253. številka. Ljubljana, v četrtek 5. novembra. XXIX. leto, 1891.
SLOVENSKI MOD.
Iihaja vsak dan avečer, izimfii nedelje in pratnike, ter velja po poeti prejeman ta sf itro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pofiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jeden k rat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku Dopisi naj se izvoli frsnkirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah Bt. 1*2. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari.
Schmerling.
Najvišjemu sodišču predsednik, Anton vitez Schmerling, se jo z ozirom na svojo visoko starost in svoje pohabljeno zdravje odpovedal službovanju in stopi v zasluženi pokoj.
Ime Schmerlingovo je neločljivo zvezano z moderne Avstrije zgodovino, kajti tedaj, ko se je pre-levala absolutistična vlada v nekako konstitucijonelno, tedaj stopil je na plan Anton vitez Schmerling in pomagal delati cesarski patent z dne 20. februvarja 1861. leta.
Schmerling ni bil tedaj več novinec na političnem polji, obratno, imel je že dosti znamenito politično preteklost in zato tudi popolnoma določene politične tendencije, katere je hotel uveljaviti in katere je tudi res uveljavil v uajvečjo Škodo Avstrije.
Schmerling rodil se je na Dunaji 1. 1805. in se je posvetil pravniškemu stanu, v katerem je tudi zaključil javno svoje delovanje, kajti bil je vedno v prvi vrsti sodnik in le časih, kadar je slučaj nanese], posegel je z nesrečno roko v politično življenje.
Politični program Schmerlingov bil je jako jednoataven: bil je Nemec in centralist in zastavi) je vse svoje moči v to, da bi bila Avstrija nemško-centralistična država. Za upravičenost teb teženj se odlični pravnik ni brigal, nego se v?b čas svojega življenja pošteno trudil, oškoditi narode slovanske, kolikor najbolj mogoče.
Schmerling sedel je bil že večkrat na mini-eterskem fauteuilu, ko ga je presvetli cesar poklical dne 13. decembra 1860. 1. zopet v rainisterstvo z izrecnim nalogom, da sestavi načrt konstitucijonelne ustave. Schmerling lotil se je tega dela z radostjo, a ker so nanj uplivali razni faktorji in ker je imel sam jako točne in njemu jasne smotre, ni spravil drugega na dan, kakor že zgorej imenovani febru-varijBki patent iz leta 1861. Schmerliug ustvaril je v tem patentu sedanje državne in deželne zastope a očetovsko skrbel za to, da bi imeli Nemci v njih vedno sigurno večino.
Naklep njegov, zvabiti vse narode avstrijske v nastavljeno past, imenovano državni zbor, se pa ni posrečil Madjari, Hrvati in Italijani se ga niso udeležili in tudi Cehi izjavili so 1. 1864., da tega nepopolnega zbora ne priznavajo veljavnim zaBtop-
LISTEK.
Kneginja Ligovska.
(Odlomek romana M. J. Lor moutova, poslov Vrbanov.)
(Daljo.)
Ta vizitnica bila je taka, da je vzbujala radovednost. Dolgo se Žorž ni odločil, da bi premenil ugodni položaj v širokem naslonjaču in stegnil roko na mizo. V sobi tudi ui bilo luči, osvetljeval jo je rudeč plamen v kaminu. Napraviti luč in uničiti očarovalnega efekta kaminskega ognja Pečorin tudi ni maral. Radovednost je vender zmagala, vstal je, vzel vizitnico in z nekim nerazumljivim vznemirjenjem jo je nesel k kaminski mreži. Na njej je bilo tiskano z gotičnimi črkami: Knez Štefan Šte-fanič Ligovski s kneginjo. Pobledel je, stresel se, oči so mu zabliBkale in vizitnica je zletela v kamin. Kake tri minute je Pečorin hodil gori in doli po sobi, čudno mahal z rokami, nekaj govoril sam seboj, sedaj se smejal, zadaj zopet kremžil obrvi. Naposled se je ustavil, vzel klešče in hotel vzeti vizitnico iz ognja. Oj, jedna polovica se je že bila
m r v c i j i cele države. Schmerling primoran je bil vsled tega odstopiti, februvarski patent je pa ostal v veljavi in akopratn se je z dodatnimi zakoni nekoliko pravičnejše prikrojil, je vender še vedno zlaBti za avstrijske Slovane kričeča krivica, katero čutimo Slovenci posebno v onih deželah, kjer nimamo večine. Žalostni položaj štajerskih, koroških in primorskih rojakov zarezati je v prvi vrsti Schmerliugu na rovaš.
Po svojem odstopu od mintBterstva poBtal je Schmerling predsednik najvišjemu Hodišču in člun gospodski zbornici, v kateri je bil voditelj nemški frakciji in kjer je z gorečo besedo zagovarjal prevlado nemškega naroda.
Sedaj je stopil Schmerling iz javne službe, da preživi zadnje dni življenja svojega v zasluženem pokoji. Nemci pojejo hvaležnega srca slavo njegovo, akopram ni bil nikdar popularen in obljubljen niti mej njimi, Slovani se pa govoreč o njem že sedaj spominjamo starega izreka: De mortuis nil nisi bene.
Ceste na Goriškem.
(Govor poslanca dr. Antona Gregorčiča v 59. seji državnega zbora.)
(Konec)
Letos izvršile so se nekatere manjše poprave na tej cesti in to pri Vrtovini, pri Oseku in Šera-pasu in z zadoščenjem naglašam, da je tehnično osobje postopalo razbor no Sicer pa na tej cesti niso zgotovljena vsa rekon Btrukcijska dela, zu katera bodo potrebne še nekatere žrtve.
