'V
Živeti - umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen!
Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen.

Oton Župančič: »Živeti - umreti.«

..v<
:
Ko je rojstni dan
Po nebu so se podili kopasti, neprijazni oblaki. Kadar je izza njih pokukalo sonce, je grelo toplo, dobrohotno. Čeprav je bila nedelja, na cesti ni bilo ljudi, bila je povsem sama. Sama s svojimi mislimi. Pozabila je na ves svet. Gledala je le vase in zaznala, da obstaja, tako mlada, polna življenjske radosti. Bila je srečna; danes je njen 20. rojstni dan.
Pred hišo se je ustavil avto. Potem je pozvonilo. Nestrpno je zvonilo vnovič in vnovič. Še preden je slišala rezke ukaze, se je že oblačila. Težki koraki so se ustavili na hodniku. Trije uniformiranci so stopili v stanovanje. Imela je dvajset minut časa za pripravo prtljage. Bile so dolge in kratke minute. Zbudila se bo in spoznala, je razmišljala, da so to ene tistih strašnih sanj, ki jo tako izmučijo, ko pa se prebudi je polna hvaležnosti. Ne, niso bile sanje, ni se zbudila, nič več ne bo potekalo po starem kot doslej. Ni dvoma, izseljena bo, vsi njeni bodo izseljeni. Kam? Že več dni selijo v Srbijo. Tam je potem praznovala naslednji rojstni dan.
Večkrat se je pooblačilo, vendar snega ni hotelo biti. Po okoliških planinah ga je nekaj nasulo, pa je kmalu izginil in spet je posijalo sonce. Bila je polovica novembra. Kako dolgo bo vzdržalo vreme? Bo uspela na svoji poti, pot delegata na zasedanje AVNOJ. Kod vse jo bo vodila ta pot? Da prehodila jo bo. In opravila bo svojo nalogo. Mora. Saj je v njen resnični pogum, tisti, pravi iz zavesti, spoznanj prerojeni, ko si pripravljen na vse žrtve, ker več, da so potrebne. Tihi, molčeči, toda veliki pogum brez besed, brez govoričenja. Takšni ljudje morajo uspeti, njim mora pripadati bodočnost.
Videti je bila srečna, ko je odhajala na to pot.
Nastopilo je zelo neprijetno, mokro vreme. Skupaj z drugimi je v zametih, blatu in mrazu prehodila dolgo pot. Mimo straž, bunkerjev, zased. Izvršila je nalogo, ki je bila zaupana, nalogo delegata na zasedanju AVNOJ, zasedanju, kjer so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije, oblikovani po federativnem načelu, ki temeljijo na bratstvu in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov, s pravico, da sami odločajo o svoji usodi, da bo Jugoslavija resnična enakopravna domovina narodom in narodnostnim manjšinam v Srbiji, Hrvaški, Sloveniji, Makedoniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini.
Zunaj je močno naletavalo. Snežinke so se usedale na napušč in robove oken. Naslanjajoč čelo na šipo jim je sledila. Bila je srečna. Hotelo je bruhniti iz nje 29. november - rojstni dan.
29. november, rojstni dan njene, naše, moje domovine.
M. U.
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE
UREDNIŠTVO
GLASILO KEMIČNE, GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE CELJE
CELJE, NOVEMBER 1988 LETNIK XXVII - številka 9
časopisni svet
jožica bratuša, greta doberšek, milena dobrotinšek, marjana filipič, Stanka hojnik, romana johan, ivanka kalan, marjana palir, tomaž pečnik, jožica radelič, cveta robas, aleš žerovnik
glavna in odgovorna urednica
jelisaveta podgornik
tehnično vodstvo
marjan herman
uredila
jasna rode tone škerbec
oblikovanje naslovne strani
gre ga Švab
tisk
aero, tozd grafika za tiskarno drago vračun naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero - celje, kocenova 4 tel. 24-011, int. 20 in 85 po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov glasilo izhaja desetkrat letno naklada 2.400 izvodov
Poročilo o finančnem poslovanju ob devetmesečju
Gibanja v jugoslovanskem gospodarstvu v letošnjem letu kažejo izredne zaostritve v nasprotju z drugimi deželami. Upadajoči proizvodnji in povpraševanju sledi izredno skokovito naraščanje cen in padajoči finančni rezultati poslovanja. Pa tudi majski ukrepi so že močneje prisotni v devetmesečnih rezultatih poslovanja. Kažejo pa na to, da kljub vsem zahtevam na tržno gospodarjenje še zdaleč nismo pripravljeni. In to velja tudi za Aero.
Sicer pa je položaj tudi ob obračunu devetmesečnega poslovanja podoben kot v preteklosti. Spet »tik pred zdajci« spreminjamo nekatere elemente obračunskega sistema in prestavljamo roke za sprejem in oddajo periodične-
ga obračuna, spreminjamo družbeni dogovor ipd. To povzroča dodatno delo, sicer nekoliko spreminja številke, vsebinski učinki pa ostajajo nespremenjeni.
Ob primerjavah poslovnih rezultatov lahko takoj ugotovimo, da je bilo tretje trimesečje za našo delovno organizacijo obdobje, ki prinaša nizke učinke poslovanja. Težavam zaradi nizkega plasmaja proizvodov so se s finančnega vidika pridružili problemi povečane zadolženosti, relativnega zniževanja akumulativnosti in poslab-ševanje premoženjskega stanja. Usmeritve, po katerih naj bi glavni vzvod gospodarske rasti in tržnih možnosti za slovensko gospodarstvo pomenili izvoz, so jasno tudi Aerove usmeritve. Ob tem, da je nujno potrebno tudi z notranjimi ukrepi doseči racionalizacijo, sploh ne govorimo posebej. Saj je bilo to že mnogokrat izrečeno, napisano in potrjeno.
Pomembnejše elemente poslovnega uspeha predstavljamo v preglednici:
Element	Plan	Doseženo	Doseženo	Indeks	
	1. 1.-30. 9. 88	1. 1.-30. 9. 87	1. 1.-30. 9. 88	4:2	4:3
Celotni prihodek	264.872.450	81.035.236	261.048.074	99	322
Porabljena sredstva	199.200.944	61.990.598	200.778.721	101	324
Dohodek	65.671.506	19.044.638	60.269.353	92	316
Čisti dohodek	43.447.401	11.049.640	35.438.681	82	321
Neto akumulacija Razlika med rev.	17.182.024	3.048.436	9.895.148	58	325
prih. in odhodki	-	19.244.961	57.823.256	-	300
Naša delovna organizacija je v letošnjem devetmesečju dosegla za 261.048.074 t/din celotnega prihodka, kar je približno toliko, kot si je začrtala s planom. V primerjavi z lanskim pa se je celotni prihodek več kot potrojil Porabljena sredstva so naraščala hitreje, zato je doseženi dohodek 8 % pod planom, še vedno pa je več kot trikrat večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Še močnejše zaostajanje za planom je pri doseženem čistem dohodku. Sicer pa je dohodek razdeljen za
naslednje namene:
%
obveznosti iz dohodka	41.2
bruto OD	43.5
sklad skupne porabe	3.8
rezervni sklad	3.7
poslovni sklad	7.4
ostalo	0.4
Z ustvarjenim dohodkom in njegovo delitvijo je delovna organizacija tudi na področju osebnih dohodkov usklajena z družbeno dogovorjenimi izhodišči. To je tudi razumljivo, saj je področje osebnih dohodkov, poleg obveznega usklajevanja z družbenim dogovorom v letošnjem letu dodatno omejeno še z interventno zakonodajo.
Že v sami strukturi razdelitve dohodka vidimo, da je delovni organizaciji za nadaljnje poslovanje ostal le manjši del lastnih sredstev za rezervni in poslovni sklad - v višini 6.686.960 t/din. Čeprav si je Aero lastne vire sredstev okrepil tudi z obvezno revalorizacijo poslovnega sklada v okviru podbilance revalorizacijskih prihodkov in odhodkov v višini 57,823.256 t/din, predstavljata oba zneska premajhen prirast lastnih virov, s katerimi bi pokrili vedno večje potrebe po vezavi denarja v zalogah surovin, gotovih izdelkov, neplačanih terjatev od kupcev ter novih naložbah v osnovna sredstva.
Primanjkljaje lastnih virov sredstev dnevno pokrivamo z najemanjem kreditov, ki imajo seveda svojo »ceno« v obliki visokih obresti, nižji akumulaciji v proizvodnih obdobjih ter slabši dolgoročni likvidnosti delovne organizacije.
Poslovno informacijski sektor
Naša planska izhodišča za leto 1989
Poslovni svet naše delovne organizacije je na dveh sejah (4. 5. in 10. oktobra letos) obravnaval izhodišča za plan za leto 1989 in sprejel vrsto ciljev in usmeritev, ki se bodo morali vključiti v planske dokumente in udejaniti v rezultatih poslovanja v prihodnjem letu.
Tudi za leto 1989 sta predvidena dva osnovna cilja:
-	zagotavljanje nadpovprečne akumulacijske stopnje in
-	zagotavljanje nadpovprečnega standarda (osebnega in družbenega) delavcev AERA.
Za uresničevanje teh dveh bistvenih ciljev pa so načrtovane usmeritve po naslednjih posameznih področjih:
1.	Prodaja - domači trg
Za leto 1989 je treba upoštevati dejanske možnosti plasmaja, ob upoštevanju večjega izkoriščanja zmogljivosti. Po temeljnih organizacijah so predvidena naslednja izhodišča:
Kemija Celje - povečana povprečna količinska rast od 3 do 8 % na domačem trgu, razen A C, kjer se predvideva prodaja 16.000 ton (domači trg, SI in interna).
Poudarek naj bo predvsem na zahtevnejšem asortimanu.
Kemija Šempeter - povečana količinska rast na domačem trgu okoli 7%.
Grafika - možnost povečanja fizičnega obsega le nekaj nad 2 %.
Medvode - povečanje fizičnega obsega prodaje za 3 %.
2.	Izvoz
Izvozni cilji so po temeljnih organizacijah naslednji:
Kemija Celje	7.985.750
Kemija Šempeter	4.034.700
Grafika	2.644.500
Medvode	13.650.000
DO AERO	28.314.950
(zneski so v ameriških dolarjih)
Pri plasmanu proizvodov je potrebno ob upoštevanju marketinškega pristopa, zagotoviti vključevanje novih proizvodov v kar največjem obsegu.
3.	Cene in prodajni pogoji
Tudi za leto 1989 ostaja sistem planiranja po stalnih cenah z mesečno prilagoditvijo inflacije. Kot izhodišče za oblikovanje stalnih planskih cen se vzamejo dejanske cene na dan 1. 10. 1988 (nabavne in prodajne). Na področju prodajnih pogojev se v letu 1989 pri delu asortimana uvedejo nepos-
redne prodajne poti. S kooperacijami, tako doma kot v tujini, je treba dodatno povečati plasma proizvodov.
4.	Organiziranost razvoja kemičnih dejavnosti
Na tem področju je treba prihodnje leto doseči združitev tega razvoja, povečanje sredstev za razvoj opredelitev prioritete programov, ločiti raziskovalni in razvojni del in pospešiti inovacijsko dejavnost.
5.	Kadrovska politika
Cilji na tem področju so predvsem racionalno zaposlovanje na vseh področjih, predvsem visoko strokovi kader, znižanje števila režijskih delavcev, doseči stimulativno nagrajevanje in povečati obseg izobraževanja kadrov.
6.	Informatika
Na tem področju je predvsem potrebno pospeševanje dela na projektu IPIS in nadaljevati delo na projektu TRI S.
7.	Organizacija
V letu 1989 je treba uresničiti začrtane organizacijske spremembe v smislu optimalizacije poslovanja.
8.	Investicije
Vlagati sredstva v posodobitev tehnologije, ki je namenjena proizvodnji. Pri opredeljevanju investicij iz združenih sredstev upoštevati kriterije in pogoje iz samoupravnega sporazuma. V globalu se 50 % minimalne amortizacije namenja za lastne potrebe, 50 % za združevanje.
9.	Ekonomičnost, rentabilnost, produktivnost
Ekonomičnost se zagotovi tako, da porabljena sredstva v celoti naraščajo za 1 % počasneje od rasti celotnega prihodka.
Povečanje produktivnosti se zagotovi z realizacijo proizvodnje in racionalnim zaposlovanjem.
Rentabilnost pa se bo zagotavljala s smotrno porabo surovin in materiala, preverjanjem tehničnih normativov in z izredno gospodarnim odnosom do vseh stroškov.
10.	Osebni dohodki
Z doseženimi rezultati poslovanja se v letu 1989 teži k dejanskemu povečanju osebnih dohodkov, ki morajo biti usklajeni z rezultati in družbenimi izhodišči.
11.	Finančna politika
Na tem področju bo potrebno optimizirati zaloge, izboljšati koeficiente obračanja celotnih obratnih sredstev, izboljšati sestavo virov sredstev, prilagajati plačilne pogoje in zagotavljati
tekočo likvidnost po najboljših kreditnih pogojih.
12.	Kakovost
Prihodnje leto bo v praksi treba uveljaviti princip in sistem celovitega obvladovanja kakovosti v najširšem pomenu (ne samo izdelkov) po že sprejetih zasnovah pristopa.
13.	Zagotoviti nadaljnjo krepitev in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, okrepiti vlogo samoupravnih organov in DPO, dograjevanje delegatskega sistema in povezovanje s širšo skupnostjo.
