Glas zaveznikov Leto II • Št. 409 ormacijski dhneonik A. I. S. Cena 4 Ure Eisenhower o anglo-ameriškem sodelovanju v najvecji zmagi vseh časov Pregled prednjih straž vzdolž Morganove črte Parada zavezniških čet PRERAČUN ZSSR Moskva, 17. oktobra V torek popoldne se je v Kremlju pričelo drugo zasedanje Vrhovnega , ^sovjeta, ki ga je otvoril tajnik |lDij/rednjega odbora komunistične črt ran k e generalni polkovnik Andrej Aleksandrovič Zdanov. Dnevni red zasedanja predvideva po poročilu moskovske radijske postaje: 1. odobritev državnega preračuna ZSSR za leto 1946 in poročilo o preračunu za leto 1944-45; 2. odobritev sklepov, ki jih je sprejel prezidij Vrhovnega sovjeta. Preračun je predložil finančni 'minister Arsenij, Zverov; predvideva 250% povišanje stroškov za znanstvena raziskovanja «za povečanje gospodarske in vojaške meči Sovjetske zveze.» Izdatki bodo znašali 5 milijard rubljev (lani 2 milijardi); Stroški za obrambo znašajo 72 milijard, kar odgovarja 22% celotnih preračunskih izdatkov, ki znašajo 319.300.000.000 rabljev. Zve-rev je pojasnil, da so v zadnjem Preračunu znašali stroški za obrambo 128.200.000.000 rubljev. Dohodke je Zve rev ocenil na 330.400.000. 000 rabljev. Za razvoj prometa je predvidenih 10.800.000.000 rabljev, za povečanje števila rojstev bodo nakazali materam z več kot 7 otroki 4 milijarde rabljev (dvakrat toliko, kot so v proračunskem letu 1945 nakazali v koidst številnih družin), industriji bodo nakazali 63.800.000.000, trgovini 3 milijarde, za javna dela 3.800.000.000 in za socialno zavarovanje 13 milijard rabljev. Novi preračun predvideva zvišanje plač in pokojnin za 8.600.000. 000 rubljev. Zadnji proračunski dohodek Je ---- --------, ——- - znašal 268.700.000.00 rubljev, izda- skal' večino časa porabil GORICA, 17. oktobra. — Načelnik glavnega stana ameriške vojske general Dvvigt D. Eisenhower, ki je kot vrhovni zavezniški poveljnik privedel zaveznike do zmage na zahodu, je včeraj govoril anglo-ameriški častni straži, ki je bila postroje-na na letališču v Vidmu; pri tem je omenil anglo-ameriško sodelovanje, ki je omogočilo zmago. General Eisenliower je po hitrem enodnevnem pregledu ameriških čet in vojaških položajev na področju »A* Julijske krajine sinoči odpotoval z videmskega letališča. Ko je po zvočniku govoril četam, tek pa 263.900.000.000 rabljev. JA PREPRECENJE nezakonite proizvodnje ATOMSKEGA OROŽJA London, 17. oktobra Združene države so predložile nadzorstveni komisiji ZN za atomsko silo poročilo s predlogi za pre-prečenje nezakonite proizvodnje atomskega orožja. Poročilo pravi, da bi tajna proizvodnja ene bombe na leto povzročila občutno nevarnost, tajna proizvodnja petih ali več bomb na leto pa bi bila usodna. Poročilo zagovarja mednarodni nadzorstveni sistem, po katerem bi nadzorniki lahko potovali brez omejitev ali vplivanja nanje. LETALSKA NESREČA PRI LYONU * Pariz, 17. oktobra V bližini Lycna se je vžgalo francosko vojaSko letalo in padlo na tla. Posadka 5 oseb je našla .smrt v plamenih. je general izjavil, da sta bila britanski imperij in njegova driava tri Uta in pol tovariša v največji vojni vseh časov. Eisenhovoer je dejal, da je bilo zanj veliko presenečenje, ko je ponovno videl vojake ameriške in britanske vojske na istem prostoru, ko nadaljujejo tisto veliko edinost ki je omogočila o preložili, da omogečijo vladi ' Jeno ponarejevalsko politiko. Da-*Jma vol tev še niso določili. Dc-■0; te volivnega zakema z dne 15. )'Jlija so vso državo na milost in ‘‘'milost prepustile vlad *. Noia poudarja metode, po katerih kot trdijo, izdglali volivne imenike. Po tem sstemu sodnlkcm ni ‘Jilo dovoljeno, da bi preučili volivci imenik. Imena eseb so namesto v imenik vpisali na velike liste, 'olivni odbori, ki jih nadzoruje vJada, so označili imena vpisanih Coeb, k; jih imajo za reakcionarne; 1 imena so z objavljene liste zbrl-s®ii. Liste so dali na ogled javnosti s5nio za nekaj dni, namesto za ^'odpisane mesece. V primera, če sc ugovarjali glede list, je za to pooblaščeni sodnik zahteval ket dokaz potrdilo župana, ki pa so ga odklonili. Poleg tega je zahteval 16 potrdil ministrstev, za kar je običajno potrebno dolgo časa, če jih sploh odločno ne zavrnejo. Nota dedaja: »Neizpolnjevanje zagotovil iz preteklega januarja sta priznali britanska in ameriška ncta iz maja. «V zvezi s temi dejstvi je narodna kmetska stranka od članov min.strskega sveta zahtevala, naj vzamejo na znanje potvarjanje vo-livn h list in imenujejo zastopnike za nadzorovanje teh list in pogojev, pod katerimi bodo potekale volitve.* «Reuterjev» diplomatski dopisnik dodaja: «Maja sta britanska In ameriška vlada poslali romunski vladi noti, v katerih se pritožujeta, da niso izpolnili zagotovil, ki jih je romunska vlada dala začetkom leta glede priprav za izvedbo svobodnih in rednih volitev.* Včeraj so uradno javili, da bodo volitve v Romuniji 19. novembra. T > bodo prve parlamentarne volitve v Romuniji po letu 1937. Prvič v zgodovini države bodo volile tudi žene. ttljsko razgovarjal z vojaki prvega bataljona 351. pehotnega polka Cannon Comjpany. Vcjaki so bili postrojenl, Eisenhovver pa jim je ukazal, naj izstopijo iz vrst in ga obkrožijo, medtem ko jim je govoril. Dejal Jim je, naj ne mislijo, da jih je ameriški narod ali njihova vlada pozabila. Rekel je, da uživajo v Združenih državah sloves najboljših vojakov. Eisenhovver je izjavil, da je prišel v Julijsko krajino zato, ker si je želel da jih osebno vidi. V pogledu njihovih nalog je izjavil: «Pri zasedbi morate nadaljevati in slediti idealom, za katere ste se bojevali.* Ostale čete, ki jih je Eisenhower pregledal na Morganovi črti, so bile prednje straže, severno od Kanala, prvi bataljon 350. pehotnega polka 88. ameriške divizije v Plavah ter četa C 350 regimenta iste divizije. Uredili moramo kaos Neki skupini vojakov je izjavil: «Prišel san sem, ker je vojno ministrstvo želelo, da bi vi vedeli, da ste izvršili dobro delo.* Neki drugi skupini Je dejal. »Potrebno je, da ameriška vojska ostane v Evropi, ker je naša naloga, da uredimo kaos, ki je nastal pc k°ncu vojne.* Dodal je, da je potrebno, da se možje zavedajo svojega dela; nikomur ne smejo pustiti dvema, da njihovo opravljeno delo ne bi bilo potrebno. Ko je nekemu dragemu oddelku govoril o isti stvari, je izjavil: «Naša naloga Je, da ustvarimo mlr.» Opoldne je prišel general s spremstvom v glavni stan 88. d'vizije v Gorici, kjer sta ra sprejela general sir William D. Morgan, vrhovni zavezniški poveljnik m sredozemskem področju ter general John Hardlng, vrhovni poveljnik britanskih sil. Generali in sprem-slvo so imeli skupno kosilo. Popoldne so ameriški generali nadaljevali s pregledom in obiskali ameriške oddelke In postojanke. Popoldanski obisk se je začel s pregledom motoriziranih oddelkov, topništva, vozil in pehote, ki je bila postrojena na g or iškem, letališču. General Eisenhovver je izstopil iz velikega avtomobila znamke Buiok, s katerim je potoval dopoldne v spremstvu generala Leeja in se nato peljal mimo čet na jeepu, na katerem je vihrala zastava z zvezdami, ki odgovarjajo'njegovemu činu. Po pregledu se je odpeljal s svojim avtomobilom, kateremu so sledili drugi avtomobili z raznimi častniki, tujimi dopisniki in fotografi, na pregled oddelkov v Krm in in nato v Buttrlo, kjer se je razgovarjal s številnimi ameriškimi vojaki. Tem vojakom je dejal, da Je razlog njihovega bivanja v teh krajih ta, da zagotovijo, «da se ne smemo spet povrniti v vojno.* Dejal jim je, da je prejel krasna poročila o delu, ki so ga izvršile ameriške čete v Julijski krajini. Ko je bil v Londonu, mu je načelnik glavnega stana britanskega imperija maršal sir Bernard Montgomery, s katerim je imel dolg razgovor, dejal, da je prejel izborna poročila o 88. diviziji. Britanski poveljniki s katerimi se je razgovarjal v Julijski krajini, so mu tudi izrazili najvišje priznanje. I/ Videm General E.senhovver je nato obiskal ameriško vojaško bolnišnico v Vidmu. Razgovarjal se je s častnl-kom-zdravnikom, ki poveljuje bol- Eisenliowerji rij V ■ir ! it Ul:: tli Ameriški listi so nedavno objavili sliko Cgcncije «Associated Press», ki prikazuje načelnika ameriškega glavnega stana armadnega generala Dioighta D. Eisenhotcerja — ki je včeraj pregledal ameriške čete v Gorici in vzdolž Morganove črte — v družbi nedavno preminule matere in štirih bratov. Na sliki vidimo generala Dunghta, bančnega direktorje Arthurja, kemičnega inženirja Earla, upravnika vseučilišča Miltona in odvetnika Edgarja. Dmightova meti Ida Stover Eisenhomer je dočakala 84 let. S petimi leti je izgubila starše ter živela pri dedu in babici na neki farmi v Virginiji. Zapustila ju je, ko, je štela 15 let, ker nista bila naklonjena njenim, načrtom, da bi šla v šole. Odšla je v mesto, kjer je dobila službo kuharice; istočasno se je šolala. Obiskovala je uivverzo Lane v Lccomptonu (Kansas). Dve leti pozneje se je omožila z mladim švicarskim izseljencem Davidom Eisenhouicrjemk Dicight se je odločil, da bo Sel v West Pobit, ameriško častniško akademijo. Njegova mati pa je molila zanj. Bila je članica menonitske verske sekte ((Bratov reke» ter nasprotnica vojska in vojne. Toda ko je Dicight dobil dovoljenje za vstop t vojaško akademijo, je dejala: ((Jaz sem si izbrala svojo pot». Pustila je Dwightu, da si izbere svojo. Bila je ponosna na Dicighta, kakor je bila ponosna na vse svoje sineve. Ponašala se je z Diclghtam, kot s človekom, niso pa je očarale njegove vojaške sposobnosti, piše ameriški tednik «Time». Svojega sina-vojaka je vedno klicala Dicight. Nekoč je pisala snahi. Diuiglitovi ženi; ((Kdo je tisti Ike (izg.Ajk), o katerem pišeš?» (Američani pravijo generalu Eiscnhoiverju na kratko Ike). Sredi septembra meseca so Eisenhcnvcrjcvo mati skromno pokopali v mestu Abilene, kjer je Uvela in kjer se je rodil tudi Dicight. „Wiener Kurier obtožuje sovjetsko upravo v Avstriji Koliko je zaplenila Rdeča armada DUNAJ, 17. oktobra — List «Wiener Kurier*, ki ga izdajajo ameriške oborožene sile, je v torek obtožil sovjetske oblasti, v Avstriji, da «izvajajo ukrepe za razdelitev Avstrije v dva dela in da so zaplenile tiso'e ton živil.* «W:ener Kurier* omenja nasprot stva, ki že dolgo vladajo med ameriškimi in sovjetskimi predstavniki v zavezniškem nadzorstvenem svetu in poudarja, da so se «v zadnjih tednih pojavili tako v nekem delu avstrijskega tiska, kakor tudi v listih sovjetskih oboroženih sil članki, kil obžalujejo zmedo v Avstriji in obtožujejo Američane, da jo skušajo razdeliti na dva dela*, «Jasno je, dodaja ((Wiener Ku-ricr», da so ti članki del dobro organizirane gonje, ki skuša u-stvarili med. avstrijsko javnostjo nsorientiranest in prikriti odgovornost Sovjetov za izolirsnje vzhodnega dela Avstrije od ostalih predelov države.)) «Wiener Kurier* našteva ukrepe Američanov za obnovo gospodarske enotnosti drž.ave, in navaja razne, primere, glede katerih obtožuje Sovjete, da so postavljali vsakovrstne zapreke, da bi preprečili gospodarsko enotnost, in sicer predvsem glede petrolejskih polj v Z.sterdorfu in živilske proizvodnje. «Poročila iz avstrijskih virov — poudarja Ust —- potrjujejo, da uporabljajo imovlno, ki so jo Sovjeti zaplenili na svojem področju, izključno za Rdečo armado Med zaplenjenimi živili je 70.000 ten žita za peko kruha, 10.000 ton zelenjave, 20.000 ton mesa, 6 milijonov jajc in 100.000 ton krme. Iz doslej prejetih poročil Je razvidno, generala Eisenhowerja pozdravil general sir John Harding, vrhovni poveljnik britanskih sil, ki ga je spremljal pri pregledu oddelka. Med dvema vrstama častne čete so nosili skupaj britansko in ame- nišnici, z bolniki, z zdravniki, bol- riško zastavo. Med mimohodom ss) nlčarkami in pomočniki. Čestital je osebju k dobremu delu, ki ga je opravilo za ameriške čete področja. Zadnji razgovor, ki ga je imel general z vojaki, ga je dovedel v stik s prvo britansko edlnico, ki so je srečali. To Je bil oddelek šlevllne in elegantne častne straže, drugi bataljon «Queen’s Own Cameron Highlanders*. Edinica je izvedla mimohod v svojih značilnih oblačilih v spremstvu godbe na pihala. Ameriške čete častne straže so tvorile desno stran razporeditve in so obsegale drugi bataljon 351. pehotnega polka 88. divizije z godbo. Pred pregledom častne čete je borbena letala RAF-a preleteli kraj v urejeni formaciji. Nato je častna četa opravila pozdrav z orožjem. Zavezniški častniki, kii so bdi prisotni, so komentirali veliko izvež-banost ameriškega in britanskega zastopništva častne čete in izrazili mnenje, da sta pokazali eno najbolj