Ker ravno govorim in sicer o stavbeni sekciji v Gorici, bodi mi dovoljeno, da omenim Se neko drugu ritvar, ki bi utegnila morda uplivati na visoko vlado, da podpira dobrohotno in tudi izdatno prizadevanje nekaterih mejnih občin v kanalskem sodnem okraji. Kakor znano, teče državna cesta od Predela do Volč po gorskih grebeuih dokler zapaduo od VolČ ne doteče reke Idrije — Beueške Idrije, v ravnini Indrio zvane — katera je od tod naprej do furlanske ravnine meia. Ta Idrija teče po dolgi dolini a ob obeh bregih je mnogo selišč ; desna stran pripada Italiji, leva Avstriji. Odkar pripada gorati del Benečanski k Italiji, zidala je ta v vseh pogor-Bkin dolinah krasne vozne ceste.    Tako tudi v In-
premenila v prah, druga polovica se je pa bila zvila in počrnela. Jedva si mogel razločiti : Štefan
Štef..... Pečorin  je  položil  te minljive OBtanki*
na mizo, sel zopet na svoj naslonjač in zakril obraz z rokama. Če tudi znam jako dobro čitati vznemirjenja duše po rizijonomijab, ali tukaj pa vender vam ne morem povedati, kaj je mislil. Tako je sedel kake pol ure, ali nakrat bo je zaslišal neki vrišč, podoben lahkim stopinjam, šumu obleke ali pa pre-mikauju papirja. Četudi v prikazni ni veroval, vender Be je tresel, vzdignil glavo in videl pred seboj v mraku nekaj belega. On sprva ni vedel, kaj reči, tako daleč so bile misli njegove, če ne od tega sveta, pa vsaj od te sobe. „Kdo je?* uprašal je.
— Jaz — odgovoril je čist ženski glas. „Barbka, kaka šaljivka si ti?"
— lu ti si strašno dobro spal?" .Jaz bi želel spati še mirnejše !M
— To je sramota! Zato je nam na plesih in v društvih tako dolgočasno- Vi vsi iščete miru . . . Kako ljubeznjivi mladi ljudje ste!
„ Dovolite uprašati", reče Žorž zovaje, „zaradi kacih dobrot bi mi morali zabavati vas ..."
drijski dolini. Primerjajo novo narejene italijanske ceste tostranskim avstrijskim, slabim in nevarnim voznim potom, se nehote uprašamo, mejita-li res tod dve kulturni državi druga ob drugo. Ako se hočejo avstrijski sodni ali politični uradniki peljati ua uradnih svojih potih v ondotne kraje teh dveh občin, Kostanjevice in Zapotoka (Antrovo), tako jim je za Korminom prekoračiti italijansko mejo, ostaviti ondu vozove in prepotovati peš precej dolg pot. (Ču)te! Čujte!) Take razmere zde ae mi nedostojue za kako velesilo.
Ondotni kraji skušajo vzdržati zvezo z Avstrijo, kateri pripadajo, in to s Kanalom, Gorico in Gradiško. V to svrho si prizadevajo narediti praktično cestno zvezo s Soško dolino.
Ta cesta je deloma že narejena, a velik del je še nedostaje. Vse, kar se je doslej storilo v to svrho, ostalo je še brez uspeha, upati pa je, in tudi jaz priporočam to viBoki vladi, da podpira teh občin podjetje kar največ in kolikor najizdatneje mogoče, kajti na ta način zvezale bi se občine z avstrijskimi okraji, katerim pripadajo.
Ako viaoka vlada tem občinam ne bode odrekla svoje pomoči, tako je upati, da se bode ta cestna zveza tudi reB zvrSila Na ta način pa se bode od pomoglo ondotnim občinam jako izdatno, ker bi nastala tesmi in živa zveza in velik promet mej njimi in avstrijskimi kraji ; tem občinam bilo bi tako omogočeno prinašati svoje pridelke na avstrijske trge, dočiin sedaj ravno vsled nenavadno visokih transportnih troškov no morejo spraviti svojih izdelkov v denar. Prosim visoko vlado, naj pomore tem občinam kar najbolj mogoče. Interesi in ugled države, kakor tudi interesi lokalnega prometa tirjajo neodložno, da se država v tem slučaji ne plaSi niti materijelnib stroškov. Zgradbo bi lahko vodila stavbena sekcija v Gorici, kateri ne namerava odvzeti nekatera bremena.
Ker je potreba pomnožitve tehničnih sil v območji c. kr. namestništva na Primorskem, kakor tudi potreba ustanovitve stavbene ekspoziture pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tominu jasna in brez-dvomnti, prosim visoko zbornico, da vsprejme dotične troske, predložene v državnem proračunu, in da glasuje za naslov 4. tako, kakor je predložen. (Dobro! Dobro! na desni.)
— Zato, ker Brno dame.
„Prav lepo, ali vidite, da nam brez vas ni čas prav nič daljši . .
— Jaz vem, zakaj ne. Ali kaj pa naj mi govorimo mei seboj.
„0 modah in druzih podobnih novostih, saj jih ni malo. Druga drugi povejte svojo tajnost.
— Kakšne tajnoBti? — Jaz nemam nikacih tajnosti ....  Vsi mladi  moški ste tako neznosni.
VeČina se jih ui privadila ženski družbi.
— Naj se pa privadijo. — Ali tega ne hote poskusiti.
Žorž ie ponosno vstal in poklonil se porogljivim smehljanjem.
„Barbara Aleksandrovna, jaz vidim, da vi s hitrimi koraki idete v tempelj prosvečenja."
Barbka je zarudela in napela rudeča ustna ali brat men se je jako mirno usel na svoj naslonjač. V tem so prinesli luč. Barbka tolče s prstom po oknu in se jezi, jaz pa vam hočem opisati sobo, v kateri se nahajamo. Bila ie kabinet in obednica ob jednem in je bila s koridorom v zvezi z drugim koncem hiše. Svetlovišnjevo francosko tapete pokrivale so stene.  Politirane hraHtove duvi z mod-
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 5 novembra.
Državni zbor*
Proračunska razprava ae je, kakor zatrjujejo zagovornlii sedanje vlade, jako uglobila, vsaj kolikor se dostaje proračuna naučnega mioisterstva Povod k temu dal je zadnji ukaz naučnega ministra o reformi jezikovnega nauka na gimnazijah. Minister Gauč posnema, kar 8e dostaje Ifrručnega /sistema, precej slepo tisto gibanje, ki se je v novejšem času pojavilo na Nemškem in kateremu je končn' smoter ta, da se odpravi pouk v klasičnih jezikih. Brez vse podlage in opravičenosti ni ta terjatev, kajti kdor se ozira ua faktične uspehe sedanjega klasičnega pouka in je primerja onim, ki bi se imeli prav za prav doseči, pritegnil bode brez nobene dvojbe, da je škoda dragega časa katerega zgubljajo sedaj na gimnazijah na očitno škodo mladini s temi predmeti. Gospodska zbornica.