14.	Izvedbene cilje na nižji ravni postavijo nosilci planiranja posamično, vsak za svoje področje.
Finance za prihodnost
Finančna funkcija je temeljna in prežemajoča funkcija. Dotika se dela vseh ostalih temeljnih funkcij in je močno občutljiva za vsako poslovno odločitev. Zato program dela Posebne finančne službe kot nosilca finančne funkcije in torej predvsem končnega izvrševalca finančnih posledic poslovnih odločitev, ni le spisek operativnih nalog in dolžnosti s področja financ, ampak tudi program politike financiranja, ki mora posegati na področja drugih funkcij, ki bistveno krojijo usodo finančnega položaja podjetja in s tem njegove stabilnosti. Pri stalnih operativnih nalogah, ki jih opravljamo v našem sektorju, vidimo v prihodnjem letu potrebo po še bolj profesionalnem pristopu k posameznim delom in v iskanju tehnoloških rešitev, ki bodo prispevale k večji natančnosti in ažurnosti našega poslovanja. To je že stvar kontinuitete naših prizadevanj v zadnjih letih, ko smo z uspešno kompjuterizacijo rešili več ozkih grl in izboljšali strokovnost pri delu. V ta sklop spada v plačilnem prometu nadaljevanje aktivnosti v zvezi z izpisi vseh virmanov na računalniku, programi na osebnem računalniku pri obdelavi koriščenja stanovanjskih kreditov, izračuni obresti, izdelave amortizacijskih načrtov in ostale obdelave, ki so potrebne za kakovostne odločitve. Pri nalogah oddelka saldakontov kupcev je bila že letos v središču pozornosti izterjava neplačanih obveznosti, v letu 1989 pa bomo spremljavo plačil in prisotnost na terenu še intenzivirali.
Plan ne pomeni samo skupek formalnih številk, ki so si jih izmislili birokrati v plansko-analitskih službah, temveč pomeni naš skupen cilj in našo skupno obveznost za doseganje tega cilja. Dokler ne bomo začeli tako razmišljati, nam bo vsako ciljno načrtovanje budo breme. Vemo pa, da bo prihodnje leto pomenilo težko preizkušnjo tudi za našo delovno organizacijo, saj prvi boj za trg šele okušamo.
Zato pozivamo vse delavce, ki bodo sodelovali v procesu planiranja, da svoje delo opravijo vestno in v začrtanih rokih. Seveda pa tudi, da v prihodnjem letu poskušamo doseči zastavljene cilje z enako zavzetostjo.
Služba planiranja in analiz
Na saldakontih dobaviteljev bo izpostavljeno dnevno knjiženje podatkov, dnevna izterjava odprtih dobropisov, sprotno razčiščevanje odprtih postavk, ureditev šifranta poslovnih partnerjev itd.
V likvidaturi predvidevamo tekočo obdelavo došlih dokumentov, pri paketu potnih obračunov pa želimo vzpostaviti še povezavo s kadrovsko evidenco.
Če so te naloge pomembne za nemoten potek delovanja finančne ope-rative, pa je za naše podjetje bistven še večji vsebinski premik v filozofiji finančne politike. Ker se finančni položaj vse bolj kaže kot omejitveni dejavnik in potencialno ozko grlo, finance prevzemajo vlogo primarne funkcije, ki bo v prihodnjem letu aktivno sodelovala pri odločanju o zadevah, kjer prihaja do objektivnih nasprotij z ostalimi temeljnimi funkcijami. To pomeni dialog z nabavno službo:
-	pogoji nabave
-	optimalizacija zalog (vezava sredstev)
-	smotrnost vlaganj.
To pomeni dialog s prodajo:
-	optimiranje zalog gotovih proizvodov
-	optimiziranje terjatev do kupcev,
-	financiranje zalog
-	pogoji prodaje
-	ocenjevanje kreditne sposobnosti kupcev.
To pomeni dialog s proizvodnjo:
-	razvoj proizvodov, nove tehnologije
-	načrtovanje serij (manjši stroški, toda velika vezava sredstev)
-	vezava sredstev v zalogah nedokončane proizvodnje in polproizvodov.
Vse to so področja na katerih je nujna prisotnost finančnih vidikov in pri reševanju teh problemov bomo iskali povsod podporo finančno dobromisle-čih ljudi.
Kot željeni končni rezultat našega dela in zgoraj omenjene prebujajoče se finančne zavesti je seveda doseganje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, torej za leto 1989 in za prihodnost. Hočemo doseči stalno usklajenost sredstev in virov, kar bi nas tudi pripeljalo do kratkoročnega in dolgoročnega finančnega ravnotežja. Plačilne sposobnosti pa ne moremo zagotoviti brez: dobrega načrtovanja financ in informacijskega sistema, raziskave trga, načrtovanja prodaje, kontrole stroškov in cen v kalkulacijah, usklajevanja zmogljivosti, prodaje in cen ter nasploh poslovnega načrtovanja. Pogrešamo računovodstvo finančnih tokov. Tudi to so področja na katera bomo opozarjali.
Poleg vsega omenjenega pa so največkrat povzročitelji nestabilne fi-
RAZGOVORI S POSLOVNIMI PRIJA TELJI IN POTROŠNIKI AEROVIH PROIZVODOV
Aero je konkurenčen ne glede na cene
Z željo, da slišimo še kakšno mnenje, opažanja ali sugestijo o Aerovih proizvodih koga od naših potrošnikov, je sodelavec našega Uredništva govoril z ŽfVORADOM ZDRAVKO-VIČEM, poslovodjem knjigarne »RAD« v Obrenovcu. Pogovor pa je nanesel tudi na konkurenčnost naših izdelkov, o novem znaku in o propagandnih akcijah Aera.
Tovariš Zdravkovič je dober poznavalec svojega dela, saj je z delom v knjigami povezan že štirideset let. V tem času je bil tudi v neprestanem stiku z našimi proizvodi in lahko bi rekli, da je s svojim delom sledil tudi razvoj delovne organizacije Aero.
»Že pred štiridesetimi leti«, pravi tovariš Zdravkovič, »sem se prvič srečal s poslovnimi ljudmi tega kolektiva. Še v času, ko je bil čika Janko zastopnik za Srbijo«. Njega se verjetno spominjajo starejši delavci Aera.
»V delovni enoti, kjer sem poslovodja, imamo zastopan celoten asorti-man Aera. Iz dolgoletnih izkušenj vem, da je bil Aero takoj po vojni zelo
nančne situacije še zunanji vzroki, predvsem:
-	splošna gibanja v gospodarstvu (kunjunktura, rast, stagnacija)
-	instrumenti kreditno-monetarne politike
-	fiskalno proračunska politika.
S tem v zvezi je nujno v letu 1989 vse te dogodke spremljati in se v skladu z možnostmi aktivno vključiti v proces odločanja oz. vplivanja na čimbolj finančne, ekonomske in razumne rešitve (trg in demokracija).
V smislu zagotavljanja stabilne plačilne sposobnosti, se bomo v prihodnjem letu tudi vključevali v širše finančno tržišče, kamor spada tudi sodelovanje v interni banki LES. Tako bi dosegali večjo ekonomičnost in zmanjšanje stroškov financiranja.
Še en pozitiven premik bo tudi ustanovitev hranilne službe v Aeru, ki bo združila finančni interes podjetja (visoka likvidna sredstva) in interes delavca posameznika (realno pozitivne obrestne mere za hranilne vloge).
S tem se program dela Posebne fi-
nančne službe zaokroža in postaja v bistvu program ne le nekega sektorja, temveč program delovanja finančne funkcije.
Stvar realizacije programa je sicer stvar vseh, velik del odgovornosti za to prevzemamo v Posebni finančni službi, nič manjšega pa vodilni delavci, ki imajo v rokah škarje in platno na posameznih področjih. Brez njihovega finančnega razmišljanja in ukrepanja lahko zabredemo v hude težave.
Posebna finančna služba (najbrž tudi drugi) bo svoje naloge opravljala kakovostno le v primeru, če bodo zagotovljeni potrebni pogoji za takšno delo. To pa je predvsem zagotovljena kadrovska sestava s poudarkom na kakovosti, materialni položaj sektorja in brezpogojna možnost permanentnega strokovnega izobraževanja delavcev.
Končno je potrebno omeniti tudi stimulacijo za delo, kar pomeni seveda boljše nagrajevanje in skrb za standard.
Aleš Žerovnik
Živorad Zdravkovič, poslovodja
poznan kot proizvajalec predvsem kakovostnih pisalnih trakov, karbon in indigo papirja in drugih proizvodov, ki so kasneje uspešno našli svoj prostor na trgu.
V naši knjigami uporabljamo Aero-ve lepilne trakove in jih tudi prodajamo. Po moji oceni, v kakovosti ne zaostajajo za drugimi evropskimi proizvajalci.
Aero skrbi za svoj proizvodni nivo in ugled in potrebno je poudariti, da v Aeru dajejo velik poudarek stalnemu posodabljanju tehnologije. To pa potrjuje tudi interes potrošnikov za celotni asortiman izdelkov.«
»Med učenci in dijaki«, pravi tovariš Zdravkovič, »so najbolj poznane tempera in vodene barvice. Samo v enem šolskem letu prodamo v naši knjigarni 1500 kompletov tempera barvic in 1000 kompletov vodenih barv.
V ustanovah in delovnih organizacijah so najbolj iskane matrice, barve za razmnoževanje, pisalni trakovi za klasične in elektronske pisalne stroje in tudi za računalnike.
Naši potrošniki pa povprašujejo tudi po karbon filmu, indigo filmu, karbon papirju, »oniks«, indigo papirju, transparent papirju, »jasnit« papirjih vseh vrst in dimenzij, vseh vrstah selotejpov... Ti potrošniki so v glavnem v prosvetnih ustanovah in v industrijskem pakiranju.
Glede na kakovost in asortiman, če ne upoštevamo cene, ni bojazni, da bi bila delovna organizacija Aero nekonkurenčna.«
Želeli smo dobiti čim bolj celovit vtis in konkretna opažanja našega sogovornika o poslovnem programu Aera in zanimalo nas je mnenje Živo-rada Zdravkoviča o najnovejših propagandnih akcijah Aera.
Posebno še mnenje o novem znaku imena Aero.
»Vsaka propagandna akcija je dobrodošla«, poudarja naš sogovornik. »Vemo, da imajo takšne akcije velik učinek ne samo v prodaji, temveč tudi na področju nadaljnje afirmacije delovne organizacije.
Kar se tiče novega znaka, lahko povem, da sem ga videl in tu imam svoje mnenje. Ob svojem delu se tudi ukvarjam z designom, konkretneje z oblikovanjem črk in črkovnih znakov. Meni je bolj všeč stari znak Aera, čeprav je novi zapis imena Aero stilsko atraktiven, vendar pa ne soglašam s funkcijo imena. Tu je komponenta ta-koimenovane navajenosti in pozornosti dosedanjega znaka, ki je ravno tako, posebno barvna različica, vsepovsod učvrstila pozornost Aera.
Sprememba znaka »Aero«, ki je res dobro znan v Jugoslaviji in Evropi, je zmedla mnoge kupce in mnogi z dvomom kupujejo proizvode Aera, ker so pač niso prepričani, če je to še ista delovna organizacija. Uvajanje nekega proizvoda zahteva določen čas in ravno tako dolgo je potrebno, da tudi potrošniki spoznajo znak firme. Stari znak Aera je dobro znan in afirmiran in vsaka sprememba v tej smeri je na-
Inovacijska družba je tista, ki zna reagirati na spremembe!
13. oktobra 1988 je bilo v okviru začrtanih ciljev in programa dodatnega izobraževanja vodstvenih in vodilnih delavcev v Aera zelo zanimivo predavanje pomočnika sekretarja pri Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo iz Ljubljane EMILA MILANA PINTARJA.
Tovariš Pintar je po izobrazbi profesor sociologije in filozofije in v svojem predavanju se je dotaknil razvojne strategije podjetja in družbe, strategije vodenja (upravljanja) podjetja in prehoda v bolj kakovostno fazo družbenega razvoja.
V uvodu je povedal, da ni čudno, da smo se v Aeru odločili za razgovor o gospodarstvu, saj v Jugoslaviji ni gospodarskega razvoja. Drsimo navzdol in prišli smo v situacijo, ko ni več mogoče normalno živeti, saj nimamo več razvoja. V teh nastalih razmerah pa se pogosto sprašujemo kako to, da se nam to dogaja in kako delajo v razvitem svetu, da se jim to ne dogaja. Razvoj ima neke zakonitosti, ki jih moramo upoštevati, saj v razvitem svetu mnogi trdijo, da so obsojeni na razvoj. Dežele, ki neposredno mejijo na razvite, se ozirajo po njih, saj le-te s svojim razvojem vplivajo tudi nanje.
Ko opazujemo tuja, uspešna podjetja vidimo, da je razvoj rezultat organi-
pačen korak. Če firma razpolaga z znakom, ki je narejen z okusom, estetiko, je mnogim znan in so ga potrošniki navajeni, zakaj potem znak, ob poslovnem tveganju menjati?
Če mi že Uredništvo Našega Aera odstopa del svojega prostora, bi rekel, da je velika škoda, da Aero ne nadaljuje s tradicijo in učencem brezplačno poklanja umike. Sedaj umike poklanjate le, če učenec kupi kakšen Aerov proizvod. Na začetku šolskega leta učenci te umike zelo potrebujejo, ob uporabni vrednosti pa so ti umiki hkrati nezamenljiva reklama Kot dolgoletni knjigarnar predlagam vaši delovni organizaciji, da razmisli tudi o takšnem načinu propagande«, je zaključil Živo rad Zdravkovih, poslovodja knjigarne »RAD« v Obrenovcu.
Pereš Srečkovih (iz srbohrvaščine priredila Jasna
Rode)
zirane dejavnosti, saj podjetja le tako lahko reagirajo na spremenjene pogoje na tržišču.
Svet v sedemdesetih letih
V zadnjih desetih letih se je na svetovnem trgu pojavilo 30 novih industrijskih dežel. Več kot polovica jih je iz razvitega sveta, saj so dobro povezali poceni delovno silo in tuji kapital. Vsi dobro poznamo tehnološki prodor Hong Konga na področju avdio in videotehnike, prodor Južne Koreje in prodor Kambodže in Bangladeša na področju designa in tekstila. Takšen prodor novih dežel vnaša na trg zmedo, posebno pa še visoko razvitim deželam, ki morajo biti sposobne reagirati na novonastale razmere. Takšen zadnji premik je bil skokovit porast cene energije - tako imenovani naftni šok iz leta 1972. Države z znanstvenim potencialom so v dražbi vsilile strokovni pogled na šok. Države so bile prisiljene, da so strokovno odrea-girale in se tehnološko posodobile. Poglejmo to kronološko:
1972 - naftni šok
1974 - konferenca OECD - novi pravni model; nove tehnologije, energetsko manj zahtevne
1976 - konferenca MINASPOL -več je potrebno vložiti v izobraževanje in usposabljanje delavcev v podjetjih, saj so tako podjetje sposobna hitreje odreagirati na nastale razmere 1978 - konferenca UNCTAD - z geslom: ZNANJE ZA RAZVOJ.