mogočnih parad, ki so jih videli v Julijski krajini od prihoda zavezniških sil. General Eisenhower je Imel pred odhodom kratek govor po mikrofonu. Slovesnost so zaključili z britansko in ameriško državno himno, ki ju je odigrala prisotna ameriška vojaška godba. da je Rdeča armada uporabila ali pa poslala iz dežele 153.090 ton letošnjega žitnega pridelka. «Naravno je, da so te količine odtegnili avstrijskemu prebivalstvu. «Jasno je, da gospodarska ali politična enotnost v Avstriji ni mogoča, dokler bo ena izmed zasedbenih držav zahtevala pregraje med področji, odtegovala prebivalstvu domače pridelke, po drugi strani pa se izogibala izpoljevanju obveznosti sporazuma, ki ga je sklenila z ostalimi zasedben.mi silami. «Trenotno ni težko ugotoviti, da je krivda za po manjkanje sodelovanja med zavezniki predvsem na strani Sovjetov in da je na isti način treba pripisovati dosedanji neuspeli t avstrijske strani, da bi dosegli gospodarsko ir. politično enotnost, v prvi vrsli Sovjetom, ne pa Združenim državam ali ostalima dvema zasedbenima silama.)) Predstavniki ustanova UNRRA na Dunaju so bili v torek zvečer presenečeni zaradi podrobnih obtožb Američanov glede odtegovanja živil; izjavili so, da niso vedeli, da bi ena izmed zasedben-h držav odtegnila avstrijskem trgu tako pomembno količino živil. TRST, Četrtek 17. oktobra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. PeMico 12 . Telefon It 93854 In 9444S OGLASI: Cena za milimeter vulne (i:rlna ena kolona): trgovski L. 27, m.dvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) I* 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Socletš per la Pubbllciti ln Italla, Trst, uL Silvio Pellico it 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 1 zaostale L.S). Rokopisov n« vračamo. Tito o jugosloianslii zunanji politiki Odgovori dopisnika „New York Timesa“ LONDON, 17. oktobra — Beograjski radio je sinoči objavil odgovore jugoslovanskega ministrskega predsednika maršala Tita na vrsto vprašanj, ki mu jih je stavil dopisnik «New York Timesa*. DRŽAVNIKI POTUJEJO Britanski zunanji minister Bevin s soprogo ter minister zg obrambo Aleaander sta se včeraj z letalom iz Pariza vrnila v London. Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj zjutraj s posebnim sovjetskim vojaškim letalom zapustil Pariz ter odletel v Anglijo, kjer se je vkrcal na «Quecn Mary)), s katero potuje v New York. Maršal Smuts je včeraj iz Bruslja letalom, prispel na angleško letališče Northolt. Prihodnji teden bo odpotoval v Neiv York, Egiptovski ministrski predsednik Sidki paša bo danes v spremstvu zunanjega ministra Ibrahima Kadijo prispel v London, kjer bo imel razgovore z zunanjim ministrom Bevinonu Bivši britanski zunanji minister Eden je včeraj z letališšča Crogdon odletel v Bruselj, kjer bo vodil medparlamentarno skupino. Spaak je včeraj s <(Queen Mary» odpotoval v Nejo York, kjer bo predsedoval glavni skupščini ZN, Na vprašanje, če bo Jugoslavija sprejela odločitve pariške konferenco glede Trsta, je Tilo odgovoril: »Tega vprašanja ne moremo 1-meti za rešenega. Kot so ga zdaj rešili, ga ne fnoremo sprejeti, To seveda ne pomeni, da izključujemo nndaljne razprave o vprašanju.* Na vprašanje, naj komentira od-nošaje med Jugoslavijo in Združenimi državami, je Tito izjavil: »Na naši strani je najvrčja želja, da bi vzdrževali dobre odnošaje z vsemi državami, daljnimi in bližnjimi. Prišlo pa je do vrste incidentov In vprašanj, ki dokazujejo, za Združene države ne soglašajo s to željo. Z naše strani smo storili vse, kar je bilo mogoč;, da izboljšamo te odnošaje, toda sedanje zadržanje Združenih držav glede tržaškega vprašanja in glede vojne odškodnine, kakor tudi glede vprašanja našega ladjevja na Donavi dokazuj-; nasprotno zadržanje Združenih držav.* Beograjski radio poroča, da je dal maršal Tito glede tržaškega vprašanja še nadaljne izjave: »Pripravljeni smo sprejeti vsako pravično rešitev vprašanja, vključno internazionalizacijo. N; moremo pa sprejeti sedanjega načrta glede Trsta in ne bomo podpisali pogodbe, ki bi ta načrt uveljavila. Za nas je glavno vprašanje, da ohranimo zveze Trsta z njegovim naravnim zaledjam, kateremu služi koi pristanišče,* Avstrijsko vprašanje: »Glede v-prašanja meje z Avstrijo vztrajamo na svojem stališču: ne more biti nobene spremembe.* Vprašanje grške Makedonije: «Naša vlada Je to vprašanje načela. Toda preganjanje Slovanov s strani grških oblasti se nadaljuje; če se bo še nadaljevalo, bomo seveda primorani storiti nekatere korake. To je jasno.* Eolgarsko vprašanje: »Uspelo nam je vzpostaviti odnošaje prijateljstva in medsebojnega zaupanja z Bolgarijo; upamo, da jih bomo v bodoče ohranili.* Na vprašanje, če je predvidena kakšna oblika zveze med Jugoslavijo ln Bolgarijo, js maršal Tito Izjavil: »Nesmiselno je omenjati tak načrt in isto velja za nase odno-saje z Albanijo. Začasno ne mislimo na balkansko federacijo.* Madžarsko vprašanje: »Odnosaji z Madžarsko so se izboljšali, ni pa nobenega načrta za podonavsko federacijo.* Tito jo nadalje Izjavil, da so vse podonavske države enako zainteresirano, da vztrajajo proti vsaki rešitvi podonavskega vprašanja, ki bi priznala državam, ki niso podo-. navske, posebne pravice tako pri reševanju vprašanj Donave, kakor tudi plovbe po tej reki. Na vprašanje, čta Ima jugoslovanska vlada načrt za »nadaljnje uvajanje socializma*, je Tito odgovoril, da predvideva jugoslovanska ustava tako obširne socialne reforme, da popolnoma zadovoljijo jugoslovansk narod. BYRNES MENI, DA BO JUGOSLAVIJA PODPISALA Byrnes je včeraj izjavil pariškim dopisnikena. da upa, da bo Jugoslavija spremenka svoje stališče ter sprejela mirovno pogodbo z Italijo, in sicer kljub temu, da se zaključne seje kčnference ni udeležila. Byr-ner je mnenja, da je konjerenca več kot opravičila svoj obstoj. RAZU070RI0 DARDANELAH London, 17. oktobra Radio Ankara je sporočil, da so imeli predstavniki britanskega in ameriškega velepcslanštva v torek ver dan razgovore s turškimi funkcionarji zunanjega ministrstva. Radio je dodal, o čemer so oni 9 voričih, da je nemogoče. poleg šestih republik je Vojvodina avtonomno področje (ki . ... odgo- varja autonomnlm sovjetskim re-pubhkam ZSSR). Kosovska Me-, , * pa te avtonomna pokrajina (edinioa, ki je tudi znana v Sovjetski zvezi). Vojvodina in Me-tohija sta v mejah federalne republike Srbije, vojvodina je podonavska pokrajina, v kateri prebL vajo Srb., Hrvati, Madžari m raz-Hčne manjše narodnostne skupine. Področje Kosovske Metohije meji na Albanijo ter ima veliko albanskega prebivalstva. Komunisti so rešili Jugoslavijo pred krvavo državljansko vojno na rasni osnovi, katera bi bila neizogibna, če bi Mlhajlovlč prišel na oblast. Danes je v Jugoslaviji malo sporov na narodnostni osnovi. Človek ne izgubi službe in ne gre v zapor, ker je Srb ali Hrvat Narodnostni občutki še vedno živijo, vendar Izginjajo in oblasti jih ns podpirajo. Imajo zakone proti širjenju narodnostne mržnje; izvajajo Jih strogo. Celo med sovražniki vlade se širi prepričanje, da so bili «eort napaka, Ta Izprememba je najbolj konstruktivna pridobitev novega ustroja. Stvarna primena federalizma pa je bolj dvomljiva. Samouprava federalnih republik ima stroge meje zaradi ustroja »demokratskega cen. tralizma», ki omogoča komunistični partiji, da nadzira ves državni stroj. Nekatere republike imajo več svobode kot druge. Slovenija in Makedonija Imata prednost zaradi različnih jezikov. Po 30 letih zatiranja iz Beograda in Sofije so Ma. Kedoncl posebno občutljivi za vsa ko zunanje vmešavanje in federalna vlada, ki želi podpreti makedonski narodnostni čut, je pokazala veliko takta v upravljanju ž njimi. Tudi Bosna je imela veliko avtono.' mijo. Potrebe materialne obnove so v Bosni največje. Dolgo časa je slab položaj prometnih »vez silil bosansko vlado, da je delovala s svojo pobudo. Uspehi so potrdili zaupanje beograjskih oblasti, ki so veliko storile, da pomagajo Bosni. Avtonomija Srbije in Hrvatske je mnogo manj gotova. Poudariti moramo nepričakovano posledico .voj- ne. Večji del Jugoslavije je. zemljepisno razdeljen na dve področji, na bogate ravnine in gričevja Srbije in Hrvatske ter na gozdove in gole gore Bosne, Črno gore in Dalmacije. Med obema vojnama je bila politična moč osredotočena v Srbiji, gospodarska moč pa je bila razdeljena med Srbijo in Hrvatsko. Za gorska področja niso skrbeli. Med drugo .svetovno vojno so gorska področja dala največje število vojakov Titovim četam. Velik odstotek višjih častnikov, političnih komisarjev in civilnih upravnikov predstavljajo danes Bosanci, Dalmatinci in Črnogorci. Ta področja so bila tudi najbolj prizadejana v bojih in potrebujejo tudi največjo pomoč pri obnovi. Prebivalstvo Srbije in Hrvatske, ki je v - glavnem ušlo razdejanju, mopa danes plačevati za obnovo ostalih pokrajin. Položaj je obrnjen. Mnogi Srbi in Hrvati občutijo to gospodarsko breme in po. večano politično moč hribovcev, katere gledajo — ne brez nekaj upravičenosti — kot može manjše izobrazbe in sposobnosti. Industrijska obnova Ni lahko oceniti javnega mnenja do sedanje vlade. Gospodarski pogoji so se zelo izboljšali v zadnjem letu. To je v glavnem zasluga dobav ustanove UNRRA. Vendar pa je izkušnja drugih držav pokazala,- da dobave dosti ne pomagajo, če jih ne razdelijo pravilno. V tem pogledu so Jugoslovanske oblasti naredile veliko delo, kar potrjujejo odgovorni predstavniki ustanove UNRRA v Tržavi, Preprečili so inflacijo. Obnovili so glavne prometne zveze. Industrija se postopno popravlja m bistvene dobrine so začele prihajati iz mest v vasi. Vlada gre odločno po »otl industrializacije, od katere zavist bodoča blaginja države. Splošno priznavajo izboljšanje, toda to še ne pomeni, da je prebivalstvo zadovoljno. Kmetje občutijo, da morajo prodati večji del svojih pridelkov vladi po določenih cenah. Niso zadovoljni z novejšimi odredbami, ki jim dovoljujejo, da prodajo večji del pridelkov na svobodnem trgu In zmanjšujejo ceno poljedeljskemu orodju in ostalemu industrijskemu blagu, ki ga potrebujejo v vaseh. Suša je resno poškodovala letino koruze in sena. Tudi industrijski delavci imajo vzrok biti nezadovoljni. Čeprav jim dajejo prednost pri razdeljevanju živil ter pri nakupu različnega blaga, je njihova življenjska raven ostala nizka. Podvrženi so pritisku, ki jih sili na različne oblike »prostovoljnega* nadurnega dela. Ustroj »socialističnega tekmovanja*, ki sloni na metodah, katere uporabljajo v stahanovskem gibanju v So- zadnjo to prav vjetski zvezi, iztiskuje kapljo sile iz delavca in tako brezobzirno kakor kateri koli kapitalistični delodajalec v preteklosti. Neprekinjena propaganda Te stvari ustvarjajo nezadovoljstvo med kmeti in delavci. Toda nezadovoljstva ne moremo istovetiti s politično opozicijo. Jugoslovani so potrpežljivi in rodoljubni. Zavedajo se, da so marsikatere njihove težave neizbežna posledica vojne. Pripravljeni so trpeti težave, da znova zgradijo svojo državo. Več nezadovoljstva verjetno u-stvarja pomanjkanje politične svobode. Monopol oblasti, ki ga ima komunistična partija in poplava propagande, vdira v vsako vas v državi in v vsako minuto življenja prebivalcev. Ko je dnevno delo opravljeno, mora delavec ali uradnik prisostvovati mitingu svojega sindikata, na katerem na dolgo razpravljajo o pokvarjenosti britanskega imperializma ali pa o trpljenju Indonezije ali Kitajske. Drugi dan mora sodelovati pri »spontani* demonstraciji, pri kateri zahteva osvoboditev Trsta ali pa zrušitev Franka. Učitelj ali profesor se mora udeležiti tečaja o marksizmu, ki so ga pripravili v soglasju z zadnjo antologijb, ki so jo Izbrali v Moskvi. Vsako mesto je popisano z gesli in polepljeno z lepaki, Ne samo Izobraženci stare šole, temveč tudi navadni državljan in kmet trpi v tej moreči atmosferi. Mnogo stvari, ki so zdaj v Jugoslaviji slabe, se bo s časom popravilo. Ker šolajo nove upravnike, bodo zmanjšali zlorabe birokracije. Ustanovili so posebno ustanovo, državno kontrolno komisijo, ki ima nalogo ta proces pospešiti. Ta komisija ima svoj kalup v bivšem »inšpektoratu delavcev in kmetov* (zdaj ministrstvo državne kontrole) Sovjetske zveze. Njene naloge vsebujejo koordinacijo dela n.inlsir-stsv, preiskavo raznih krivic in nadomeščanje nesposobnih z dobrimi uradniki. Mnogo stvari bodo popravili, toda nekatere se ne bodo Izprememle. Komunistična partija ne bo spustila svojega prijema. Glavno prednost bo vedno dajala zadržanju na oblasti. To je v soglasju s komunističnim učenjem, ki pravi, da ni mogoče izvesti načrtov za gospodar, skl razvoj in dvig življenjske ravni brez popolnega vodstva revolucionarne avantgarde — komunistične partije. Zato mora biti vse podseje. no okrepitvi partije. Jugoslovanska partija zaupa v svojo moč in v moč Sovjetske zveze, ‘za katero misli, da jo bo brezpogojno podprla. Z več milijoni sovjetskih bajonetov za seboj čuti jugoslovanska komunistična partija, da lahko Ignorira vsako opozicijo. V povračilo pa bo stala ob strani Sovjetske zveze, pa naj mednarodni položaj prinese kakršna koli presenečenja. pogosto slišimo, da je razdelje-■* vanje svetovnih zalog nafte V zasedeni Japonski Pravo in ohranitev miru Pravnik Robert Jackson:..Od prepričanja, da vojna ni nikdar nezakonita, je kaj lahko preiti v prepričanje, da vojna ni nikdar kazniva“ i Sodnih vrhovnega ameriškega sodišča in glavni toiileo Združenih držav na nilrnberški razpravi Robert Jackson je nedavno Izjavil v Buffallu, tda miru ni moH zagotovita tu preganjanj ne ustaviti, če ne bodo sprejeli načel o nenapadanju ter vsaj minimalnih človečanskih pravio za vse narode sveta.