Dne 10. t. m. bode v tem zasedanji prva seja gospodske naše zbornice, katera se je sešla zlasti zato, da izvoli namestu umrlega kneza Konstantina Czartorvakega drugega zastopnika v delegacije. Raz-ven tega posvetovala se bode gospodska zbornica o onih zakonskih načrtih, katere je že vsprejela po-Blauska zbornica, imenoma z zakonom ob odškodovanj po nedolžnem obsojenih in zaprtih oBeb, zakon o zdravniških zbornicah in zakon o zgradbi cenenih stanovanj za delavce, o katerem je finančni odsek že sestavil Bvoje poročilo, dočim prideta prva dva načrta šele v odsekih v posvetovanje. Čeih4 razmere.
Staročeški organ „Politika" opominja znova Mladočehe in fevdalno plemstvo, naj se pomirita s StaroCehi. Zlasti poklada fevdalnemu plemstvu na srce, naj se idennhkuje z narodom in naj poBtopa tako, da bode narodni program obesil na svojo zastavo, kajti drugače se bode v narodu ukoreninilo prepričanie, da je češko plemstvo s svojimi simpatijami na strani narodnih nasprotnikov. Mladočehi naj pa ue terjajo stvari, katere so dandanes še nemogoče. Dolžnost je obeh strank, ki reprezentujeta sedaj narod češki, da se združita iu tako tešita narod iz nevarne situavacije v katero je zašel. — . To so gotovo lepe besede in ko bi fevdalni plemiči imeli res kaj srca za narod češki, dale bi se tudi hitro realizovati, tako pa, ko bo ti gospodje le teduj Čebi, kadar jim to bolje kaže, pač ni misliti na zvršitev teh želja.
Y nanje države.
Mirovni kotu/res.
Dne 3. novembra začel je v Rimu zborovati prvi obči mirovni kongres, katerega se udeležujejo Odlični zastopniki vseh narodov in držav na svetu. Predsednik temu kongresu je italijanski državnik in sedanji predsednik narodue zbornice Bian-cheri, a zastopana je tudi italijanska vlada. Oficijelnih udeležuikov ni sicer po številu mnogo, a vender ao zastopane: Belgija, Danska, Nemčija, Anglija, Francija, Grška, Italija, Holandija, Norve-gija, Avstro-Ogerska, Portugal, Romunija, Švedska, Švica iu Srbija. Kongres zboruje v slavnostno oki-čeui dvorani na kapitoiu. Posvetovanja se še niso začela. Glasovati imajo pravico samo povabljeni udeležniki, katerih je vseh nekaj čez 150, iz Avstrije samo 8. —
Fran eoško m in isterstvo zamerilo se je uarodni zbornici in bati se je, da bode skoro primorano odstopiti. V zadnji seji nameraval je nekdanji boulangističm poslanec La Setraa staviti predlog, zbornica naj dovoli 50.000 frankov, da se bodo vsprejeli v Parizu ruBki, sedaj
v francoskem pristanu v Brestu mudeči Be mornarji, a ko se je poslanec La Sen ne obrnil zaradi tega svojega nameravanega predloga do ministerskega predsednika  Frevcineta, odgnal ga je ta malone
teženj. —
It asi v Azijf.
Angleži prete na vsak korak, ki ga store Rusi v Aziji, in ker jim slaba vest ue da mirovati, zdi se jim vse dosti bolj v*zno, nego je v resnici, časih pa seveda vbfrder kako stvar ulove*, ki ni brez zanimivosti, kakov na pr. najnovejši ,bon-.mot" roškega carja o ruski politiki v Aziji. Itaski polkovnik Grabčevskij, tisti, kateremu je angleški rezident Nisbet zabranil stopiti čez kašmirsko mejo, povedal je namreč v neki družbi nastopno: „Pred mojim odhodom v Pamir, naročil mi je car strogo, naj ne storim nobenega koraka, kateri bi kakor koli izzival Anglijo in pri tem rekel: moj oče ostavil mi je toliko državo, da si je ne želim povečati; vse, kar namerjam, gre na to, da bi ae dežele moje ohranile in razvile gospodarsko in kulturno."
Dopisi.
Izpod J epe na Koroškem 3. novembra. [Izv. dop.] (Boj proti podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda.) Da so ae Slovenci na Koroškem v zadnjih letih začeli vzbujati iz dolgega narodnega spanja, je zasluga posebno podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Najbolj blagodejno bo uplivali razni shodi, kateri so se prirejali slovenskemu ljudstvu v pouk in pošteno zabavo.
Ubogi koroški Slovenec, ki poprej razun mej svojimi domačini in v cerkvi nikjer ni slišal slovenske besede, poslušal je na teh shodih z velikim uaudušenjem poučne govore in krasno petje milih Blovenukih pesnij. Videč, da tudi gospodje in gospe govorijo slovenski jezik, veselil se je, da njegov materin jezik vender ni le za hlapce in dekle, kakor se mu je vedno ubijalo v glavo. Naudusil se je iz nova za materin jezik, ki je vsakemu človeku, ako nima popolnoma popačenega srca, zraveu vere najdražja svetinja. — Začeli bo koroški Slovenci, poučeni na teh shodih, čislati svoj slovenski jezik in iz nova potegovati se za slovenske šole, ki so neobhodno potrebne, da te mladina ne izneveri svojemu materinemu jeziku in ne zabrede v pogub-I|ivi tabor nemškutarakin laži-liberalcev.
Razun narodne zavesti dobivali so Slovenci na teh shodih tudi mnogo jako koristnih naukov, potrebnih za življenje, ki v sedanjih časih ni ravno najprijetuejše. Kdor danes ne napreduje, kdor se ne uči, zaostaja daleč za svojim sosedom, ki ima priložnost poučiti se o vsem potrebnem. Ker pa se koroškim Slovencem ne privošči nikjer pouk v razumljivem slovenskem jeziku, ampak se jim povsod uailjujo nemščina, zato so Bkrbela načelništva, da je bil pri vsakem shodu tudi kak poučen govor. Vsem kmetom v naši okolici so še v živem iu hvaležnem spominu izvrstni govori občeapoštovanega in priljubljenega živinozdravnika gosp.Dularja o Živino-zdravstvu *) Slišal sem praviti kmete, kake dejanske
*) Žal, da bo ga zaradi tega zadeli Bel jačanje črtiti in preganjati, tako da se je moral umakniti v Bosno. Maj hi se skoro povrnil na Slovensko '
koristi imajo od Ceh govorov. Neki kmet si je rešil kravo gotovega pogina, ker je slišal na podružničnem shodu v Ločah, kaj je storiti, kadar kravo hudo napenja Drogi je pravil, kako lepo mu stoji sadno drevje, ker se ravna po naukih gospoda učitelj* Žirof nika o JMjaistvu. Zofcet drag) so si zbolj-iah kmetijstvo vsfed izvrstnega lovora gosp. dr. Volti jaka. Zopet drugim so bili in Se bodo govori o tevtimentift, raznih pogodbah in zapuščinah velike koristi.