To obdobje dobro ponazarja misel japonskega poslovneža, ki je dejal, da
so nas 100 let učili vedeti in sedaj se bomo 10 let učiti znati. Inovacijska dražba je tista, ki zna odreagirati na nastale spremembe.
Jugoslavija v sedemdesetih letih
Kako je Jugoslavija odreagirala na nastale spremembe v 70 letih? Poglejmo kronološko:
1972 - sprejemali smo ustavne amandmaje
1974 - sprejeli smo novo ustavo, uvedli smo delegatski sistem, z uvedbo tozdov smo razbili kapital, s katerim so upravljali nesposobni ljudje
1976-sprejeli smo zakon o združenem delu, uvedli smo sise, v družbeno upravljanje smo uvedli amaterizem. V tistem času je prevladovala miselnost, da je za socializem značilna polna zaposlitev, da je pravica do dela ustavna kategorija, skratka - delavec ima monopol nad delovnim mestom.
Vsota vseh teh naših dejavnosti je kriza, pravi Emil Milan Pintar.
Tehnološko zaostajanje
V sedemdesetih letih je Jugoslavija začela izpadati iz svetovnega tehnološkega toka. Vse manj smo izvažali, prekinjati smo začeli znanstveno tehnološke tokove. V sedemdesetih letih smo bili v srednjih evropskih tehnoloških merilih, danes pa sta za nami le Albanija in Romunija. Usmerjati smo se začeli navznoter, saj je začelo prevladovati mnenje, da se moramo opreti na lastne sile. To geslo je predvsem politično koristno, manj pa tehnološko, saj smo se začeli obnašati tako, da smo vse začeli »izumljati na novo«. Intenzivneje smo se začeli usmerjati v tretji svet. To pove tudi tale podatek, saj je bilo od 32 potovanj Zveznega izvršnega sveta v tujino v prejšnjem mandatu kar 31 potovanj v dežele tretjega sveta.
Vzroki
Vzroki tehnološkega zaostajanja Jugoslavije za razvitim svetom so tudi v najstarejši politični ekipi, ki ni bila sposobna razumeti tehnološkega razvoja. Nismo več spoštovali ekonomskih zakonitosti, temveč smo prešli na dogovorjeno ekonomijo.
Se vedno smo se ukvarjali z iluzijo »proletariata«, saj smo zgradili sistem upravljanja na razredu, ki ga ni in zato se ne moremo sporazumeti. Ni razrednega dolgoročnega interesa, temveč obstajajo le konkretni, parcialni in nacionalni interesi.
Opuščati smo začeli ekonomske zakonitosti, ekonomije in ekonomskih zakonitosti nismo več razumeli. V tistem času so se ekonomske fakultete po svetu začele usmerjati tudi v študij vodenja - managmenta - pri nas pa ne.
Kapital smo s tozdi začeli drobiti, upravljanje pa smo prepustili amaterjem. V tistem času smo tudi začeli zanemarjati znanost: leta 1969 smo več prispevali za znanost kot pa leta 1982. Na področju znanosti tudi manj zaposlujemo in to se nam bo začelo otepati.
Danes v tehnološko razvitem svetu
Tehnologija v svetu ima zelo jasno začrtane zakonitosti, ki pa uspešna podjetja spoštujejo.
Vse manj je izdelkov, ki jih izdelujejo na osnovi pameti, intuicije in izkušenj. Kakovost izdelkov sedaj zahteva raziskovalno ekipo in izdelki so rezultat organiziranega raziskovalnega dela. Nam pa primanjkuje znanja za konkurenčne izdelke, ki se hitro menjajo.
Pri firmi Siemens predvidevajo, da bodo leta 1990 - 91 proizvajali več kot dve tretjini proizvodov, katerih življenjska doba bo krajša od 5 let. Zato morajo podjetja zelo vlagati »nazaj« v znanje in vlagajo kar 5-10 % celotnega prihodka v razvoj, da si lahko zagotovijo izdelke za jutri. Uspešna podjetja ustanavljajo tudi svoje raziskovalne inštitute.
V	razvitem svetu države ne ščitijo več svojih firm z visokimi carinskimi dajatvami. Če bi jih ščitili, bi podjetja imela monopol in bi povišala cene svojih izdelkov in ne bi več tako hitro razvijala svojih izdelkov. Takšna podjetja bi bila v mednarodni konkurenci neusposobljena. V Jugoslaviji imamo popolno zaščito trga in to je našim podjetjem ubilo motiv za hiter razvoj in vse naše probleme rešujemo le s cenami.
Če v razvitem svetu želijo vzdržati tehnološki razvoj morajo narediti diferenciacijo delavcev. Merijo učinkovitost dela in merijo vsa dela, neučinkovite delavce pa odpuščajo.
Poglejmo naslednji primer:
V	gradbenih podjetjih v obdobju konjunkture podjetja zaposlujejo delavce in se večajo. V obdobju recesije je del za gradbena podjetja vse manj in podjetja začnejo odpuščati delavce, ki so prisiljeni v preusmeritev in tako na drugih delovnih mestih ustvarjajo družbeni proizvod. V obdobju ponovne konjunkture se pojavijo nova tehnološko sodobnejša gradbena podjetja. Delavci, ki so bili 8 do 10 let izven gradbeništva, niso več usposobljeni za gradbeniška dela v novih tehnoloških pogojih. V Jugoslaviji v obdobju recesije plačujemo delavce tudi takrat, ko ni dela in jih varčujemo za tisto obdobje, ko bodo za gradbince ugodnejše razmere. Na žalost pa so ta podjetja na isti tehnološki stopnji...
Podjetja koncentrirajo kapital in svoje znanstvene potenciale. Če podjetja investirajo, je za vsako naslednjo
investicijsko stopnjo potrebna večja investicija. Tehnološki razvoj tako narašča, da se življenjsko obdobje tehnologije krajša - sedaj je 10 let -čedalje pogosteje investirajo v temeljno tehnologijo in to je za podjetja vse večji korak in čas za novo investicijo je vse krajši. Če podjetja želijo ostati na trgu, morajo širiti svoj prostor na trgu in zato prodajajo na čedalje večjem trgu. Podjetja morajo vse več proizvajati, da lahko pokrijejo stroške tehnologije. Optimalna serija proizvoda je z vsako generacijo tehnologije večja. Dražja investicija in manj časa za nov produkt zahtevata večjo proizvodnjo in širjenje trga. Podjetja so prisiljena, da sodelujejo z več smermi razvoja in za posamezne izdelke sklepajo pogodbe že v fazi razvoja.
Ukrepi na področju jugoslovanskega gospodarstva
Jugoslovanska politika mora začeti akcijo za zmanjševanje carinskih dajatev. Interventni uvoz je kazen za proizvajalca, namesto, da bi z našo politiko ščitili proizvajalca. Zato bi morali zniževati carinske dajatve in podjetja se bodo morala na to konkurenco pripraviti. Jugoslovanska družba mora nehati socializirati izgubo in pomagati podjetjem v razvoju.
Zlomiti moramo monopol delovnega mesta, saj je to neumna socialna zaščita. Podjetje mora samo ugotoviti, kako je njegova delovna sila uspešna, ravno tako mora to delavec sam ugotoviti in če mu delo ne ustreza, se mora zaposliti drugje. Skratka: sprostiti se mora trg dela.
Ukrepi jugoslovanskih podjetij
Pogoji gospodarjenja so v Jugoslaviji dobri, saj imamo najcenejše znanje na svetu.
Zelo dobre inženirje lahko dobimo v podjetje že s tem, če smo jim pripravljeni plačati 160 starih milijonov na mesec. Podjetja morajo začeti ceniti delo in znanje!
Podjetja morajo izdelati razvojno strategijo, ki ne sme več biti sad slučajnosti. Podjetje mora vedeti, kaj bo proizvajalo čez leto, dve ali tri. Začeti morajo gospodariti z delom in znanjem. Zavedati se moramo, da je najpomembnejše delo današnjega časa znanje, ki je osnova za celotno delo. Delovna oprema je važna, vendar pa je znanje pogoj za njeno uspešno uporabljanje. Če bi bila oprema zadostna, bi bilo Kosovo najbolj razvito, saj smo v Kosovo vložili veliko tehnologije. Znanje je tisto, ki omogoča delovanje tehnologije. O strategiji razvoja ne moremo odločati vsi, to delo moramo prepustiti strokovnjakom.
Potrebno je meriti učinkovitost vsakega delavca in dela. Uspešne je treba nagrajevati, spodnji del pa kaznovati, le tako se bo ustvaril motiv za izobraževanje. Danes tega motiva ni! »Če bi bilo tole predavanje zvečer in bi morali zanj še kaj plačati, bi vas bilo mnogo manj«, je dejal tovariš Pintar. Ves svet se v prostem času izobražuje, pri nas pa je vse v okviru delovnega časa, v okviru sindikalnih aktivnosti. Najti moramo motiv za izobraževanje. Usposabljati se morajo tudi poslovodne ekipe, saj mnogi še vedno živijo v svojem političnem svetu, saj so te strukture odvisne od politike in uživajo njihovo podporo. V zadnjih 15 letih smo izgubili bitko z usposabljanjem delavcev, ocenjuje Emil Milan Pintar. Delavski svet nima kompentence, da odstrani direktorja, o znanstvenem delu pa delavski svet odloča, namesto da bi to prepustil strokovni strukturi. Še premalo se zavedamo, da vsako delo zahteva vsako leto dodatno usposabljanje in začeti moramo od snažilke naprej.
Konflikt
Jugoslavija takšnih usmeritev ni spoštovala, Slovenija pa se je začela že od leta 1982 usmerjati bolj k Evropi, se zavzemati za demokratizacijo v celotni družbi in tako smo prišli v konflikt z ostalimi deli Jugoslavije. Ostali del Jugoslavije ponuja Sloveniji avtoritarni režim, slovenski model ureditve Jugoslavije pa sloni na večji samostojnosti vseh subjektov. In kakšni so izgledi za rešitev tega konflikta? Emil Milan Pintar ponuja tri:
1.	Jugoslavija bo zlomila Slovenijo in njena prizadevanja.
2.	Dogovorili bi se za večjo samostojnost - predvsem gospodarsko - republik in pokrajin. Slovenija bo nedvomno plačevala večji prispevek za nerazvite.
3.	Soglasja ne bomo dosegli in dosegli bomo le še večjo nestabilnost naše družbe.
AERO
Predavanje smo pripravili za vse delavce z visokošolsko izobrazbo v Aeru, vendar pa bi bilo nedvomno zanimivo za širši krog zaposlenih v Aeru, zato tudi ta zapis. Upam, da bomo vsaj nekaj od mnogih dejstev, ki jih je navedel Emil Milan Pintar, upoštevali. Naj zaključimo z mislijo, ki jo je izrekla sodelavka: »Na predavanju je bilo krasno, povedal nam je, kako bi moralo biti. Skupaj z njim vemo, da bi moralo biti tako, a tako ne bo nikoli, ker v naši družbi tako ne more biti!«
Vsaj poskusimo lahko!
Jasna Rode
Krožki kakovosti v tozdu Grafika
Mineva že drugo leto, kar smo v tozdu Grafika pričeli z uvajanjem in delovanjem »krožkov kakovosti«. Po začetnem elanu in prvih spodbudnih rezultatih je današnja ocena delovanja vseh krožkov v povprečju zadovoljiva! Pohvalimo lahko veliko prizadevnost obeh krožkov v oddelku tiska NO in njunih vodij (tovariša Kelc in Kruleč), povprečno zainteresiranost v službi vzdrževanja, oddelku ofset tiska in ofset plošč v reprodukciji ter životarjenje krožka med tehnologi klasike, do prenehanja delovanja v oddelku sitotisk in SLEP. Vzrokov za takšno stanje »krožkov kakovosti« v tozdu Grafika je več, ocenjujemo pa, da so med najpomembnejšimi:
-	posmehovanje in odklanjanje ideje »krožkov kakovosti«
-	problematika osebnih dohodkov in s tem vedno večji problem preživetja
-	premajhen nadzor in spodbujanje s strani vodstva tozda in članov kolegija
-	premalo iniciativ in »priganjanja« s strani pospeševalca krožkov
-	nezainteresiranost nekaterih vodij krožkov
-	prevelik individualizem in egoizem posameznih članov krožkov ter zaposlenih v tej enoti nasploh
-	nerazumevanje in notranje razprtije med sodelavci
-	prepočasno izvrševanje posameznih zadolžitev krožkov s strani odgovornih služb in posameznikov
-	neodgovornost služb in posameznikov brez ustreznega sankcioniranja
-	premalo zaupanja in podpore vodstvu, njihovim načrtom in idejam.
Na skupnem sestanku z vsemi vodji krožkov, obratov in služb sredi oktobra je bil po temeljiti analizi dosedanjega delovanja »krožkov kakovosti« zato sprejet sklep, da je potrebno poiskati novo vsebino in smisel krožkov. Dokončne odločitve za to še ni, vendar pa je ena od idej, da bi se VSI SKUPAJ v tozdu Grafika lotili problema, ki moti marsikaterega našega kupca -PREDOLGI DOBAVNI ROKI! Seveda pa pri tem verjetno ne bo šlo več samo za prostovoljno sodelovanje!
Andrej Šušterič
Krožki za izboljšanje poslovanja v tozdu Kemija Celje
V tozdu Kemija Celje uvajamo krožke za izboljšanje poslovanja v obratih pisalnih trakov, AC papirja in impregniranih papirjev. Koordinator krožkov je Ludvik Stepančič in ocenil je, da so krožki uporabni za vsako delovno sredino. Da bi dosegli resnične učinke, bi morali krožke uvajati vsepovsod v Aeru.
Metoda teh krožkov je izziv za ves Aero, saj princip krožkov temelji na demokratičnosti. Človek z mnogo idejami ima tudi en glas in tako odpade hierarhični odnos. Vemo pa, da tog odnos podrejenosti oz. nadrejenosti blokira ustvarjalni proces. Na Japonskem, kjer je delovna morala visoka, so krožki zelo uspešni. Pri nas pa bolj prevladuje tako imenovana metoda »stolček«, pa tudi vodstvena struktura težko sprejema nove metode dela, tako da je uspeh krožkov dvomljiv. Delovanje krožkov temelji na ljudeh, za učinkovitost krožkov pa potrebujemo delovne in ambiciozne ljudi, vendar tolerantne in s poudarjenimi voditeljskimi sposobnostmi. Takšne krožke je težko voditi, saj se člani pogovarjajo o problemih ter o možnih rešitvah in ti pogovori so pogosto precej abstraktni. Tečaj za metode dela in vodenje je bil prekratek, predvsem pa bi bil potreben za vse vodstvene in vodilne delavce.