* Sodnik Jackson je govoril na proslavi stoletnlos univerza v Buffallu, ki mu je podelila častni doktorat. Poudaril je vpliv nilrn-berške razprave na bodočnost civilizacije in v zvezi z razpravo govoril o vprašanju manjšin. Razpravo je označil kot zgled mednarodne enotnosti. Dejal je: aLahko se zgodi marsikaj, kar bo skušalo spraviti v slabo luč nllrnberško razpravo. Ce Vzhod in Zahod nista sposobna ah ne bosta hotela premostiti prepada, ki ju loči zaradi različnih Interesov, metod In političnih star lišč — kar dobiva včasih tako dramatično obliko — s« utegne zgoditi, da bo ta sporazum v pravnih in sodnih načelih izginil, Toda po enem letu plodovitih vsakodnevnih naporov za poravnavo tradioij in stališč zastopnikov svetovnih velesil komaj morem verjeti, da ne bomo zmotni iiveti skupaj, ne da bi žrtvormH mir niti osnovne koristi.* Kultura m pravo Jackson je izvajal, da sta v preteklosti kultura in pravo odvračala od vojne. Dejal je: ePo mnogih vojnah so sprejemali svečane sklepe za reorganizacijo svetovne politike, da bi ohranili svetovni mir. Državniki so ustvarili lige, alianse in sporazume. eToda nadzorstvo nad temi organizacijami so imeli vedno molje, ki so bili vzgojeni po načelu mednarodnega prava, da so vojne zakonite. Lahko pa je preiti j# prepričanja, da vojna ni nikdar nezakonita, v prepričanje, da vojna ni nikdar kazniva .» Jackson je izjavil, da je pomen nilrnberške razprave *v naporih, da dokažejo in utrdijo nadmoč prava nad ilegalnimi in katastrofalnimi silami, kakor so vojna in preganjanja ter da pojasnijo in izpopolnijo pravo tako za praktično nalogo za obsodbo napadalcev kakor za akademska nalogo, da pojasnijo tovrstne ideje odgovornim mo-lem.* Jackson js nato razpravljal o vprašanju manjšin ter je med drugim dejal: *Mlslim, kar bodo potrdili skoraj vsi tisti, ki so od blizu sledili političnim razvojem v Evropi, da bodo v Evropi zatiranja manjšin v masah predstavljala provokacije, pretveze ali korake, ki bodo vodili do vojne. *Prav to stanje brezmočnosti teh manjšin je tisto, kar napravlja sporno predelavo geografske karte Evrope ter vsako odločitev tako telko in ostro. e Ravno tako je tudi brezmoč-nost manjšin do absolutističnih vlad tista, ki napravlja mednarodno politiko tako nasilno in tako uporno za kompromise... Ta absolutizem in strah pred njim sta tista, ki napravljata kompromis tako Ulaven 4n obetata tako verjeten slab izid borbe med kitajskimi nacionalisti in komunisti, med Arabci in Zid i v Palestini, med Hindujci in muslimani v Indiji ter med komunisti in antikomunisti po vsem svetu. *Izgnanstvo predstavlja še relativno lahko kazen za pripadnike drugačnih mnenj. Trenotno je Evropi opažati deportacije v masah brez precedentov. Ni mogoče inteligentno reševati vprašanja manjšin izključno s tem, da zavzamemo pololaf v korist manjšin le zaradi samega dejstva, ker gre za manjšine. Zadržanje manjšine kakor tudi veči- ■ ne utegne nositi pečat sovraštva, nestrpnosti in izzivanja. Nacisti so nekaj časa predstavljali manjšino, ^Politične smernice v Evropi močno nihajo. V mnogih dišavah se v imenu diktature proletariata odločno nagibajo v smer nebrzdanega absolutizma. Mnogi izmed tistih, ki se trudijo določiti nihanje v nasprotnem smislu, bi radi dospeli do druge diktature, ki bi se razlikovala od prve ne po obliki absolutizma, temveč izključno le po sestavi gospodujočih razredov. Za tiste, ki so bili vzgojeni v smislu idej naše ustave, je danes najbolj brezupen pojav tisti, ki ga predstavlja sla-bost vseh pravih tradioij in liberalnih gibanj v Srednji in Vzhodni Evropi, Daniels, povojna Ameriški pisec Josephus ki je v delu »Vojna in leta* prijkazal napake p.eleklosti in nakazal pop ga bodočnost Zagotovitev pravic »V kolikor tudi Združene države ne morejo trditi, da so prav gotovo prvovrstno redile vprašanje svojih manjšin, sem jaz vendar prepričan, da ustroj naše ustave, ki temelji na omejitvi vladnih oblasti, prispeva k taki rešitvi z vzgledi dobro uspelih postopkov. Ore za edini postopek, kt po mojem načinu mišljenja lahko nudi kakšno upanje. Kakor v drugih državah, tako je tudi pri nas nestrpnost med večino ter manjšinami in iz takega stanja stvari izvirajo obžalovanja vredne posledice. Toda zatiranje ne predstavlja uradne politike vlade. Mi smo ustvarili človečanske pravice, ki obstajajo ne po zaslugi vlade na oblasti, temveč zaradi tega, ker so spremenjena v zakon.* Jackson je v zaključku obravnaval niirnberško razpravo. Glede te je Izjavil: tJavna obtožba je apelirala na visok primer morale, ki mu je slediti glede drugih držav in glede domače države. Na taki osnovI so bili Nemci obsojeni in na osnovi takšnega moralnega pojmovanja bodo sodili bodoče zadržanje držav. Nobena izmed držav tožilk se v praksi ne bo mogla oddaljiti za dolgo časa od takšnih vzorov morale, ne da bi izzvala obsodbo in preziranje civilizacije. Čutiti je veliko potrebo, da drianmiki nadaljujejo pot, ki so jo nakazali juristi v Ndm-bergu.* V izjavi, ki jo je v teh dneh izdalo britansko vojno ministrstvo, omenjajo znatne uspehe, ki so jih dosegle čete britanskega Common-vealtha v prvih šestih mesecih zasedbe Japonske. Kljub mnogim težavam so uspeli zbrati potrebne sile in jih koncentrirati v zasedbenem področju južne Japonske; zdaj postopoma izvajajo nalogo demilitarizacije celotnega področja ter pomagajo Japoncem , pri obnovitvi države. V dveh mesecih po Izkrcanju prvih vojakov je prišlo v Japonsko več kakor 20.000 mož, ki pripadajo vojski in zračnim silam Velike Britanije, Indije, Avstralije in Novega Zelanda. Britansko področje Trenotno znašajo sile britanskega Commonwealtha 38.000 vojakov ter imajo zasedeno ne le prvotno področje prefekture Hirošime in dveh drugih sosednih prefektur na glavnem japonskem otoku Hon-šu, temveč tudi dve drugi prefekturi in otok Sikoku — torej področje, ki obsega 20.000 kvadratnih milj in Ima 11 milijonov prebivalcev. To važno industrijsko področje je seveda mnogo trpelo zaradi tež-, kih zavezniških bombardiranj. Lo s težkim delom, dobro organizacijo in ukrepi začasnega značaja so mogli zasilno popraviti škodo, ki so jo utrpele naprave ln javni obrati. Tako je v pristanišče Kure, ki Je sicer težko poškodovano zaradi bombardiranj in skoraj popolnoma neuporabno za običajna vkrcevalnn in izkrcevalna dela, cd preteklega 13. februarja, to -je dneva, ko je prispel prvi parnik, prišlo že 87 prevoznih in tovornih ladij ter so izkrcali 8.000 vojakov in raztovorili 34 tisoč ton dobav, med katerimi je bilo več kakor 6.000 vozil. Japonsko železniško mrežo so ravno tako ponovno uredili in je potnišk. promet presegel 11 milijonov, promet blaga pa je dosegel približno 10 milijonov ton. Ena izmed najvažnejš'h nalog čet je uničenje sovražne opreme in materiala. Obhodnice vojske so našle ogromne podzemske orožarne. Samo v hirošimski prefekturi so na-šli 100 tisoč ton zelo močnega eks- I ploziva. V bližini obale so na nekem majhnem otoku našli tovarno strupenih plinov in veliko skladišče. Z uničevanjem nadaljujejo dan za dnem. Na tisoče ton strsllva in visokega eksploz'va so razstrelili, približno 16 tisoč ton pa potopili v morje. Tudi znaten del 17 tiso-ton strupenih plinov so že unič 11. Popravljanje poškodovanih poslopij in ponovno obratovanje bistvenih prometnih sredstev je bila nadaljnja ogromna naloga tehnične službe poveljstva britanskih zasedbenih sil. Pri Izvrševanju te naloge je pod vodstvom britanskih tehnikov na delu 26 tisoč Japoncev. važno vprašanje, ki često vodi do mednarodnih sporov, iz katerih nastajajo celo vojne. Četudi bi bilo najbrž napačno v tem iskati edini vzrok za kako vojno, vendar ni dvoma, da Je to pogosto bilo eno izmed važnih razlogov za vojne spopafde. 'F zvezi z mirovnimi stremljenji sedanjega časa je prišlo tudi do predloga, naj bi upravo vseh zalog nafte na svetu podredili mednarodnemu uradu. V koliko je takšen predlog v zvezi z današnjim položajem izvedljiv, bo pokazala bodočnost. Pred nedavnim so o tem vprašanju razpravljali ameriški strokovnjaki na omrežju ameriških radijskih družb v okviru predavanj o zunanji politiki. Zagovarjali so ustanovitev mednarodne organizacije pod nadzorstvom Združenih narodov, ki bi upravljala in vodila oskrbo sveta z nafto, kar naj bi preprečilo morebitne spore med različnimi državami. Strokovnjaki, ki so o tem vprašanju razpravljali, so bili: John A. Loftus, načelnik oddelka za petrolej pri zunanjem ministrstrm, Charles B. Ragner, svetovaleo zu- Boj za petrolej Predlog za mednarodno upravo in izrabljanje vrelcev nanjega ministrstva za petrolejska vprašanja, in polkovnik G, H. Vogel, izvršni ravnatelj odbora za nafto ameriške vojske in mornarice. Loftus je poudaril dejstvo, da bo nafta «št nadalje ostala sporna točka in razlog za spopade, dokler nt bodo narodi uspeli sporazumeti se o pravičnem ustroju, da bi tako spore zmanjšali na najmanjšo mera in ustvarili pameten način za izkoriščanje svetovnih zalog nafte*. Prav tako Je poudaril življenjsko korist Združenih držav, če bo podpirala mednarodni sporazum o nafti. Trdil je, da je možno z gotovostjo reči, da bodo Združene države v 20 letih morale uvažati skoraj polovico nafte, ki jo rabijo, v kolikor ne bodo v tem času odkrili novih in izdatnih petrolejskih polj, za kar pa za zdaj ni nobenega upanja. Amerika in nafta Tudi polkovnik Vogel se je strinjal s tem ln je trdil, da ni nobenega dvoma, da bodo Združene države morale stalno uvažati večje količine nafte. Ko so preučevali ameriško politiko glede nafte, so govorniki govorili o nevarnosti, da bi druge države utegnile misliti, da je vlada Združenih držav tesno povezana z zasebnimi interesi v te) gospodarski panogi. Loftus je zatrjeval, da ima 'to vprašanje splošni narodni značaj, ker je treba pospeševati razvoj proizvodnje nafte v mnogih delih sveta. Iz tega razloga so vedno spodbujali ameriški kapital, naj bi se udeležil izkoriščanja proizvodnje nafte v starem in novem svetu. V istem času skušajo Združene države izpolnjevati liberalna načela, ki so izražena v angloameriškem sporazumu; to pomeni stremeti za tem, da bi tudi vlade in narodi tistih dežel, kjer so petrolejski viri. ime- le svoj delež pri proizvodnji. Ko so obravnavali sovjetsko politiko glede petrolejskih polj v Vzhoditi Evropi, so govorniki poudarili, da ima Sovjetska zveza velike še neizkoriščene zaloge nafte, da pa v času vojne Sovjeti niso bili sposobni vzdržati proizvodnje na visoki višini, posebno ne v glavnem petrolejskem področju okoli Bakuja. Zaradi tega čuti Sovjetska zveza potrebo po takojšnjih dobavah nafte. Ragner je trdil, da je sovjetska vojska na Madžarskem takoj prevzeta upravo petrolejskih polj, ker ni bila zadovoljna z obsegom obratovanja prejšnje uprave. Združene države skušajo zadevno vprašanje urediti v tem smislu, da bi 'petrolejska polja vrnili ameriški družbi, ki je njihova prava lastnica. V Romuniji je Sovjetska zveza odpeljala kot vojni plen nekatera podjetja, ki so ameriška lastnina. Polovico vojne odškodnine, ki jo Romunija dolguje Sovjetski zvezi, ta prevzema v obliki nafte. Sovjeti nadzorujejo tudi angloameriška petrolejska polja na sovjetskem zasedbenem področju v Avstriji, k;er so tudi ax>strl)ska petrolejska polja. Zadnja so zaplenili Nemoi, zdaj pa jih zahtevajo Rusi kot del vojne odšodnine. Loftus je izjavil: «Naše stremljenje za uveljavljenjem naših petrolejskih pravio v Avstriji gre dalje, kot samo ugotoviti, ali naj ta polja spet upravljajo petrolejske družbe. To je vprašanje moralnega