vemo, da nekaj ni v redu, da pri temu človeku nekaj mrai jka,in njegovo
zdravje povzroči resno skrb.

S tako vročino lahko primerjamo socijalizem, ki se vedno in
vsem navkljub pojavlja in giblje. To ribanje je nevaitjiv znak, da mo-
ra biti v sožitju ljudi neka težka bolezen, katero je treba odpraviti.
Nima smisla, da bi so pritoževali čez socijalizem , da, bi se borili
proti njemu in ga odklanjali. Is izkušnje dobro vemo, da to prav nič
ne pomada. Socijalizem živi in bo tako doI r o obs
kler bo obstajalo zlo, ki ra je rodilo, To zlo

soa.jal in živel, do-
je treba spoznati in

■ mu priti do živega.

Da bomo to zlo spoznali, se moramo najprej vprašati, kaj
socijalizem prav za prav hoče. To ni lahko reči., Pod imenom "socija-
ližem” se pojavlja marsikaj, cesto popolnoma nasprotna pihanja* Ne pot¬
vorimo o različnih političnih strankah ?  ki pravijo, da so socijalistrčne,
temveč le o raznih stremljenjih, ki hočejo vsa biti socijalizem, Kot
dokaz, da obstoji tu velika raznolikost, naj naštejemo nekaj načinov
igre ^socijalizma.

Poznamo socijalizem, ki ima versko, podlago, in pa socijali¬
zem, ki je sovražen vsaki veri. Eden hoče prepustiti vso lastnine dr¬
žavi - ali,kakor pravi, družbi, drugi pa predati posameznim zadrugam,
Imamo socijalizem, ki hoče vzpostaviti poklicne sloje, na drugi strani
pa obstoji tako pihanje, ki pa napovedujejo razredni boj. To je samo
nekaj primerov. Ime "socijalizem" ne pokriva torej enotne slike c  „ _ .

Kaj pa imajo vse te struje skupnega?To moramo ugotoviti, če
hočemo povoriti o stališču kristjana do socijalizma.

Socijalizem hoče premostiti prepad med posestniki in nepo- _

sestniki; hoče preprečiti, da bi eden nad drugim gospodaril in_oa iz¬
koriščal j končno hoče dati vsem enake možnosti, da si ohranijo člo¬
veško dostojanstvo in ga razvijejo. To so cilji socijalizma - tako pra¬
vijo.

Da bi dosegel ta cilj, hoče socijalizem vzeti posameznikom
njihovo last in deloivna sredstva - zemljo in stroje. 'V kakšnem obsegu
naj se to zgodi in komu naj poverijo vse to - v tem si
Nekateri zastopniki socijalizma hočejo doseči spremembo
na miroljuben način, počasi, korak za korakom. Drupi so
treba to doseči s silo.

To bi bil na kratko povedano cilj, za katerim
ližem, sredstva, ki jih hoče uporabiti, in pot, po kateri želi iti.

Kakšno stališče pa naj zavzame do tega veren.kristjan? V-
naprej povemo: odkloniti je treba vsako obliko socijalizma, ki'nastopa
kot nadomestek za vero in Cerkev. Vsako pojasnjevanje je odveč«

Nekaj drugega je tam, kjer gre izključno za družabna in
gospodarska vprašanja, kjer se vere in Cerkve ne dotaknejo. Tu si bo
kristjan premislil in vse proučil. Cilj socijalizma: premostitev pre¬
pada med posestniki in nepčsestniki, odstranitev gospodarjenja ljudi
nad ljudmi, za vse enake možnosti za ohranitev in razvoj človeške

pa niso edini,
človeške družbe
mnenja, da je

stremi socija-

; 4ostojanstva,

tem ciljem more, celo mora  kristjan pritrditi in jih

gjjifl g.

Štev* 53-Domači glasovi, 22. III. 1946.-Str.2.

prevzeti. Vse te zahteve vendar niso v osnovi ni6 drugega. kakor nauk
krščanstva, da smo pred Bohrom vsi ljudje enaki, da so zemeljske do¬
brine na razpolago vsem, da dosežejo končni cilj, nauk, ki naj se iz 1 - ;
vaja v gospodarskem in družabnem življenju.