Že vpeljava takšne metode v naš delovni proces je kakovost, ker pomeni revolucioniranje delovnega uspeha. Ob pravilni uporabi krožkov bi lahko dosegli res dobre uspehe. Krožki so del koraka iz industrijske družbe v postindustrijsko družbo. Spet je začelo veljati načelo, da vsi ljudje vse vedo. V industrijski družbi prevladujejo specialisti, vendar pa tudi ti na višku razvoja ne morejo več najti ustreznih rešitev. Delovni proces danes pa zahteva vse več »zdrave kmečke logike« in novo kulturo komuniciranja (tudi med specialisti) in to krožki omogočajo.
Krožki delujejo na prostovoljni bazi in na potrebi ljudi, da bi delali boljše. Pri tem se pojavlja problem motivacije in nagrajevanja. Predvidevajo nagrajevanje po postopkih, ki so predvideni za inovacijsko dejavnost. To pa ni vedno najboljši način za motiviranje delavcev.
Zaradi različnih tehnoloških nivojev v Aeru bo uvajanje krožkov bolj težko. Tudi krožki v tozdu Kemija Celje so v obdobju začetnih težav. O nadaljnjih uspehih krožkov vas bomo podrobneje obveščali.
Krožki za izboljšanje poslovanja v tozdu Kemija Šempeter
V	prejšnji številki Našega Aera smo objavili tekst, ki sta ga o krožkih pripravila tovariš Dolenc in tovarišica Bele-Potočnikova. Tokrat pa smo vam pripravili tri članke, ki so jih napisali koordinatorji krožkov po tozdih.
V	tozdu Kemija Šempeter so uspeli organizirati krožek v obratu selotejp -rezalnica in posamezni člani iz oddelka samolepilnih trakov. Do konca leta želijo ustanoviti še krožek v obratu Matrice, je povedal koordinator krožkov za izboljšanje poslovanja v tozdu Kemija Šempeter Brane Kajtna.
Akcija uvajanja krožkov traja že več kot 2 meseca in krožki se ubadajo z začetnimi težavami, saj ni bilo dovolj pravočasnih informacij. Za uvajanje krožkov bi morali organizirati dovolj široko akcijo v vseh obratih tozda, tako da bi bili dobro seznanjeni z vsemi osnovnimi značilnostmi krožkov. Po tem predavanju so formirali dve prostovoljni skupini in začeti je bilo težko, saj niso vsi zainteresirani za takšno delo. S širše zasnovano akcijo jim je uspelo ustanoviti krožek v obratu selotejp. Konkretne naloge si v krožku še niso izbrali, saj je težko določiti tisti čas za sestanek, ki bo vsem odgovarjal. Proizvodnja se prilagaja sortimanu in težko je dobiti vse ljudi skupaj.
Krožek v obratu Matrice bo težje ustanoviti, saj je ta proizvod v upadanju, tudi starostna struktura delavcev ni preveč ugodna. S pravilnim pristopom k organizaciji krožkov delavce res zainteresiramo in omogočimo, da delavec doživi pri delu resnično zadovoljstvo. Na področju, kjer ostajajo vodje obrata slepi (tako imenovana industrijska slepota), bodo delavci lahko dosegli inovacijski dohodek in res dobre delovne rezultate.
Tudi delovna organizacija lahko z uspešnim delom krožkov ogromno pridobi. Seveda pa bo potrebno ugotovljene probleme realizirati in spremeniti miselnost določenih tehnoloških struktur v sami proizvodnji. En sam krožek za naše razmere ne pomeni ničesar, več krožkov pa bi prineslo določene rezultate. Za krožke je značilno, da je v začetku vanje potrebno vložiti ogromno dela, rezultati pa so vidni kasneje.
Z uspešnim delom krožkov lahko zagotovimo boljše delovne pogoje, kakovost, motiviranost ljudi, inovacije, porast fizične produktivnosti... Vendar pa je osnova za dobro delovanje krožkov tudi sodobnejša tehnološka oprema.	Jasna Rode
Portret delavca iz Medvod - Mušič Dedo
Življenjska raven pada tudi v Sloveniji, res pa je, da standard pada enim bolj, drugim manj. Navadno pa so na slabšem tisti, ki imajo najnižje osebne dohodke, to pa so tudi delavci iz drugih republik, ki delajo v Sloveniji. Ločeno življenje in pa prevozi v domači kraj jim življenje še dražijo in s tem jim tudi realni OD pada hitreje kot drugim.
Zato sem za današnjega sogovornika izbrala delavca Deda Mušiča, doma iz Gorice v Bosni in Hercegovini, ki s svojo skromno plačo preživlja šestčlansko družino in mu v današnjih težkih časih resnično ni lahko.
Dedo Mušič je prišel v Slovenijo pred 15 leti predvsem zato, ker doma zanj ni bilo dela. Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni usnja v Šmartnem pri Litiji, nato je šel delat k železnici. Leta 1974 pa se je zaposlil v AERU v Medvodah. Najprej je delal v lesočistilnici, nato dve leti in pol na iz-žemalnem stroju, nazadnje pa v kuhanji. Kuharija se je modernizirala in avtomatizirala, zato je bilo treba višek delovne sile prerazporediti na druga dela in naloge po tovarni. Tako je Dedo Mušič prišel v ekspedit, na delovno mesto skladiščni delavec - pakirec. Delo fizično ni za h Levpo, moti pa ga stalni prepih, ki mu že načenja zdravje in pa velike temperaturne razlike, poleti vročina in pozimi mraz. Njegovo delo je samo dopoldne, po potrebi včasih tudi popoldne - odvisno od dela. Skrbi za pravilno pakiranje papirnih zvitkov in papirja v formatu ter gotovih izdelkov. Pomaga pa tudi pri nakladanju tovornjakov in vagonov.
S plačo ni najbolj zadovoljen, saj je bil njegov zadnji OD brez dodatkov okrog 50 starih milijonov. Vzrok nizke plače je tudi nizka ocena njegovega delovnega mesta. S tem denarjem preživlja poleg treh otrok, dva sta šoloobvezna, še ženo, očeta in mamo. Zase obdrži 20 starih milijonov, od tega plača za stanovanje 3 stare milijone, nekaj porabi za hrano, saj je malica, ki jo dobi v tovarniški menzi, premalo, tako si mora še sam kaj skuhati. Doma v Bosni in Hercegovini ima nekaj zemlje, ki jo obdeluje žena, tako mu krompirja, fižola in drugih povrtnin ni treba kupovati, saj si vsakič od doma nekaj prinese in tako malo lažje shaja.
Vsak mesec enkrat gre domov, za avtobusni prevoz, ki ga organizira privatnik, plača 28.000 dinarjev, kar je najcenejša varianta za prevoz. Vsakomesečni obiski pri družini so obenem
Dedo Mušič
Rokometaši »Aera« - Celje najboljši v Sloveniji v sezoni 1987/88
Po krajšem premoru so rokometaši »Aera« - Celje v posebnem točkovanju Rokometne zveze Slovenije tudi v pretekli sezoni 1987/88 osvojili naslov najboljšega moškega kluba v konkurenci kakšnih 60 klubov in 2.500 igralcev v naši republiki. K osvojitvi naslova so največ prispevali najmlajši igralci, saj so od skupno 113 točk osvojili kar 80 ali 71 %. Podrobnejša analiza tega uspeha je naslednja:
Kriterij - naslov	točke
9. mesto članov v II. zvezni ligi	21
polfinalisti pokala SRS med člani	12
1.	mesto na mladinskem prvenstvu SRS 8
2.	mesto na državnem mlad. prv.	7
2. mesto na kadetskem prvenstvu SRS 7 1. mesto med starejšimi pionirji SRS 8 1. mesto med mlajšimi pionirji SRS	8
8. mesto med ekipami ŠŠD	1
3 x mladinski državni repr.	15
6 x mladinski republiški repr.	18
3 x kadetski reprezentanti SRS	6
2 x pionirski reprezentanti SRS	2
SKUPNO ŠTEVILO TOČK:	113
Vrstni red ostalih:.... 2. Dinos-Slovan 105,
3.	Jadran 44, itd.
Najuspešnejši posameznik v RK »Aero« Celje je Tomaž Jeršič, ki je z mladinsko državno reprezentanco osvojil zadnji naslov svetovnih prvakov.
Opisano razmerje sil in uspehov v celjskem rokometu kaže na zaostajanje članske ekipe, ki pa je seveda glavno merilo kakovosti nekega športa.
tudi njegov dopust, saj si morja ne more privoščiti. Nekaj šihtov tudi doprinese, tako, da je pri družini čim večkrat. Pri tem mu njegovi nadrejeni ne delajo težav. Z vsemi pa se v tovarni dobro razume.
Po opravljenem delu ne zahaja nikamor, ker to preveč stane, gre le v bližnjo trgovino po nakupih, s športom se ne ukvarja. Tako njegova vsakodnevna pot vodi v tovarno in samski dom. Ob vprašanju, kaj meni o vsesplošni krizi, pa je rekel, da je težko, zares težko, vendar upa, da se bomo že nekako izvlekli.
Cveta Robas
Cilj kluba je zato že ves čas, pa tudi letos, povratek članske ekipe v I. zvezno ligo. Z novim trenerjem in nekaterimi okrepitvami je ekipa v novi sezoni 1988/89 sicer precej močnejša, vendar pa verjetno še »prekratka« za I. zvezno rokometno ligo?! Potreben bo še odločnejši korak k temu cilju in mnogo več posluha za rokomet v Ce-
Aerovi
petdesetletniki
TOZD KEMIJA ŠEMPETER
V novembru bosta praznovali VIKTORIJA BOŽIČ - 13. novembra in IVANA ČATER - 28. novembra.
TOZD GRAFIKA
3. novembra je praznovala ALBINA TOMAŽIN, 7. novembra NEŽA KODELA in 15. novembra pa GABRIELA HUDOVERNIK.
Vsem jubilanton iskreno čestitamo in želimo veliko osebne sreče.
-Uredništvo-
Kaj pomeni prenova Zveze komunistov?
V	okviru idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja komunistov smo v naši delovni organizaciji pripravili razgovor na temo »Reforma gospodarskega in političnega sistema ter prenova ZK«. Na razgovor smo povabili tovariša Boruta Pahorja, sekretarja komisije za idejnopolitično usposabljanje pri CK ZK Slovenije. Tovariš Borut Pahor, čeprav še zelo mlad, je že uveljavljen poznavalec političnih razmer v naši družbi in je avtor številnih člankov in razprav, pred kratkim pa je izšla tudi njegova knjižica z naslovom »Med partijo in Zvezo komunistov«. Knjižica obravnava avtorjevo videnje prenove Zveze komunistov in med članstvom je naletela na velik odziv in zanimanje.
Prenova ZK, oziroma kakšna naj bi bila njena vloga v prihodnje, je bila osrednja tema razgovora, čeprav se nismo izognili tudi razprave v zvezi s spremembo političnega in gospodarskega sistema, o tem kakšen razvoj dogodkov lahko pričakujemo po 17. in 18. seji CK ZK Jugoslavije, kaj lahko pričakujemo od ustavnih sprememb, od procesa četverici, itd.
Lahko rečemo, da so bila vprašanja zelo konkretna in zanimiva. Glede na udeležbo, predvsem pa glede na vsebino razgovora in razpravo, lahko ocenimo, da so takšne oblike razgovorov potrebne in zaželene.
V	nadaljevanju bi želeli predstaviti nekatere poudarke iz uvodnega referata tovariša Pahorja, predvsem v zvezi s prenovo ZK in vlogo članstva njej.
Kaj sploh pomeni prenova ZK?
Ljudje si ZK tolmačijo zelo različno, od tega, da to pomeni sestop partije z oblasti, do razmišljanj konzervativne struje, ki poudarja, da je to umik komunistov iz javnega življenja in da je prepustnica za vsesplošno anarhijo in nož v hrbet socialistični perspektivi.
Prenova ZK pa je dejansko zamišljena ne kot umik zveze komunistov s politične scene, temveč gre za njeno drugačno prisotnost v interesno različnem političnem življenju, kjer se komunist pojavi kot oseba v okviru svojih pravic in dolžnosti. To med drugim zahteva tudi ustrezne reforme političnega in ekonomskega sistema. Zato so vse tri reforme, torej reforma političnega in ekonomskega sistema, kot tudi reforma prenove ZK med seboj ključno povezane in uspešnost ene je odvisna od druge in obratno.
Pomemben element prenove ZK je tudi proces razdržavljenja ZK, kar pomeni, da se ponovno postavlja v središče zanimanja zveze komunistov
človeka, njegove potrebe in interese in drugič, da išče zavezništvo z naprednimi političnimi silami, da preneha sektašiti, da skratka postane njihov politični partner.
Prvi pogoj razdržavljenja ZK pa predstavlja temeljno reformo samoorganizacije.
Danes ni mogoče z gotovostjo napovedovati, kakšne organizacijske oblike bo užival proces prenove ZK. Ostaja preveč dilem tako glede organiziranosti CK ZK, občinskih komitejev do organiziranosti OO ZK. Odprto je še tudi vprašanje povezovanja članov v OO ZK Vse bolj pa prihaja v ospredje potreba po zagotovitvi takšnih pogojev in kriterijev kadrovanja, da bodo na ključna »voditeljska mesta« prišli strokovno usposobljeni ljudje, ki bodo ob ostalem tudi sposobni voditi in usmerjati modernejšo politiko ZK. Prenova ZK pomeni torej tudi prenovo kadrovske politike, ki mora v prvi vrsti zagotoviti demokratičnost postopkov.
In kakšen naj bo lik komunista?
