. Zabavam se z imeni nekaterih športnikov. Prejšnji dan se je sankaš imenoval Bremze. Ni pa med vožnjo prav nič bremzal». «Kaj nam lahko še poveste?» «Za sedaj bo dovolj. Nisem v formi.» DANAŠNJI SPORED Četrtek, 12. februarja 9.00-11.00 Teki, 4x5 km - ženske 10.00-12.00 Hitrostno drsanje, 1000 m - moški 13., 16., 20. Hokej na ledu, skupina A 19.00 Podelitev priznanj najboljšim JUTRIŠNJI SPORED Petek, 13. februarja 10.00-12.00 Biatlon, štafete 10.00-12.00 Hitrostno drsanje, 1500 m - moški 12.30- 14.15 Alpsko smučanje, ve- leslalom - ženske 14.30- 16.45 Bob, štirisedi 14., 17., 20. Hokej na ledu, skupina B 19.30- 23.00 Umetnostno drsanje, ženske - prosti program 19.30 in 23.00 Podelitev priznanj najboljšim KOLAJNE 1. Sovjetska zveza 10 5 7 2. NDR 6 4 3 3. ZRN 2 4 1 4. Finska 2 2 1 5. ZDA 1 3 4 6. Švica 1 2 1 7. Avstrija 1 1 2 8. Norveška 1 1 1 9. Vel. Britanija 1 0 0 10. Italija 0 1 1 Nizozemska 0 1 1 Kanada 0 1 1 11. Švedska 0 0 1 Pismo iz Innsbrucka (Naš posebni dopis) Jugoslovanska hokejska reprezentanca je sinoči izgubila svoje prvo srečanje na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku. Premagala jo je Japonska s 4:3 (2:0, 1.0 in 1:3); strelci za Jugoslavijo so bili Hastner, Puterle m Kavec. Glavni krivec za poraz Jugoslovanov je bila zmedena igra obrambe, ki nikakor ni mogla obrzdati hitrih Japoncev, pa tudi jtiponski vratar Ocubo, ki je branil naravnost neverjetno. Tekma je imela za vse tiste, ki so gledali ao zdaj jugoslovansko moštvo, neverjeten potek. Japonci so začeli silovito, kar je povsem zmedlo jugoslovansko obramb-) in Han-zava je v 8. minuti prvič zadel. Le tri minute kasjieje je Hošino povišal že na 2:0, ko je bil kasneje izključen še Puterle je že kazalo m katastrofo, toda Japonci svoje številčne premoči niso izkoristili. Potem sta imela Gojanovic in Savič priložnost, ko sta bila sama pred vratarjem, toda Ocubo je obakrat branil. Takoj v začetku druge tretjine so imeli priložnost Japonci, zatem je Lepša zgiesil prazna vrata. Ob izključitvi Uraba so Jugoslovani pritisnili, toda nič ni pomagalo. Nasprotno, Humar, ki je bil kriv tud: za prvi gol, je ploščico pedal Japoncem, ki so tako povišali na 3:0. Japonci so imeli še enkrat igralca več toda tudi tokrat niso tega izkoristili. Zadnja tretjina se je začela s silovitimi napadi Jugoslovanov, ki so seveda skušali rešiti vsaj točko, le v drugi minuti je Hastner zmanjšal na 3:1, potem je prišlo do izključitve na obeh straneh, ko pa sta obe moštvi imeli spet vse igralce na ledu je Puterle znižal na 3:2, še v isti minuti pa Kavec rezultat izemcil na 3:3. Začel se je ogorčen boj, kajti Japonci, kot da niso mogli verjeti, da je rezultat izenačen. Samo dve minuti kasneje je imel Smole najlepso priložnost: bil je sam vred vratarjem, toda Ocubo je njegov strel obranil. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala neodločeno je Vrape postavil lončni rezultat 4:3. Jugoslovani so v zadnji minuti igrali s šestimi i-gralci, da bi vendarle rezultat izenačili, toda vse je bilo zaman. Ta poraz je severto popolnoma odprl vprašanje prvega mesta v skupini B. Jasno je le nekaj: če Jugoslavija premaga jutri Avstrijo, potem je zanesljivo prva. Ob vsjKem drugem rezultatu pa bi na vrstni red vplivali rezultati v ostalih tekmah. Možnost osvojiti prvo mesto imajo zdaj nir reprezentance: Jugoslavia. Romunija, Avstrija in š:;