Vsled teh koristnih govorov in poštene slovenske zabave priljubili so bo podružnični shodi slovenskim kmetom tako, da bo jih kaj radi udeležujejo in že komaj čakajo, da se zopet priredi kak shod. Podružnica za Beljak in okolico je imela že 13 takih shodov, zadnji shod je bil dne 24. maja t. 1. v Štebnji; udeležilo se ga je okoli 500 ljudij. Bil je to pravi narodni praznik, kakor je poročal o svojem času .Mir". O tem se je prepričal tudi prvikrat navzočui komisar dr. Klebel in je o tem gotovo poročal svojim predstojnikom. Vsak napredek Slovencev pa je tem gospodom trn v peti; in zato so premišljevali, kako bi uničili ubogim Slovencem podružnične shode. Premišljevali so in izmislili so jo. Po § 2. pravil imajo glavna druiba in podružnice namen „vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi*. Ta paragraf razlaga naš g. okrajni glavar tako, da se sme na naših Bhodih jedino le govoriti o doli, tudi deklamacije in pesni morajo se nanašati na šolo.*) In sklicujoč se na ta paragraf, prepovedal je na shodu v Ziljski Bistrici dne 11. okt. t. 1., ki ga je napravila podružnica „za faro Ziljska Bistrica in faro Vrata", poučna govora o živinoreji in o zapuščinah, prepovedal deklamacije in petje, ako se ne nanašajo na šolo. (Odlok c. kr. okrajnega glavarstva z dne 8. oktobra 1891. št. 19408.) — Gospod govornik Štupar, ki je prišel iz Ljubljane, moral se je vrniti, ne da bi bil smel govoriti.
Za 25. oktober naznanilo je načelništvo podružnice „za Beljak in okolico" udom shod na Ledenicah. Ko je pa izvedelo, kaj je storilo c. kr. okr. glavarstvo bistriški podružnici, opozorilo je gosp. okrajnega glavarja na § 3. vladno potrjenih pravil, v katerem se govori o sredstvih, da se doseže namen družbe, in v katerem se pod Črko d izrecno navajajo kot sredstva , prihodki od napravljenih besed, zabavuih shodov, dramatičnih in drugih dovoljenih iger, beril in razlag". Omenilo Be je na naznanilu tudi, da se bodo mej shodom nabirali prostovoljni doneski za podružnični nameu. Ali c.kr. okrajno glavarstvo je z odlokom od dne 17. oktobra 1891 št. 19943 zopet prepovedalo te-le točke naznanjenega programa: 1. poučen govor o umnem gospodarstvu, 2. deklamacijo „Blaškemu jezeru", 3. igro »Svoji k svojim", in 4. domačo zabavo, trdeč, da v navedenem paragrafu ni izražena pravica, da sme podružnica prirejati besede, zabavne shode itd. — Ker bo bili naprošeni tudi štiri gospodje pevci iz Ljubljane, prosilo je načelništvo, da se naj torej dovoli, da priredijo Ljubljanski pevci po končanem shodu koncert. Ali tudi ta prošnja se
"i Po tem takem bilo bi nam dovoljeno peti Ig „Šolft hod' pozdravljena" in dcklamovati bi bp morda smola k večjemu Slom Sokova pesen „BoStjan golj'fan".
SSS—
nuni kljukami in pa hrastovi   okviri  okrog  okna | kazali so rednega človeka. Draperija nad oknom je bila po kitajikem ukusu, zvečer ali kndar je soluce udarjalo v okna, spustile so se rudeče zavese, ki se neso vjemale z barvo sobe, ali so kazale nekako ljubezen do kaj posebnega, izvirnega. Nasproti oknu stala je pisalna miza, pokrita   s kupom  knjig, papirjev, kart, slik,  raznovrstnih  črnilnic in modnih drobnjav. Na jedni strani je bila viBoka gosta tre-lja?.a ovita z nepredirljivo mrežo zelene grenkoljicu; na drugi pa naslonjač,  na katerem je Bedaj sedel Zorž. Po tleh pred njim je bila razgrnjena široka preproga, z jako lepimi pisanimi arabeskami Druga perzijska preproga je pa visela na steni, uasproti okuu. Na njem so bili razobešeni  samokreBi, dve turški pučki, čerkeske Bablje  in kinžali — darovi PeČoriuovih službenih tovarišev, kateri so že kdaj bili za Balkanom   Na mramornatem kaminu stule so tri karikature Paganinija, Ivanova in Rossinija. Druge stene so bile zale in ob njih so stali široki divani, prevlečeni z volnenim blagom  živo rudeče barve. Lc jedna sama slika je mikala oči. Visela je uad durmi, ki peljejo v spalnico. Predstavljala je neznano moško osobo.  Naslikal jo je bil neznan ruski umetnik, človek, ki ui poznal svoje nadarje-
nosti in katerega ni nikdo na njo opozoril. Ta podoba bila je globoka, mračna fantazija.   Obraz je bil naslikan   kar brez  vsake   posebne umetnosti, svetloba je padala od zgoraj, obleka bila namazana surovo, temno in neskrbno.  Kakor se je videlo, se je vsa misel umetnikova bila  zbrala v očeh in v smehljaju.   Glava je bila nosua razmerno velika, lasje padali so po obeh straneh čela, katero je bilo okroglo in silno visoko  in   je  v njem  bilo nekaj neuavaduega. Oči, naprej se upirajoče, so gledale z ono strašno svetlobo,  s kakeršno gledajo  žive oči skozi prereze črne maske. Njih ostri in presunljivi pogled sledil je za vami v vse kote sobe. in smehljaj, raztegujoč ozka in stara   UBtna,  bil   je bolj prezirajoč in porogljiv, nego šaljiv.   Vsakikrat, ko je Žorž  gledal na  to  glavo, videl je  nov izraz. Bila  je   njegova   tovaršica,   ko je  bil   sam in je Banjal. Kot privrženec Bvronov imenoval jo je Larin portret. Tovariši, katerim jo je večkrat kazel, imenovali so jo lepo sliko. Mej tem, ko sem   jaz opisoval sobo, se je Barbka polagoma približala mizi, potem pa šla bliže k bratu in sela njemu nasproti na stol. V njenih očeh ni bilo opaziti niti iskre kake jeze, a vedela ni,  kako bi zopet začela razgovor. — Kaj je pa to? Štefan Štef .... A ! Go-
| tovo je bil danes pri nas knez Ligovski! . . . kako bi jaz rada videla Verico omoženo. Bila je tako dobra . . . Včeraj sem slišala, da sta prišla iz Moskve . . . Kdo je sežgal to vizitnico? Dati bi jo morali mamici.
