Naročnina
I)nevnn Izdaja
za državo SHS
inesetno ZO Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo ine .ečno 35 Din nede jska Izdala celole no vJugo-slavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. pelll-vrsla mali oglasi po 1 50 lnZI),veC|l oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2'50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniikemdelu vršilca po 10 Din □ Pri večlern □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeliKa ln dneva po prazniku
V redniiivo le v Kopitarjevi ulici SI. 6:111 Rokopisi se ne vračalo, ne f ranici rana pisma se ne sprejemajo * Uredništva lelefon Stev. SO. upravnlStva Stev. 329
Uprava le v Kopitarjevi ul.il. 6 Čekovni račun: Cfubllana Stev. lOMSO In 10.349 za Inserate, Sarajevo SI. 7 563, ZaijicA i/. 39.011, Vraga In Dima/ it. 24.797
Proračunski govor dr. Antona Korošca.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Zbornica je danes stala pod vtisom velikega govora predsednika Jugosl. kluba dr. Antona Korošca, ki je v nadaljevanju generalne debate o proračunu danes kot edini govoril v poldrugournem govoru podvrgel natančni analizi naš celokupni položaj, notranjo politiko, gospodarski in finančni položaj. Njegov govor je cela zbornica poslušala z največjim zanimanjem.
Takoj po prečitanju zapisnika je dobil besedo dr. Anton Korošec, ki je izvajal:
Proti krivičnim davkom in zapostavljanju Slovenije.
Jugoslovanski klub je predložil narodni skupščini obširno in stvarno mišljenje o proračunu. V njem z gospodarskih in finančnih vid .ov ocenjuje letošnji proračun. Iz te ocene lahko vsakdo povzame, da je Slovenija z davki preobremenjena, da so preračunana bremena prekomerna, da se davki iztirjujejo n e u s m i 1 j n o , lahko rečemo, več kakor rigorozno in da je Slovenija v gospodarskem pogledu zanemarjena in zapostavljena. Poslednje velja posebno za naše ljubljansko vseučilišče, za socialne ustanove ministrstva socialne politike in za vse ustanove ministrstva trgovine in industrije, ki so za našo industrializirano deželo najbolj potrebne, pa so jih sedaj odpravili. Velja to za ministrstvo za javna dela in za železniško ministrstvo, ki pozabljata na naše ceste in železnice, in končno velja to tudi za kmetijsko ministrstvo, ki se ne briga niti za najpotrebnejši razvoj kmetijskega šolstva in organizacijo v državi.
Jugoslovanski klub je zadnjič v četrtek apeliral na narodno skupščino in celopukno javnost v naši državi, da naj se zmanjšajo bremena in da naj se neusmiljena davčna praksa omili, pa ni našel niti najmanjšega odmeva. Vi veste, kakšen je bil uspeh: Mi nismo našli odmeva niti na drugi strar.i. V čl, 116. naše ustave je rečeno, da morajo biti bremena razdeljena v enaki meri na vse dele države in da naj se davki plačujejo samo po davčni moči in progresivno. Ker pa to ustavno določilo za Slovenijo ne velja, mora slovensko ljudstvo samo razmišljati o tem, da organizira na učinkovit način odpor proti takemu pre-obremenjevanju in takemu iztirjevanju davkov, kakoršnemu je sedaj izpostavljeno. — 'Ploskanje na levici.)
Minister za javna dela: »Ali so stenografi zabeležili organiziranje odpora?«
Dr. Korošec: »Prosim?«
Minister Uzunovič: »Nič, nič! Samo steno-grafe sem nekaj vprašal.«
Dr. Korošec: »Drugič vprašajte stenografe bolj potihoma in ne tako glasno!«
Za industrijo v Sloveniji.
Država ima dolžnost, da pomaga narodu v vseh njegovih težkočah. Ni pa njena naloga, da narode uničuje, ki žive v njej. (»Tako jc!«) Slovenija je izmed vseh pokrajin, ki jih šteje naša država, najbolj industrialna. V Slov iji je 63% kmetskega prebivalstva, povečini malih kmetov, ostali so pa delavci in pripadniki drugih svobodnih poklicev. Vzroki, da jc Slovenija tako industrialna, so ti-le: prirodno bogastvo naše dežele, njena prometna sredstva in pa kvalifikacija naših delavcev.
Industrija se je v naši deželi po vojni razmeroma lepo razvila in pričakovati bi bilo, da država, v katero smo po prevratu vstopili, to industrijo podpre, doživeli smo pa nasprotno. Vsa industrijska politika ministrstva trgovine in industrije gre za tem, da ubije vsako večjo industrijo v Sloveniji, še manj pa da dovoli, da bi se stanovila kaka nova industrija. Vsa naša zemlja pa je težka in neplodovita. Zato pa naš narod dobiva svoj kruh v veliki meri v industriji.
Pravijo nam, da delajo tako raditega, ker to zahtevajo koristi državne obrambe. Koristi državne obrambe bi mogle torej narekovati, da uničimo ves narod, da uničimo vse gozdove, vse železnice, vse ceste, kajti priznati morate, da se more sovražnik pravtako okoristiti z našimi šumami in rudami, kakor se more z našo industrijo. Čudna je ta »narodna obramba«, ki že a priori prepušča sovražniku vse narodno bogastvo v obmejnih pokrajinah. Industrija v vsaki deželi se razvija po zakonu ekonomije in prosperitete. Pri nas pa, ravno v gospodarskem pogledu daleč od avtarkije,
bi se morala industrija razvijati po nazorih nezrelega in nedoraslega militarizma, in kakor za nalašč je kot nekak Quos ego! postavljen za najvišjega poveljnika v Sloveniji oni, ki se je izpostavil kot največji sovražnik slovenskega napredka.
Odpravite brezposelnost?
Mislim, da smo še daleč od avtarkije. Avtarkija je potrebna za vsako državo, ki hoče biti jaka v družbi drugih držav in narodov Zato bi se morala industrija povsod pospeševati, naj si bo v sredini ali na mejah države. Saj morate priznati, da je naša železniška industrija mala kovačnica v primeri z železniško industrijo Nemčije in Francije. Oni pa, ki velike industnje niso nikdar videli, pač pa si ogledali našo malo industrijo, so mislili takoj, da je naša industrija Krupp in Škoda, katere bi se v strahoviti meri lahko poslužili naši sovražniki, če bi prišli v deželo. Radi te industrijske politike imamo v naši državi nad 30.000 brezposelnih, v katero število poljedelski delavci niso niti všteti. Vi veste, da imamo v Sloveniji takoimenovane sezonske delavce, ki so pozimi doma, poleti pa hodijo na delo v Bosno, Vojvodino in na Hrvaško, lani pa so šli celo v Nemčijo.
Lahko si mislite, kako navdušeni morajo biti ti delavci za tako državno politiko, ki jim ne daje kruha, ampak morajo gladovati in od gladu umirati.
Me ubijajte kmeta in svobodnega zadružništva.
Naš klub v svojem posebnem mišljenju ni samo rekel, da je industrijska politika naše vlade proti slovenskemu narodu napačna, nego smo tudi dokazali, zakaj propada tudi naš kmetski stan. Preštejte eksekucije lanskega leta v Sloveniji in dolgove, ki so bili vpisai.i v zemljiško knjigo! Številke so strašne. Eksekucij je bilo 48.000, dolgov pa vpisanih 20 do 60 miljonov. (Posl. Smodej: »Samo g. minister tega ne verjame!« — Minister Uzunovič: »48.000 eksekucij?!« — »Da, 48 000 eksekucij!«)
Vsaj eno pomoč in eno nado je imelo ljudstvo v Sloveniji; namreč svobodno zadružništvo, ki si ga je ustvarilo v desetletja trajajoči borbi z oderuhi in bankirji, iti so organizirani nastopali proti ljudstvu. Nihče ni mogel preprečiti ustvarjanja tega svobodnega gospodarstva, niti oderuhi z intrigami, niti banke s svojo finančno močjo. Ali na žalost je prišla država sama in pričela uničevati ono, kar je bilo narodu ponos in opora tako v Sloveniji, kakor tudi na Hrvatskem in v Srbiji, to jc svobodno narodno gospodarstvo. Država jc s takozvanim zakonom o poljedelskih kreditih ustvarila državno zadružništvo. Državne zadruge niso pričele niti delovati, pa so že postavljeni krediti v proračun. A mi baš sedaj preživljamo težko gospodarsko krizo. Kmetijstvu bi bili poljedelski krediti sedaj bolj potrebni, kakor kedaj poprej. Toda vlada teh kreditov nc more in niti noče izplačati, ker mora preje urediti aparat državnega zadružništva, potem bodo šele začeli izplačevati kredite.
Po mojem mišljenju državno zadružništvo, ki ga bo ustvaril zakon o poljedelskih kreditih, ne bo moglo niti najmanj koristiti našemu kmetu. Kmet se bo kmalu prepričal, da se bo po teh zadrugah denar samo zapravljal in da bo močno oškodovan tisti, ki bo imel do teh državnih zadrug toliko zaupanja, da bo vanje nalagal svoje prihranke.