Komunist, ali kot ga tovariš Pahor imenuje »upornik z razlogom«, mora biti predvsem prepričevalen in to z močjo argumenta, znanja in ne z argumentom moči, kot se je to do sedaj večkrat dogajalo. Komunist mora biti predvsem demokratična osebnost, ki hoče, zna in zmore ustvarjati pogoje demokratičnega dialoga, ki teži k partnerstvu, argumentira svoja stališča, pri tem pa je pripravljen na popravke, takrat, ko sodi, da so argumenti nekoga drugega močnejši in prepričljivejši.
Komunist mora imeti dovolj znanja, ki ga stalno tudi izpopolnjuje in njegova avtoriteta temelji na znanju.
Svoja stališča in poglede brani brezkompromisno, če sodi, da ima argumente. Lahko se postavi v opozicijo celo lastni organizaciji, če ni dobil ustreznih argumentov za njeno izvajanje.
Posebno pomembno je, kakšni naj bodo voditelji zveze komunistov?
Tovariš Pahor jih karakterizira z naslednjimi kriteriji:
-	prvič - je strokovnjak na svojem delovnem področju in uživa ugled v okolju
Njegov materialni status ne sme biti odvisen od tega, ali je partijski funkcionar ali ne.
-	drugič - spremlja družbena dogajanja in pozna mesto in vlogo svoje organizacije v njem
-	tretjič - je demokratična osebnost in ne skriva svojega lastnega prepričanja
-	četrtič - je komunikativna osebnost, ki zna jasno nastopati v najrazličnejših oblikah
-	petič - je politično »temperamentna osebnost«, ki zna okoli sebe zbrati ljudi, ki s svojim znanjem in sposobnostjo delujejo v različnih projektih, spodbuja teamsko delo
-	šestič spodbuja inovativno dejav-not, ne blokira novih in svežih idej.
Kakšen naj bo odnos zveze komunistov do novih družbenih gibanj?
Tovariš Pahor v svoji knjižici »Med partijo in zvezo komunistov« navaja naslednje:
»Priznavanje obstoja novih družbenih interesov, predvsem njihove drugačne artikulacije kot legitimne, izkazuje zavedanje zveze komunistov, da mora politično angažiranje podrediti kriterijem družbenih sprememb in da mora stalno spreminjati tudi samo sebe, da ostane med ljudmi.
Kar zadeva vsakokraten odnos do novih družbenih gibanj, zveza komunistov ne more imeti drugih kriterijev kot tistih, ki razmejujejo med naprednimi, kar žene naprej in tistim, kar blokira proces emancipacije posameznika in družbe v celoti.«
Mladi in ZK
Tovariš Pahor je v razpravi dal poudarek tudi zelo pogosti temi: »Mladi in zveza komunistov«.
Menil je, da položaj mladega komunista ne more biti in tudi ni drugačen od tistega, kar velja za članstvo nasploh.
Če so mladi v ZK neustvarjalni, je to posledica resne krize demokratičnega odločanja v njej.
Kako vzpostaviti možnosti za ustvarjalno aktivnost mladih komunistov in članstva nasploh?
Odgovor bo posredoval proces prenove.
Vprašanje aktivnosti je vprašanje manevrskega prostora člana ZK, kolikor bolj se lahko idejno in akcijsko giblje, toliko bolj se lahko angažira.
V nadaljevanju razprave smo govorili tudi o vlogi večine in manjšine v ZK, o demokratičnem centralizmu, o profesionalizmu v ZK.
Projekt svoje prenove je slovenska zveza komunistov vzela zelo resno. Dejstvo pa je, da se v ostalem jugoslovanskem prostoru ideja o potrebi po prenovi ZK šele poraja in da ima tudi več nasprotnikov.
Platforma, ki jo pripravlja CK ZK Slovenija v zvezi s prenovo ZK, bo v vseh vsebinsko in organizacijsko pomembnih elementih opredelila cilje in naloge članstva v njem.
Naša naloga pa bo, da to platformo v obravnavi med članstvom dopolnimo in ko bo sprejeta, tudi uresničujemo.
Povzetke iz razprave pripravila Sonja Krašovec
Na obisku v Metalni
Panorama Metalne
V	centru za samoupravno informiranje smo se odločili, da bomo naš način dela posodobili. Vse daljši sestanki, vse več gradiv, vse manj volje za vse daljše sestanke, več potreb po vse bolj kakovostnih informacijah ... Kar veliko je nalog, ki jih bo treba narediti in odločili smo se, da bomo naredili korak naprej. In naredili smo ga! 24. oktobra 1988 smo odšli v Maribor v delovno organizacijo Metalna in pogovarjali smo se o značilnostih našega dela, izkušnjah in problemih. Z obiska v Metalni smo vam pripravili naslednji zapis:
DELO DPO V DO METALNA
Skupne seje vseh družbenopolitičnih organizacij v DO Metalna so pogoste, saj je to ena od racionalizacij delovnega časa. Na sejah obravnavajo problematiko skupaj in potem tudi skupno zavzemajo stališča za nadaljnje akcije. V Metalni delo ZS ocenjujejo dokaj uspešno, ZK uspešno, najbolj pa so nezadovoljni z delom ZSMS.
V	zadnjem času se delo ZK v Metalni razlikuje od preteklosti in ocenjujejo, da se vse bolj usmerja v širše družbeno dogajanje, v katerem želimo biti aktivni člani. ZSMS pa je v tem času tudi malo bolj aktivna in spremlja aktualne dogodke.
Delo DPO v Metalni še najbolj sloni na delu sindikata Sindikalni aktivisti imajo na področju življenjskega standarda in tudi drugih, širše zastavljenih akcij, še največ dela. Po večjih tozdih, ki imajo tudi čez 1500 delavcev, imajo v Metalni organiziranih več OO ZS, v manjših pa samo eno. Na ravni DO Metalna imajo konferenco osnovnih organizacij sindikata. Aktivnosti sindikata so mnoge, našteli jih bomo le nekaj: socialna problematika, organiziranje nakupa premoga (delavcem dajejo možnosti obročnega odplačevanja preko povprečne cene), dopusti (možnost obročnega odplačevanja, vendar pa je kapacitet premalo, v zadnjih nekaj letih jih niso povečali), stanovanjska politika (v prejšnjih letih so lahko kupili tudi do 30 stanovanj na leto, letos samo 7, vse bolj se tudi usmerjajo v kreditiranje gradenj), osebni dohodki...
Na področju osebnih dohodkov skušajo voditi takšno politiko, da bi zaščitili delavce, ki dosegajo vsaj povprečne rezultate. Najnižji osebni dohodek, ki ga predvideva sindikat, je tudi njihov najnižji OD (453.000 dinarjev). Ocenjujejo, da so na tem področju dokaj uspešni v razgovorih z vodstvom DO Metalna.
Sindikat v Metalni se vključuje tudi v akcije mariborskega sindikata, ki se sedaj edini zavzema za ukinitev participacije v zdravstvu. Menijo, da je to najmanj, kar lahko naredi sindikat na področju zdravstva. Vendar pa so Mariborčani v svoji zahtevi dokaj osamljeni.
V Metalni se na ravni delovne organizacije z dejavnostmi družbenopolitičnih organizacij ukvarjata dva zaposlena: koordinator DPO in administrator. Koordinator DPO pokriva vse dejavnosti sindikata, ZK in ZSMS, skrbi za povezovanje OO ZS v konferenco, posreduje materiale, poskuša reševati probleme DPO v tozdih, skrbi za potek sej na ravni DO, povezuje Metalno z občinskimi DPO. Tesno sodeluje tudi s službo, ki pokriva delo samoupravnih organov, po tozdih pa imajo tudi organizirano lastno službo za pokrivanje dela samoupravnih organov in DPO. Na ravni DO Metalna svoje dejavnosti koordinirajo, pripravljajo mesečne terminske plane na tako imenovanih koordinacijskih sestankih.
PODROČJE SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGATSKEGA SISTEMA
Področje samoupravljanja in delegatskega sistema je v Metalni Maribor organizirano v okviru ene od treh delovnih skupnosti kot sektor za razvoj samoupravljanja. Tega pa sestavljajo še naslednje službe: kadrovsko sploš-
na, pravna, služba za samoupravljanje, služba za nagrajevanje, varstvo pri delu, izobraževanje, informiranje, SLO. V sektorju je 35 delavcev, od tega v službi za samoupravljanje šest delavcev. Poleg teh delavcev pa delajo na področju samouprave še strokovni delavci v posameznih tozdih, njihovo število pa je odvisno od velikosti posamezne temeljne organizacije.
V službi za samoupravljanje pripravljajo poleg ostalega dela, ki ga to področje zahteva, tudi večino osnutkov najrazličnejših aktov, razen tistih, ko gre za določeno specifično področje - nagrajevanje, delovna razmerja.
Na področju samoupravnih organov so v Metalni poskušali maksimalno izkoristiti možnost zakonskih sprememb, ki omogočajo racionalizacijo samoupravnih postopkov. Tako večino zadev obravnavajo in sprejmejo na delavskem svetu, istočasno pa pazijo, da sej delavskih svetov ne obremenjujejo z nepotrebnimi zadevami. Tako so uspeli v tem, da ni potrebno vse sporazume, ki samo nosijo naziv samoupravni sporazum, obravnavati na seji delavskega sveta. Takšni sporazumi so običajno pogodbe, gre torej za strokovne zadeve, za katere samoupravna obravnava ni potrebna.
Iz izkušenj vedo, da koncentracija na sejah popusti, če le-te trajajo predolgo. Zato so določili čas (po minutah) za posamezne točke dnevnega reda ter na ta način zagotovili kvalitetno sejo, ki traja največ dve uri.
Racionalizacijo so vpeljali tudi na področje osebnega izjavljanja delavcev. Za primere, kjer je potrebno osebno izjavljanje, so vpeljali delne zbore delavcev, ki so nadomestili termin »samoupravna delovna skupina«. Za to so se odločili iz razloga, ker so imeli stalne probleme z razlagalci, ki niso mogli pokrivati vseh SDS, zborov delavcev pa so se zaradi velike izgube delovnega časa izogibali.
Tako so ob volitvah samoupravnih organov imenovali za tekoče mandatno obdobje tudi vodje delnih zborov, ki so zadolženi za sklic in aktivno sodelovanje v delnih zborih.
Septembra letos so na referendumu sprejeli določene spremembe v zvezi z nagrajevanjem. To ne bi bilo nič posebnega, če se potem, ko je delavski svet oblikoval predlog akta, ne bi poslu žili posebne oblike informiranja delavcev. Niso sklicali ponovnih zborov, kot je bilo to v praksi do sedaj, pač pa so v ta namen uporabili razglasno radijsko postajo in ostale pisne vire (glasilo, informacije). Na ta način so bili delavci dejansko dobro informirani in so se na referendumu lahko odločali. S takšnim načinom so prihranili veliko delovnih ur, zato bodo to izkušnjo koristno uporabili tudi v prihodnje.
Z delovanjem delegatskega sistema (SIS družbenih dejavnosti, materialne proizvodnje in ostalih) v Metalni niso zadovoljni, saj nosijo glavno breme vodje in pomočniki delegacij SIS. Kljub temu, da so skušali delegate dodatno izobraževati na seminarjih, ki so jih sami pripravili, pa delo delegacij ne poteka kot bi si želeli.
Delegati pa mnogo bolje delajo v zboru združenega dela, kjer predstavlja Metalna samostojno konferenco.
Zdaj že načrtujejo, da bodo splošne usmeritve za delo delegacij vstavili tudi v letni načrt. Kako se le-te v praksi izvajajo, ali so potrebni kakšni popravki, pa bodo ugotavljali ob kvartal-nih obravnavah rezultatov poslovanja.
Povprečni mesečni osebni dohodek za september je 971.435 dinarjev z nadurami, brez nadur pa 907.193 dinarjev. Meseca septembra so dvignili vrednost točke za 30 %. Povprečje za prvih šest mesecev je z nadurami 610.191 dinarjev, brez nadur pa 560.211 dinarjev.
ORGANIZIRANJE OBVEŠČANJA
Služba za obveščanje je v delovni organizaciji Metalna organizirana v okviru sektorja za razvoj samouprav-
ljanja (kot pri nas kadrovsko splošni sektor), ki je del ene od treh delovnih skupnosti.
Za obveščanje delavcev Metalne izdajajo mesečni časopis Naša Tovarna (občasno imajo strokovno prilogo), tedenski (ali pogostejši, po potrebi) Informator - v katerem so zabeleženi najpomembnejši dogodki. Informator je razmnožen na ciklostil. Izdajajo tudi Bilten samoupravnih organov, v katerem objavljajo sklepe vseh samoupravnih organov. Na oglasnih deskah razobešajo tista obvestila, ki po zakonu morajo biti razobešena na njih, in seveda tudi druga obvestila. Vpeljujejo tudi zidni časopis. V Metalni imajo tudi razglasno radijsko postajo, ki je težišče njhove informacijske dejavnosti. Vsak dan pripravijo pol ure programa in ga posredujejo tako dopoldne kot popoldne. Delavci poslušajo oddajo v času malice in oddajo posredujejo dvakrat, da jo slišijo vsi.
Razglasna postaja je najprimernejša oblika informiranja in hkrati najbolj aktualna. Napovedujejo pomembnejše seje, posredujejo njihova stališča, stališča kolektivenga poslovodnega odbora in vse druge informacije, ki so za delavce pomembne. Z glasbo, ki je vezni del med govornimi prispevki, popestrijo tudi del delovnega časa. Razglasno postajo imajo v Metalni že šest let in menijo, da je že dotrajana, vendar pa na nakup nove razglasne postasje ne gledajo preveč optimistično, saj so za to potrebna ogromna sredstva. Oddaje snemajo in montirajo sami.
Njihova razglasna radijska postaja je odigrala zelo pomembno vlogo v času stavke v Mariboru. Delavci iz Tama so prišli mimo Metalne in manjša skupina delavcev iz Metalne je odšla na Trg svobode. Večina delavcev Metalne pa je menila, da morajo delavci reševati probleme v svoji delovni organizaciji, ne pa izven svojih delovnih sredin. Preko razglasne postaje v Metalni pa so delavce obveščali o položaju v mestu in kako potekajo razgovori med delavci in sindikalnimi predstavniki.