značaja, ker se tiče avstrijske neodvisnosti. Avstrijski zakonodajni zbori so nedavno uzakonili podr-žavljenje petrolejske proizvodnje. Z naše strani ni bilo zaradi tega nobenega ugovora. Pač pa so bili Sovjeti tisti — pa na) to zveni še tako čudno in nenavadno — ki so imeli za potrebno, da so se uprli podržavljenju, kčr so še bili po- dpirati se podržavljenju kot takšnemu, pač pa vztrajamo na primenuL* odškodnini dosedanjim lastnikom nJ( Ko je označil angloameriški dogovor kot prvi korak k svetovni ureditvi, je Ragner izjavil, da ta dogovor določa nekatera načela, o katerih sta se obe državi sporazumeli; načela, ki onemogočajo zapostavljanje in pomenijo odprta vrata za izkoriščanje novih petrolejskih ležišč ter zagovarjajo nevmešavanje v pravice, ki jih uživata obe državi. Končno ta dogovor postavlja tudi načelo, da mora proizvodnja nafte prispevati k gospodarskemu napredku in izboljšanju življenjske ravni prebivalstva, ki živi na teh področjih. Ko je razpravljal o vrsti orga-' nizacije, kateri naj bi poverili iz, vajanje teh načel na svetovni podlagi, je Ragner izjavil, da i' tc moral biti neke vrste odbor ah mednarodni zavod pod nadzorstvom ustanove Združenih narodov. Ta bi moral zastopati proizvajalce in potrošnike. Njegova naloga naj bi bila ' preučevanje mednarodne trgovine z nafto 4n biti na razpolago z nasveti vladam in petrolejskim družbam o vrsti sporazumov, ki b4 mogli dati največje koristi vsem udeleženim strankam. Mednarodno razsodišče Jjoftus je dodal, da bi ta mednarodni zavod moral preučiti vse pogoje pogodb in koncesij v zvezi z nafto Ur predlagati spremembe. Mogel bi delovati kot neke vrste razsodnlštvo ali celo sodišče, pri katerem bi narodi ali petrolejske družbe, ki bi se čutile žrtve nepravilnega ravnanja drugih, mogli vložiti pritožbo in morda doseči tudi odločitev. Ob zaključku je Ragner izjavil, da meni, da bi bilo treba čimprej uveljaviti mednarodno upravo petrolejske Industrije. Treba se je upreti monopolnim položajem in omogočiti tako majhnim kot velikim petrolejskim družbam udeležbo v mednarodni trgovini. Zaloge nafte na svetu bi bilo trebd staviti na razpolago vsem narodom pod istimi pogoji in brez zapostavljanj tako, da ne bi bilo več, vsaj kar zadeva to velevažno surovino, bogatih ali revnih narodov. Ne smemo pa pozabiti na jamstvo, da bodo vse soudeležene stranke vštevli domače prebivalstvo pri i tr- ias lili petrolejskih polj. Mi stalno korlščanju petrolejskih polj dobile branimo načelo, da ni upravičeno | pravičen delež. DON JUAN Vrafa svojo biše jo po dobrem Švicar-sfeam domokraliunom običaju odpri ljudom vseh nazorov Premiki množic Nadaljnja težka naloga je v urejevanju vračanja japonskih vojnih ujetnikov lz prekomorskih ozemelj v domovino in odhoda tisočev Korejcev ter Kitajcev, ki se vrača-je domov. Področje poveljstva britanskih zasedbenih sli je prešlo že približno 600 tisoč japonskih vojakov in 22 tisoč Korejcev ln Kitajcev. Menijo, da bodo dokončne številke dosegle 4 milijone Japoncev c-dnosno 474 tisoč Kitajcev in Korejcev. Delavnost operativnega značaja obsega tudi nadzorstvo obhodnic nad nezakonitim vseijevanjem Korejcev, od katerih so jih preko 6000 že prestregli v očiščevalnih akcijah v sodelovanju z japonsko civilno policijo na krajih, na katerih se, kakor je dobro znano, zbira črna borza. V področju deluje 5 britanskih Vojaških sodišč. Avstralski general Robertson, ki je v poveljstvu zasedbenih sil britanskega Commonvvealtha nasledil generala Northcotta, ko so tega Imenovoli za guvernerja južnega Novega Wallesa, je v poročilu o delu, ki so ga izvršile njegovo čete v 6 I mesec h, izjavil: »Moji dečki so de- lali dobro.* Španija je danes dežela, ki ni razdvojena samo v svoji notranjosti, ampak je odrezana tudi od ostalega sveta. Španija je oslabljena in lačna, polna kipečega nezadovoljstva ter Ima jetnlšnloe polne političnih kaznjencev, po ulicah pa se potikajo dolge vrste brezposelnih. Neki 33 letni mož, ki je prepričan, da more premostiti prepad, ki zija med Španijo in svetom ter prinesti deŽ3li mir in red, j© Don Juan Carlos Teresa Silverio Alfonso d’Borbon y Mauntbatten ali preprosteje Don Juan, kot običajno naziva jo sl na bivšega španskega kralja Alfonza. Štrosa vzgoja Don Juana so vzgojili na strogem ln suhoparnem španskem dvoru, kjer se je rodil Junija leta 1913. Njegova mladost je potekala brez prostosti in brez veselja. Od zgodnje mladosti je moral prisostvovati vojaškim prireditvam ln verskim obredom in se vesti dostojanstveno kot kaka odrasla oseba. Popolnoma so ga izključili od običajnih otroških Iger in mu celo preprečili stike s sovrstniki po starosti. C!e je zapustil kraljevo palačo v Madridu, da bi odšel na počitnice, je moral iti samo v .kako drugo kraljevsko palačo, ki je bila last kakega člana vladarske hiše v drugem mestu. Ko j© Izpolnil 16 let, so ga poslali v pomorsko šolo v San Fernando. To je pomenilo zlom s starodavno tradicijo, ker se je španski* prestolonaslednik do takrat moral vedno posvetiti vojaškemu poklicu. Mladi Don Juan je bil v pomorski šoli samo nekaj mesecev,' ker je španska monarhija propadla ln je morala kraljeva družina zapustiti deželo. Don Juan se je izkrcal Iz španske ladje v Gibraltarju. Prvi ukrep njegovega očeta je bil, da je poslal svojega sina nadaljevat mornarske študije v angleško pomorsko šolo v Dart-moutbu, kjer je po svoji izjavi preživel najsrečnejše dneve svojega življenja. Angleži imajo disciplino v tej šoli za zelo strogo, toda za Don Juana je bila to prekipevajoča svoboda: svo- boda govora, veselja ln sklepanja prijateljstva z vsakomur, ki mu je ugajal in svoboda preživljati počitnice, kjer koli je kotel, Postal je dober plauač ln izvrsten igralec tenisa. Bilo je videti. da se je vsa telesna sila. k.1 je po vsem videzu primanjkovala njegovim slabotnejšim bratom, osredotočila v njem. V Dartmouthu je preživel štiri leta in prišel iz šole kot pomor* skl častnik. Srečnih let in svobode je bilo s tem konec. Oče mu je ukazal odpotovati v. Rim, kjer je njegova družina živela v izgnanstvu. To je bilo leta 1935. Mussolini je bil na vrhuncu slave. Begunski dvor je videl, da se bliža križa španške republike in zdelo se mu je, da bo v bližnji bodočnosti mogel potovati nazaj v domovino. Don Juan je uvidel, da ga čaka važna naloga: moral bi postati dejanski prestolonaslednik. Kmalu po svojem prihodu v Rim je poročil priceso iz španske kraljevske rodbine, Marijo de las Mercedes Bourbon Sicilia y Orleans. Poroka Je postala Don Juan Carlos Teresa Silverio Alfonso d’Borbon g Mauntbatten politična demonstracija. Kraljevi pristaši, politiki ln španske osebnosti so prišle v Rim. Don Juan je imel tedaj šele 22 let. Vse to oboževanje ln ves blesk, ki sta ga obdajala ter številni nasveti vseh vrst so mu stopili v g'avo. Ko je končno izbruhnila državljanska vojna v Španiji, se je odločil za težki korak in dvakrat ponudil svojo službo upornikom. Prvič je menil, da je upor nastal kot zakrinkano monarhistično gibanje, ki je Imelo namen obnoviti starodavno obliko vladavine. To je bila vsaj oblika, pod, katero so se pred- stavili svetu. Ko pa je drugič stavil svojo . ponudbo, je bil Franco že samozvani državni voditelj in postalo je jasno, da skuša vsiliti Španiji fašistično diktaturo. Ko se .je končala državljanska vojna, so bili odnošaji med Francom ln špansko kraljevsko rodbino popolnoma hladni. Izginile so nade na obnovo kraljevine, ki je bila leta 1935 videti tako blizu. Razočarani dvor v izgnanstvu je v Rimu dočakal Izbruh svetovne vojne v letu 1939, Kralj Alfonz je umrl kmar lu po vstopu Italije v vojno in zapustil Don Juana kot 'resničnega pretendenta za španski prestol. Don Juan je kmalu razpustil svoj dvor v Rimu in se nastanil V Švici s svojo materjo i“ 3 svojo družino. Videti je. da tukaj doživel veliko spremembo. Opustil je dostojanstveni način življenja v Rimu in sklenil živeti kot katera koli oseba iz višjih meščanskih krogov. Obiskoval je predavanja o socialni politiki na vseučilišču v Lozani. Vrata svoji. hiše je odprl po dobrem švicarskem demokratičnem običaju ljudem vseh nazorov. Kar pa je še važnejše, opustil je iskanje stikov s svojimi pristaši med špansko aristokracijo, ki »o ga bili nekoč obdajali v Rimu. V svojo hišo je vabil republikanske begunce iz Španije, poslušal njihove nazore in z njimi »a do1' go in široko razpravljal. Uva lz-med njih »ta postala njegova prijatelja in svetovale3’ bivši’ republikanski veleposlanik v Londonu Lopez Ollvan in dr. Caro, republikanski duhovnik \z Katalonije. Ljudje te vrste so imeli brez dvoma velik vpliv na Don Juana, postal je razumnejši, zmernejši in ni®S°vl pogledi na svet so se razširili, Juanov® lastnosti Ni tako dostojanstven, kot je bil njegov o5®, toda to bi mu utegnilo ce*° koristiti. Dostojanstveni kralji često izgube svoje prestole, Vprašljivo pa je. če ima zadosti duhaprisotnostl in razumnosti, da bi si znal zpet priboriti Izgubljeni prestol. Ima prikupno zunanjost vseh članov Bourbonske hiše ter je dobrega zdravja in ima glavo na pravem mestu, četudi ni nič izrednega. Pokazal je, da je sposoben poslušati nasvete drugih in se kaj naučiti lz svojih napak. Goji simpatijo 8h življenje v demokratičnih deželah in svobodoljubnih družbah ter ima izkušnje iz vsakdanjega življenja, ki so na žalost tako redke pri vzgoji španskih pricev. Vas to so goto-vo stvari, ki govorijo v njegov .prid. Ce pa zadostujejo za dosego smotra, katerega si je zastavil, bo pa mogla pokazati šele bodočnost* I PONESREČENI KADILEC Trinko •r., ... v;”. •' f''» Ivan Trinko je eden tistih sinov svojega naroda, ki so darovali vse svoje iivljenje narodu, Trinkovo delo je tako nesebično, da se Je vedno zbiralo ljudstvo v Beneški Sloveniji okoli njega. On pa mu je bil učitelj, svečenik in zagovornik njegovih narodnih in človečanskih pravic. V tej sluZbi je Trinko Izbral tudi materino besedo: napisal je poleg znanstvenih razprav tudi nekaj literature. Leta 1897. je po nasvetu pesnika Simona Gregorčiča izdal svoje Poezije, lepo zbirko pripovednih in liričnih pesmi. Leta 1989. pa so USU NaSt paglavci, zanimive črtice in slike iz beneško^slovtnskega pogorja. Trinko ni poet ali pisatelj velikega formata, pač pa je v njegovem književnem delu nekaj, kar nam ga čudovito približa: v teh črticah in v pesmih je tista .preprostost, naravnost in neizumetnir čenost, dobra in skrbna misel, kako bi tudi kot pisatelj nekaj povedal svojim ljudem in jih nekaj na/učil, Posebno otroke. Črtice so res brali tudi odrasli, čeprav so bile mladini namenjene, pa so jih potem pripovedovali svojim malčkom v zimskih večerih. Bazen te preprostosti je pa tudi v Trinko vi književnosti prelep spev njegovi oijt domovini, BeneSki Sloveniji, ki je dobila v njem svojega najboljšega glasnika. uuuQULijiauČH2[l:a^£ Češkoslovaški filmi /''V trocl go nasploh pristne, nepokvarjene in k do. V/ bremu naklonjene narave. Zato je pravo veselje ž njimi, dokler ostanejo taki. Človek vidi v njih nekaj nebeško lepega, kar je sam že potratil. Nedolžnost obdaja otroški obraz s privlačnim, čez vse milim odsevom, a iz jasnih oči se Jim očaro-valno smeje vBa čistost in preprostost mlade duše. Dctoiž pa vendar tudi take, ki se že v najmlaj-žih' letih odlikujejo po tej ali oni, zanje morda nezavedni in znab tl podedovani slabosti, ki se polagoma globoko in neukrotljivo vkorenini v duši, ako je modra in odločna vzgoja ne izruje o pravem času. Taki otroci vzbujajo med sovrstniki naravno mržnjo in tudi pri odraslih niso priljubljeni. S časom postanejo pravcati križ sebi in drugim. Zato bi morali starši skrbeti že zarana, da jih spravijo v boljši tir. To je povsem mogoče ln je nasproti otrokom njih glavna dolžnost. Da bi se je vedno vsi zavedali in jo dosledno in pametno spolnjevali! K otrokom, ki so že zgodaj slabo naklonjene narave, je spadal tudi Strmolinov Drejček. Njegova napaka sta bila napuh in prevzetnost. Ho: el Je vedno in povsod prvačiti med svojimi bosopetimi tovariši ter se na vse pretege odlikovati med njimi. Marsikaj je večkrat pretuhtal, da doseže svoj namen, toda ker ni bil posebno bistre glave, je bil uspeh njegovih nakan in naporov vedno tak, da so se mu smejali, kajti nič modrega ni znal zasnovati In nič takega zamisliti, kar bi vzbujalo pozornost in mu pomagalo do veljave. Oče, pameten mož, je kmalu zapazil njegovo slabost in ga marsikdaj radi nje klofutn i ali mu nategnil uha. Mamki se je nasprotno zdelo lepo, da se paglavec skuša odlikovati, in zato ga Je branila ter mu dajala potuho, kar je seveda bolj uspešno