Državna oblast s svojo politiko samo ruši to, kar je celokupen narod spoznal za dobro. (Kosta Timotijevič: »Tudi v ustavi stoji, da je treba podpirati narodno gospodarstvo!-*)
Kadarkoli država prevzame v svoje roke kako gospodarsko panogo, jo v korenini uniči, ker narodno gospodarstvo prospeva samo v svobodi in zato jc naloga vsake kulturne države, da odstranja vse, kar bi moglo škoditi tej svobodi in da pomaga svobodnemu razvoju gospodarstva v svobodnem narodu.
Naprošen sem od Glavnega zadružnega saveza, da pri tej priliki opozorim vlado in posebej predsednika finančnega odbora, da Savez nestrpno pričakuje, da se končno že enkrat razpravlja o carinski tarifi. Lani so že naši kmetje težko pričakovali nove carinske tarife, ki bi mofile upostaviti zoDet renta-
biliteto našega poljedelstva. (Ploskanje na levici.) Istotako sem bil naprošen, da opozorim vladno večino m posebno finančni odbor, da je zelo škodljivo za naše pošteno in solidno gospodarstvo, da menjajo carinske tarife brez priprav in znanja gospodarskih krogov. To večno menjanje škoduje zdaj tej, zdaj oni gospodarski panogi, v bistvu pa vsem, ker so m^d seboj zvezane in druga od druge odvisne. Zato je tako menjavanje na škodo celokupnemu gospodarstvu. Vsi gospodarski krogi prosijo in zahtevajo, da vlade ne ubijajo gospodarstva na tak brezglaven način.
Za ekonomsko-socijalno zbornico.
Jaz mislim, da bi mogle take in slične stvari izostatii ako bi poleg političnega in kulturnega parlamenta imeli še en ekonomsko-| socialni parlament. (Ploskanje.) V sedanji parlament volimo po splošni in enaki volivni pra-i vici. Volimo na programih, ki so politično precizno izdelani in ravnotako tudi kulturno. Morajo pa biti v gospodarskem oziru zelo široki in to raditega, da moremo kot stranke splošno volivno pravico zajeti, široke mase volivcev, da lahko zavzamemo vsako stališče. Raditega se mora ustvariti poleg političnega larlamenta še en gospodariki parlament, ki se volil po stanovih in ki bi imel nalogo, da skrbi za ekonomsko-socialna vprašanja.
Po čl. 44. ustave za kmetijsko in ekonomsko gospodarstvo se določa takozvani gospo: darski svet. Po mojem prepričanju to posvetovalno telo ne zadostuje, da bi moglo voditi Jnspodarsko politiko v naši državi. Poleg tega imamo v državi še veliko število takih oficiel-nih in neoficielnih svetov — vsi ti sveti peti-cionirajo, resolucionirajo, telefonirajo, telegra-firajo in pošiljajo pisma in proteste — končno pa to v našem parlamentu ne najde svojega zakonodajnega mlina. Vse tisto, kar ljudstvo zahteva, tisto, kar zahtevajo posamezni stanovi r rganizacije, vse to niti ne pride na delo i zakonodajno telo, temveč g-e v koš.
Kmetijski svet, to priznavajo vsi, ne zadostuje ,vendar dokler ne spremenimo ustave, dokler se ne ustanove novi gospodarski parlamenti, je treba vztrajati na tem, da se vsaj ti v ustavi določeni sveti ustanove. Mislimo, da se lahko nadejamo, da se bo vse to ugodilo. Ako čitamo časopise, vidimo, da živimo v srečnih časih. Imamo seljačko vlado, seljač-kega kralja, seljačke ministre (posl Smodej: >Med tem časom pa seljak strada!«). Sedanji vladi se ne bi mogel postaviti spomenik aere perrennius, ako bi ona realizirala ustavno odredbo, da se v naši državi morajo ustanoviti gospodarski in kmetijski svet Jaz mislim, da se morejo istočasno organizirati tudi vse ko-respondirajoče nižje organizacije, tako n. pr. bi se morale organizirati kmetijsko zbornico, ki se dosedaj niso organizirale. Ker bo o gospodarski politiki naše vlade podrobno govoril še en član našega kluba, prehajam na politična vprašanja.
Slovenci smo samostojen narod.
V imenu našega kluba — mi v opoziciji nimamo druge organizacije, marveč klube, ki je vsak zase samostojen — izjavljam, da so naši odnošaji napram vladnima strankama drugačni nego odnošaji drugih opozicionalnih strank. To raditega, ker vidimo, da je v vladnih strankah prišlo vsaj v eni stranki do pre-okreta, s katerim soglašamo. Med mnogim bi omenil govor šefa ene vladne stranke, govor Stjepana Radiča, ki ga je imel v Dubrovniku, kjer je naglasil političen program, ki ga pozdravljamo in tudi sprejemamo.
Da ne bi bilo nesporazuma in da se bo vedelo, kaj mislimo, si dovoljujem prečitnti nekatera mesta iz tega govora, s katerimi lahko soglašamo. (Govornik nato prečita govor in nadaljuje.) V tem govoru se predvsem na-glaža troje načel:
1.	da so Hrvati nerazdeljivi, da so narod sam zase in da hočejo samo kot združena Hrvatska biti združeni s Srbijo;
2.	da se ni treba bati federalizma. Ako je državni aparat proti federalizmu, je to tiran-»tvo, ki ga bo ljudstvo zrušilo;
3.	prava Jugoslavija se bo porodila, kadar bodo vsi jugoslovanski narodi po svoji samostojnosti združeni v eni državi.
Nato govornik nadaljuje: To je politično mnenje načelnika največje hrvatske stranke, šefa hrvatske kmetske stranke, druge vladne stranke. (Davidovič: > Ali so vi s tem strinjate?«) Jaz pravim samo to, kar sem čul od Radiča v Dubrovniku. On je govoril, kakor sem citiral. Naglasil je ta načela, mi nismo slišali, da bi bila druga vladna stranka s tem nezadovoljna. Čul sem, da je vlada demantirala vesti o kronanju kralja. Nismo slišali, da bi bila temu programu prolivna, ki ga je Radič v Dubrovniku znova proglasil. Mislim, da morate dovoliti in da veste, da smo avtonomisti in da kot organizacija ne zahtevamo manj, ako je ena vladna stranka lahko zahtevala več; to bi bilo neskromno. (Živahno odobravanje. Davidovič: »Ali tudi v tem slučaju, ako bi bila federacija slabša od tistega, kar vi želite, lahko sprejmete federacijo?«)
Mislim, da je treba še več važnosti polagati na Radičev govor, ker vemo, da je Radič nesel po Hrvatski, Dalmaciji, Bosni kraljevi pozdrav. Ta okolnost, da minister javno proglaša tak program, je važno in moramo paziti, kaj govori. Dubrovniški Radičev govor pravi, da se HSS, Stjepan Radič, vračajo na federalistični program. S tem dokazuje, da je zopet prišlo na dnevni red vprašanje, ali centralizem, ali druga ureditev države. Kadi tega je vedno na dnevnem redu vprašanje narodnega sporazuma. (»Tako je!« Ploskanje.)
Potreba narodnega sporazuma.
Dobro razumem tiste stranke, ki so ztt narodno edinstvo, ki pravijo, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Te stranke, ki so za narodno edinstvo, ue morejo biti za naroden sporazum. Lahko so za sporazum posameznih pokrajin, lahko so za sporazum pasivnih in aktivnih krajev, za sporazum bolj ali manj obremenjenih krajev. Hrvati in Slovenci stojimo na stališču, da smo Slovenci etnično bližnji Srbom in Hrvatom, bližnji enim in drugim, nismo pa isti. Mi nismo neprijatelji narodnega edinstva, ker narodno edinstvo, kakor ga vi hočete, ne obstoja. Tisti, ki pravijo, da obstoja, izražajo svojo željo, ne izražajo pa dejstva. Oni govorijo samo tisto, kar bi želeli, da bo, česar pa ni, ali kar nameravajo doseči. Če namreč obstoja narodno edinstvo kot država, potem o tem ni treba več govoriti. Mi Slovenci pa lahko s sigurnostjo trdimo, da se čutimo kot en narod; kot svoj lasten narod. kot narod, ki hoče živeti svoje lastno živ^ ljenje.
Vam Srbom je lahko govoriti o narodnem edinstvu. Mogoče bi tudi jaz tako govoril, če bi bil Srb. Vi nimate ničesar izgubiti, ampak samo dobiti. Nam je težko, ki imamo narodno zgodovino, ki je, čeprav je žalostna, vendar lepa, nam je težko, ki imamo narodno kulturo, lepo bogato literaturo, mi s tem ne moremo -voglašati. Ako bi narod čez noč sprejel drug jezik, bi prekinil kontinuiteto svojega dela in je ne bi mogel nadaljevati. Sigurno je da se narod ne more odvreči, kakor poleti odložimo zimsko obleko. Ako bi hoteli zavreči svojo kulturo, ali bi bilo to narodno edinstvo?
Priznavamo, da smo najbližji, skoro isto, kakor vi, nismo pa popolnbma isto. Moramo vedeti, kaj hočete vi z narodnim edinstvom. Ako hočete, da se odrečemo svojemu jeziku, svoji individualnosti, potem tega nikdar ne sprejmemo in nikdar ne bomo mogli sprejeti. Ako mislite, da je narodno edinstvo nekaj drugega, potem recite, pa se bomo sporazumeli. Radi tega je tudi treba sporazuma, i radi jezika, i radi narodnega edinstva.
