ZMAGO BREGANT: Sola bodočnosti in pot k njej. Problem koncentracije ali bolje vs»s splošnega pouka z domo> in življenjeznan* stvom kot osnovo je glavni priticip delovne šole. Dožitki, opazovanja, snov učnih izpre« hodov, otroške igre, vsakdanji važnejši do= godki, so poleg življenja in domoznanstva ogrodje ostalemu stvarnemu in upodablja* jočemu pouku. Kar otrok v tem sprejema, se naj predelava samolastno, samotvorno v raznih smereh stvarnega opazovalnega po^ uka, t. j. oziraje se na zgodovino, prirodo? pis, fiziko v zvezi s kemijo. Ta realna snov, ki je nekak fundament ostalemu upodablja= jočemu pouku, s katerim naj realno snov poglobimo, razširimo, utrdimo vsestransko potom računanja, pisanja, ročnega dela, je= zika, oblikovanja itd. Torej prva stopnja iz stare šole v novo bodi vsesplošni pouk, odprava urnikov, mo= derni otroški individium upoštevajoči svo= bodni učni načrti. Učni načrti naj bi aali le nekako s m e r , a nikdar s n o v. lndividualnost otroka se le pri vezavi otroija 'n delanJa zrcali ter v tej šoli pride liavp Sf Praktičnim nagnenjem do svoje ve« J"ve, tako da marsikateri otrok, kateri bi pod teoretičnim poukom o m a g a i ter po* stal lenuh, bo hodil praktično pot dela, si bo svest svoje individualne sile in mu bo s tem dan kažipot, kje je njegova moč naj^ jačja. Pri elementarnem čitanju v smislu de* lovnega principa se že kmalu kaže ta indi* vidualnost. Vzgoja študiju individua po= sveča delovna šola veliko pažnjo, a v tcj t e m i bi se moralo posebej razpravljati. Načela delovne šole je naš filozof pesnik Zupančič v Dumi označil sledeče. »Tvoja roka, moj otec, zemlje mi lepote odpirala in čudo za čudom zavese prirode odstirala. Ti kazal si njiv mi plodove, sprovajal me v les, razkladal skrivnosti glasov in družine dreves in vedela sva, kje kosi mladijo, kjc drozgi, kje divji mož hodi, kje vile se skri« vajo v hosti.« Posnemajmo to, odstirajmo zavese prirode, ko vodimo deco na poučne izprehode, razlagajmo skrivnosti prirode, pripovedujmo domače pravljice ter storili smo drugi korak v dclovno šolo. Treba jc samo še duševne in telesne samodelavnosti otrok, pustimo deco, da samolastno rešuje male probleme in vstopili smo s tretjim ko* rakom v šolo bodočnosti. Težek je prehod, tlači nas mora preteklosti boječ se, da nc dosežemo ciljev učnega smotra, drvimo s snovjo ter s tem izvršujemo površno delo. V naslednjih izvajanjih hočem podati par utrinkov iz svoje prakse v smislu gornjih zahtev, kolikor se dajo izvesti v naj* bolj primitivnih razmerah na deželi.