„Kakor se vidi, jaz, odgovoril je Zorž, in zažigal pipo."
— Lepo! Rada bi videla, da bi to izvedela Vera ... to bi jej bilo gotovo jako prijetno! Tako premeni ji vo je tvoje srcel Povem jej, prav gotovo jej povem! Ne povem jej ne, kajti sedaj jej ui nič mari, ko je omožena.
„Ti sodiš jako zdravo za tvoja leta!" odgovoril je brat in zazeval, ne vedoč, kaj bi pri stavil.
— Za moja leta! Mari sem otrok! Mati pravi, da je sedemnajstletna, deklica bolj pametna nego petindvajsetleten mož.
„Jako prav storiš, da poslušaš mater."
Ta fraza podobna pohvali bila je roganje. Na ta način se je soglasje mej njima zopet razdrlo in molčala ata. Dečak je ustopil in prinesel listek: Povabilo na ples k baronu R.
Kako je dolgčas", zaklical je Žorž. Treba bode Oditi." (Dalje prita.)
je odbila s odlokom c. kr. okrajnega glavarstva od dne 24. oktobra I. 1891., št. 20609. V aadnjem trenutku moralo je načelnislvo brzojaviti Ljubljanskim gospodom, naj ne pridejo, ker je program prepovedan. Povabljenim udom in gostom pa ni bilo več mogoče odpovedati, in zato se je v nedeljo dne 25. oktobrs zbralo v Hajnžljevi gostilni na Ledenicah okoli 400 rodoljubnih mož in Žen iz cele Rožue doline; nekateri so prišli po 3 in 4 ure daleč, pričakujoč, da se bodo zopet mogli poučiti o tej in oni koristni stvari ter se razveseljevati v pravem slovenkem dubu.
Na veliko žalost je moral načelnik naznaniti, da so se prepovedale najimenitnejše točke programa in da se torej shod ne more vršiti; omenil je pa tudi, da 8e bo načelništvo pritožilo pri deželni vladi, in če bo treba, tudi pri ministerstvu in najvišjem državnem sodišču in dokazalo se bo, da se nam krati pravica.
Ko se bo naša pravica pripoznala, nadaljevali bomo pričeto delo še z večjo vatrajnostjo, nego do-zdaj in prepričani smo, da bode zasijalo solnce tudi pred prag zatiranih koroških Slovencev. Ne udajmo se!
Domače stvari.
— (Kratek odgovor na debelo laž) Včerajšnji »Slovenec* priobčil je na čelu svojega lista izjavo »Katoliškega političnega društva", v kateri pravi, „da je gosp. Jos. Lenarčič na izrecno uprašanje zaupnika konservativne stranke izjavil, da kandiduje na svojo roko in ne kot kandidat „Slov. društva", katero ga je torej popolnem neopravičeno proglasilo svojim kandidatom.11 Da se spozna poštenje in resnicoljubnost „Sloveu-Čeve" gospode, priobčimo brez vsega komentara nastopno, danes došlo brzjavko: „Kot kandidat .Slovenskega društva" se udeležim v nedeljo shoda v Postoji ni. Naznanite to v »Slov. NaroduJ.
Lenarčič"
— (S Koroškega) nam piše oni rodoljub, o katerega priznanju našemu članku „Slovenski državni poslanci" smo omenili v 250 številki mej »DomaČimi stvarmi' in v katerega se je vsled tega zaletel „Slovenec* v svoji predvčerajšnji številki, češ, da je ta pred kratkim čaBom podpisal zaupnico državnim poslaucem, sedaj se pa več ne strinja z njihovim postopanjem, da on do sedaj ni še imel prilike podpisati kake zaupnice slovenskim državnim poslancem in da je vse to, kar „Slovenec" na to stran zavija, le golo sumuičenje drugih osob, ki mu morda tudi niso po volji. — Toliko v pojasnilo „Slovenčevim* gospodom! Laž ima sicer kratke noge — a v „Slovencu" pa ima, kakor se vidi, včasih prav dolge! -Hi i, vas helfen kann!"
— (Družbe sv. Cirila iu Metoda) najmiliju pokroviteljica je postala podružina v Mokronogu na posnemanja vreden način, da je zbirala svoje veselične dohodke do 100 gld. Ko to častno službo za domovino javljamo očitnosti, izrekamo iskreno zahvalo njenemu prvomestniku, č. župniku g. Janezu Virantu, ki nam je blago-izvolil doposlati ne samo za pokroviteljstvo potrebnih 100- ampak 110 gold. — Svojo vrlo Mokro-noško podružino v izgled drugim po slovenskih pokrajinah podajajoč pozivljemo vse, naj jim bo pri družbinem delovanji vselej in povsod zvezda vodnica: Bog, cesar in domovina.
Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo bode se predstavljal igrokaz „Lowoodska sirota". Mej prvim in drugim delom igrokaza bode nastopil operni pevec g. Fran Bučar ter bode pel arijo Lenskega iz Čajkovskega opere: »FJvgen Onjegin". Na klavirju ga bode spremljal iz po-Bebne prijaznosti do »Dramatičnega društva" virtuoz na klavirju g. Karol Hoffmeister.
— (Pevski zbor .Glasbene Matice") ima redne vaje za prvi koncert vsak petek in torek zvečer ob 8l,* uri. To Be prijavlja gospodom pevcem, da prihajajo točno v polnem številu. Odbor.
— (Koledarji za leto 189 2.) Opozarjamo čitatelje posebno na današnjo prilogo o ratnih koledarjih, katere je izdala in založila .Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Ker ae je s temi koledarji ustreglo želji mnogih domoljubov, ne dvomimo, da bode slovensko občinstvo prav pridno sezalo po domačih koledarjih, ki so izdelani iako okusno in nič dražji nego pa tuje blago. Posebno
praktičen je »Prvi slovenski skladni koledar (Blcck-Kalender).