Predstavniki Metalne so nam pomen razglasne radijske postaje predstavili še z drugim primerom. V mesecu septembru je delavski svet Metalne sprejel sklep o spreminjanju sistema nagrajevanja in delavci bi se o tem odločili na referendumu. Namesto ponovnega zbiranja delavcev na zborih delavcev, so se odločili za popolnejše in intenzivnejše informiranje delavcev preko razglasne postaje (nekakšna racionalizacija delovnega časa, bi lahko rekli). V 15 dneh, v zakonskem roku do referenduma, so okrepili delo radijske postaje, pripravili so več razgovorov, komentarjev, mnenje pred-
sednika delavskega sveta DO Metalna, mnenja predstavnikov DPO in strokovnih delavcev. Dopolnilo k informacijam, ki so jih posredovali po razglasni postaji, so izdali tudi štiri številke biltena Informator, kjer so v štirih zaporednih številkah ponovili gradivo za spremembo sistema nagrajevanja. Referendum je uspel.
METALNA od včeraj, danes do jutri
Svojo delovno pot je Metalna začela z gradnjo hidroelektrarne Fala - prve elektrarne na Dravi. V setembru 1920 pa je stekla proizvodnja v novih prostorih na Teznem pri Mariboru in iz teh prostorov se je razvila sodobna tovarna, sedanja Metalna.
V obdobju med obema svetovnima vojnama so v glavnem proizvajali mostove, daljnovodne stebre, skeletne visokograd-nje... Leta 1935 pa je Metalna v Zagrebu zgradila železniški nadvoz, ki je bil prvi izključno varjeni most v Jugoslaviji. Proizvodnja je nihala med 600 in 2600 tonami na leto, odvisno od kriznih obdobij med obema vojnama, število zaposlenih pa med 160 in 350.
Poletu 1945 so v Metalni začeli z obnovo svojih zgradb in v letih, ki so sledili, je Metalna obogatila svoj proizvodni program in dala poseben poudarek projektiranju in izdelavi, kasneje pa tudi montaži hidromehanske opreme in transportnih naprav - žerjavov. To pa je še danes osnovni proizvodni program.
S širitvijo proizvodnih obratov v Mariboru, posebej še s pričetkom obratovanja sodobnega obrata za mehansko obdelavo leta 1954, se pojavlja Metalna na trgu z vedno zahtevnejšimi in kakovostnejšimi proizvodi tako doma kot na tujem. Leta 1959 se priključi Metalni Tovarna poljedelskih strojev, leta 1963 odpira v Krmelju poseben obrat za proizvodnjo konstrukcij, leta 1972 pa v Senovem obrat za proizvodnjo gradbene opreme, katerega glavni proizvod predstavljajo gradbeni vrtljivi stolpni žerjavi. Leta 1974 ustanovi Metalna iz dotedanjega razvojnega oddelka Razvojno raziskovalni inštitut, ki je že v letu 1976 vpisan v register raziskovalnih organizacij Slovenije. S tem je dala Metalna tudi uradno znanstveni pečat svojim razvojnim dosežkom.
Novinarju poskušajo posredovati mnoge informacije, jih pred njim ne zapirajo in v Metalni novinarju zagotavljajo popolno samostojnost. Novinar je prisoten na vseh sejah kolektivnega poslovodnega organa, tudi na vseh sejah direktorjevih posvetovalnih teles. Poleg tega pa ima novinar vsak teden razgovor s prvim možem Metalne. Novinar v Metalni, to je tovariš Bojan Sinic, s teh sej in razgovora poroča brez večjih omejitev. Po njegovih besedah so te seje zanj zelo pomembne, saj so mu informacije iz teh sej osnova kreiranja celotne politike obveščanja v Metalni. To pa je vidno tudi v njihovem časopisu, biltenu in v radijskih oddajah. Bojan Sinic nam je tudi dejal, da mu že težko kdo verjame, ko pravi, da so na področju infor-
Današnja Metalna sestoji iz šestih proizvodnih temeljnih or-ganizcij z zaključenimi proizvodnimi programi, štirih temeljnih organizacij skupnega pomena, ki pokrivajo potrebe proizvodnih temeljnih organizacij na področju razvojno raziskovalnega dela, inženiring dejavnosti vključno z izvozom, preskrbe sredstev dela in družbenega standarda ter treh delovnih skupnosti (organizacija - programiranje - razvoj - samoupravljanje - kadri - izobraževanje - informiranje; kontrola kakovosti in interna banka).
V Metalni je zaposlenih približno 4200 ljudi, od tega preko 10% z visokošolsko izobrazbo. V svoje proizvode nameravajo do leta 2000 vložiti enak (ali večji) delež znanja kot materiala in za 200 % nameravajo povečati število zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo, tako da bi vzporedno s širitvijo delovne organizacije imeli zaposlenih kar 1/4 delavcev z višjo in visokošolsko izobrazbo. Le tako si bodo zagotovili nadaljnji razvoj na področju energetike, transporta, procesne tehnike in proizvodnih strojev.
Naš obisk v Metalni so zabeležili tudi v oddaji, ki so jo v ponedeljek, 24. oktobra, poslušali Me-talnini delavci. Kako sprotno obveščanje omogoča razglasna postaja, pove že to, da so bili v Metalni seznanjeni z našim obiskom na dan našega obiska. Pri nas pa bomo vse delavce podrobneje obvestili šele po mesecu dni v Našem Aeru, v Informacijah smo zabeležili le kratko notico. To pa je precejšnja razlika, kajne!
miranja razmere v Metalni idealne in da si že želi kakšen konflikt. Tovariš Sinic je tudi glavni in odgovorni urednik vseh Metalninih sredstev obveščanja.
Na področju stikov z javnostjo uvajajo novost, ki iz službe za raziskavo tržišča prehaja v pristojnost službe za informiranje. Odločili so se, da bodo v Službi za informiranje organizirali konference za novinarje, saj ima ta služba že zaradi svojega dela veliko stikov z novinarji v novinarskih hišah.
V službi za informiranje že sedaj pripravljajo bilten za novinarje izven Metalne in na leto izdajo 5 do 7 številk, v katerih pokrivajo najrazličnejša področja (izjave odgovornih Metalne, novosti iz poslovnega sveta Metalne ...). Da bi delo na področju stikov z javnostjo izpeljali tako kot bi morali, bi se morali kadrovsko okrepiti. Na področju informiranja delajo v Metalni trije novinarji in fotograf. Poudariti pa velja, da je sodelovanje z drugimi službami in strokovnimi delavci zelo dobro, saj je v vseh publikacijah veliko prispevkov delavcev s povsem specifičnih delovnih področij.
Skratka: izredno dobro imajo dogovorjene odnose do službe za informiranje in delavci z drugih področij zelo dobro z informacijami oskrbujejo omenjeno službo.
Pripravljajo pa tudi predlog, da bi vpeljali uradnega tiskovnega predstavnika, ali kakor ga oni imenujejo, poslovnega sekretarja. Poslovni sekretar bi dajal informacije o Metalni, ki bi bile uradno stališče delovne organizacije. Usposobiti bi morali nekoga, ki bi bil član kolektivnega poslovodnega odbora in določen za informiranje. Poslovni sekretar bi bil organizator pro-
tokola, obvladovati bi moral tuje jezike, imeti ustrezno izobrazbo in zelo dobro bi moral poznati delovno organizacijo. Poslovni sekretar s tako širokim spektrom znanja in informacijami bi moral delovati na ustreznem rangu, zagotoviti bi mu morali ustrezen OD in dejansko bi bil desna roka glavnega direktorja.
Pripravil Center za samoupravno informiranje
Mag. Pavle ZRIMŠEK
O etiki delegatov pri opravljanju delegatske funkcije na področju obveščanja
Pobuda, da naj bi se delegati pogovarjali tudi o etiki pri opravljanju njihove delegatske funkcije, je pomembna iz več razlogov. Ne samo zato, ker učinkovito izpolnjevanje delegatske funkcije prispeva k boljšemu delovanju INDOK centra, ampak tudi zaradi tega, ker lahko tudi zavedanje o etični naravi in cilju delegatske funkcije prispeva k boljšemu delovanju samega delegatskega sistema.
Pogovor o etiki delegatov pri opravljanju njihove delegatske funkcije je dalje umesten tudi zato, ker delegat ni in ne sme biti golo orodje ali transmi-
sija svojih volilcev, strokovnih služb in izvajalskih ustanov za uresničevanje sklepov in odločitev delegatske skupščine, ampak je odgovorna osebnost, ki se zaveda svoje etične vloge in pomena svojih dejanj. Ko delegat izpolnjuje svojo funkcijo, se namreč zavzema tudi za nekatere etične vrednosti in jih skuša uveljaviti.
Prisotnost etičnega odnosa delegatove osebnosti in dejanj skušamo ugotoviti tako, da presojamo njegovo zavzetost in prizadevanje za čimkvali-tetnejše izpolnjevanje delegatskega mandata. Pomembno merilo etičnosti delegata je tudi presoja delegatovih postopkov po tem, ali so bili ti dobri, slabi, ne le kratkoročno, ampak tudi dolgoročneje koristni.
Delegat ima pooblastilo volilcev, da sodeluje v delu delegatske skupščine in soodloča o zadevah, ki so na dnevnem redu. To pooblastilo (mandat) vsebuje smernice in navodila, kako naj ravna delegat, za kaj naj se zavzema in za kaj sme glasovati. Utegne pa se zgoditi, da vsebujejo smernice in navodila tudi zahteve, ki niso skladne z etično (za)vestjo delegata. To pomeni, da lahko pride do konflikta med
Piše: Aleš Žerovnik
Tudi naši so foteljaši
V raznih zapisih se politika že stoletja povezuje s prostitucijo. Pogosto ji pridajajo imena kot so cipa, pocestnica in kurba. A ni prav, da ji zmanjšujejo pomen s tem, ko jo proglašajo le za ubogo izvajalko tega najstarejšega poklica. Bližje smo vsebini, če to sumljivo dejavnost proglasimo za pokvarjeno zvodnico.
Res morda ni pravično posploševanje, toda vse prepogosto politika v rokah oblasti služi na sramoten način takrat, ko se gumijevke zvijajo na hrbtih ljudstva.
Ne gre zanikati nekaterih liberalnih dosežkov v zelo severni republiki, vendar nam vseeno ni popolnoma jasno, kam bi pri nas umestili pojem »pravna država«. Zanj se zavzemajo predsedniki, delegati, ljudstvo, predstavniki objektivno obstoječe opozicije, »celo« sodstvo. Toda ali pravna država pri nas obstaja? Podobna je strahu, za katerega pravijo, da ga je zunaj zelo veliko, znotraj pa ga nič ni. Morda je vzpostavljen neke vrste pravni sistem, a takšen, ki v glavnem služi »koristnikom«.
etično zavestjo delegata in v smernicah ter navodilih vsebovano zahtevo, kako naj delegat ravna.
Vprašanje je, kako naj ravna delegat v takem primeru?
Posebej kaže opomniti, da lahko pride tudi do križanja etične norme (zahteve) s pravnim oziroma zakonskim predpisom (normo). Pri tem velja povedati, da predstavlja zakonski predpis objektivno zahtevo po obveznem ravnanju, medtem ko se šteje, da gre pri etični zavesti o tem, kaj je dobro in prav, za bolj ali manj izrazito osebno predstavo delegata o tem, kaj je obvezno zanj osebno, ne glede na pravni predpis. Tu imamo torej opravka s konfliktom med etično in zakonsko normo. Poznamo primere stopnjevanja konfliktnosti. Najvišja stopnja konfliktnosti je v primeru, ko izpolnitev etične obveznosti pomeni kršitev zakonskega predpisa in predstavlja kaznivo dejanje. Mogoča je torej tudi konfliktnost dveh vrednot, pri čemer je pravna norma nadrejena etični. Nekatere etične vrednote so zaščitene in podprte tudi z zakonsko normo, druge zopet ne. Nekatere primere konfliktnosti med etično normo in zakonskim
Zadnji dnevi pa so pokazali, da se igračkanje s temi pojmovnimi zvezami uporablja zelo dobro še za umazane igre v volilni farsi slovenske poznojesenske demokracije.
Menda bi to naj bil del prenove v deželi, kjer imamo kar dve stranki združeni v eno samo, v deželi, kjer je avantgardno enako konzervativnemu in obratno. To je najbrž tudi kompromis izsiljenega sestopa partije iz oblasti po meri nadčloveka v oblast po meri nekakšnega človeka.
Nekaj pravih in nekaj »vdanih« telegramov se je tega dne na republiški kandidacijski konferenci razblinilo v občutljive milne mehurčke. Mladi, kot tvorci zveze demokratične javnosti, pa so ostali z nosovi Ostržka in s tretjim porazom v tednu dni na grbi.
Toda v golažu a-la Bav-Bavčar so bili spet enkrat podeljeni nageljni in neže. Bodice bodo kmalu napravile križ čez sedanjost, nageljni pa bodo prerasli grob te ostarele karikature življenja.
Zaenkrat vrhnja struktura tvori koalicijo različnih nasilnežev nad svobodo misli in kompromisarskih pristajalcev na lažni mir v hiši. Druži jih ta čudovita ljubezen do oblasti in temu prilagajočih se privilegijev.
Torej je nenasilna državljanska ne-poslužnost spet le klic k pravni zaščiti, za Bogove manj pomembnih držav-
predpisom si bomo ogledali posebej. Zanimivi so tudi primeri in uporaba nekaterih vrednot v družbi - npr. krščanskih, socialističnih.
Etičnost delegata se zrcali v njegovem odnosu in praktičnem uveljavljanju sprejetih obveznosti. Pri tem je mogoče posebej ugotavljati, kakšen je njegov odnos do volilcev, strokovnih služb in institucij, ki izvajajo in uresničujejo sklepe, stališča in odločitve delegatskih skupščin. Obveznosti delegatov niso enostranske, ampak imajo svoje obveznosti tudi omenjeni subjekti do delegatov. Etičnost in odnos delegatov lahko posebej ilustriramo s primeri.
Posebno vlogo in pomen ima etika delegatov na področju obveščanja. Najpomembnejše etične vrednote na tem področju so zlasti uveljavljanje javnosti dela, preprečevanje izkrivljanja dejstev, obramba svobode izražanja mnenj, varovanje človekove celovitosti in dostojanstva, itd. Posebej se je potrebno prizadevati za to, da ne bi prihajalo do prikrivanja in zamolčevanja resnice ali dejstev, ki so pomembna za delovanje in obnašanje ljudi.
ljanov, ki niso kočevski medvedi. Toda očitek kršitve pravil pravne države je le nesramna finta, karta iz strganega rokava, ki hoče in začasno uspeva ohraniti status quo, odlaga spremembe, napredek, svežino, blokira znanje in željo za prihodnostjo, dovoljuje pa še naprej šlamparijo, propadanje in številna nesrečna življenja posameznikov, družin ter marginalnih skupin ljudi.