V vladni stranici nimate nobenega človeka, s katerim bi se moglo resno in z uspehom govoriti o teli stvareh. Sedem let smo že skupaj in nikdar nas ni nihče vprašal, kaj je to narodno edinstvo, vi samo vedno hočete tlačiti Slovenijo. Ravno v Srbiji so najboljše priče, kako se mora ljubiti svoj jezik in kako je treba gledati na obstoj naroda. Nihče od narodov v naši državi no razume borbe za Makedonijo, kakor jo razumemo mi, ker vemo, da z vsakim človekom, ki ga je izgubila, izgubimo kapljo krvi svojega sira, kapljo krvi svojega telesa. Ako ste vi tako intrasigentni in ne marate izgubiti Makedonce v drug narod, ki je istotako bratski, potem dovolile, da se ogledamo nn vas in da se borimo za nacionalno individualnost, za svoje narodne pravice, za svojo narodno eksistenco.
Zahtevamo združeno samoupravno Slovenijo.
Mi se nismo nikdar sporazumevali. Naše največjo zlo je, da ne moremo o svojih naj-resnejših stvareh resno govoriti, ker delajo te stvari toliko neprilik. Že to stališče, da sni Slovenci narod sam zase nam daje pravico, da se samostojno izjavljamo, kaj nam je v tem pogledu treba. Slovenski narod jo dosedaj žo večkrat izpovedal svojo mišljenje. On hoče združeno Slovenijo, 011 hoče, da ima ta Slovenija veliko in široko samoupravo. Mi smo z a svojo široko Slovenijo, ne zahtevamo p.i od Srbov in Hrvatov niti enega groša. Isiiua, mi nismo bogati, mi smo siromašni. (Glasovi v sredini: »Oho!«)
Vi ste bogati, vi sle bogati livad, njiv in polj, mi pa smo bogati planin in kamenja, ali poleg tega smo bogati na enem, bogati smo v marljivosti in varčevanju. Zato ker smo bogati v marljivosti in varčevanju, zato nas ni skrb naše bodočnosti, ako mam daste široko samoupravo. A če smo že bogati, nočemo biti bogati za vas, ampak zase. Danes pa moramo bili bogati za druge, zase pa siromašni. Široka samouprava Slovenije v tem pogledu ničesar ne stane. Vsekakor je to sama nestrpljivost in nerazborit nacionalni imperializem, ako nas že sedem let držite v kleščah in nam ne daste onega, do česar imamo kot narod pravico, 0110, kar zahtevamo samo radi svoje eksistence. (Štefan Kobasica: »Zakaj niste vzeli tega sami, ko ste bili na vladi?«) Bili smo prekratek čas. Prehitro ste nas zrušili in nikar se ne razburjajte g. Kobasica., ker lega vprašanja danes ne bomo rešili. Zato mora priti do sporazuma. Nismo mi intrasigentni ampak mislimo, da uvidite, da imamo pravico, ako zahtevamo združeno Slovenijo, ker hočemo, da bomo skupaj, ker državi ne more biti vseeno, ali ima kulturno, napredno Slovenijo, ujedinjeno in svobodno, kot mejnik napram Italiji in Avstriji. (Živahno in dolgotrajno odobravanje.) Kako velika bo, je stvar sporazuma. Raditega mi zahtevamo, da pride do narodnega sporazuma. Ako hočemo narodni sporazum, potem moramo najprej zrušiti centralizem. Ni vse vlada, program je višji. Ideja je višja. Radi tega moramo zrušili centralizem, ker je država, kakor morate sami uvideti, pod to ustavo centralistična in srbska in ne srbska, hrvatska in slovenska. (Medklici iz desnice: »Ni res! Tudi Hrvati so v vladi!«) Ako so danes Hrvati na vladi, pa vendar pravijo: To ni skupna država, to je srbska država
,, Sada! smo v Velesrbiji.
Gjlejte. danes je država tako urejena: -Srti vladajo, Hrvati razgovarjajo, mi plačujemo, Nemci, Madžari in Muslimani so pa v akciji. (Odobravanje in ploskanje. Medklici iz desnice: »To je mržnjak)
Vas je 43%, to ni mržnja, to je dejstvo. (Glas iz desnice: »Malo več!)« Dobro, koliko več? (Glas iz desnice: »51%.«) 43% Vas je. a prišli smo tako daleč, da imate v skupščini dobri dve tretjini poslancev. Dalje imate svojega kralja. (Glasovi iz večine: »Ali nii mar tudi vaš?«)
Da, tudi naš je, ali ni Slovenec, to morate priznati: Državnopravno ga gotovo priznamo za svojega kralja, ali ni naš po rodu. (Veliko protestiranje od večine.) Predsednik M. Trifkovič: Gospodje, prosim vas, mirujte. Nimate besede in vas pozivljem k redu. Gospod poslanec je dejal, da je današnji kralj tudi njegov kralj, ali misli samo rod, da današnji ltralj ni njegovega rodu, ampak srbskega. (Nemir. Odobravanje in ploskanje.) Besedo ima g. poslanec dr. Korošec, Prosim gospode, da mirujete. Gospod Kobasica, kličem vas k redu. Izvolite gospodje oditi na svoja mesta.
Dr. Korošec nadaljuje: Vlada je popolnoma srbska, diplomacija v ogromni večini srbska, generaliteta popolnoma srbska, centralna uprava (lo 98% srbska, žandarmerija čez 60% srbska in vsaki dan bolj srbska, carina 70% srbska, državna finančna služba prav tako. Ako vidimo, da so posamezne panoge državne uprave od dne do dne bolj srbske, nam lo ne gre zgolj na naše narodne živce, ampak tu gre nam tudi za naš kruh. (Številni medklici.)
Ko imamo toliko brezposelnih, ko morajo naši ljudje v Ameriko in kot sezonski delavci v vsemogoče tuje države, nam vsaj to dopu-siite, da moremo v lastni državi služiti.
Državljani prve in druge vrste.
Vidim, da to ni tako. Radiiega razumem, da je Stjepan Radič razvil v Dalmaciji tako ekspanzivnost in da ga jc hudo zadelo, ko ie videl, kako se rušijo hrvaške postojanke. Razumem ga, zakaj je tako zavedno hrvaško govoril. Ta centralistična ustava nas ni naučila, da smo bratje, ampak nas je naučila, da so pri nas državljani 1. in 2. reda. Mi Slovenci, in mislim, da tudi mnogo Hrvatov, sc čutimo v tej državi kot državljani drugega reda. To politično zapostavljanje boli vsakogar. To zapostavljanje boli ves naš narod. Zaradi-tefia je tako nasproten centralistični ureditvi države. Raditega niti slišati noče ničesar o vidovdanski ustavi, v kateri je centralizem kurijfiriran. (Ploskanje in odobravanje.)
Težak gospodarski položaj in centralistična ureditev države to nas boli.	i
Finančni minister bi moral vedeti, kakšne so razmere v Sloveniji. A on jih ne pozna. Če bi jih poznal, potem bi proti Sloveniji drugače nastopal. On se nam pa posmehuje in pravici ste bogati.« Vi lahko propovedujete centralistično ureditev države, vi lahko pripovedujete našim ljudem o edinstvu, o bratstvu, o osvobojenju, o zedinje.nju, toda, ako bo Slovenec pri tem izračunal, da mora vsak Slovenec plačati letno neposrednega davka 170 dinarjev, vsak Srb pa samo 60 dinarjev, potem si bo mislil: Vrag vzemi lo edinstvo, to bratstvo, to osvobojenje in združenje in vse one fraze, ki mu jih prinašate. To je tista politika, ki pravi, da ne moremo biti ono, kar bi hoteli biti, ki dokazuje, da današnja centralistična ureditev države pač ne more biti drugačna.
Za ljubljansko vseučilišče in avtonomijo Ljubljane.
V	kulturnem pogledu je največja pridobitev oživotvorjenje ljubljanskega vseučilišča. Celo to ljubljansko vseučilišče pa stane državo sedaj 9,000.000 Din. Mi nismo aktivni, pa damo več davkov, nego je to potrebno za našo celokupno upravo, če vračunate militarizem in vse drugo, kar se nepotrebnega plačuje za naše delegacije. Mi smo aktivni in raditega naše vseučilišče :ie stane nič, ne srbski, ne hrvatski narod. Kakor se: dejal, daje država komaj borih 9,000.000. Toda vsi vidite, da se vsako leto pojavi isto, da nam tukaj pravijo: Vaš je denar, hočemci vam pa pokazati, da smo mi gospodarji, ne vi. Vsako leto prihajajo semkaj vesti in objave, da se bo ukinilo tisto, kar nam je najdražje, kar smo dobili v tej državi. Radi tega se ne more razvijati Šolstvo, ker dijaki ne vedo, ali bodo še jutri v Ljubljani, ali na kakem drugem vseučilišču. Tako gre povsod.