, — (Mestna dela.) Mestni magistrat je odredil, da se popravi na fijakarskih atajališčih asfaltni tlak, kateri je bil že zelo pokvarjen. Tudi pred „Tonhalle" in pred hišami stavbene družbe na Tržaški cesti napravil se bode asfaltni tlak.
— (Stavbena dela.) Šolsko poslopje na Poljanski cesti, katero je pričelo graditi letošnje poletje „Collegium Marianum" je že pod streho in se bode prihodnje šolsko leto izročilo svojemu namenu, da se tam nastani ljudska šola za deške sirote imenovanega zavoda.
— (Bru m bovška vojašnica,) katero je zidala Kranjska dežela, je sedaj večinoma dogotovljena in bo se pisarne in tudi nekoliko moštva dveh brambovukih kranjskih polkov preselili že v novo vojašnico. V tem delu stolnega mesta pričelo se bode popolnoma novo življenje, po vojakih domobrancih.
— (Tatvina.) V brambovski vojašnici ukral je zadnji ponedeljek tam delujoči tesar Fran K. iz Bizovika več novih vojaških plaščev iz podstrešnih prostorov, kamor so ravno nosili domobranski vojaki obleke za brambovce. Tatu so zaprli redarji in oddali deželni sodniji, sokrivcev pa ni hotel povedati pri policiji.
— (Sneg.) Danes popoludue začelo je po tretji uri v Ljubljani prav pošteno mesti in utegnemo do jutri zjutraj imeti belo zimsko odejo v mestu in okolici
— (Pri sv. Heleni) pod Ljubljano pokopali so predvčerajšnjim c. kr. vrhovnega mornarskega dušnega paBtirja č. g. Jurija H a čiča, ki je pretekli teden nenadoma umrl v Pulji v starosti 71 let. Pokojnik je želel biti pokopan poleg svojih starišev v rodnem kraji, katera želja se mu je tudi izpolnila.
— {Železnica iz Divače v Škofje Loko.) Kakor poročajo Dunajski listi, Be bodo v kratkem zečela prva dela za to progo, da se tako zveze sedanja južna (v bodoče gotovo državna) železnica z državnimi železnicami, ki vodijo na sever. Za Trst posebno je zgradba te proge velike važnosti.
— (Pobiranje mostarine.) Dae 9. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne se bode v najem dalo pobiranje moBtarine za most čez Kolpo pri Pribanjcih-Vinica v Vinici za dobo treh let, začenši od dne 1. januvarja I. 1892. Izklicna svota znaša 300 gld. za jedno leto; vadij pa 10%«
— (O a ob ne vesti.) Okrajni sodnik gospod Viktor Pramberger premeščen je s Kozjega v Velikovee. — Kancelijski pristav pri okrožnem sodišči v Celji g. Anton Mrav lak imenovan je predstojnikom tamošnjih polnočnih uradov.
— (Iz Celja) se poroča, da so bili pri okrožnem sodišči oproščeni obtožbe Vence 1 Franzi, Iv. Železni k in Julij Grabič, ki so bili obdolženi, da so 10. maja t. 1. davkarskega Blugo Končana pretepli in potem skupno vrgli v Savinjo.
— (Narodna ravnopravnost na Goriškem.) »Nova Soča" se pritožuje, da se na slovenske uloge v najnovejšem času izdajajo odloki v italijanskem jeziku. C. kr. okrajna sodišča v čisto slovenskih okrajih smatrajo nemščino kot svoj uradni jezik, kar je vender za Goriške razmere povsem nenaravno. Pošiljajo se pa v take okraje pristavi, ki ne znajo niti slovenski, niti nemški. Zato pišejo zapisnike o izpovedih slovenskih strank v italijanskem jeziku. Tako se dela celo v Tominu, kjer pač ni nobenega Italijana. Ali ni to res popolnoma narobe svet in dokaz, kako se godi Slovencem v dobi Taafleovi!
— (Nevaren požar v Trstu.) Predvče-ranjim popoludne nastal je, kakor poročajo Tržaški listi, nevaren požar na Llovđovem parobrodu „Juno", ki k sreči ni imel zlih posledic. Unele so se uži-galice, katerih je bilo že blizu 500 zabojev ukrcanih. Ogenj pa se je kmalu pogasil, da se ni razširil. Druge Škode ni bilo, nego da so vse užigalice vsled velike moče pri gašenji postale nerabljive.
— (K volitvi dr. Laginje.) Kako živo je bilo zanimanje za izid iBterske volitve in kako veliko veselje v vseh pokrajinah hrvatskih in slovenskih, kaže dolga vrsta telegrafičoih čestitk, došlih izvoljencu in njega vrlim volilcera. Prijavlja je danes došli broj „Diritto Croato". Nešteli smo jih triin-OBemdeBet.
— (Odbor akad. društva .Slovenija* na D u n a j i) se je v svoji prvi redni od-
borovi seji konstituiral tako-le: Predsednik g.eand. phil. Žmave Jakob, podpredsednik g. stud. iur. tfaurer Vilko, tajnik g. atad. med. Mihalić Anton, blagajnik g. stud. iur. Bnlovec Anton, knjižničar g. stud. iur. Kogej Stanko, arhivar g. stud. med. JankoviČ Fran, odbornik g.'stud. iur. Toporiš Ivan; namestnika: g. stud. iur. Ravnikar Vladimir in g. stud. med. Vašić Viktor; revizorji: g. cand. med. Goestl Fran, g. cand. iur. Švigelj Anton in g. stud. iur. Miklavčič Fran.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Praga 4. novembra. Iz ataročeškega vira javljajo »Plzenski Listy", da so razun Kvičaline skupine vsi poslanci za to, da takoj odlože deželnozborske mandate. Vsi poslanci bivajoči v Pragi so odgovorili, da ne ostanejo več v zboru, niti Rieger ni več za to. Plemstvo si prizadeva zastonj, da bi pregovorilo Staročehe. Skupini Kvičale in Skarde se bodeta združili in postavili svoje kandidate.
Beligrad 4. novembra. Zaradi kabinetne krize odgodila se je skupščina do 9. januarja bodočega leta.
Peterburg 4. novembra. Vsled bede namerava vlada obdačiti žetev v pokrajiuah, kjer se je obnesla dobro. Na ta način pridobilo bi se deset milijonov rabljev.
Pariz 4. novembra. Tukajšnji listi dolže nekatere Haraburške tvrdke, da so za stare puške nakupile v Dahomevu 500 črncev za Kamenin.
Berolin 4. novembra. Državni zbor pričel bode svoje zasedanje  dne  17. novembra.