Poraz Igorja Bavčarja zato pomeni, da je bil pravšen kandidat, sicer si delegati na republiški kandidacijski konferenci ne bi pred svojo bazo tako umazali nog (seveda tisti, ki so bazi obrnili hrbet). Škoda, da so spet stopili v blato, ko pa je naprej vodila jasno označena strma, a čista pot
Tako je v tej državi, ki je še naprej vsa zmešana, še vedno vse razen Manja polno velikega sranja. Pravzaprav je še lulanje v zadnjem času bolj podobno sranju.
Dragi bralci! Ne zamerite sočnemu in neprijetno zaudarjajočemu izrazoslovju, ki poudarja vsebino. Rajši skupaj pozdravimo, četudi pristransko izbranega kandidata dr. Ivana Ribnikarja. To je človek s širokim obzorjem, velikanskim znanjem in čvrsto hrbtenico. On ni kakšen »kučkin sine«, ki ne ve kam bi se postavil, zato geslo »iz poraza v poraz, do končne zmage«, ni kar tako iz trte zvito.
Čudežna
dežela... pa vendar se v njej nekaj dogaja
Da. Opojni so občutki plavanja v oblakih, v razdalji od mogočega do nemogočega. Tu nam idej nikoli ne zmanjka. Verbalno smo prisotni ves čas. Človek bi rekel, da vagoni sklepov, veliko izgovorjenih pa tudi napisanih besed, ne morejo premakniti ničesar. Prej bi bili deležni očitkov, če gledaš v prihodnost malo drugače in želiš dehti svoj optimizem tudi na ta način - v glasilu. Ne za nostalgijo pričujočih družbenih dogajanj, temveč za napredek in razvoj. Najprej tehnič-no-tehnološki, nato organizacijski in s tem tudi družbeni.
Ne vem, kdo je ta mož (Helmar Mahr), vendar je zagotovo imel vzrok, ko je izjavil: »Tehnokracija je takrat, ko probleme rešujejo, ne pa o njih govorijo.« Morda je imel prav. Če je, je prezrl, da svet sestavljajo tudi ljudje, ki pozabljajo, da je pogoj za nastanek in obstanek njihove skupnosti le materialna produkcija... in iz nje izvirajoči produkcijski odnosi (Leksikon CZ).
Družba, ki se lahko hvali s svojo razvojno tradicijo, zrcali napredno filozofijo. Prizadeva si za hitro rast, nima zaprtih dvorišč, so pometena in pripravljena bodisi na notranje ali zunanje spremembe. Dobre in slabe. Slabe pridejo same. Dobre si je treba izboriti. Zato koristi svojo moč in energijo, predvsem za pametno razvojno prilagajanje (prestrukturiranje) ne le akumulacije, temveč tudi drugih virov, da se (vsaj) približa tokovom boljšega poslovnega uspeha in lepše prihodnosti. Prestrukturiranje družbe, gospodarstva, organizacije ali proizvodnega programa, ki mu v tujini pravijo modernizacija, prinaša še dodatni aksiom: intenziviranje strokovnega dela. Nekateri ga razumejo drugače...
Niti kričanje po ulicah, niti skrb po načelu vsi o vsem, se ne dotikata resnično ustvarjalnega ali vsaj tekočega produktivnega dela. Priče smo usmerjanja množic, ki pozabljajo, da je raven življenja odvisna tudi od dela. In to v razmerah, ko to delo ne more biti več vsakršno delo ampak tudi razvojno delo. Fizično in intelektualno, strokovno in znanstveno. Tako kot vsako delo ni razvojno ali raziskovalno delo, tako tudi ni vsaka naloga razvojna naloga. Če bi trdili drugače, bi postali otoček, s katerega bi lahko le opazovali valove postindustrijske družbe, ki ga obdajajo.
Tudi industrijska revolucija je, kot vemo, prinesla drugačne pogoje dela.
Pojavi se delitev dela, bodisi fizičnega, intelektualnega ali oboje hkrati. In ti pogoji so bili pomembni za nadaljnji razvoj in prehod v novo postindustrijsko družbo. Za njo je zrasla nova značilna informacijska družba, ko se pogosteje srečujeta znanost, stroka in tehnologija. Rutinske operacije prepuščamo krmiljenim strojem, ustvarjalno (kreativno) delo pa še vedno ostaja ljudem.
Tako kot je pojem modrost pred bistroumnostjo, tako je domišljija pred znanjem. Njihov nosilec je torej človek. V njegovih možganih je snov, ki deluje in ima večjo moč kot dinamit. Takšen človek zaupa v svojo intuicijo, v svoje delo. Deluje prej preden dejansko nekaj ve. Če ve. Zato večkrat s posmehom in ironijo gledamo na njihova dejanja, obnašanje in delo. Za dano idejo ali nalogo vedno išče dokaz, preizkuša, da bi preveril dejstva, ki so za ali proti tej ideji. Nikoli se ne ustavi. Pa naj gre za reševanje velikih ali malih nalog, dela racionalno ali zapravljivo, dela glasno ali tiho, modro ali bistroumno, umno ali laično. Odvisno pač, kakšne vrednote prevladujejo ali kakšne cilje in naloge si je zastavil. Večja kot je naloga, širši prostor potrebuje za njeno uresničitev. Če je z njo povezana dovolj »velika« skupina ali je organizacija tako »zgrajena«, da poveže oz. vpreže ljudi vanjo, postane njen vpliv enak lavini, ki podira vse pred seboj. Tedaj naloga postane skupinska in uresničljiva. Vse velike naloge so skupinske naloge in vse naloge nimajo nujno pozitiven namen.
Predvsem in zagotovo so pomembne tiste naloge, ki izboljšujejo pogoje dela, večajo produktivnost, ustvarjalnost, dohodek in družbeno blaginjo. Tudi poslovne (produktivne) inovacije so sad ustvarjalnega dela in so vreden most med človekom in družbo. Preko takšne zveze delavec neposredno in po danih možnostih deluje na okolje, ljudi, organizacijo, družbo. Korak za korakom se takšni ljudje gibljejo po poti psihičnih in intelektualnih pretresov, s količino izkušenj in pridobljenega znanja. To je torišče delovne in strokovne zavesti. In če govorimo o rezultatih delovanja gospodarskih sistemov, so le-ti rezultati delovanja »poslovne tehnične inteligence«. Njeno delovanje je torej soznač-nica za inovacijski podsistem ter strah in trepet ostali »inteligenci«, ki raje vidi pred seboj umetno postavljene pionirje kot pa resnično družbeno potrebno delo: ustvarjati in biti pripravljen za naslednji val gospodarske konj ukture.
Ti procesi so za večino ljudi tuji. So kot ledene gore, ki molijo iz gladine negotovosti, ki jih povprečnost ne razume ali jih noče razumeti. Ostaja
pač obnašanje množic, ko se ni treba klanjati niti svojemu lastnemu delu. Prav zaradi tega je inovacijski podsistem tako močan in neprijeten v svojih interakcijah v primerjavi z drugimi podsistemi. Določa uspeh ali neuspeh. Določa osebno, skupinsko in, če že hočete, splošno zadovoljstvo. In prav tu lahko iščemo izhod v drugačno kvaliteto gospodarjenja. Prebiti mejo povprečnosti. Kajti ustvarjalni podsistemi so samostojni, nepredvidljivi in so v nasprotju z ekonomiko, ki ne zanemarja niti družbeno-političnih razsežnosti. Priznava pa jih organizacijska veda. In če govorimo o delu, zlasti o razvojnem delu, tedaj ti sistemi zrcalijo ozko povezanost z znanostjo. Ustvarjalni duh kot NERED dozoreva v RED in določnost programskih, tehnično-tehnoloških, organizacijskih, upravljalskih in metodoloških smiselnih novostih. Takšne inovacije kot skupek vseh tudi rušijo velike in male sisteme, proizvodne programe in delovna mesta ter jih pretvarjajo v ruševine. Vendar iz tega osrčja rastejo novi sistemi, drugačni odnosi, drugačna organiziranost, novi izdelki, programi, podjetja, ki s svojimi učinki zagotavljajo ne le obstoj, temveč tudi napredek.
Pa zakaj bi se spuščali v iskanje bistva, ko pa bomo morali graditi prav na njem. Zelo bomo morali hiteti, z veliko hitrostjo in pametjo, če želimo stati na mestu za razvitimi in razvijajočimi (Radživ Gandhi), pa naj gre za razvoj nacionalnega gospodarstva, za posamezne gospodarske veje ali za posamezna delovna mesta.
Je to revolucija za prehod iz postindustrijske v informacijsko družbo ali je to le prehod v novo kvaliteto gospodarjenja? Morda niti eno niti drugo.
Pripravil Emil Pukmeister
Odnos do hrane kaže na našo kulturo
V obratu Družbene prehrane je zaposlenih 39 delavcev stalno. Trenutno pa imajo zaposleno tudi pripravnico, seveda za določen čas. Glavna kuhinja je na Čopovi, ob tem pa imamo še pet delilnih mest. Delo v obratu poteka v treh izmenah in po potrebi tudi med vikendom. V nočnih urah razdeljujejo hrano, ki jo skuhajo v centralni kuhinji, v obratu AC in v tozdu Kemija Šempeter.
Ni potrebno posebej poudarjati, da je delo v tem obratu oteženo. Posebno
pa še ponoči, saj nimamo točno dogovorjenih nočnih izmen. Tozd Grafika prične z nočno izmeno v nedeljo ponoči in konča v noči iz četrtka na petek. Oba kemijska tozda pa pričenjata nočne izmene v ponedeljek zvečer, tako da se nočna izmena delavcev v družbeni prehrani podaljša za en dan. Delo v obratu družbene prehrane se mora prilagajati proizvodnji in slediti njihov delovni ritem. Na žalost pa delavcem ne priznajo nadur, kot v proizvodnji, temveč lahko le koristijo ure.
Nadan skuhajo 1700 do 1800 malic. V letu 1987 so skuhali 404.732 rednih malic, 4178 dodatnih malic, 4931 obrokov po naročilu in 26.555 sendvičev. Vsota vsega naštetega je 440396 obrokov in sendvičev v letu 1987.
Na dan v Aeru porabimo povprečno 300 do 350 kilogramov kruha, 220 do 260 kilogramov mesa, 500 kilogramov krompirja, če so na jedilniku tes-tetine, 120 kilogramov testenin, ali pa 90 kilogramov riža, 350 kilogramov mesa. Pri cvrtju mesa uporabijo od 75 do 100 litrov olja ...
Včasih, pravijo, se pri malicah pojavljajo dolge vrste in mnogi čakajo kar precej časa na to, da pridejo do svojega obroka. Hudujejo se na obrat Družbene prehrane, da so prepozno dobili malico in podobno.
Kaj pravijo v obratu Družbene prehrane?
Pravijo, da se le redkokdaj zgodi, da malice ne pripeljejo pravočasno in da dolge vrste povzročajo ljudje, ki prihajajo že ob 9. uri pred jedilnice in čakajo na malico, ne da bi spoštovali organizacijska načela. Ko tako čakajo pred jedilnico, povzročijo pri delilkah malice nervozo, ker nimajo dovolj časa za pripravo. Poleg tega pa je precej neprijetno delati z nestrpnimi pogledi na sebi.
Kje naj bi torej bila resnica? Na sredini? Nekateri očitno hodijo na malico prezgodaj, ne spoštujejo organizacijskih načel in znano je vsem, da za nekatere traja malica dlje kot pol ure. Tega se vsi zavedamo, pa vendar to toleriramo ... Del krivde pa je gotovo tudi na obratu Družbene prehrane, saj je težko vedno zagotoviti pravočasen dovoz hrane...
Spoštovanje določenih časovnih terminov, pa naj bo še tako omejujoče, včasih vnese le malo več reda.
NAROČANJE MALIC
Morda imamo tudi neprimeren način naročanja malice za naslednji dan, saj tudi na tem področju mnogi ne spoštujejo reda. Malico naročimo, potem pa ne malicamo, naslednjič pa smo pozabili naročiti malico in kljub temu malicamo ... Včasih pa pridemo na malico malo kasneje, pa je ne dobimo več ... Hudujemo se na tiste, ki
kuhajo, na tiste, ki so ta dan neupravičeno malicali... ne zavedamo pa se, da pogosto sami kršimo dogovorjena določila... Precej nereda pa je tudi pri naročanju dietnih malic ...
KRUH
In že smo pri kruhu, ki mu mnogi dajemo že bolj simbolični pomen. Glede na ceno, ki jo kruh ima, pa bo kruh kmalu za mnoge res simbol. V obratu Družbene prehrane pravijo, da je kruh drag prehrambeni artikel in hkrati tudi vse bolj cenjen artikel. Kruh odnašamo iz jedilnic, ga uporabljamo za najrazličnejše namene. Posledica odnašanja hrane iz jedilnice so tudi razni glodalci, ki se pojavljajo v naših delovnih okoljih.
(NE) UPRAVIČENE KRITIKE
Kuhamo bolj ali manj uspešno vsi, tudi tisti, ki to vztrajno zanikajo. Zato pa si tudi vsi dovolimo, da kritiziramo tiste, ki nam polnijo želodce v službi. Kritiziramo pa tudi zato, ker mislimo, da kuhanje v večjem obratu ni drugačno in zahtevnejše kot doma. Motimo se, ko pravimo, da bi tudi sami skuhali v menzi boljše kot kuharji... V obratu Družbene prehrane so mi še zaupali, da je sedaj, ko je hrana vse dražja, naš odnos do hrane boljši. Manj je (ne) upravičenih kritik, več malic pojemo in tudi odpadkov je vse manj.