V	upravi vlada lenoba, korupcija in zastoj. Raditega nas je centralizem privedel v krizo, da ne moremo delati. Za centralizem, kakor ste si ga zamislili vi, bi bilo treba najbolje birokracije. Mi pa take birokracije nimamo, kakor sami priznate, in je ne bomo imeli še dolga desetletja. Zato bo centralizem še desetletja tlačil Slovence in Hrvate in na vsak drug narod, ki ni deležen dobrot tega centralizma. (Ljuba Živkovič: »To je vaše osebno mišljenje m vi se motite!«) Dr. Korošec nadaljuje: »Hotel bi slišati, kaj vi mislite o tem, ker te prilike še nismo imeli. Končno je jasno, da vodijo tcndcncc vsakega centralizma do absolutizma, da pa noben centralizem ne vodi do demolcra-tizma. Centralizem ruši demokratizem povsod, kjer ga najde. Zato vidite, da ta centralizem ne trpi tistih organizacij, katerih on nc upravlja, marveč samo take, ki jih ima takoj lahko pocl svojim nadzorstvom. Centralizoh namreč nima zaupanja v nikogar, vidi samo sebe. Centralizem duši celo tiste organizacije, ki jih sam ustvarja, kakor jc to nekdaj delal Hronos.
Ne samo to, on ruši organizacije, ki jih je demokracija že poprej ustvarila in ki še obstojajo. Pri občinah imamo vsak dan manj avtonomije. Vsak dan je manj tistih občin, ki vživajo svojo avtonomijo. Opozarjam na Ljubljano^ Tamkaj že dve leti nimamo avtonotnšje. Ker živimo v dobi varčevanja, imamo ne enega, ampak tri komisarje. Pa tudi v parlamentu bomo občutili ta parlamentarizem, raditega je naš parlament, kakor tudi drugi parlamenti v sedanjem času v krizi. V parlamentarni monarhiji bi moral biti parlamentarizem močan, naš parlamentarizem pa jc slab. Vlada je gospodar parlamenta. Parlament je samo štafaža, n0 katerem se more priti do oblasti. Radi tega imamo vlado, imamo tudi parlament. V njem pa se ne more govoriti, kakor se želi; imamo lep zgled v finančnem odboru. Govore samo ministri, drugi jih pa poslušajo. Raditeda ste nezadovoljni tudi vi. Radič to kritizira po celi Dalmaciji. Mi kritiziramo tukaj na seji, vi pa sedite v svojem klubu. Ker ni več parlamentarizma, demokratskega foruma, kjer bi mogel priti vsak narodni zastopnik in Dovedati kar želi, zato bi bilo potrebno, da se vsi skupaj razgovarjamo, da najdemo rezultanto, kajti absolutizem je tu. Ta absolutizem izvaja vlada Vlada je vse, parlament pa nič. (Odobravanje in ploskanje.)
Kar mi govorimo, to ni potrebno, to ni nič. Večina ministrov ni tu in se niti ne ozira na to, kar poslanci govore v parlamentu. Tako tudi v večini. Vi lahko govorite, kakor hočete, vendar bo ravno tako, kakor vlada hoče. Pa boste par dni nezadovoljni, poleni pa bo spet vse po starem. (Poslanec dr. Hohnjec: »Vlada je suverena, ne pa ljudstvo!« Nemir prepiri, protesti. Predsednik zvoni.)
interpelacijo! i Nemiri in prolesli z levice. ; Medklic: »Poln koš je interpelacij, nanje pa
ne dajete odgovora!«) ' Istotako ne vemo, ali je res ali se hoče s tem samo maskirati nove napade na žepe naših davkoplačevalcev, kajti pri nas je tudi to mogoče.
Kakor je znano, se sedaj pripravlja konferenca za razorožitev. Pa kakor da se to nas nič ne tiče, ker mi nimamo foruma, pred katerim bi zunanji minister mogel dati pojasnila o tem vitalnem vprašanju, ničesar ne vemo. Vse to je dokaz, da se naš parlamentarizem nahaja v krizi. On ni zdrav, ampak bolan. Radi socialno zakonodaje smo doživeli veliko blamažo, da je moral v državo dopoto-vati Albert Thomas, da napove koliko zakonov jo bilo sprejetih v Ženevi, vi pa jih še vedno niste sankcijonirali, morate jih vzakoniti. Pripravljajo se v Ženevi internacionalni zakoni za kmetijske delavce. Zakon se bo poslal parlamentom celega sveta in tudi našemu. Mi poslanci za to nič ne vemo, vlada nas noče niti obvestiti niti opozoriti; niti v parlamentu, niti v katerem odboru ne govori o tem. Ali bi sploh kdo mogel dati direktive v tako važnem vprašanju.
Gospodje! Naš parlamentarizem jo bolan. Da ne more ozdraviti, jc kriv centralizem, on nam uničuje državo in njene narode. Ta centralizem je treba razrušiti, treba je dati narodom široke samouprave. Centralizem, to jo temeljna napaka. Naše prepričanje je„ da je
treba to temeljno napako popraviti; to pa je po našem mišljenju v bodoče kardinalno vprašanje politike. To je kardinalno vprašanje naše notranje politike in se mora razčistiti in se bo razčistilo. Vprašanje je le, ali ga bomo razčistili z mirnim, prijateljskim, medsebojnim zaupnim in dobrohotnim razpravljanjem ali pa ga bomo razčistili v dobi nemirov in neredov, kar bo na škodo eni in drugi strani. Mi hočemo, da dobimo to dobo miru in sloge, mi smo za to, da gremo na revizijo ustave in dn damo slovenskemu in hrvatskemu narodu to kar ona dva zahtevata. (Ploskanje in odobravanje.)
Takoj po govoru dr. Antona Korošca je prosil za besedo minister za javna dela Nikola Uzunovič. V dolgih izvajanjih je odgovarjal dr. Korošcu. S temi izvajanji je polemiziral na znan način. Predvsem je izrazil svoje začudenje nad tem, da je govoril dr. Korošec, Nato pa je v kopici fraz izustil tudi to, da je nekdaj hotel Jugoslovanski klub za vsako ceno v vlado. Uzunovič je s tem lioiel izzvati odgovor na znano akcijo Ljube Jova-noviča za sporazum. Jasno je, da je Nikola Uzunovič tukaj izustil popolnoma neresnično dejstvo, kajti obstojajo važni dokumenti, ki dokazujejo, da Uzunovič ni govoril prav in le iz lojalnosti druge strani ni dobil že takoj zasluženega odgovora na take deplasirane trditve.
Po njegovem govoru je bila seja prekinjena. Prihodnja se vrši jutri. Nadaljuje se generalna debata.
Mogočen vtis dr. korošieveaa govora v
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Ni nobenega dvoma, da je naredil govor dr. Korošca globok vtis v vseh parlamentarnih krogih in v vsej javnosti. Deloval je sicer različno na razne struje v parlamentu, vendar je bil odmev tega govora večji in silnejši, kakor vseh dosedanjih govorov v proračunski razpravi. O njem razpravljajo danes vsepovsod v Belgradu in na podlagi precej obširnih poročil tukajšnjih časopisov močno razmišljajo o tendencah in aiamerah, ki jih je imel dr. Korošec s svojimi izvajanji. Seveda je zanimanje največje med politiki. Mnogi izmed njih so danes tekom dneva obiskali dr. Korošca., mu častitali in ga obenem prosili za nekaka pojasnila, dasi so bila njegova izvajanja dovolj jasna, zlasti v onem delu, kjer je govoril o zahtevah slovenskega naroda. Kakor rečeno, so vtisi zelo različni, ka.r je tudi razumljivo pri današnji zamotanosti in meglenosli položaja, ko ima vsaka parlamentarna skupina svoj pogled glede rešitve krize in zasleduje svoje tendence.
Radikali so sprejeli govor z veliko pozornostjo in so o njem že govorili na svoji klubski seji. Med drugim je Ljuba Jovanovič popravil nekatere trditve, ki jih je postavil v svojem govoru na Koroščeva izvajanja minister Uzunovič. Predvsem je kot pogrešno popravil Uzunovičevo trditev, tičočo se znane akcije^ za kabinet Lj. Jovanovič-dr. Korošec. Zavrnil je trditev, da je takrat Jugoslovanski klub hotel priti na vsak način v vlado. Sicer pa so radikali govorili jako previdno in so tudi molčali o vsej tozadevni debati v klubu.
Zelo po nepotrebnem pa so se razburili Davidovičevi demokrati, o katerih so poslednje dni trdili, da se vsaj en njihov del pripravlja na pogajanja s Pašičem in da se ponujajo nekateri poslanci vladi. Davidovičeve demokrate je najbolj zadela ugotovitev, da opozicija hipno nima nobeno posebne organizacijo, kakor jo je imela n. pr. takrat, ko je obstojal blok do znane izjave Pavla Radiča 26. marca. Mislijo, da la ugotovitev slabi moč opozicije. Ta njihova bojazen je tembolj nepotrebna, ker se je večina tega kluba prav malo zanimala za odločno borbo Jugoslovanskega kluba v proračunski razpravi v finančnem odboru in se sploh kaže velika nedi-
scipliniranost v njihovih vrstah. Celo Ljuba Davidovi č se je dal uplivati, kar sledi iz izjave, ki jo je podal vašemu dopisniku.