Dunaj 5. novembra. Zjutraj ob 11. uri na nuncijaturi kanoniena informacija primasa Vaszarija in nadškofa Csaszke po Galimbertiu. — Danes zjutraj zbrali se škofje k prvemu posvetovanju pod predsedstvom kardinala Schon-borna.
Dunaj 5. novembra. Jutranji buletin o zdravji uadvojvodinje Margarete: Noč precej mirna, zjutraj temperatura 38*2, trip 98. Sen-sorij popolnoma prost.
Razne vesti,
* (Zveza poljskih sokolski h društev) se snuje po izgledu če&ke zveze. Za dostojuo praznovanje 25ietuice Lvovskega „Sokola" sestavil se je poseben odbor, ki dola potrebne priprave. Ker imajo sokolska društva poljska tudi še posebno nalogo gojiti slovansko idejo, je le želeti, da bi to v nameravani zvezi prav krepko gojili, kakor se goji posebno v zvezi čeških Sokolov.
— (Nedolžno obsojen.) Pred dvema letoma bil je obsojen zaradi požiganja neki Jurij Pabst na večletno težko ječo, katero kazen je moral na-Btopiti v kaznilnici v Subenu. Zdaj se je dokazalo, da je obsojen po nedolžnem. Dovolila se mu j« v državnem zboru iz državne blagajnice odškodnina 3000 goldinarjev. Ta sklep je že dobil najvišje potrjenje.
* (Po vod nji v Italiji.) I/, gornje Italija se poroča o vehah povodnjih, ki so nastale vsled neprestanega deževja. V Ferrari, RovigU m Mantovi je veliaa nevarnost, iz raznih kraiev jioroča se o velicih škodah nn polji, cestah in mostovih Tudi železnice so hudo jioškodovane in je promet na večin krajih pretrgan.
* (Tri hi ne.) Dolgo ni bilo čuti ničesar o trihinab. Zdaj se zopet pnroča iz Altone pri Hamburgu, da je obolelo več osob na trihinosi Meso dotičnih prascev spoznalo se je kot zdravo v tamošnji klavnici. Sele pri novi preiskavi videlo se je, da je bilo v njem polno trihin.
* (Koliko se pridela jabolčnika na Francoskem.) Po uradnih poročilih pridelalo ae je na Francoskem v poslednjih 20 letih nad 244 milijonov hektolitrov labolčmka v vrednosti 1000 milijonov goldinarjev. Posebno v Pariau se použije mnogo jabolčnika. L. 1854 použilo se ga je Še samo okolu 150 hektolitrov, 1. 1886 pa Že 300 000. Največ jabolčnika pridela se v severno-izhodnih departeraentih, namreč v Normandiji, Bre-tagni, Picardiji iu Maine. V departeraentu Ille-et-Vilaine pridela se petina gori omenjene muožine.
Javna zahvala.
Svim onim poštovanim pojedincem, skupinam, čitaonicam i slušateljem na raznih visokih Školah, koji 8u prigodom moga izbora za carevinsko vieće Čestitali izbornikom i meni, zahvaljujem najsrdačnije ovim putem, kad mi uije inoguče pojedince odgovoriti na mnogobrojne  brzojavne i pismene Čestitke.
Pula 1. novembra 1891.
Dr. M. Lnginja.
c AnatheriDova ustna voda in zobni prašek s
ohrani  ustii. krepča  čeljustno meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica  ustne vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega praška 20 kr.;  V2 steklenic 4 gld.; 12 fikatolj samo 9 gld. (61—137)
Lekarna Piccoli, ..pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naručila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
JLoterljiie mrećke 4. novembra.
V Pragi :      70,     10,     24,     11, 31.
I'mrli so v I,.)iili>lJani:
31. oktobra: Elizabeta Bizjak, dninarjeva žena, 46 let, plučnica.
1. novembra: Terezija Doržan, gostija, 60 let, apo-ploxia cerebri senilis. — Janez Jurca, delavec, 33 let, gan-graema pulm.
3. novembra : Marija Eborl, zasobnica, 68 let, bv. Petra cesta št. 6, kap
4. novembra: Marija Trtnik, delavčeva bči, 12 let, Poljanska cesta št. 60, morbus Urigthii. — Jožef Premož, misijonarski duhovnik, 71 let, Travniške ulice it. 1, starost. — Ivana Grošelj, uradnega slugo hči, 16 dnij, na Bregu št. 6, oslabljenje.
Meteorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v mm. j
i	7. zjutraj	738*> mm.	12« C	si. vzb.	obl.	
	2. popol.	737-6 mm.	28° C	si. vzh.	obl.	000 um.
i	9. zvečer	738-2 mm.	1 2" C	si. vzh.	obl.	
Srednja temperatura 1*7", za W   pod normalom.
3D"a.riaJ©ls:a, "borza,
dmž 5. novembra t. 1,
(Izvirno telngrafičnr. porodi!.-.4
	včeraj	—- ilHIlAfl
	.   gld. 9145	— gld. 91-40
Srebrna rontn	,     9120	—   , 9110
Zlata reuta   1  T   f   . *	, 108-20	—   ,   108 ao
	1"1 85	-   .   101 80
Akcije narodne bank«)	, 1011 -	-   , 1010 -
Kreditn.« ahnj<<	„   276 50	-   , 276-50
	„    117 60	—   ,   117 70
Srebro ...	_♦._	—   ■    —' —
Napol........ C. kr. cekini ....	9 34	-    , 936
	;>60	—   , 560
Nemške marke ....	„ 57-77'	/, -   .    57-82 V,
Trgovsk pomočnik
vešč prodajalec za trgoviuo z mešanim blagom, zmožen nemškega iu slovenskega jezika, ftell premenlll evojo Mlticbo. — Ponudbe poslati je upravuištvu „Slovenskega
Naroda". (953—1)
w*w Novosti! ^mm
Klobuki za dame
Jako elegantni, originalne Pariške in Dunajske mode, v bogati Izberi pri (878-4)
ERNESTTJ STOCKL-nu.
[sdelovanje cenejšib naročil  po uzoicih in predelovanje Htarib klobukov, ukusno in ceneno.
Karolu Till-u I
J    v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10.
I
Vse
f456—3?^
S šolske potrebščine
jji za pisanji', risanje in slikanje, za j! vse Sole po naročilu profesorjev.
Velika izbera
I risalnih skladnikov, risal itd.
si
3=3 azg^las.