vplivalo nanj, kot očetove klofute. Tukaj hočem povedati, kaj se mu je nedavno zgodilo. Njegov starejši brat Je bil pravkar odslužil pri vojakih in je domov prinesel tudi vojaško kapo. Naš junak si jo je nataknil takoj na glavo in se ne glede na to, da mu je precej smešno čepela na ušesih, pokazal ž njo med tovariši, češ, kdo sem jaz! No pa tudi to mu ni prineslo veselja ln ponosa. Neki porednež mu je jo kar tako, meni nič, tebi nič, zbil z glave, da je bilo na mah vse skupaj, kapa in ugled, po tleh. Toda to bodi le mimogrede povedano. Brat se je pri vojakih navadil kaditi, kar seveda ni nič poeebnega. Drejčku pa se je to zdelo zelo imenitno, ne radi kajenja samega — kdo Izmed odraslih ne kadi? — ampak ker je kadil cigare, medtem ko so drugi ponižno vlekli le iz skromnih pipic. Jej, kako je bilo lepo, kadar ga je videl v nedeljo s toskansko cigaro v ustih na vasi med drugimi fanti! Mislil Je, da ga vsi občudujejo in zavidajo, in zdelo se mu Je, da so se dekleta kar zamikala vanj, kar je bilo morda res, toda ne radi cigare. Oh, ko bi mogel tudi oni... Zarilo se mu je v glavo, da se mora tudi on naučiti. Pušlti in pa še cigaro! Kako bi ga občudovali tovariši in strmeli vanj! On pa bi se strašno oblastno držal in z viška gledal na n J to malenkost. Imenitno! To, to! Do tega mora priti! In tako je sklenil, da ob prvi priliki poskusi. Cigara ne bo manjkala, saj Jih ima brat v svoji sobi na izbiro. V sobo pa se pride brezskrbno, ker je ne ?aklepa in tudi nič čudnega ni, če stopi noter, saj je že stokrat gostoval pri bratu in sl ogledoval razne njegove reči. Kmalu Je začel izvrševati svoj sklep In načrt. Prisvojil sl Je odlomek cigare ln ga lepo shranil v žep. Zveplenke Je imel že Itak stalno pri sebi. Takoj ko ga pošljejo po drva, napravi prvo po-skužnjo, ker nihče ne sme vedeti in videti, dokler se docela ne privadi. Sel je torej c priliki v goščo po suhljad, kar Je proti svoji navadi prav rad storil. Se predno začne nabirati, vtakne med zobe konček cigare, ga skrbno prižge ln začne vleči. Pa cigaro hitro odloži in skremži obraz; prav nič prijetno mu ni bilo v ustih. Potem je zopet začel, a zopet je mo-ral spačiti obraz ln odnehati. Silno Je zakašljal ter začel pljuvati, kakor da bi bil žvečil Bog ve kaj grenkega ali ogabnega. Na tretjo poskušnjo že ni mogel več naprej; motiti se mu je hotelo in na metanje mu je šlo. Nejevoljen je pustil vse skupaj In se lotil nabiranja drv. Ni mislil, da bo tako hudo. Sicer pa se pravi junak ne sme ustrašiti in tako hitro odnehati. Ko je bil s suhljadjo gotov, je zopet začel kaditi. pa ni šlo in ni šlo. Prišel je domov z butaro razočaran in pa precej bled, kar je spravilo mamo v veliko skrb; saj Je bil vedno bel in rdeč kakor sveže jabolko. «Drejček, kaj ti Je? Ali si bolan?« «Nlč mi ni, mama, popolnoma nič.« «H*..;i Ali pa si se preveč utrudil?« Ode, h kateremu je neprevidno sedel, je ZH_ čutil vonj po Smotki ln takoj uganil, za kaj gre. Rekel pa ni nič, temveč sam pri sebi sklenil paziti in dati fantu 6 pryj priliki uspešen nauk. Paglavec pa, ki niti zdaleka ni slutil nevarnosti, se je po malem in skrivoma le dalje vadil, kar je Šlo sicer počasi in s pičlim uspehom. Vztrajal je trdovratno. Mudilo s« mu je, ker se je hotel čim prej pokazati med tovariši. Naposled je po nemalih mukah vendar za toliko uspel, da je lahko prenesel kakih šest ali osem potegljajev, kar se mu Je zdelo za enkrat dovolj, da se pobaha. Čakal je torej ugodne prilike./ Toda prilike je čakal tudi oče, ki je Drejčka zasledoval in vedel, da se pripravlja za prvi nastop. Bilo je neke nedelje. Pobalin si je preskrbel v bratovi zalogi nov kos cigare, kar ni ušlo bistrim očetovim očem. Potem je šel med tovariše in Jih zvabil, da so se šli zabavat izpred ljudi h kleti, ki je samoti rila na strani poleg domačega hleva. Ko se mu je zdelo pripravno, je izvlekel na dan kos cigare in ga vtaknil v usta. Drugi so zazijali vanj. «Lej ga, lej ga, kaj ima!« vzklikne eden. «Kaj? Ti znaš kad,ti?« vpraša drugi, »Otročarija! T; boš kadil?« reče tretji. In tako je vsak bleknil, kar se mu je zdelo primerno. On pa, meni nič, tebi nič, izvleče počasi še žveplenka in, modro se držeč, zapall ko-šeek ter začne počasi pušiti v precejšnje začudenje in morda tudi v tajno zavist ostalih, ki so nemo bulill vanj. Drejček Je bil srečen In ponosen, češ, vidite, ali nisem mož! Kaj vi! Ze Je bil izpuhnil nekajkrat malce dima, kar se pritihotapi od zadaj oče In se ustavi za kletnim oglom. Nekdo ga sicer zapazi, pa nič ne reče in tovarišem ne izda njegove navzočnosti iz gole želje, da bi videl, kaj se bo godilo; saj se mu je zdelo, da Drejček kadi v kontrabant, brez oče-. tove vednosti. Oče malce posiojt in gleda, potem stopi naglo med otroke. Kadilec prestrašen urno skrije cigaro, a oče mu jo mirno vzame iz role. Vsi so presenečeni molčali; nekaj dečkov je zbežalo, kakoi da so bili zasačeni pri hudodelstvu. Drugi, bolj brezobzirni, so ostali, da bi videli, kaj bo. Cem-u se bati, saj niso nič slabega delali. «No, Drejček!« začne mirno oče, «nisem vedel, da si že tako moški. Vidiš ga! Kdo bi bil mislil?« Drejček se rdeč in trepetajoč ni vedel kam deti. Rajši bi bil videl, da bi oče takoj vzkipel. «No, no, ne boj sel Saj te ne bom; kaj še! Hočem videti tudi jaz, kako znaš. Na ln pokadi«, reče ter mu vrne kos še dimeče se cigare. Drejček si ga ne upa vzeti. «Vzeimi!» Drejček noče. »Vzemi!« zagrmi vanj oče. Drejček nerodno vzame kaznivi predmet in ga stisne v pest, da se hudo opeče, kar pa ni b.lo najhujše. «Kad se mu Je motil in glava mu jo krožila. Drugi »o se škodoželjno smejali in se zabavali. Nič se jim ni smilil Drejček ni več razločeval ničesar. Majal se je na nogah; ječal je in sopel. Nekaj ga je dušilo in mu sililo v glivo. Pred oomi se mu je meglilo; vroče in rrraz mu je postajalo. V želodcu se mu je kuhalo in vrelo. Hudo mu je prihajalo, strašno hudo, kakor še nikoli dotlej. Košček cigare mu Je klavern® molel iz ust, kar mu nakrat noge odrečejo, roke mu padejo ob bokih, usta se mu odprejo, začne bljuvati. Bled je bil kakor mrtvec. Otroci so se ustrašili. Bilo jim je vendar pre-več in zato so zbežali Oče pa je mirno pobral nesrečnega kadilca in ga nesel doirov. Mati je, videč ga takega, strašno zavpila in se vrgla nanj. »Molči, molel, saj ni nič hudega«, jo tolaži mož. «Drejček moj, Drejček! Dete moje; kaj Je s teboj?« je vpila mati, ne da bi poslušala moža. «Molčl, ti pravim, saj ni nič. Cigara ga Je omotila.« Pa mati ni hotela razumeti in je le nadalje vpila. Bližnji sosedje, ki so slišali javkanje to jojmenikanje, so prihiteli gledat, kaj se tako hudega godi. Pol vasi se je kmalu zbralo na mestu. Oce se je jezil, da je nastal tak šum za piškav bob. Ljudem je na kratko povedal, kaj In kako, da so se smeje razšli, češ, dobro ga je prijel fanta. Zna pa, zna. Mati je nesla ponesrečenca v posteljo. Obraz mu je močila z mrzlo vodo in ga po materinsko negovala in pomilovala, ž njim trpela ter se hudovala na trdosrčnega moža. Drejček se Je nekaj časa nemirno premetaval. V glavi se mu je še vedno vrtelo in v ušesih mu Je šumelo. Toda sveža voda mu je dobro dela, tako da je naposled začel čumeti to Je končno trdno zaspal. Prespal je omotico to se zbudil. Nekako čudno mu je vendar bilo. Vstal je čemeren in nejevoljen na očeta, ki ga je spravil v tako sramoten položaj pred tovariši. Občudovati to zavidati hi ga bUi morali. Kaj pa je postalo mesto tega in kaj se.o bo, ko pride zopet med nje? Ze sama m!, sel na to mu je hudo dela. In vsa nesreča radi očetovih muh. Uh, ta oce! Mati Je tudi nekam tako mislila in se togotila. Oče pa se je v pest smejal, ker je vedel, da bo nauk uspešen. In res Drejček ni nikoli več poskusil kaditi; kar stresnih ga je, kadar se je spomnil na cigaro. Zasovražil jih Je enkrat za vselej. Nauk je bil uspešen, toda samo za kajenje. Filmska igralca Gary Cooper in Signe Hasso v veličastnem delu «Odiseja zdravnika Wassella» USPEH SOVJETSKE MEDICINE Dva sovjetska znanstvenika, ki I delata v laboratorijih leningrajskega elcktroflzičnega medicinskega .nstituta, sta med vojno za kirurge. iznašla čudovit Inštrument — posebno vrsto kristalnega prsta z Izredne visoko tipalno občutljivostjo. * Kadar kirurg s to preiskovalno Iglo preiskuje rane, Ima možnost natančnega lokaliziranja skritih drobcev kosti ali izstrelkov. Razen tega pove zdravniku tudi, kako globoka ln razširjena je rana. Po drugi strani pa je n6va preiskovalna igla tako majhna, da pri preiskovanju prav nič ne poškoduje mišičnega tkiva ali razdrobljenih kosti. Električna preiskovalna igla Dr. Ostroumov in zdravnica dr. V. N. Lepcšinskaja, ki sta iznašla ta Instrument, sta začela s svojimi raziskovanji med obleganjem Stalingrada, ln sicer z namenom, da bi Izpopolnila tako Imenovane «električne preiskovalne igle«, ki so jih med zadnjo vojno uporabljali nemSki ln zavezniški kirurgi. Delovanje teh električnih igel sloni ne istem načelu kot delovanje električnih minolskaleev, ki jih je uporabljalo vojaštvo za iskanje skritih min. Kadar te igle nalete na kak tuj predmet, dajo posebni zvočni znak. Vendar pa sl z električnmi iglami pri kirurških operacijah niso mogli veliko pomagati. Tudi nova sovjetska iznajdba od. daja zvočne znake. Vendar pa deluje na popolnoma drug način, in sicer kot nekakšen preiskovalni prst, ki «čutl» samo takrat, kadar se dotakne mesa ali kakega drugega predmeta. Kadar z njo preiskujejo rane, stalno zaznava mišično tkivo in na neki čudežni način »govori« kirurgu ter mu vsako podrobnost označa točneje kot najobčutljivejši prst. Tisti del naprave, k\ preiskuje rano, je kovinski; konica, ki odgovorja koncu pistov, je pa vretenastokoničasta In zelo ostra. Kadar s to konico preiskujejo rano, avtomatično prenaša 'komaj zaznatno tresenje k tistemu delu naprave, ki bi ga lahko Imenovali «možgane» preiskovalne igle. Kristal Ta osrednji del predstavlja plezo-eiektrični kristal, kot ga imenujejo znanstveniki. Podobne kristale uporabljajo pri izdelovanju membranskih doz finih električnih gramofonov in pri silno občutljivih mikrofonih za glušce. Kristal leningrajske preiskovalne naprave deluje kot kristal finih gramofonov ter spreminja mehanične tresljaje v električne Impul- ze, ki jih nato spet spreminja v drugačne tresljaje. Skratka — pie. zo-električni kristal deluje kot možgani, ki so sposobni do podrobnosti analizirati vsak najmanjši tresljaj ter ga nato predajati naprej. Kristal je vdelan v gornji del preiskovalne igle ter je čisto blizu kirurgove roke. Ko iglo po-globe v notranjost rane, mehanični tresljaji takoj izzovejo reakcijo kristala. V kristalu nastane novo valovanje, ki ga nato igla spet prenaša na ranjeno mesto. Vsak najmanjši premik igle povzroči celo serijo električnih Impulzov, ki se vsi vračajo v kristal. Toda njihova jakost je tako majhna, da jih kirurg sploh ne more zaznati. Da bi premagali to težkočo, so ruski znanstveniki spravili elek trični kristal v zvezo z majhnimi slušalkami, ki tudi delujejo na osnovi plezo-električnega kristala |„j*(ratvom Ka nakup ter spreminja električne impulze V Prago je priSlo večje Število zastopnikov različnih tujih drZav, da si bodo ogledali čtSkoslovaSko nacionalizirano filmsko industrijo. Menijo, da so filmski ateljeji na Barrandovu tehnično in organizacijsko najboljši na svetu. Po vsem svetu je znana tudi češkoslovaška fotografska umetnost, ki je na mednarodnih razstavah Cesto dosegla prve nagrade. Ker v češkoslovaških kinematografih predvajajo filme vseh narodov, je razumljiva Zelja,, da bi tudi domače filme izvažali v tujino. Zastopniki največjih tujih filmskih podjetij so Ze navezali stike s češkimi filmskimi umetniki, da bi jih pridobili za gostovanja v tujini. Istočasno se pogajajo za odkup nekaterih C:Skih filmov naj-novejSe proizvodnje. Pogajanja potekajo ugodno in računajo, da bodo češki filmi kmalu nastopili pot po vseh kontinentih. Trenotno se mude v Pragi na-slednji tuji zastopniki: glavni hol-lywoodski ravnatelj Thomas Bran-don, ki zastopa ameriške producente; ravnatelj največje Švedske filmske družbe AB Skandmavia t z Stockholma Helmut Spandov; zastopnik vseh grSkih filmskih podjetij is Aten Nikodos Skulidis; zastopnik arabskih filmskih podjetij ABDO, ki je o zameno ponudil arabske filme; kitajski zastopnik vseh filmskih podjetij na Kitajskem, v Burmi, Singaporu in Holandski Indiji J. B. Popper in zastopnik za britanski imperij D. Dean. Zastopniki poljskega državnega filma pa se pogajajo s CeSkoslovaSkim informacijskim mi-večjega Šte- vila CeSkih kratkih kulturnih, Šolskih