V razgovoru z vašim dopisnikom o posameznih važnih ugotovitvah dr. Koroščevih je namreč Ljuba Davidovič med drugim izjavil, de je g. dr. Korošec s svojim govorom do-vedel demokrate v jako neugoden položaj, ker je naglasil dejstvo, katero je bilo sicer znano v opoziciji, za katero pa vlada ni vedela, da opozicionalni blok več ne obstoja. On misli, da je šel dr. Korošec s tem predaleč, češ, da je jasno pokazal dejstvo, da ima njegova stranka svobodne roke. S tem pa je poslabšal položaj opozicije. Ljuba Davidovič je naglasil, da je on vedno dosedaj zastopal, koristi vseh prijateljskih strank in pri vsaki akciji vedno mislil, da gre lahko v vlado letf sporazumu z vsemi ostalimi skupinami in če je mogoče, da gredo sploh vse skupine opozicijskega bloka skupaj, tako da So obenem vse zastopane na vseh situacijah na istih položajih. Kar se tiče federacije pa pravi Davidovič, da je federacija tak temelj, o katerem ni mogoče govoriti brez skrajnih posledic. .Ako se organiziramo na federalističnem temelju, potem nastanejo tri države. »Jaz navadno nikdar in nikomur ne vpadam v besede. Ce sem danes to storil, pomeni to, da sem imel tehten razlog. Dr. Korošec je naglasil, da je njegov program široka samouprava in zato mislim, da z g. dr. Korošcem še vedno lahko sodelujemo in se še vedno lahko pogajamo. Samo to bi hotel, da bodo ta pogajanja vedno postavljena na stvaren temelj.«
Ne glede na mnoge druge komentarje je treba pribiti dejstvo, da je soglasna sodba, da so bile izjave dr. Korošca jasne in odločne m da so bile baš radi tega v sedanjem položaju na mestu in potrebne in da so baš radi tega napravile tako odločen in globok vtis.
Za presojo o tem, kakšno važnost so splošno polagli na izvajanja dr. Korošca, moramo zabeležiti še dejstvo, da je dobil steno-grafski oddelek narodne skupščine takoj po govoru dr. Korošccvem nalog, da pošlje takoj originalen stonogram govora na dvor,' kar se jn seveda tudi zgodilo.
Vlada v kriz
Zunanja politi a.
t ^ Kar se tiče zunanje politike Vas vpra-] Sani: Kaj ve naš parlament o zunanji politiki Mi se sedaj očividno približujemo Bolgariji m se oddaljujemo od Grčije, pa tudi o tem nič ne vemo. Morda gre za višje nacionalne ozire, mi se veselimo, da se približavamo Bolgarom. Nihče od nas ne ve za gotovo, kako je v politiki in ali je politika, ki jo Vodi Ninčid, nacionalna, ali je mogoče — te verzije se čujejo in niso izumrle ta politika tista, ki jo vodi Emandi. Tudi o tem govori Pravite, da je ob novem letu obstoiala in da še obstoja neka nevarnost nekake italijanske invazijo. Ako smo zastopniki ljudstva, potem mora biti kot drug forum, pod katerim bi la-mora biti kot drug forum, pred katerim bi laza kmetijsktvo Vosa Jovanovič: »Predložite
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Tekom včerajšnjega m današnjega dneva je kriza vlade dosegla svoj višek tako, da so splošno in z vso gotovostjo trdili, da poda Pašič še tekom današnjega popoldneva ostavko. Nekateri so tudi že mislili, da je bila ostavka že podana vendar ta vest še ni potrjena. V političnih' krogih mislijo, da Pašič ni podal ostavke pred vsem radi pojutrišnje konference Male antante v Temešvaru. Bilo bi nekoliko neugodno, ako bi našo državo na tej konferenci dasi bo trajala samo en dan, zastopal mini-'
AVDIENCA DR. NINČIČA.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Danes je bil sprejet v avdienci zunanji minister dr. Ninčič. Tej avdienci se daje poseben značaj, vendar se zdi, da je bila predvsem posvečena konferenci Male antante v Temešvaru, na katero potuje dr. Ninčič jutri zjutraj ob 9. uri.
STOJADINOVIČEVO POTOVANJE.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Iz Washingtona poročajo, da bo finančni minister Stojadinovič prispel čez 10 do 14 dni v Belgrad in da bo toraj svoje bivanje v Ameriki skrajšal. Na potu se .bo najbržc ustavil za en aii dva dni v Lon-
ster, ki je v ostavki. Tudi mislijo, da je po trebno, da pride preje v Belgrad Stjepan R a-dic in da potrebna pojasnila. Vsekakor je napetost med radikali izredna. Govori in včerajšnje izjave Stjepana Radiča v Hercegovini so ogorčenost proti njemu še povečali. Njegovi napadi na posamezne člane vlade so napravili najslabši vtis in splošno menijo, da je nemogoče, da na ta način govori aktivni minister o svojem tovarišu-ministru. Zato je gotovo, da bodo radikali vso odgovornost zvrnili ua Radiča.
donu, da stopi z angleško vlado v stik glede dolgov, ki jih imamo na Angleškem.
PREDRAGA 1 VIČA.
London, 8. febr. (Izv.) Iz Ženeve poročajo, da vlada v krogih Društva narodov precejšnje gibanje za to, da bi sc sedež vsled dragega bivanja v Švici prenesel drugam. Tudi razorožitvena konferenca naj bi sc vršila v kakem francoskem piestu. Mogoče jc, da se bo vršila razorožiivna konierenca v Aix-les-Bains ali pa v Bruslju.
fOstala telefonska poročila na 6. strani.
¥ Delavsko zbornico«
Včeraj je bil ugotovljen končen izid prve volivne borbe v najvažnejšo delavsko institucijo. Drelej so tamkaj neomejeno gospodarili cd samostojnih demokratov imenovani socialni demokratje. Razumljivo je, da so se tresli za to svojo trdnjavo in da so zategr.del storili vse, da se ubranijo. Izdelali so volivni red, ki jim daje v roke ves volivni ustroj, zlorabili moč, ki jo imajo v rokah po svojem uradništvu ter dali navodila za volivno sleparstvo na debelo in za teroriziranje delavstva. Tako so upa li obdržati neomejeno oblast nad Delavsko zbornico. Zlasti so se bali krščansko-socialnega delavstva in so proti temu n-perili vso silo toja. Njihovo glasilo »Delavska politika« je vse dni volivne borbe bruhala ogenj in žveplo na »klerikalcem« in s tem na krščansko delavstvo. Ničesar ni vedela povedati, da bi držalo, hotela pa razvneti v svojih zaupnikih strast proti katollčanstvu do tolike mere, da so se »pustili na najbolj opolzka pota izsiljevanja in goljufij.
Na ta način se jim je posrečilo dobiti relativno večino. Absolutne, o kateri so neprestano govorili in psali, niso mogla z vsemi sredstvi, ki so jLm btla na razpolago, irsiVti.
Tudi Zerjavovi demokratje so hcteli pokazati, da i^ajo med delavstvom nel:aj zaslombe. Ni jim šlo za delavstvo, ampak za to, da pokažejo svetu, da imajo nekaj moči nad delavstvom ,ki se j'm ne more braniti. Glasovi, ki so j'h dobili so glasovi onega delavstva, ki je naj-bclj ustrahovano in najbolj odvisno. Skoro odveč bi bilo ponavljati, da Jelenčevo delavstvo, da Rusovo v Laš' em potoku itd. ni videlo kuverte in glasovnice drugače kot pri izplačilu, kjer je vedelo, da pomeni podpis — kruh. To je demokraf-cm samostojnih demokratov, zato so tudi njih glasovi toliko vredni kot je vredna politična morala tistih, ki obožujejo silo in deklamirajo obenem o svobodi. Da so se nanje obelili redki narodni socialisti, je le dokaz, da so ti poslednji dejansko že končali svoje neslavno življenje četudi njih list »Nova Pravda« zadnje ča?e pod vplivom samostojnih demokratov hudo p:ka na »klerikalnega zmaja«.
Da nam radičevcev, bivših samostojnih kmetov, nekdanjih republikancev in kar so že imeli lep:h n"sk>vov, ni treba preveč omenjati so sami poskrbeli s tem. da si niso izvojevali, kljub temu da so se zanašali na nekatere lesne trgovce in Žagarje — torej na delavce — nobenega mandata.
-isoi Ves notek volivnega boja je jasno poka7al, da bi volitve, če bi se vršile svobodno in tajno, po modernem volivnem redu, odlcčle v korist krščanskega delavstva. Krščansko delavstvo bi z lahikrto dobilo pri poštenih volitvah obsolut-no večino. Naša skrb bo, da do tega pride čimpreje.
Proti vol tvam v Delavsko zbornico vloži Jugoslovanska strokovna zveza pritožbo, v kateri dokaže kako so vodili gospodje sodrugi volitve.
V naslednjem pribeimo točne številke o izidu v litev:
Voli- nih upravičencev je bilo . . 75.106 D--stavljenih glasovalnih kuvert je bilo 64.556
Glasovalo je skupaj........ 56681
Od teh za l'sto. katere nositelj je bil Terseglav (kršč.-socialno delavstvo . . 15017 Svetek (soc. demokratje in komunisti) 29344 Juvan (sam. demokratje in nar. soc.) . 8359 Peve^. (Bernotovi soc. demokratje) . . 2495 Debeljak (bivši republikanec-radičevec) 1020 Neveljavnih . . . .......446
Mandatov odpade na prvo listo 14, drugo 27, tretjo 7, četrto 2, na peto 0.