Državno vojno ministerstvo namerava tudi nadalje dobavljati oblačilne lil opravne predmete Iz parole In platna ter materij a lije za c. In kr. vojsko od I. januvarja 1893. I. pćtem zasebne obrti in zato pozivlje javno k udeležbi pri teh dajatvah, oziroma k predložitvi pismenih ponudb.
Vrste in materijalije, katerih dajatev je predmet ponudbeni obravnavi, navedeni so v zapisniku A, priloženem pogodbenemu načrtu.
Ker se namerava dobava prej navedenih vrst in materij alij decentralizovati, sestaviti bode štiri družbe (konsorcij), katerih vsaka bi imela preskrbovati dajatve za jedno montumo skladišče, oziroma za določen okraj.
Letne potrebščine so proraČunjene za monturno skladišče št. I v Brnu in št. 2 v Budimpešti, za vsako na vrednost 390.000 gld., in za monturno skladišče št. 3 v Gradci in št. 4 v Kaiser-Ebersdorfu, za vsako na vrednost 260 tisoč goldinarjev.
Ponudnikom velja v ravnanje zlasti nastopno :
1. Ponudbe smejo staviti samo solidni, velikosti dajatev primerno trdni in s kapitalom založeni podjetniki sem spadajočih obrtov.
Združiti se imado v konsorcij in jamčiti solidarno ter morejo svoje ponudbe staviti le kot družbeno-solidarni podjetniki.
Delniške družbe in osebo, katere ne prebivajo stalno v Avstro-Ogerski in ne plačujejo tu davkov, izključeni so od teh dajatev načeloma.
2. Posamezni udje konsorcija morajo dokazati svojo zanesljivost in sposobnost oskrbovati dajatve.
3. Materijal za vse vrste morajo podjetniki sami izdelovati. V ponudbi navesti je imenoma, kje se izdeluje materijal.
Izdelovališča podvržena so kontroli vojaške uprave gledč obstoja in prometa.
4. Ponudbe se morajo g'asiti na vkupne potrebščine monturnega skladišča in je v njih izrecno imenovati tisto monturno skladišče, katero hoče kdo zalagati.
5. Ponudbe za potrebščine monturnega skladišča št. 2 v Budimpešti smejo uložiti samo taki obrtniki, ki so naseljeni v deželah krone ogerske in plačujejo ondu davke.
f>. Materijalije in vrste, katerih dajatev je pridržana ogerskim obrtnikom, smejo se izdelovati samo v deželah krone ogerske.
7. Pogodba se sklene za dobo 5 let, v slučaji posebno ugodne ponudbe tudi za več let. Sicer je pa moči podaljšati pogodbo molče.
8. V zagotovitev ponudbe uložiti je pri kaki vojaški blagajnici (plačilnici) varščino v znesku odstotka dajane vrednosti.
V ponudbi je omeniti uložene varščine in povedati znesek ter kakovost njegovo (je-li gotovina, vrednostni papirji itd.).
Depozitni listek o uloženi varščini predložiti je ob jednem z zapečateno ponudbo v posebnem tudi zapečatenem zavitku.
Na zavitek zapisati je razen naslova tudi unč konsorcija in vsebina zavitka.
9. V zagotovitev pogodbenih dogovorov uložiti imado zdražitelji posebno kavcijo v blagu do konca decembra 1892. 1.
Denarna vrednost te kavcije v blagu določena je za konsorcija monturnega skladišča št. 1 v Brnu in št. 2 v Budimpešti na 150.000 gld. za vsako in za konsorcija monturnega skladišča št. 3 v Gradci in št. 4 v Kaiser-Ebersdorfu na 100.000 gld. za vsako.
Vrednost kavcije v blagu obrestuje se z obrestmi po tri ali štiri od sto.
10. Zdražitelji so zavezani na ukaz državnega vojnega ministerstva dajati jeden del pri njih naročenih vrst eventuelno tudi drugim monturnim skladiščem.
11. Pogoje, sestavljene v obliki pogodbenega načrta in kateri podajajo potrebne date tudi glede" regulacije in določitve cen, moči je pregledati pri kornih intendancijah v Krakovu, na Dunaji, v Gradci, Budimpešti, Požunu, Kožicah, Temešvaru, Pragi, Jozefovu, Przemyslu, Lvovu, Sibinju, Zagrebu in Inomostu, potem pri intendanciji vojaškega komanda v Zadru in pri monturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gradci in Kaiser-Ebersdorfti, pri mon-turnem filijalnem skladišči v Karlovem gradu, pri vseh trgovinskih in obrtnih zbornicah avstro-ogerskih, pri trgovinskem muzeji v Budimpešti, pri ogerskem deželnem obrtnem društvu v Budimpešti in konečno tudi pri 13. oddelku državnega vojnega ministerstva.
12. V ponudbi izjaviti je izrecno, da se vsprejmč pogoji, navedeni v pogodbenem načrtu.
Ponudbi priložiti je po konsorciju podpisan zapisnik jednotnih cen za vse dajalne predmete.
Ker imajo te jednotne cene služiti za podlago bodoči regulaciji cen, izjaviti je na njih konci izrecno, da se temeljne cene tkancev, katere je takisto, kakor jednotne cene, navesti s številkami in besedami, razločno in brez korektur, vsprejinejo za pr o računanje ponuja ni h jednotnih cen.
Podjetniki navesti morajo nadalje v ponudbi izrecno, da so jim popolnoma znani uzorci razpisanih stvari j, potem materijalne in denarne dividende, katere je moči upogledati pri prej imenovanih monturnih upravitelj išči h.
V ponudbi imenovati je konečno tudi izvoljenega zastopnika družbe, kateri bode vspre-jemal pisanja, in navesti njega natančni naslov.
Omenja se še, da je podjetnikom dano na voljo, obrniti se do državnega vojnega ministerstva, da (lobodo uzorce, in sicer proti plačilu, kateremu se razven faktičnih troškov pribije še 15% režijskih troškov.
13. Pravilno opremljene in kolekovane ponudbe doposlati je naravnost državnemu vojnemu ministerstvu, kamor morajo najkasneje
do 1. mana 1»*92. 1.
ob 12. uri opoludne dospeti.
14. O došlih ponudbah razsodilo bode državno vojno ministerstvo, oziraje se pri tem na vse odločujoče vojaške in ekonomske okol-ščine. (925)
Na Dunaji, dne 24. oktobra 1891.
Izdajatelj iu odgovora! urednik: Josip No ili