Kako pa je z lastnino in delovnimi sredstvi, ki jih hoče
socijalizem vzeti posameznikom? Nihče ne bo trdil, da so zemeljske
dobrine, ki jih človek potrebuje, da se ohrani in razvije, razdeljene
in izrabljene tako, kakor vsakemu gre. Saj pravi papeževa okrožnica
"Quadragesimo anno" razločno:

"Razdelitev zemeljskih dobrin, ki jo danes tako zelo moti
nasprotstvo med maloštevilnimi pretirano bogatimi in nepreglednim
številom siromakov, je treba spraviti spet v sklad z zahtevami splošne
blaginje in pravičnost,-"

Dokler traja ta nered, tako dolgo človeška družba ne bo ime¬
la miru. Fe sme se ra biti lastnino in druga delovna sredstva zato, da
bi se gospodarilo nad sočlovekom in izrabljalo delavce, ki so brez
posestva. To bi bilo proti smislu lastnine, kakor ga hoče Bog, Sv.
pismo pravi: "Bog je vzel človeka in p-a je peljal v Rajski vrt
da bi ga obdeloval in negoval." (Gen.'2,15.) To je bilo že pred gre- a
hom, že takrat je bil človek določen za delo, telesno ali duševno; “
kajti vrt obdelovati in negovati, to se pravi delati. Sam naj ga
človek obdela, ne pa da ga drugi, on pa da bi si prisvojil sadove tu¬
jega dela.

. Popolen in s silo izveden odvzem lastnine in delovnih sred¬
stev ni v skladu s krščanskimi načeli, pač pa urediti vprašanje lastni¬
ne in ga izoblikovati v smislu njegovega namena. Pri tem se brez na-
daljnega lahko poveri upravljanje posestev, čigar posest je dana po¬
samezniku in ki pomeni veliko moč ter nevarnost za splošno blaginjo,
državi ali pa občini.

In pot k resničnemu redu? Nasilje ne vodi nikoli do miru ih
reda, le brezpogojna volja ’ pravice in pravičnosti. Vsekakor se na¬
silju, ki se zoperstavija pravici, lahko postavi v bran drugo nasilje.
Toda to lahko stori le za to poklicana oblast. Krščanska miselnost in
hotenje bosta šla vedno po poti reda, dokler bo le mogoče.

Pri socijalizmu je treba torej dobro razločiti: Vse, kar je
pri njem proti krščanski veri, to odklanjamo brezpogojno; kar pa je
dobrega na njem, kar- pravzaprav izvira le iz krščanstva, to bomo pri¬
znali in tudi podpirali. ^

Vsi vemo, da bo le tedaj izginila vročina, če bo bolezen ^
odpravljena. Samo tedaj bo konec nemirov in bo prišlo do miru, ko'bosta
zavladala pravica in pravičnost. (Der Volksbote" od 14.marca 1946.)

ITALIJA ZAHTEVA TRST. Itali- radij o je poročal, da je nek go-
janski ministrski predsednik de Ga- vornik italijanskega narodnega
speri je na javni tiskovni,kcnfe- osvobodilnega odbora izjavil, da

renči dal, izjavo o vprašanju ita- je maršal Tito spravil od konca
lijansko-jugoslovanske meje. V zve- vojne 60.000 Jugoslovanov v Ju-
zi s prihodom zavezniške komisije lijsko Benečijo..Maršal Tito da
je zahteval preiskavo glede usode namerava uporabiti silo, če odlo-
takozvane cone B, katero upravlja čitev glede tega ozemlja ne bo
Jugoslavija po sklepu zaveznikov. ugodna za Jugoslavijo, ('Salžburger
Zahteval je razširitev te preiskave Nachriehteri" od 16.111.1946.)
na oroke Krk, Lošinj in Ugljan, ki

so do 1941 pripadali Jugoslaviji,in PEVEC FRANC, žand.narednik do

poleg tega ozemlje Zadra. Dalje je 1.1941 v Mirni Peči, če se nahaja
de Gasperi rekel, da ne bo podpisal kje v Avstriji, ali če kdo ve zanj,
mirovne pogodbe, ki ne bi določila, naj sporoči na naslov: Vene Franc,
da. Trst ostane Italiji. - Monakovski Osvraldigasse 1, Feldbach, Graz.

■y -