Tako je razbeljenih 50 mandatov delavske skup no. V skupini zasebnih nameščencev je bil sklenjen kompromis. Po tem kompromisu dobe krš.anski socialci 3 mandate, socialni demokratje 2, bančna skupina 1 in skupina, M jo v od'jo samostojni demokratje 4. Vseh naših somišljenikov je v Delavsko zbornico izvoljenih skupaj torej 17.
k Apostolski nuncij v Moatarju. Te dni
se je mudil v Mostarju kot gost škofa £ra Alojzija Mišica apostolski nuncij msgr. Pellegrinefti.
k Fond za zgradbo malih stanovanj. Minister za socialno politiko Simonovič je podpisal odlok o izpremembi čl. 76. v pravilniku stanovanjskega zakona. Glasom odloka se bodo stekali pristojbinski dohodki, v kolikor bodo osta'i po izplačilu sodnega osebja, v fond za zgradbo malih stanovanj. — Malo kasno smo prišli na to!
k Veliki župani sa nedeljsko delo. Centralna uprava »Saveza privatnih namještenika Jugoslavije« v Zagrebu je prejela iz Siska telefonsko vest, da je dovolil zagrebški veliki župan, da so v Sisku lahko trgovine ob nedeljah odprte dve uri dopoldne. »Savez privetnih namještenika Jugoslavije« smatra to rešitev velikega župana za protizakonito, ker sme taka dovoljenja izdajati samo ministrstvo trgovine in industrije v sporazumu z ministrstvom socialne politike s posebno odredbo v smislu § 14. zakona o zaščiti ^davcev, kar je medtem konštatiral sam T-grebški veliki župan v svoji objavi t 2t decembra 1925, št. 94.414. Ker je slično dovoljenje izdal tudi karlovski veliki župan, "-prav ni izdana to-adevna odredba od rv' -.istrstva trgovine in industrije, smatra »Sr.vrz privatnih namještenika Jugoslavije« to kot sabotažo zakona o zaščiti delavstva in pripravlja zato v vseli mestih naše države protestne shode.
k Ministrstvo prosvete je odločilo z O N. br. 65.899 dne 15. jan. 1926, da zadostuje v dosego III. uradniške kategorije izpričevalo trirazredne meščanske in osemrazredne osnovne šole, izdano do 31. oktobra 1925.
Veliki župan: Dr. Baltič.
k Iz šolske službe. Za učitelja na Sladki gori j? imenovan Alojzij Pucelj, učitelj v Julijski Benečiji. —• Ministrstvo za trgovino m promet je sprejelo ostavko, ki jo je poaai na državno službo Mirko Rupel.
k Smrtna kosa. V Gotni vasi jc umrla 6. t. m. Marija A v s e c , roj. Turk, mati gospoda župnika Fr. Avseca v Lescah. Dosegla je visoko starost 85 let.
k Drezplačao dobiš tri srečke, ako naročiš deset srečk bogate loterije »Kat. prosvetnega društva« v Sv. Petru pod Sv. gorami, katera vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 dinarjev. Srečke se prodajajo samo po 5 Din. Naročiš jih lahko tudi potom dopisnice od »Loterijskega odbora« v Sv. Petru pod Sv. £orami- ki prilo*' s-ečkam položnico za plačilo. Ne "urnudi*" tigodn« prilike!
k Nove vrste strokov"'1! h Belgrada poročajo, da pripravljajo v prosvetnem ministrstvu amandma« o kreditih za celo vsto strokovnih šol, ki ne bodo podrHene ti-gov'n-sk-mu ministrstvu, marveč prosvetnemu. Te šole se otvorijo takoj po izglasovanju novega proračuna. Tvorile bodo sestavni del ljudskih šol, a bodo čisto gospodarskega značaja. Po krajevnih potrebah bodo te šole kmetijske, logarske itd.; v primorskih in pasivnih krajih pa zidarske, tesarske in podobne.
k Strokovne šole. Minister za trgovino dr. fvan Krajač, pod čegar pristojnost spadajo sedaj strokovne šole, odpošlje posebne nadzornike, da v najkrajšem času pregledajo vse strokovne šole v državi in nato poročajo o '•edostatkih odnosno podajo predloge o po-trebiih reformah.
k Srebrno poroko je obhajal 7. februarja g. baron Baillou, graščak na Druči pri Begunjah, in soproga. Sorodniki in znanci so prišli jubilantoma častitat od blizu in daleč, celo iz Češke. Čeprav ni bilo v cerkvi nikakega poročnega obreda, so vendar fantje pošteno za-šranrfali gosl"=, ki so se peljali po sv. maši domov. Gospod baron je znan kot pravičen mož, dober sc^eH. ki raje trpi krivico kot bi jo delal. 7->to n?i še dolgo živi!
k Modna prilega »Mladike«. Kroji za pomlad 192(i. Letošnja krojna pola »Mladike« je iz znamenite založb" »U 11 s t e i n«, ki slovi po vsem modnem *vetu Tu najdeš kroje in navodila za praktično uporabo in se natančno
seznaniš s prikrojevanjem in šivanjem ter dobiš kroje za perilo, otroške obleke, obleke za gospe in domače, preproste obleke. Tudi ročnih del izbrane vrste je obilo na tej krojni poli z natančnimi podatki za izvrševanje. Pre-prečani smo, da bo ves naš ženski svet prav z veseljem segel po krojni poli »Mladike« in jo priporočil drugim, ki je še nimajo in se okoristil z njo za dom in lastno osebo. Stane le 4 dinarje in je ta cena tako malenkostna, da si izlahka nabaviš to krojno polo. Pomisliti moraš, da ni kar tako, če pravimo: »Obleka naredi človeka.« Precej resnice je v tem stavku, 1 posebno še, če preudarimo okusno sestavo i oblik in barv blaga. Svet nas pač ceni, kakršne i nas vidi na cesti, saj sc malokdaj posreči, da bi nas kdo spoznal tudi po notranje. Zato pazimo prav tako na svojo zunanjo osebo, kakor na notranjo. Isto velja o notranjosti naših domov, o ročnih delih, prtih, prtičih, blazinah in vezeninah. Vsaka neokusna šara odbija človeka in pove, kr.kšna duša je v tem domu Duša vsakega doma pa je ženska.
k Uairl je dne 5. februarja Franc Petan, trgovec in bivši župan v Sromljah pri Brežicah.
•k Nesreča. Posestniku Mihalcku v Skalah se je pred kratkim ponoči zgodila tale nesreča. Dve telici sla se bodli. Pri tem je ena vtdknila glavo v verigo druge in zjutraj so našli obe mrtvi.
-A" Tatvina. Iz Skal pri Velenju nam poročajo: Pri nas smo imeli na Svcčnico tatove. Obiskali so med prvim opravilom malo trgovino v Št. Bricu in so odnesli trgovki, ko je ni bilo doma 36 tisoč kron gotovine. Prejšnji večer jih je pripravila, da bi šla popoldne plačat dolg.
k Vodna pot Zagreb-^-Belgrad—Niš. V ge. neralnem ravnateljstvu za vode v Belgradu izdelujejo načrt za vodno pot med Zagrebom, Belgradom, Smederevom in Nišem. Vode sc uravnajo tako, da bodo plovne za največje rečne ladje.
k Orjunaša napadla časnikarja. Dva doslej neznana orjunaša sta v pozni nočni uri v kavarni »Gundulič« v Zagrebu napadla odgovornega urednika »Novosti« Alda Mandla i in ravnatelja agencije »Avala«, Milovana Pu-laniča. Pulanič je dobil na glavo močan udarec z boksarjem; ob tej priliki mu jc zmanjkala iz žepa tudi denarnica s 700 Din. Policija je uvedla preiskavo.
k Čiščenje v zagrebških kavarnah. V Zagrebu so zaprli neko kavarno v bližini Jelači-čevega trga zaradi tajne prostitucije. Blagaj-ničarka je po gospodarjevem nalogu mamila goste, da so trošili denar. Policija namerava zapreti še druge javne lokale, po katerih je zelo razpašena tajna prostitucija.
k »Čajanka« čajne mešanice so najcenejše in najizdatnejše. Zahtevajte jih povsod. Posebno priporočamo št. 2 in 3.
___ul., .
L/ubezen gre skozi želodec
zato pazite gospodinje, da kuhate le v posodi, kupljeni pri tvrdki
STANKO FLORJANCIC
trgavina z železnino t,JU!38.JAI\!A, SV PETRA CESTA STEV. 33.
Najnovejši izum znači pač stroj za slenografiranje. Izumil ga je Anglež Ebenczer Ho-ward. Prednost lega slroja je, da se na njem veliko hitreje slenografira nego z_ roko, in drugič pa je mogoče na njem slenografirati v vseh jezikih. Treba je le navodila, ki je
pa kratko in enostavno.