in celovečernih filmov. Pred kratkim je priSla v Prago tudi posebna delegacija ameriških Cehoslo-vakov, ki se zanima predvsem za nakup Šolskih filmov. v zvočne signale. Zaradi tega more kirurg s slušalkami natančno zasledovati vse premike preiskovalne igle in tako more operater, n« da b! videl, do kje sega igla, iz zvečnih signalov spoznati, kakšnega tkiva se Je dotaknil, kako huda je poškodba ter če so v rani kaki tuji predmeti. Zaznavanje tresljajev Neko drugo odkritje pa naprav, lja to napravo še posebno koristno in uporabljivo. Iznajditelja sta vdelala kristal v preiskovalno iglo na neki posebni način, a čimer sta omogočila kirurgu, da more celo s prsti zaznavati naj. manjše tresljaje. Istočasno pa morejo možgani te naprave spre. jemati samo tiste Impulze, ki jih prenaša krnica preiskovalne Igle. S tem preprečijo, da b| magična preiskovalna igla sprejemala ln prenašala švm operacijske dvorane ali bobnenje topov v prvih linijah, kar se je doslej čestp dogajalo v vojaških bolnišnicah. S posebnim ojačevalnlm ustrojem more kristal zaznati tresljaje, ki so stokrat manjši od tistih, ki jih je moči zaznati s slušalkami ter morejo na ta način Iglo uporabljati ne samo za preiskovanje ran, ampak tudi za zasledovanje najmanjših podrobnosti kirurških operacij, V zadnjem času se jim Je posrečilo namestiti takšno preiskovalno iglo celo na operacijski nož. Nadčloveški tipalni čut te naprave kirurga sproti obvešča, kakšnega tkiva se Je dotaknil in v katerem operacijskem okolju se nahaja operacijski nož. Domnevajo, da smo na pragu nove kirurške tehnike — tehnike na slepo — saj je nova ruska iznajdba mnogo občutljivejša kot pa so kirurgove roke in oči. „Odiseia zdravnika Wassella“ AmfriSki barvni film eOdiseja zdravnika iVassella* je svetovna kritika na splošno označila in ocenila kot visoko pesem požrtvovalnosti, nesebičnega prijateljstva in resnično globoke ljubezni. v V poglavitnih vlogah nastopata Gary Cooper in Signe Hasso. Cooper jeva igra je skoraj veličastna in resnično doživeta. Majhna, očarljiva in plavolasa severnjakinja Signe Hasso Je v tem filmu pokazala, da je igralka velikega kova. Sploh je to njena največ ja dosedanja vloga. Njena igra je Življenjska, saj novi ljudje vnaSa-jo v igro novi in Se nepotvorjeni način podajanja. Gledalci, ki po treh urah zapuščajo — toliko časa namreč traja predstava — kinodvorane, imajo vtis, da so prisostvovali veliki bitki za njihov osebni blagor. Marsikoga je skoraj malce sram, ker Se nikdar ni napravil ničesar velikega in da nikoli ni tvegal tega, kar mu je najdraZje. Od časa do časa je človeka kdr groza, ko vidi na platnu, kako se bliZajo japonska letala, kako njihove strojnice iščejo Žrtev in kakd odmetavajo točo bomb. Za njimi ostaja uničenje, Žalost'in trpljenja, Nato spet letala, tanki, jtepi, ki prodi- rajo skozi neprodirne džungle in mnogo bednih ranjencev, ki čakajo na rešitev in mehko zdravnikovo roko. K uspehu filma mnogo prispevajo čudovite naravne barve, ki prav nič ne motijo in ne vzbujajo vtisa neresničnosti in pretiranosti, kar se prt tovrstnih filmih tako rado dogaja. Prav nič n< pretirana trditev, da bo film vsakemu gledalcu ostal v spominu kot ena izmed najmočnejših filmskih zgodb. ..Živilske banke“ V zadnjem času so v ameriških Ilirih začeli postavljati posebne nove belo emajlirane aparate, ki so podobni velikim zabojem ali hladil-nikom Gre za novo ln — če smemo tako reči — dolgoročno hladilno napravo. Nekatere naprave imajo 8 kubičnih metrov prostornine in morejo spraviti vanje cele zaklan« živali in razen tega še perutnino in zelenjavo ln vse vrste svežega sadja. To pomen.1, da bo gospodinja imela pri roki vse leto popolnoma sveža živila. V teh hladilnikih znaša temperatura 23 do 29 stopinj pod ničlo. Pri poizkusih so ugotovili, da v hladilniku vzdrži svinjsko meso 8 mesecev, govedina, sadje ln zelenjava 1 leto in perutnina 12 do 18 mesecev. Ta način konserviranja živil je seveda mnogo prikladnejši kot pa v konzervah. Posledica tega je, da je v Ameriki nastala nova industrija; družbe postavljajo javne hladilnike, v katerih more vsakdo za majhen denar vzeti v najem oddelek, v katerega lahko spravi, okrog 100 kg živil. Tudi vlada Je podprla gradnjo takšnih »živilskih bank«. HITROST ŽIVALI Ptice so na ftrvem mestu Kakšna je največja hitrost, ki jo morejo doseči nekatere Živali f Znanost dolguje mnogo zadevnih podatkov preprostim opazovalcem narave, ki so dolgo časa opazovali Živali v prosti naravi. Na vpraSanje, katera četvero-nožna Žival je najhitrejSa, bi brez dvoma mnogi odgovorili — dirkalni konj. Sicer je res, da prvovrstni dirkalni konj doseže veliko hitrost, toda ne takšne, kot menijo mnogi nestrokovnjaki. Hrt z lahkoto prekosi povprečno hitrost, ki jo dosežejo na konjskih dirkah tn ki znaZa približno 55 kilometrov na uro. Znameniti ameriški dirkalni konj Man o’War je na progi jOO metrov dosegel hitrost 69,S km na uro; v zadnjem času pa je neki drugi konj na krajši progi dosegel celo hitrost 77,8 km na uro. \ Bes je, da je to Zs lepa hitrost, vendar je mnogo četveronoZnih tirali, ki takSno hitrost z lahkoto dosegajo. Neki avtomobilist je ponoči srečal na ravni poljski cesti lisico, ki je v luči Žarometov pričela teči pred avtomobilom, ne da bi količkaj zavila vstran. Vozač se je odločil, da bo preizkusil hitrost Hvali; če se je hotel drtati v enaki razdalji od bežeče lisice, je ugotovil, da Je brzlnomer kazal hitrost 6-1,5 km na uro; ko pa jo je hotel prehiteti, je moral povečati hitrost na 77 km na uro. Neki drugi ameriški vozač je ugotovil, da je mo- ral voziti s hitrostjo uro, če je hotel prehiteti veliko modro lisico. Po ugotovitvah številnih opazo-' valcev mora divji zajec doseči povprečno hitrost 78 km na uro. Zajec ima poleg te velike hitrosti še to izredno spretnost, da more na silno majhnem prostoru hitro 78,S km na risson je sestavil seznam preko sto opazovanj in zadevnih ugotovitev o hitrosti ptičev, ki jih je napravil na potovanjih po britanskih cestah. Vendar pa Je treba prit-pomniti, da se takšni računi ne ozirajo na neki vazni Činitelj; medtem ko avtomobil vozi po zemlji, leti ptič po zraku, kjer more Živali v številkah V naslednjem podajamo pregled največjih hitrosti, ki so jih ugotovili za nekatere vrste živali. Številke pomenijo število doseženih kilometrov na uro. Prašič sova, čuk . uharica . . kunec ..... • • 56,5 hudournik . hrt ..... . jerebica . . ] • • • • • . . 72.5 divji golob . divji zajec , . , fazan . . , dirkalni konj . , . . 77.5 d'vja raca . jelen sloka, kozica • • • • 105 srnjak . . . deževnik . . vrabci, Sčinkavci . . 56 golob-sel . . kosi, škorci . . . . 56 orel .... čaplja sokol-romar . Avstralija je le vedno debela divjih konj in pogumnih cow-boyev, ki so v brzdanju Ovali veliki mojstri menjavati smer, ki mu silno dobro sluZi, kadar ga zasledujejo psi. Jelen doseZe Se večjo hitrost, ker so ga Ze često videli, da je z lahkoto prehitel zajce, kadar so na primor vsi skupaj bciali pred lovskim pogonom. Neki strokovnjak Morti-mer Batton meni, da je srnjak še hitrejši od jelena in da more doseči hitrost 88 km na uro, medtem ko jelen hitrosti 80 km skoraj ne more doseči. Bavnatelj ameriškega prirodoslovnega muzeja Chapman An-drews je nekoč zasledoval z avtomobilom antilope o puščavi Gobi. Dogodek je takole opisal; »Antilope so tekle tako hitro, da nismo mogli razločiti niti njihovih nog, ravno tako kot ne moremo videti loput električnega ventilatorja. Ugotovili smo, da so na poti, ki je merila nad en kilometer, tekle s hitrostjo 96 km na uro; nekoliko kesneje je njihova hitrost padla na 80 km tn Se kesneje spet malo nižje.« Nekatere hitrejše CetveronoZne živaii dosežejo Se večjo hitrost. Gepard doseže hitrost, ki gotovo ni manjša od 118 km na uro. Napravili so posebni poizkus, prt katerem je moral gepard teči za dirkalnim avtomobilom; dosegel Je skoraj neverjetno hitrost, in sicer nič manj kot 188 km na uro. Ta izvrstni Živi stroj pa ima Se neko drugo presenetljivo sposobnost, namreč to, da skoraj takoj po startu doseže veliko hitrost. Pred izbruhom zadnje vojne so napravili več preizkusov hitrosti te Živali; »Times« je javil, da je ena izmed teh Hvali Ze samo v dveh pičlih sekundah po startu e mesta dosegla izredno hitrost 78 km na uro. Precej lažjo je ugotoviti hitrost ptičev med letom. Ptičesloveo Har- smer in Jakost vetra znatno spreminjati hitrost leta na določeni poti. Popolnoma jasno je, da se hitrost, ki jo ptič doseže, kadar leti v smeri vetra, znatno razlikuje od hitrosti, kadar leti proti vetru. Priznati je treba, da je večina ptičev, če jih primerjamo t sodobnimi letali zelo počasna. Beči smemo, da skoraj 90% narodnih, ptičev na Zeti hitreje kot s hitrostjo kakih 65 km na uro. Vrabci, ščlnkavci, sinice tn podobni manjši ptiči pa s težavo db* sežejo hitrost nad 55 km na uro. Sorazmerno lahko pa je ugotoviti hitrost golobov, ker ti navadno letajo celo na daljših poletih skoraj v premi črti. Golobje-sli so pravi junaki; povprečno lete s hitrostjo 110 km na uro, zabeležili so pa tudi ž« hitrost 160 km na uro. Kot so pokazala dolgotrajna pieučcvanja, moreta samo dve izmed domačih ptio prekoračiti hitrost 160 km, in sicer orel ter sokol-romar. Ko so na natančno izmerjeni razdalji s kronometrom merili hitrost orla, so izmerili, da je letel s hitrostjo 193 km na uro; poleg tega so ugotovili, da je orel na tV poti pridobil 350 metrov tudi nct višinski razliki. To hitrost so potrdila tudi opazoimnja, ki so jih napravili z letali. Sokol-romar je še hitrejši. Bes je sicer, da mu prt tem, ko se spusti zviška na svoj plen, pri pa-večanju hitrosti pomaga tudi težnost. V takšnih primerih dOsete naraimost vrtoglavo hitrost, ki znaša 380 km na uro. Samo bežen pogled po naravi nas prepriča, kako skromne so človeške sile «n sposobnosti v primeri » Često skoraj neverjetnimi sposobnostmi, ki jih imajo nekatere vrste šivali. Stran 4 GLAS ZAVEZNIKOV JB5T. - OJDNESITE Zadnji trenotki niirnberškib obsojencev V razdobju eno ure in 35 minut so obesili deset zločincev - Razen Rosenber-ga so vsi izrekli zadnje besede - Izvršitvi obsodbe je prisostvovalo 33 oseb NUERNBERG, 17. oktobra. — Zadnje poglavje niirnberškega procesa je končano. Včeraj ponoči so nad obsojenci izvrš li smrtne obsodbe. Tik pred epilogom drame pa je pripravil presenečenje Herman Goering. Izbral sl je podobno smrt kakor fiihrer oziroma Him-mler: napravil je samomor. Dv« uri in 15 minut preden bi moral oditi po 13 stopnicah do vislic v niirnberški Jetnlsnicl, se je Goering zastrupil pred očmi ameriškega stražarja, ki ga jp neprestano opazoval skozi rešetko v vratih celice. Ne da bi stražar opazil Ob polnoči je dal poveljnik zaporov D. C. Andrus naslednjo senzacionalno izjavo: «Go:ring se je usmrtil. Straža, ki ga je nadzorovala skozi celično lino, ni videla, da bi nesel roko k ustom. Ob 22.45 , ,, ,. . „ , • url (krajevnega časa) ga je straža ssrjat s sv* ZT ?.w* t‘k r 2il cevko , prusko kislino. 8topll v Goeri„govo celico. Nato je Varnostni urad sodne palače v | tekel po jetniškega zdravnika Pfu-Nurnbergu je izdal sledeče poro- čilo: »Komisija častnikov vodi preiskavo o Goringovem samomoru. Izide preiskave bodo Javili štiričlanski komisiji. Predsednik komisije je' neki častnik tretje armade. Med 9. in 10. uro po krajevnem času včeraj Se niso izvedli nobene aretacije in tudi nobene ne predvidevajo.