UVAJAMO KROŽKE ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA
Tudi v obratu Družbene prehrane v Aeru bomo uvedli krožke za izboljšanje poslovanja. Delavci v tem obratu bodo na nek način orali ledino, saj smo se skupaj z Zavodom za produktivnost dela prvi odločili za uvajanje krožkov v obratih za Družbeno prehrano. Od krožkov si veliko obetajo, vendar pa bi želeli, da bi pri realizaciji idej dobili ustrezno pomoč. Problemov je zelo veliko, vendar pa je eden od njih že čas, ko naj bi se dobili skupaj. Med delavkami je mnogo mater, vozačev, v času trajanja krožka morajo delo prirediti, tako da delo nemoteno poteka. Zaželimo jim veliko uspehov pri delovanju krožkov!
NAČRTI ZA NAPREJ
V obratu Družbene prehrane pravijo, da morajo stremeti za boljšim načinom priprave hrane in temljitejšim čiščenjem. Za to bodo v letu 1989 nakupili nekaj strojev, ki bodo omogočili večjo kakovost hrane in znižali bodo porabo energije. Nakupili bodo parno pečico za pripravo hrane (30 % manj stroškov), pomivalni stroj z večjo hitrostjo pranja, strojček za ribanje in sesanje, ki je pod parnim pritiskom. Razmišljajo pa tudi o ureditvi jedilnic v Kocenovi in na Trgu V. kongresa, v Šempetru pa bi radi uredili manjši bile.	Jasna Rode
Koristni nasveti
LASTNOSTI NEKATERIH KISLIN IN NJIHOVO GAŠENJE
Objavljamo prispevek višjega gasilskega častnika Karla Juga z naslovom Lastnosti nekaterih kislin in njihovo gašenje. V članku nam predstavlja značilnosti nekaterih kislin in na kakšne načine jih gasimo.
LASTNOSTI NEKATERIH KISLIN
Solitma ali dušikova kislina (HN03): V koncentrirani obliki močno vpija vodo in se pri tem zelo segreje. Organskim snovem (slami, lesu, sladkorju tkaninam itd.) odvzame vso vodo, da zoglenijo in zaradi nastale vročine se lahko vnamejo. Z vodo se greje, raztaplja kovine in pri tem tvori vodik
(H).
Terpentinovo olje vžge solitrna kislina takoj, ostale organske snovi pa, kot je omenjeno, že po nekaj minutah. Na koži povzroča rumene madeže, ki
so posledica razkroja beljakovin. Najnevarnejša lastnost dušikove kisline so plini, ki jih povzroča pri svojem razkroju. Plini, ki pri tem nastajajo, imenovani nitrozni plini, so plini rdečkaste barve in ker so težji od zraka, se zadržujejo pri tleh. So zelo strupeni in delujejo kot pravi strupi. Med njimi je najbolj nevaren dušikov dioksid (N02). Če dušikova (solitma) kislina stoji dlje časa v zaprti posodi postane tudi rdeče rumena, ker pri razkroju tvori dušikov dioksid (N02). Zato mora biti kislina vskladiščena v hladnih in temnih prostorih.
Žveplova kislina imenovana tudi žveplena (H2S04) ima podobne lastnosti kot solitrna kislina. Z vodo se greje, raztaplja kovine, organske snovi pa vžiga. Tudi nepravilno redčenje z vodo je nevarno. Pri razredčevanju žveplove kisline ravnamo tako, da vlivamo vodo med mešanjem v kislino in ne obratno. Kislino hranimo v steklenih, raje pa v plastičnih ali kameni-nastih posodah. Večje količine pa v železnih, s svincem prevlečenih kotlih.
Žveplove kisline ne smemo zame-nati z žveplasto (H2S03), ki nastaja tako, da uvajamo žveplov dioksid (S02) v vodo. Žveplasta kislina ni tako močna in tudi nima tako nevarnih snovi in lastnosti kot žveplova (žveplena) kislina.
Še močnejši od žveplove kisline je OLEUM (hudičevo olje), ki vsebuje prost žveplov trioksid (S03). Zmes dušikove kisline (HN03) in solne kisline (HC1) se imenuje tudi kraljeva vodica ali zlatotopka. Že samo ime pove, da topi tudi zlato (Au).
Solna kislina (HC1): To je vodna raz-stopina vodikovega klorida. Je zelo močna in jedka. Za vžig organskih snovi ni tako nevarna kot prejšnji kislini, drugače pa ima enake lastnosti. Hlapi solne kisline so zdravju zelo škodljivi. Soli solne kisline so kloridi. V vsakdanjem življenju je najbolj uporaben natrijev klorid (NaCl), ali po domače kuhinjska sol. Solno kislino skladiščimo enako kot žveplovo kislino.
GAŠENJE KISLIN
Če zajame kisline požar, ogrožajo vse prisotne zaradi močnega razjedanja in razpadanja kisline v zdravju škodljive pline. Kisline in hlapi kislin niso gorljivi, tudi niso eksplozivni, vendar povzročajo požare, če se spojijo z drugimi snovmi, na primer z metali (kovinami), tkaninami, lesom in podobno. Ena najbolj nevarnih kislin je solitrna kislina, ki se spaja z vsemi snovmi razen z zemljo, apnom in cementom.
Če pride solitrna kislina v dotik z gorljivimi predmeti, se ti zaradi močnega razjedanja in nastajanja toplote pri razkrajanju vžgejo. Ogenj zajame nato vso zalogo kislin in ostale bližnje predmete. Najuspešnejše sredstvo za gašenje so lugi in baze ali njihove raztopine. To so raztopine kalijevega ali natrijevega luga (lužni kamen, lau-genstein), soda, apneno mleko, amoni-jak in mazavo milo (Schmierseile). Če pri gašenju solitrne kisline nimamo na razpolago teh sredstev in če pri razlitju večjih količin kisline ne moremo vstopiti v prostor, moramo kljub temu uporabiti večje količine vode, da nastala toplota ne more vžgati vnetljivih predmetov.
Pri drugih kislinah, žvepleni, žveplasti in solni kislini (H2S04, H2S03 in HC1) je nevarnost manjša.
Če se je žveplena kislina razlila, je ne smemo razredčevati z vodo, ker pri mešanju z vodo nastaja toplota. Kislina brizga na vse strani in nevarno ogroža vse prisotne.
Razlito kislino prekrijemo najbolje z apnenim peskom (iz kamnoloma) ali pepelom in nato prelijemo z raztopino natrijevega luga (lužni kamen), apne-
nim mlekom, z raztopino sode in podobno. Hlape žveplene kisline lahko redčimo z razpršenim curkom vode. Tudi žveplasto in solno kislino lahko gasimo na enak način.
Najuspešnejše je torej gašenje z bazami in lugi, seveda v razredčeni obliki.
Pri gašenju kislin moramo obvezno uporabljati zaščitna oblačila (gumirane obleke), izolime dihalne aparate, čelade s ščitnikom za obraz in oči, obvezno moramo imeti gumijaste škornje in gumijaste rokavice, priporočljiv je tudi gumijasti predpasnik.
Kisline v stiku s kožo povzročijo opeklinam podobne poškodbe. Prvo pomoč nudimo tako, da rano očistimo z vato in jo izpiramo z vodo do popol-
Srečanje upokojencev v Medvodah
V petek 29. septembra 1988 je bilo v domu občanov v Sori letošnje srečanje upokojencev naše tovarne. Na vsakoletnem srečanju bivše sodelavce seznanimo z uspehi tovarne, kjer so tudi temelji njihovega minulega dela, z njimi pokramljamo, jih pogostimo in navadno tudi obdarimo z našim izdelkom - papirjem ter z manjšo denarno nagrado. Veliko jim je za pozornost in za občutek, da smo jih in jih še cenimo, da jih nismo pozabili, četudi je od njihovega odhoda iz tovarne minilo že nekaj let in se je med tem že marsikaj spremenilo. Veliko jim pomeni tudi srečanje z bivšimi sodelavci, prijatelji, saj se jim enkrat na leto nudi priložnost, da ob kozarčku dobre kapljice obudijo spomine na čase njihovega aktivnega dela v tovarni.
Franc Polak
ne nevtralizacije. Isto velja tudi za poškodbe s kalijevim ali natrijevim lugom (lužnim kamnom). Kislinski hlapi so izredno škodljivi za dihala in če je kdo vdihal le najmanjšo količino hlapov, mu je potrebno nuditi takojšnjo zdravniško pomoč.
Po končani požarni akciji je nujno potrebno vso gasilsko orodje nevtralizirati z vodo, enako tudi vse obleke, obutev, rokavice, čelade in vse cevi ter ostalo. Zavedati se moramo, da tako kisline kot lugi razjedajo obleko in tudi kožo ter tako uničijo opremo, ki smo jo v akciji porabili, ali pa povzročajo težje poškodbe. Zato moramo z njimi ravnati zelo previdno.
Karel Jug višji gasilski častnik
Marija Sivec
FRANC POLAK
je resnično letošnji naj starejši udeleženec srečanja, saj je rojen leta 1899. V tovarni se je prvič zaposlil v letu 1917 kot majilec lesa, vsa dela na lesnem prostoru so bila takrat še ročna. Ker je rad delal na svežem zraku, je ves čas ostal na lesnem prostoru. Upokojil se je leta 1955, tako je upokojen že dolga leta. Zdravje mu zaenkrat še kar dobro služi. Na srečanja redno prihaja, tudi na tovarno se večkrat spomni, čeprav je bilo včasih težko, kar se tiče dela. S časopisom NAŠ AERO pa je prav zadovoljen.
MARIJA SIVEC
Tudi upokojenka, ki si je nabrala že kar lepo število let. Kar 88 jih že ima. Po rodu je Jeseničanka, prava Gorenjka, v naši tovarni pa se je zaposlila leta 1945, kot delavka na lesnem prostoru. Leta 1953 se je upokojila. Lani se srečanja ni udeležila, pa ji je bilo potem žal, letos pa je le prišla, čeprav ima težave z nogami.
Srečanje upokojencev v Sori 29. 9. 1988
FRANC BUKOVEC V tovarni ni bil dolgo zaposlen. Bil je kmet in ker so mu zemljo vzeli, je bil primoran, da se je zaposlil, saj je na nek način moral preživljati številno družino. Ker je še kot kmet s konji v tovarno vozil les in ker mu je odgo-
varjala tudi bližina, se je leta 1963 zaposlil v tovarni in ker ni imel posebnih kvalifikacij, je delal na lesnem prostoru do leta 1970, ko se je starostno upokojil. Čeprav v tovarni ni dolgo delal, pa se vsakoletnega srečanja rad in redno udeleži.
MARTA KRIŽAJ
Je delala v kuhinji in sicer od leta 1962 do upokojitve leta 1971. V kuhinji je zelo rada delala, tako ji je bilo prav težko, ko se je morala starostno upokojiti. Rada se spomni tudi na takratno šefinjo kuhinje Marijo Gorenče-vo. Srečanja se vedno udeležuje, prav tako izleta in ji je prav žal, da ga letos ne bo, saj prav rada še kam gre.
VENČESLAV DERMAŠA
V tovarni je delal 22 let in to vseskozi na lesnem prostoru tja do upokojitve leta 1969. Na tovarno se ne spomni velikokrat, ker so v tistih časih delali vse drugače kot danes. Posebno je bilo težko delo pozimi v snegu in mrazu, saj je bilo velikokrat treba ročno zložiti cele tovornjake lesa in to na prostem, ob vsakem vremenu. Za srečanje je še vedno našel čas in upa, da bo tako tudi v prihodnje.
P. S.:
Upokojenec, vnet za reševanje križank, mi je prišepnil, da bi bil zelo vesel, če bi vsako številko časopisa NAŠ AERO prejel vsaj kak dan prej, da bi lahko pravočasno odposlal rešeno križanko v Celje.
Cveta Robas
Prvenstvo Aera v malem nogometu
30. septembra je komisija za šport in rekreacijo na igriščih Skalna klet organizirala prvenstvo Aera v malem nogometu. Prvenstva se je udeležilo 10 ekip posameznih služb ali oddelkov, rezultati pa so naslednji:
SKUPINA A:
Sotrpini - DSSS	7:2
Kemija Šem. - Tehnologi Gr.	2:1
Sotrpini - Kemija Šem.	7:0
Vzdrževanje AČ - Sotrpini	0:5
Kemija Šem. - Vzdržev. KC	1:2
SKUPINA B:
AC - Ofset	3:4
Reprodukcija - Vzdržev. Gr. 1:3 Vzdrževanje Gr. - NO	2:4
Ofset - Vzdrževanje Gr.	2:1
NO - Ofset	3:0
FINALE:
NO - Sotrpini	0:0
po kazenskih strelih	4:3
KONČNI VRSTNI RED:
1.	mesto NO
2.	mesto Sotrpini
3.	mesto Ofset
4.	mesto Vzdrževanje KC
5.	mesto Vzdrževanje Gr.
6.	mesto Kemija Šempeter
7.	mesto AC
8.	mesto Tehnologi Gr.
9.	mesto Reprodukcija
10.	mesto DSSS
Zmagovalci internega prvenstva Aera '88 - moštvo NO »Sotrpini« - drugo moštvo prvenstva
Moštvo Olseta - tretjeuvrščena ekipa
Moštvo Vzdrževanja iz Kemije Celje
L-jti	i	'ar
	j	Ut
Moštvo Vzdrževanja iz Grafike
Moštvo Kemije Šempeter
Moštvo iz A C
Tehnologi iz Grafike
Celje - skladišče
D-Per
IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEVILKA 8:
1.	nagrada - 6000 dinarjev - MARTA MIHOVEC - TOZD Medvode
2.	nagrada - 4500 dinarjev - IRENA BUT - TOZD Trženje
3.	nagrada - 3000 dinarjev - OTMAR KOŠTOMAJ - TOZD Trženje
Rešitve pošljite do 5. decembra 1988 na naslov: AERO - DSSS, Kadrovski splošni sektor, Kocenova 4, Celje, s pripisom: NAGRADNA KRIŽANKA.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEVILKA 8:
VODORAVNO: društvo, veteran, okrnitev, pograd, ekspres, Oman, Bori, olevek, Parižani, stikalo, erika, Istran, CS, Rab, kukalo, osat, aneks, abonma, Lola, Škocjan, Dajnko, tvarina, stih, jola, RS, OV, TR, tekst, tapeta, ropar, stroj, ital, uganka, visenje, niša, Stoja, AA, aranžma, Murn, Alan, Pasteur, serija, Cres, Banat, Ant.