__>____
0 Nagajivost občinstva, V mestni ljudski kopeli se ponovno dogajajo slučaji, da obiskovalci kličejo kopelščka in se pritožujejo, da dobivajo mrzlo mesto vroče vode. Kakor hitro pa pride kopeljščik, se prepriča, da je navedba izmišljena. S takimi nagajivostmi se osebje mestne ljudske kopeli samo muči in poleg tega trpe ostali dostojni obiskovalci, ker se jim ne more primerno postreči, s tem, da uslužben-stvu jemlje čas s takimi neumnimi šalami. Poleg tega se dogajajo slučaji, da obiskovalci strojne naprave poškodujejo Tako so n. pr. pretekli petek pri dveh mešalnih baterijah odlomili pretikala, ki kažeta mrzlo oziroma toplo
Leonid Andrejev:
tet
9»
Ob pol sedmih sem trdno prepričan, da pride. Razposajeno vesel sem bil. Moj plašč, zapet samo za vrhnji gumb, je valovil široko v ostrem vetru, ne da bi pri tem čutil kaj mraza. Z visoko dvignjeno glavo, študentovsko čepico na tiln ku, sem gledal na moške prezirljivo, na ženske izzivajoče. Sicer sem ljubil eno že šiiri dni, teda s tako mladim, bogatim srcem, (la me tudi druge niso pust le ravnodušnega. Moji koraki so bili nagli, drzni, leteči. Ura je kazala četrt pred sedmo — zapel sem že drugi gumb plašča. Še sem marljivo gled 1 po ženskah, vendar ne več z nežnim izzivanjem. temveč z jezo. Saj sem iskal samo eno žensko, druge naj gredo k vrigu! Pet minut prod sedmo mi je postalo vroče. Dve minuti pred sedmo mraz. Točno ob sedmih sedmih sem bil uverjen, da je ne bo. Ob pol devetih sem bil najnesrečnejše bitje na svetu. Vsi gumi i mojega plašča »o bili zapeti, ovratnik privzdignjen, čepica potisnjena na plav-kasti nos. medtem ko so zobje nalahko šklepetali.
Po drži in drsajoči hoji bi me lahko smatrali za precej krepkega starčka, ki se pravkar vrača od obiska v dom za starce.
In vse to je zakrivila ona! O vr ..., — ne, mog; če ni smela ven, mogoče je bolna, ali — mrtva. Mrtva! — in jaz še preklinjam!...
>Evgeniia Nikolajevna bo tudi tam!« mi
reče študent prijatelj, ne da bi si pri tem kaj mislil. Saj ni mogel vedeti, da čakam nanjo od sedmih do devetih! »Tako, tako,« mrmrani zamišljeno, a v moji notranjosti se glasi: »O, vr...!«
»Signori,« zakličem vedro tovarišem, ki me čakajo v mojem stanovanju, »danes je pustna noč, vse se nabava, tudi mi se hočemo.« »Kje neki kako neki!« vprašuje eden resno, drugi željno.
»Pre ble?emo se in popeljemo od ene večerne družbe do druge « odločim. Brezčutni, topi ljudje postanejo razigrani. Skačejo, kriče, pojo. Zahvaljujemo se mi in preštevajo svoj demr.
Čez pol ure smo vsi samotni dijaki, ki ' smo se dol očasili, skupaj. Komaj nas jc deset, se odpeljemo k brivcu, pri katerem se dobe tudi maske in mu napolnimo brivnico z mra om, mladostjo in smehom.
Jaz želim nekaj mračnega, lepega, nežno žalost predstavljajočega in zato p; prosim /.a špansM viteški kostim. Toda moral je bili last : zelo dolg?gi plemiča, plašč se me ovija da ! skoro ni videti iz njega. Neprijetno mi je v njem, kakor v mogočni, prazni dvorani.
»Želite mogoče Klovna?« me vprašajo, medtem ko odlagam prvo oblačilo in prosim kaj drugega.
»Klovna!*? zakličem zftošo!jivo.
»No, ali pa bandita? Klobuk in bodalo sta tudi tu.« Rodalo — to se prilega mojemu razpoloženju! Vendar bandit, čigar obleko mi ponujajo, je bil gotovo komaj napol doraelel
dečak. Klobuk še pokriva moj tilnik, toda iz baržunastih hlač me morajo izvleči kakor iz mišnice.
»Požuri se, pozno postaja!« mi kličejo že napravljeni tovariši. Ne preostaje mi več drugo, kakor kostim odličnega Kitajca. »Sem s Kitajcem!« zakličem stezajoč roko. Vrag vedi kakšna stvar je to! Ne da bi govoril o neurrnih čevljih z visečimi glavnimi deli, ki so m-i vrhutegi še pretesni, molčim tudi o rožnatih cunjah, ki pokrivajo mojo glavo in so pritrjeno z nitmi za ušesa, tako da sličim netopirju. Kaj šele maska! Brez bistvenega izra a je, oči, nos, usta, vse je pravilno, ven-d r ji manjka človeški obraz. Niti v grebu ne more biti človek tak. Ne žalosti, ne veselja, ne začudenja ni v njenem izrazu — ker ga sploh nima. Če koga mirno in naravnost gleda, izzove neodoljiv smeh. Moji prijatelji se valjajo od veselja po zofi, pr.dajo s stolov in tolčejo iz prešernosti z rokami okrog sebe. Tuleč po-navl ajo: »To bo najbolj smešna maska! Kakor nihče izmed nas, je tudi ti ne smeš odvzeti!« Dali smo si besedo na to. Jokal bi, toda ko se ozrem v zrcalo, se moratn sam glaano nasmejati.
V remici je naoriginalnejša maska! V gručah loto za menoj, me obračajo, sujejo, žčipljejo in dražijo. In ko se ves divji obrnem, ee dvigne fr«netič»n krohot.
Povsod me obkrožajo. Vlačijo me sem in tja, ne morem se rešiti te divje veselosti. Meno samega pograbi za sekundo in tudi jaz kričim plešem in svet Dleše Dred moti mi očmi. kot bi
bil pijan — in kako daleč sem pod to masko od sveta, kako samoten, kako zapuščen!
Slednjič pridem do miru. Z besnostjo, grozo m jezo in vendar tudi z nežnostjo zagledam »njo« in rečem: »Jaz sem.«
Njene goste trepalnice se dvignejo in poln začudenja me zndene cel sveženj njenih pogledov. Srebrnozvonek, radosten smeh je njen odgovor.
»Da, jaz sem, resnično jaz!« potrjujem. Zakaj ste me pustili danes zaman čakati?« Smeje se in smeje veselo dalje. Kako trpim! Srce me boli, roteč jo, zahtevam odgovora. Toda ona se smeje. Blesk njenih oči ugasne in njen smeh postaja vedno bolj doneč. Deluje nnmo kot solnce, kot neusmiljeno trdo in žgoče solnce. Slednjič izpregovori: »Torej ste resnično Vi? Kako lila r no smešni ste!«
Glava rame mi klonejo in vsa moja postava izraža obup. Medtem ko s pojemajočim smehom ogleduje dvojice, ki razigrane skakljajo mimo, rečem: »Sramujte se, da se tako smejite! Ne čutite, da se skriva pod mojo smešno masko žalosten obraz? Saj sem za to masko zagrabil le da Vas vidim. Upanje na ljubezen, ki ste mi ga dala, ste mi naglo spet ukradli. Zakaj niste prišli?«
Pripravljena da hitro nekaj odgovori z nasmeškom na ustnicah, se nagne k meni in — spet jo premaga silen smeh. Skoro jokaje pokrije obraz z dišečim robcem in vsa zasopla spravi iz sebe besede: »Poglejte se vendar tam v •"•nlu... o kako ste neizrekljivo s mesni I <
vedo. — Mestni magistrat opozarja tem potom občinstvo, da se dostojno vede v ljudski kopeli, ker ima sicer kopeljščik nalogo, da v bodoče vsakemu obiskovalcu odreče vstop v kopel in zabrani izdajo vstopnice.
O Augleži so narod, ki visoko ceni pomen pametne telesne zgoje. Zato so tudi duševno tako jaki in močni. Slovenci smo majhen narod, zato moramo toliko bolj gledati na to, da smo fizično jaki in krepki. Orlovski stadion, ki se gradi v Ljubljani, bo visoko dvignil v Slovencih zavest, da naj bo zdrava duša v zdravem telesu. Kupi srečko Orlovskega stadiona ter dokaži s tem, da ti je veliko mar za fizično zdravje našega naroda.
O Rokodelski dom, Komenskega ulica 12, sprejema abonente na brezalkoholno hrano. Cene jako nizke, izprememba velika, kuhinja domača. Na razpolago jc tudi kegljišče, zlasti podnevi.