* Ameriški častniki varnostne policije zdaj preiskujejo, kako je Goe-ring mogel hraniti strup in kako mu je uspelo obdržati ga in prepre-citi, da bj ga odkrili med načrtnimi In vsakdanjimi pregledi v celici. Osem dopisnikov štirih zasedbenih »U. ki so bili izbrani, da bodo prisostvovali eksekuciji, so videl) ob 21.30 uri (krajevnega časa) Goerin. KS, kot »e Je zdelo, na njegovi po- lerja in kaplana, ki sta bila v isiem nadstropju. Pritekel Je tudi na-nrvestni častnik zaporov. Ta je, komaj je prišel, slišal iz Goerlngove-ga grla čuden glas, za katerega je menil, da je smrtno hropenje. Blizu samomorilca so načii raztrgan zavitek, na katerem je bilo zapisano s svinčnikom »H. Goering* in ki je vseboval tri lističe, napisane s svinčnikom in majhen meden tul-ček. Eden izmed lističev je bil naslovljen na upravnika zaporov. Te dokumente zdaj prevajajo pod nadzorstvom komisije štirih zasedbenih sil. V ustih samomorilca so našli steklene drobce; nadalje so ugotovili vonj, ki bi po zdravniških mnenjih bil duh po cijankaliju. Majhen medeni predmet — je nadaljeval Andrus — ki je vseboval strup, Je bil sestavni del običajne stelji, mirno spati. Eden izmed do- 1 nacistične opreme. Podoben, ki Je Pisnikov pripoveduje: »Lahko sem J vseboval cevko cijankalija, so od- gledal v Goeringovo celico skoz! Majhno rešetko; bil Je v pižami in svoje velike roke je imel nad odejo. Opazil sem, da Je bila njegovega desna roka zaprta; mogoče je v njej držal strup, ki je odtegnil vislicam »številko ena*. vzeli Goeringu ob njehovem prihodu v Mondorf: kako je Goeringu uspelo dobiti to drugo cevko in ka. ko jo je mogel objli-žatl do samomora kljub natančnemu vsakdanjemu pregiedu v njegovi celici, Je treba so odkriti. Zvezani k vislicam Deset nacističnih voditeljev »o obesili enega za drugim v razdobju ene ure in 35 minut. Po krajevnem •*su Je bila ura ena in 11 minut, 110 Je sel Ribbentrop z bledim obra. zom in razmrsenimi sivimi lasmi »kozi telovadnico v sobo smrti; ob dveh in 45 minut so usmrtili kot “dnjega Seyss Inquarta, ki je zavpil »Verujem v pravičnost*. Vsi obsojenci so umrli pogumno; nihče ni dobil živčnega zloma. Nih-če ni trenil z očmi. Vsj obsojenci »o lahko izrekli zadnje besede. Le filozof nacistične stranke Alfred Rosenberg ni izrabil te ugodnosti. Zgodovini ni zapustil druge besede M »neln* (ne). Zaradi Goerlngovega »amomera »o ostale obsojence, katere bi sicer odvedli k vislicam nezvezane, takoj uklenill. Obsojenci niso močno ugo. varjali z izjemo Streicherja in Sauckla. Sauckel se ni hotel obleči ln Je pričel na ves glas kričati, ko m« Je čuvaj dal na zapestje okove, Vedenje Streicherja Je bilo v tre-nolku, ko se mu je približal čuvaj, tako grozeče, da je polkovnik An-drtis mislil, da Je dobro, da se postavi vmes. RIBBENTROP PRVI... Ob enih (krajevnega časa) so Joachimu von Ribbentropu rekli, "»J zapusti svojo celico. V bližnji lovadnlci, je bilo postavljenih r°je vislic, in sicer na prostoru, namenjenemu za košarko. Deset m nlh reflektorjev je razsvetljevalo prizor, toda svetloba ni bila razpršena. Kaplan Je korakal ob strani b v*Ega nacističnega zunanjega ministra, medtem ko Je ta z vklenjenimi rokami nadaljeval pot vrstami ameriških straž. La-^J*er le mršil sive skuštrane Rlbbentropove lase. Trije zamolkli mitn./0 Zad°n€li P° vrat h’ Na vr.HhJ tKlk0Vnika' kt 3e stal pri '^h’ 80 se ^ odprla; čeprav ne-, v ° °™amljen od nepričakovane h či Je Ribbentrop obdržal visoko :r8UJ™° e'avo. 0dV2ell 8o mu okove ln roko so mu hrbtu. zvezali na Nato J« S?££=s ™£,kl- °b ^ožju 13 stopnic, na vrhu katerih Je visela vrv> Je ame_ r.ši castmk zahteval: »Povejte vaše ime » Zahtevo so prevedli v nem- vprašal častnik, ki mu je stal ob strani — «želite izreči še zadnjo besedo?«. Keitel Je gledal predse, govoril Je z nizki:m toda jasnim glasom, kot bi povzel besedo na važni konferenci glavnega stana in dejal: »Prosim Vsemogočneja, naj ima usmiljenje z nemškim narodom. Več kot dva milijona oseb je umrlo pred menoj, zdaj sledim svojim sinovom.« S povzdignjenim glasom in z dramatičnim poudarkom: «Vse za Nemčijo.« •SLUŽIL SEM NARODU...* Ob 1.38 uri Je vstopil Ernst Kal-tenbrunner. Ko je napravil prve negotove korake pod lučjo žarometov, je bil videti kot bi se pravkar prebudil. Medtem ko je počasi premikal noge na podstavek, so prihajali v spomin vsi napori, ki so jih imeli v prvih dneh razprave za njegovo ozdravitev možganske krvavitve. Videti je bilo, kot bi se v naglici oblekel in ni imel kravate. Spremljal ga je kurat Sixtus O. Ccnnor, katoliški kaplan, ki nosi frančiškansko kuto. Kaltenbrunnerja so vprašali, če želi Izreči zadnjo besedo, na kar je vljudno odgovoril: «Da, prosim« — ter dodal: »Služil sem nemškemu narodu in svoji domovini z dobro voljo.« Prijeten glas frančiškana, ki je molil, je verjetno ugodno vplival na moža, na katerem leži odgovornost za tolike mrtve ter ni niti trenil, ko so mu položil čez oči črno pokrivalo. Ob 1.50 je zdravnik ugotovil smrt. Četrti, ki je prišel na morišče, Je bil Alfred Rosenberg, Prišel je ob 1.46 uri. Za njim sta hodila dva duhovnika, toda čeprav tru je protestantski kaplan sledil do stopnji-Šča vislic in mu je stal ob strani, dokler so mu dali na vrat zanko, je Rosenberg do zadnjega odklanjal versko tolažbo. Rosenberg je stopil ril: »Dobro: Julius Streioher*. Ko ja stopil pod vislice s katoliškim kaplanom ob strani, je vzkliknil: »In zdaj pri Bogu, bodo boljševlki zagospodovali nad vami. Jaz odhajam k mojemu očetu!* Medtem ko so mu nataknili črno kapuco na obraz, je bilo še slišati njegov glas »Adela, moja draga žena«. To so bila njegove zadnje besede. Fritz Sauckel Je do zadnjega trenotka trdil, da je nedolžen. Ko ga je straža povabila, naj se obleče za zadnji pohod iz celice do vislic, se ni hotel obleči. Plašča ni oblekel in je takoj, ko je vstopil pod luč žarometov, obrnil svoj pogled na vse prisotne. Na prvo vprašanje, naj pove svoje ime, je odklonil odgovor, toda ko so mu vprašanje po. novili, je zamrmral: Fritz Sauckel. Medtem ko se je bližal vislicam, je imel stisnjene ustnice. Straže, ki so stopale za njim, so mu držale roke. Na vrhu trinajstih stopnic se je Saukel obrnil v luči reflektorjev ter je na vprašanje, če želi Izreči zadnjo besedo, z jezo odgovoril: «Um'ram nedolžen. Sodba je nepravična. Naj Bog varuje Nemčijo ter jo napravi ponovno veliko. Naj čuva Bog mojo družino.* Po Sauklovi usmrtitvi je sledil kratek odmor, ko so gledalcem dovolili kajenje ter svobodno gibanje po telovadnici. Takoj ko je obsojenec bil usmrčen, so njegovo truplo položili na nosila, ki so Jih odnesli v kot telovadnice, ki je bil zakrit z zaveso. Ob 2.32 je vstopil Alfred Jodl. Kot vojak je prav tako kot Keitel hodil vzravnano, da bi bil videti čim mogočnejši. Oblečen je bil v jahalne rdeče obrobljene hlače; obut je bil v bleščeče se škornje. Medtem ko so Keitla obesili v sredini telovadnice, so Jodla obesili na vislice, na katerih so že obesili von Ribbentropa. Njegove edine besede so bile,- »Pozdravljam te, moja Nemčija.« Zadnji, ki je stopil v telovadnico, je bil Seyss Inquart. Šepal je bolj kot kdaj ter je hodil Kot v spanju. Na vprašanje, naj pove svoje ime, je odgovoril: <(Dr. Arthur Seyss In-quart». Videti je bilo, kot da hodi po stopnicah z velikim naporom. Ustavljal se je pri vsakem koraku in vlekel levo nogo. preden je napravil drugi korak. Medtem ko je bivši Reichskomisar Nizozemske stal pod lučjp žarometov, mu je eden izmed pomočnikov rablja snel očala. Seyss Inquart se za to ni kot je bilo videti mnogo mislil, je spregovoril hladno ter brez vsake ganjeftosti. Dejal je: «Upam, da bo ta usmrtitev zadnje dejanje tragedije druge svetovne vojne ter da bo nauk te svetovne vojne služil za mir in razumevanje med narodi.« Nato je z zanosom nadaljeval: «Verujem v Nemčijo«. Ob 2.47 je bil Seyss Inquart usmrčen, deset minut nato so uradno ugotovili njegovo smrt. Dvanajst minut po zadnji oisod bi sta v sobo smrti prinesla dva ameriška vojaka nosilnico s truplom, ki ga je pokrivala ameriška kaki odeja. Triintrideset oseb, ki so prisostvovale usmrtitvam (srtlri. članska komisija iz Berlina, zdravniki, častniki ter vojaki ameriške vojske in osem dopisnikov) se je zbralo okoli nje. Ko so odstranili odejo, se je pokazalo Goeringovo truplo. Na sebi je imel pižamo; hlače so bile iz črne svile, jopič je bil iz ble-domodre svile. Zdravniki so truplo pregledali, nakar je neki ameriški polkovnik dejal: «0. K. — odnesite ga!« In Goering se je pridružil svojem tovarišem, ki so ležali na mrtvaškem odru iz svežih smreko, vlh desk. Najtežji trenotek za vse obsojence je bil, ko so jim vrgli okoli vratu zanko. Sledilo je nekaj tre-notkov presledka, nakar je sledil ropot spodmaknjenega podstavka. Vojaki in krvnik; so nato izvršili priprave za naslednjo usmrtitev, Ko je zadnji obsojenec Seyss In-quart umrl,' se je ameriški poveljnik jetnišnlce polkovnik Burton C. Andreus ob treh včeraj zjutraj po krajevnem času obrnil do dopisnikov in jim je rekel: «0. K., zdaj lahko greste.« IZ JUGOSLAVIJE IZJAVE TOŽILCA LEISTNKRJA O IZVRŠITVI OBSODB Frankfurt, 17. oktobra Ameriška poročevalska služba v Nemčiji sporoča, da je prvi tožilec v Niirnbergu in eden izmed dveh nemških prič, dr. Jakos Leistner, ki sta prisostvovali izvršitvi obsodbe. izjavil: »Ce še nikdar niso izvršili smrtnih obsodb na nebrutalen način, so to bile obsodbe nacistio-nih kriminalcev, katerih krivda Je bila tako velika.« Izjavil je da je bila usmrtitev 10 nacistov 'z poklic, nega vidika brez dvoma zelo člo- zmeml. Oci Je uprl v vislice. Nje-1 veška in izvršena v najkrajšem gove zadnje besede, na katere je, j možnem času. Pred beograjskim vojaških sodiščem se je začela razprava proti nemškim vojnim zločencem, elanom bivše nemške vojske, oddelkov SS, organizacije TOT ln VVermachta. Obtoženi so, da so kot Poveljniki in pazniki v taboriščih jugoslovanskih vojnih ujetnikov na Norveškem mučili in pmorili najmanj 1500 jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Obtoženi Obersturmfuhrer Karl Hese in poveljnik koncentracijskega tabor.šča v Kordenu na Norveškem je skrajno surovo ravnal z vojnimi ujetn ki ter jih je pobijal in to zlasti tiste, ki so b li znani kot člani ali simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja. Na njegov ukaz se je število vojnih ujetnikov v času nekaj mesecev znižalo s 100 na 90. Ukazal je, naj ujetnike postavijo na sneg tsko, da so tam umrli od mraza. Hese je cinično izjavil, da ni kriv. Priznava, da je pretepal vojne ujetnke, a pra-1 vi, da Bjmo tiste, ki niso heteli delat1. Pomožni poveljnik taborišča v Kordenu in Untcrsturmfiihrer SS Karl Lampe jo mučil ujetnike ln organ!ziral načrtno odstranjevanje bolnih ujetnikov. Lampe priznava, da je pretepal ujetnike, trdi pa, da ne ve ničesar o pote pijan ju ujetn'-kcv. Hese pa pravi, da je Lampe za vse to dobro vedel. Obteženi Ignac Vitek, nadzorni častnik in namestnik poveljnika taborišča v Kordenu, je organiziral skupino jugoslovanskih krmnelcev, kt so v bolnišnici morili vojne ujetnke. Kradel je zlate zobe in zlate mostičke mrtvim vojnim ujetn kom. Osebno je ustrelil veliko število vojnih ujetnikov. Vitek vse te zlo-č.ne zanikuje, priznava pa. da je pretepal vojne ujetnike, oeš da je bi k temu prisiljen. Oprostitev domnevne ovaduhinje svojega moža Jugoslovanska sind kalna delegacija, ki jo vodi predsednik centralnega odbora Djuro Salaj, je odpotovala tz Beograda v Pariz. Jugoslovanska delegacija,se bo udeležila konference, ki je določena v skladu z odločitvami Izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze, ter bo razpravljala o odnošajih med Združenimi sindikati in Delavsko zbornico v Trstu. Konferenci, ki bo 18. in 19. oktobra, bodo prisostvovali razen jugoslovanske de-legac je tudi predstavn kl bplešne italijanske delavske zveze in Sindikalne organizacije iz Julijske krajne. Konferenci bo predsedoval predsednik Svetovne sindikalne zveze Louis Sa llant. Izredno porotno sodišče pod predsedstvom dr. Roattija je včeraj oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Brumo Preme por. Loigo, obtoženo, da je ovadila nemškim SS oddelkom svojega moža Armanda Loiga, ki so ga zaradi tega poslali v Nemčijo, odkoder se ni več vrnil. Obtoženka, ki se je izognila are- taciji, je po izjavah nekaterih prič ovadila svojega moža, ker ni megla ž njim živeti, ker je bil ta vdan pijači in igranju, ker jo je večkrat pretepal in ker je imel tudi druge ženske. Priče so nadalje izjavile, da je bilo v ovadb: omenjeno slabo ravnanje, ki ga je morala obtoženka prenašati. Druge priče, med njimi pvcjcl nesrečnega mladeniča so izjavile, da je bilo v ovadbi rečeno, da je delal Loigo proti Nemcem. Svojci so nadalje izjavili, da jim je neki nemški nadzornik obljubil, da ga bedo izpustili, če žena umakne ovadbo, a da obtoženka tega ni hotela storiti. Z druge Strani pa so ugotovili, da je obtoženka obiskala svojega moža v zaporu in da mu je nosila tudi hrano. Javni tožilec odvetnik Piceolii je zahteval za obtoženko štiri leta in šest mesecev zapora. Odvetnik Gambrimi, ki je branil obtoženko, je zahteval njeno oprostitev. Sodišče je oprostilo obtoženko zaradi pomanikrnin dnkarov. Seja občinskega sveta Včeraj je imel občinski svet sejo s precej skromnim dnevnim redom. Nekoliko razpravljanja se je razvilo pri slučajnostih, kjer so najprej obravnavali plačo predsednika uprave držbe ACEGAT, nato pa vprašanje rafinerije v ulici Giac:n-ti. Glede zadnje so odločili, da bodo poslali spomenico Zavezniški vojaški upravi, ker je delovanje rafinerije v nasprotju z določil; o delovanju industrije na naseljenem kraju. Prodaja penicilina Tiskovni urad Zavezniške voja Ske uprave poroča: »Z razdeljevanjem penicilina boigj do prihodnji teden pričel« vs« krajevne lekarne, ln sicer Izročitvi obrazca, ki ga izftJ«) zdravnik, ter potrdila zdravstveni ga oddelka Zavezniške vojaši uprave. Obrazec morejo prizade: zahtevati v lekarni. Prizadete opozarjamo na neval nest, ki jo lahko povzroči penlcillj k: ga prodajajo na črni borzi in zaradi hitre pokvarljivosti zdravil® če se ga ne hrani na primerne« prostoru pri določeni temperaturi, PREHRANA Ameriška ladja „liberty' ZADELA NA MINO JUL KRAJINA Vlada ljudske republike Bosne in Hercegovine je odločila, da bo-^lo ustanovili v Sarajevu 4 nove zdravstvene zavode. To bedo sanatorij za jetiko, higienski zavod, zavod za infekcijske bolezni in zavod za materinstvo. Nalcga teh zavodov bo odkrivati vzroke, ki povzročajo razširjanje bolezni in metode za preprečitev epidemij-Imenovani zdravstveni zavodi bodo podrejeni ministrstvu za higieno. Vrnitev pridržanega ZAVEZNIŠKEGA OSEBJA Na Sušaku delajo priprave za dostojen sprejem jugoslovanskih em'igrantčiv Iz Francije, ki s6 vračajo v domovino. Prva skupina šteje 330 izseljencev. Emigranti so odšli iz Jugoslavije leta 1921. Trst, 17. oktobra Glavni stan prve oklopne divizije je izdal včeraj sledeče poročilo: «V nedeljo 13. oktobra okoli 15. ure se je pokvaril stroj motorne ladje, na kateri so bili zavezniški vojaški uslužbenci, blizu obale pr Debelem rtu, nekaj milj južno od Morganove črte. Ladjo je tok nato zanesel proti obali. »Medtem ko sta čLva člana posadke s čolnom na vesla odšla Iskat pcmočl, Je prišla na obalo Jugoslovanska cdhodnica. Ukazala je preostali posadki motorne ladje, naj izstopi na kopno. Temu povelju se je posadka odzva’a z izjemo dveh podčastnikov, ki sta ostala na ladji. «Motorno ladjo je nato odvlekle reševalna ladja. Ko sta ladji odpluli proti Trstu, so Iz obale nanje Izstrelili nekaj strelov. Nihče ni bil ranjen. «V torek 15. oktobra ob 11. uri se je pridržano zavezniško osebje vrnilo na področje «A». Včeraj zvečer so sporočili, da je 7000 tonski ameriški parnik vrste «Liberty» «Cassius Hudson« zadel ob dve mini, in sicer izven tržaškega zaliva. Ladja je bila namenjena v Bfe-netke s tovorom premoga ustanove iTNRRA in je končala v enem izmed nnoglh minskih polj, ki se n'so I:'la očiščena. Potem, ko ja naletela n mino, je po radiu zaprosila za pomoč. Vlačilcem «Royal Navyja» ni uspelo določiti mesta nesreče, toda končno so njen poležaj ugotovili z letalom RAFa iz baze v Vidmu. Vlačilci so izčistili pet skozi minsko polje in so ladjo skušali prepeljati v nenevarne vode. Pri tem pa je ladja zadela na novo mino, zaradi česar jo je morala njena posadka, sestavljena Iz 36 oseb zapustiti. Posadko so pripeljali v Trst. le iv ia t I Ho «0 Di rav Ost; Vpis v register odjemalcev. Do 2Č oktobra morajo potrošniki v tri® skl občini opraviti vpis v fegisteiSrci odjemalcev za racionirana živils^ci vključno kruh, in sicer pri svoji*1; k trgovcih. Bolniki: goveje meso in bel« stenlne. Sepral sporoča, da danes in jutri razdeljevali bolni kom, ki imajo dodatne bolniške n8(kyj kaznice, po 500 gr govejega mesa)aje Cena po kvaliteti 200 in 250 lir flspe kg. M:so prodajajo naslednji m*)Va! sarji: Albanese Romano, ulica Ga ^vi lina, Periatti Eugenio, ulica Celi' °t ni; Delavska zadruga, ulica Tar* ft01 bocchia; Pclaco trg Vico 7; Polacd5 * Egidio, ulica Medla 4; C ano, tri " Giuliani. Jj V pooblaščenih prodajalnicah P [j f si lahko bolniki, ki imajo dodatni -pc nakaznice nabavijo bele testenin (on (tudi v nadomesblo za riž). Cen<& 9 26 Ur za kg. Konec razdeljevanji treu 31 t. m. d p ------ ftrm NAJDBA ŠTIRIH 1»* ROČNIH BOMB * 8 •pra Včeraj zjutraj je carinska policij ust iz pristanišča D’Aosta izročila št’l [pče ročne bombe «Breda» razstreljeval ad cem min v ulici G. Gallina. Poll'0 p cija je Izjavila, da so bombe naš® tira odtočnih kanalih pod zidovje®1r®d v ulici sv. Andreja. GORICA Bodoče razprave proti nacistom v telovadnico s pogledom obrnje- vnrh. VpraSanie ponovili, je odgovoril. »Joahim von Ribbentrop.* *Veii “dnjo besedo?« mu L oh£T {aStnlk' k0 testantski t "taI 8ivoIa»i pro-kaplan- Ribbentrop ni na?rh*fra5eValCa: Z o5mi uprtimi Skriva,‘mpZ0Vlzhan‘h zave», ki so pokrivala okna, je dejal z glasom ki je odmeval po dvorani: »Bog naj ra»rjo-; Nat°mu * ?k; kfV k PCkril glavo » Crlm pokrivalom ter namestil usodno zanko na vrat. Izpodmaknilt so stolček Cez 20 minut je smrt. . zdravnik ugotovil Jr?* Keitel' 811 Je vzravnan kot bi šel na parado. Njegova obleka je bila skrbno zlikana, čcvlU s° se svetili ob močni luči žarometov. Obraz se ju je svetil, kot bi na sveže umil in cbril. Približal ** Je drugim v slicam. Odločno je stop.1 pod vislice vzravnan kot R;b-bentrop. «WUhelm Keitel« nim v tla. Bil je ed ni med obsojenci, ki je na vprašanje, če hoče izreči zadnjo besedo, odgovoril «ne». Frank, »mesar Poljske*, ki je v zadnjem trenutku sprejel katoliško vero, jg v sabo smrti stopil s smehljajem na ustnicah; bil je videti srečen zaradi svoje nove vere. 4Jmrl je v 11 minutah. Z MRKIM OBRAZOM «a je Frick se je oziral okrog z neko negotovostjo v trenotku, ko je zagledal troje vislic, pri katerih je oakal krvnik z mrkim obrazom. Fr.ck, ki je nesli svojo običajno karirano obleko, ja gledal na vse prisotne. Pogledal je uradnike nadzorstven« komisije, obrnil Je pogled proti funkcionarjem in novinarjem. Namršil je obrvi, ko mu je straža velela, naj gre proti stopn sču vislic ter s povzdignjenim glasom izrekel zadnje bescle: ' »Naj živi večna Nemčija*. Jul us Streioher je vstopil s svojim običajnim zadržanjem. Njegov pogled ja bil krut, straže so ga mo. rale vleči do morišča. Z donečim glasom je vzkliknil: »Hell Hitler*. Ko se je bližal stopnišču, Je nadaljeval: »Zdaj gram tudi jaz pred božje obličje*. Ko so ga ob vnožju vislic vprašali za njegovo Ime, Je strupeno odgovoril: »Moje ime vam je dobro znano*. Vprašanje so ponovili, nakar je Streioher odgovo- Washlngton, 17. oktobra V poročilu predsedniku Trumanu je voditelj ameriških tožilcev na razpravi v Niirnbergu, sodnik Ro. bert Jackson izjavil, da pripravljajo razpravo tudi proti drugim nacističnim vojnim zločincem. Med njimi bo «znatno število indusirlj-cev in finančnikov, bivših važnih ministrov, policijskih načelnikov ln častnikov. Usmrtitve v Niirnbergu je Jackson označil kot zaključek »prvega mednarodnega porotnega sodišča proti zločincem v zgodovini*. »Podrobno preučujejo — je nadaljeval Jackson — sklepe sodišča, da določijo vse učinke, ki jih bo lahko Imela oprostitev Schachta In von Papena na razpravo proti lndu-slr jcem in finančnikom, ki jih lahko kazensko zasledujejo zaradi posebne obtožbe, da so zaposljevali prisilne delavce. Edino še nerešeno vprašanje je postopek, ki ga bodo morali uporabiti na prihodnjih razpravah.* Jackson je izjavil, da je še prezgodaj, da bi mogli oceniti »daljne* učinke komaj končane razprave. Odločno se je postavil proti vsa- ] kemu obrekovanju sodlsča, ki je | sodilo ljudi, ki so kršili načela mednarodne družbe. »Njihova usoda ni tako vzpodbudna, da bi jo kdo posnemal. Nespametno bi sicer bilo misliti, da bodo moglj sporazumi in tpvrstne razprave onemogočiti napadalno vojno in preganjanje manjs'in. Toda ni dvoma, da na ta način utrjujemo mir in strpnost. Načela, na podlagi katerih so bili obsojeni Nemci, bodo predstavljala obsodbo vsakega naroda, ki jih bi izdal. Odločno smo mednarodno pravo postavili ob stran miru proti napadalni vojni ter ob stran člcve-čanstva proti preganjanju.* RAZPRAVLJANJE V SPODNJI ZBORNICI London, 17. oktobra Medtem ko so glavni vojni zlo- činci pričakovali uro usmrtitve, je britanski parlament razpravljal o načinu pospešitve kazenskega postopka proti tisočem njihovih sokrivcev na britanskem področju. Lord Maugham, bivši lord zakladnik je potem, ko je navedel število zapletenih oseb, ki bi Jih po niirnberški sodbi proti zločinskim organizacijam morali soditi, opozo- ril vlado, da bi te razprave mogle trajati pet let. Lord Pakecham je izjavil, da 1 rl-pravljajo obtožnico proti približno 4000 osebam, izred katerih so do zdaj aretirali približno 1000 oseb. Okrog 40.000 oseb je v taboriščih, ker jih sumijo, da so nevarni nacisti. Približno 160.000 oseb so odpustili iz služb, ker so bile kompro-motirane z nacistično stranko. Nadaljnjih 86.000 oseb so proglasili za neprimerne, da bi bile v določenih službah. V celoti so preučili en milijon in 250 tisoč primerov, da so ae mogli prepričati, če so osebe primerne za izvrševanje določenih služb. Člani organizacij, ki so jih proglasili kot zločinske, so v glavnem že aretirani. V natančen pretres bodo vzeli posledice niirnberške sodbe ter ne bodo zasedbene oblasti prevzele naloge, ki ne bi bila o-stvarljiva v primernem času. Naloga denaclfikacije Nemčije — je dodal lord Pakecham — je velika in trda. Velika Britanija se je obvezala, da bo prevzgojila nemški narod ter vlada meni, da ta razprava ne more Wtl učinkovito izvršena, dokler ne bodo na ta ali oni VojaSka slovesnost NA TRGU UNITA’ Trst, 17. oktobra Danes v četrek bo ob 16.30 uri na trgu Unlta anglo-ameriška, vojaška slovesnost. Prvi pešadijski bataljon Cxfordshire in Buckinghamshire ter tretji bataljon 351. ameriškega p-šadljskega polka bodo izvajali mirozov. Nato bo mimohod edinic ^red svojimi poveljniki. JUGOSLOVANSKI RDEČI KRIZ ZA POMOČ SIROTAM V TRSTU Beograd, 17. oktobra »Tanjug* poroča, da je jugoslovanski Rdeči križ organiziral po vseh krajih Srbije zbirke za pomoč sirotam v Julijski krajini in Trstu. Odziv ljudstva je bil velik. Do zdaj so zbrali že znatne količine hrane in denarja. PR08NJE ZA VOJNE POKOJNINE Po zakonskih določbah »o za preučitev in pripravo prošenj za priviligirane vojne pokojnine pooblaščeni občinski uradi. Za goriško občino posluje »Pokojninski urad* (Ufflcio Pensioni) v ulici Garibaldi št. 20-1. nadstr. Prizadeti dobe vsa potrebna pojasnila na omenjenem uradu vsak delavnik od 8.30 do 12. ure; po ureditvi obličnosti urad odpošlje prošnje pristojnemu finačne-mu uradu. Urad posluje brezplačno. Prizadete opozarjajo, da si ne delajo nepotrebnih stroškov pri zasebnih posredovalcih ln uradih. PREHRANA način izkoreninili nacističnih elementov. Iz podatkov, ki Jih je podal lord Pakecham, je Jasno, da je treba polagati veliko skrb na to, da bo de-nacifikacija popolna, a da pri tem ne bodo trpele nedolžne osebe. Britanski zunanji minister Bevin je včeraj na neko vprašanje, ki so mu ga stavili v parlamentu, odgovoril, da britanska vlada ni odgovorna za ureditev položaja von Papena, Frifscha in Schachta, ker so ti zdaj na ameriškem področju Nemčije. Oprostitve in obsodbe PRED VOJAŠKIM SODISCEM Včeraj so stopile pred naglo vojaško sodišče osebe, ki so jih aretirali ob priliki zaključka »Festivala dela*. Sodišče'je oprostilo obtožbe, da so kršile javni red, naslednje osebe: Ludovika Rojta, Marija Mariniča, Petro Brikovo, Danilo Du-rjavo in Marijo Rivoltovo. Iste obtožbe je sodišče oprostilo tudi Viktorja Prinčiča iz ulice Brigata Pavia, medtem ko sta bila na 80 dni zapora pogojno obsojena Mario Giaconj in Gactano Lazzaro. Na 30 dni zapora je bila obsojena Magdalena Perinova, ker je ponaredila potno dovolilnico. Viktorja Lazarja je sodišče obsodilo na 60 dni zapora, od tega 30 dni pogojno, ker so ga zalotili brez osebnih dokumentov. Llclnio Dccolo Iz Pordenona so obsodili na mesec dni zapora, od tega 15 dni pogojno, ker je prišla na področje brez potne dovolilnice; po prestani kazni mera zapustiti področje. Marija Devetakova Je bila oproščena obtožbe, da ni Imela osebnih dokumentov, medtem ko so Salva-torja Puzziella iz Neaplja obsodili na 15 dni zapora, ker so ga zalotili brez potne dovolilnice. Sepral sporoča, da bodo jutri *► Wj celi razdeljevati naslednja živ la: testenine: 1000 gr na osebo; cen* 26 lir za kg; maščobe: 180 gr n»rtu Mru osebo; cena 72 lir za kg; sladkori Pre ere: Me livni ired 'tzp Ki :or šil Ded 300 gr na osebo; cena 87 lir jajca v prahu: 100 gr na cs«*^^ fco; cena 250 lir za kg. j, tes fr,t hd NESREČA MOTOCIKLISTOV J Včeraj ob 15. uri sta se 32 letni tab.i motociklist Ivan Graf, stanujoč v Ipoc Kočevju 8 in 19 letni mehanik ta?* Karl Vojčicki, stanujoč v ulic* D Ducal d’Aosta 28 zaletela v nek!, «jeep». Oba motociklista sta padla s kolesa in medtem ko je Graf der bil samo manjše praske, sl ie t Vojčičkl zlomil rebra na levi str«' s ni Odpeljali so ga bolnišnico, kjer 1 bo ozdravel v treh tednih. Da?, «on Z LOPE JE PADEL V bližini Komna Je z lope pt* j svoji kolonski hiši padel 66 letni poljedelec Alojzij Besednjak. Pri . padcu je dobil poškodbe na lobanji|0 . evtn- b V v N Diki 'led teni čine teer Do ; ton tod jtor