O Čiščenje državnih poslopji. Tako počasi, a za gotovo, bodo tudi v Ljubljani dobila državna poslopja od znotraj in zunaj nekam bolj sveže lice. Notranjost eraričnih zgradb je zadnja leta bila v starih poslopjih skrajno zanemarjena in nemikavna. Razkojeiia tla dolgih, zaprašenih hodnikov, zbite iu oguljene stopnice, zaduhie in zakajene sobe — vso- lo je moralo vplivati na naše uradnike naravnost porazno. In kaj so si morale misliti stranice o naših uradih in kaj tujci? To so poglavja zase. Danes se v tem oziru pri nas stalno zbolj-šuje. Že zadnjič smo omenili o renoviranju poslopja glavnega kolodvora. Danes moramo z veseljem omeniti, da se je zganila delegacija ministrstva financ, ki je poskrbela, da se je njeno staro poslopje na Krekovem trgu tudi na znotraj temeljito osnažilo in očistilo. Pre-belili in preslikali so stopnjišča in hodnike. Preslikali so sobe in temeljito osnažili slaba in vijugasta tla. Prej celo poslopje mračno in pusto, te sedaj sprejme domače. Gotovo je uradništvo hvaležno, da se jim že itak puste in zaduhie pisarne vsaj nekoliko napravijo udobnejše. — Upamo, da bo z novim proračunskim letom lažje skrbeti za snaženje državnih zgradb, ker bo imel vsak revir zase poseben kredit za vzdrževanje zgradb in ne kakor je bilo to dosedaj centralizirano ori gradbenih ravnateljstvih za vsa državna poslopja skupaj.
O Prodaja čevljev po amerikansem sistemu. Velike amerikanske tvornice nudijo svojim odjemalcem potom lastnih prodajalen dvakrat v letu, to je v mesecu februarju in v jeseni, izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina & Ko., Tržič, da od 1.
februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čavljev po znatno znižani ceni. Cenj. Občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti in Bregu 20
□	Nadaljevanje predavanj v politični šoli
se začne z četrtkom 11. t. m. ob 8 zvečer na Koroški cesti štev. 1. Predava g. poslanec Pušenjak o proračunu in državnem gospodarstvu, in sicer v četrtek I. del, v pondeljek 15. t. m. pa II. del. Vsi somišljeniki iskreno vabljeni.
□	Ljudski oder je z nedeljsko predstavo »V Ljubljano jo dajmo« zopet napolnil dvorano Zadružno-gospodarslte banke in dobil ponovno priznanje, da je potreben.
□	Misijonsko predavanje pri »Ženski zvezi« se je vršilo preteklo nedeljo v dvorani zadružne gospodarske banke, ob naravnost impozantni udeležbi sijajno organiziranih članic. Predaval je tudi tu g. podravnatelj Krošl o misijonskem vprašanju. Zborovanje je pokazalo, kako se zlasti ženski svet zanj zanima. Sklenilo se je, da se v okrilju ženske zveze ustanovi odsek za širjenje vere, ki bo
dal novo pobudo. Zborovanje se je vršilo v znamenju točnosti in korporativnoati, kar sta prelepa znaka te močne in dobre organizacije.
□	»Krščanska šola« v Mariboru bo priredila prihodnje dni večji shod, predvsem za starše, na katerega že sedaj opozarjamo. Na razpolago je še precej nerazprodanih knjig, »za versko šolo«, ki se dobi pri škofijskem vodstvu krščanske šole.
□	Mariborskim planincem. Spričo naraščajočega zdravega planinskega gibanja drugod prosimo tudi občinstvo Maribora, da pristopi k našemu SPD, da dvignemo tudi v Mariboru število članstva. Aljažev klub vabi spe-cielno tovariše duhovnike k pristopu. Prijateljem g. Aljaža sporočamo, da so v Prosvetni zvezi njegove slike z lastnoročnim podpisom na razpolago proti mali odškodnini v prid Aljaževi kapeli v Vratih.
□Učiteljsko zborovanje. Jutri, v sredo se vrši zborovanje učiteljstva za mesto Maribor in okolico. Na dnevnem redu je poročilo šolskega upravitelja Grčarja in učitelja Hrena o znani deklaraciji, da se iz UJU izrine vsaka politika in postane UJU strogo strokovna organizacija Med učiteljstvom se je po zadnjem občnem zboru širilo mnenje, ki odobrava to deklaracijo. Kakor izvemo, sta tudi oba poročevalca gg. Grčar in Hren zanjo in bosta na jutrišnjem zborovanju v tem smislu nastopila. Sicer pa — počakajmo izida.
□	Zlata poroka. V frančiškanski baziliki Matere Milosti v Mariboru sta v nedeljo, dne 7. t. m. praznovala Jakob Belšak in njegova žena Ana, roj. Kranjc, zlato poroko. Jakob Belšak je bil rojen 1. jul. 1853, žena Ana pa 22. jul. 1852. Poročena sta bila na predpustno nedeljo 1. 1876. pri Sv. Andražu v Halozah. Imata štiri otroke, vse preskrbljene. Sedaj bivata v Mariboru, Mlinska ulica štev. 47, pri svoji vnukinji.
□	Poroke v stolnici. Preteklo nedeljo so se poročili: g. Jožef Ajd, tovarniški delavec in gdč. Pavla Ivančič, šivilja; g. Anton Kal-šek, mesar in gdč. Alojzija Koropec, natakarica; včeraj pa sta se poročila istotam g. inž. Anton Muck, agronom v Hočah in gdč. Ivanka Pitsch, zobotehnica v Mariboru.
□	Poroko v magdalenski cerkvi. Dne 6. februarja so se poročili: g. Šalamon Jakob, delavec in gdč. Pretner Ljudmila, posestnik, hči, Studenci; g. Ševeder Adolf, miz. pomočnik in gdč. Koderman Hilda, krojačiea, Studenci; dne 7. februarja pa g. Herman Maren, trgovski poslovodja v Škalah in gdč. Kunigunda Gruber, trgovka istotam. Oklicev je bilo tu tudi to nedeljo lepo število, namreč 17.
□	Družabni večer vseh kaznilniških in jetniških paznikov, v soboto pri Plečniku na rotovškem trgu je bil prav prijateljski. Večera se je udeležil tudi g. državni pravdnik dr. Jančič in uradništvo kaznilnice.
□	Umrla jo v nedeljo v splošni bolnici žena sodnega uradnika g. Kolarja. Bila je do zadnjega pri popolni zavesti.
□	Pogreb Alojzije Fridau, gostilničarke iz Tržaške ceste, v nedeljo, je pokazal veliko priljubljenost pokojne. Igrala je godba kat. »Omladine«. SLS je imela v njenih lokalih svoja zborovanja in njen lokal je bil agitacij-ski volivni lokal za peti okraj.
□	G. Vilko Hoppe nas z ozirom na notico v našem listu št. 23 od 29. januarja 1926, v kateri se je poročalo, da firma Vilko Hoppe, veletrgovina z moko in deželnimi pridelki, likvidira, opozarja, da se pri tem gre le za družabno podjetje na Meljski cesti štev. 12, ki se je že v letu 1923. opustilo, dočim gospod Vilko Hoppe kot edini lastnik od leta 1924. dalje kot zastopnik in mlinarski strokovnjak svetovnoznanih parnih mlinov A. G. v Veliki Kikindi, ki so največje mlinsko podjetje v Jugoslaviji, slekoprej vodi svoje podjetje v Mariboru v Gosposki ulici štev. 38, in sicer v vedno večjem obsegu.
Z namršenimi obrvmi, zobmi od bolečine etisnjenimi in z obrazom, iz katerega je izginila slednja kaplja krvi, pogledam v zrcalo. Bedasto mirna, negibna, da, nečloveška fizio-gnomija mi zija nasproti in — glasno se za-smejem. Še napol smejoč se in od bolesti in blazne obupnosti tresoč se, zakričim: »Ne smete se smejati!« Utihne. Šepetaje govorim o o svoji ljubezni. Še nikdar nisem tako silno ljubil, še nikdar nisem tako ganljivo slikal muk pričakovanja in nesmiselne ljubosumnosti.
Povešene vejice obsenčujejo njeno obledelo lice. Nenadoma ji zažari ogenj na nežni koži in gibko telo se nagne k meni. Oblečena je kot kraljica noči, skrivnostno oblita od črnih čipk, od draguljastih zvezd vsa bleščeča, in lepa kot pobegle sanje daljne mladosti. Solze mi zastirajo pogled in srce mi tolče radosti. Vidim, kako ji zaokroža ustnice obžalujoč smehljaj in kako tresoč se dviga trepalnice. Počasi z neizrekljivim zaupanjem in boječe glavico k meni in — takega smeha 9voj živ dan nisem čul!...
»Ne, ne! Resnično, ne morem si pomagati!« stoče, in spet jo popade nov val smeha. O. ko bi mi dali vsaj za trenutek drug obraz! Grizem si ustnice, solze polže čez moja pekoča lira in ona — ta blazna maska, ki ima idiotski nos, oči, ustnice, ostaja elejkoprdj negibno mirna in ravnodušna. Ko že krevljam proč s svojimi pisanimi nogami, se čuje za menoj gla en smeh kakor žarki srebrnega vodopada, lomeči se ob trdi skali. Prijatelji se razprše po
ulicah in bude speče z vedrimi glasovi. Greino domov; moj sostanovalec mi de: »Imel si čudovit uspeh! Še nikoli nisem čul takega smeha ... — stoj— kaj delaš? Tovariši, zblaznel je in trga obleko!... Joče ...
in Viktor irnanuel i!.
Povodom smrti italijanske kraljice-matere Margerite, za katero je zvedela javnost šele naslednji dan, je pripovedoval visok vatikanski prelat nekemu katoliškemu poročevalcu o skrivnostni smrti kralja Viktorja Ema-nuela II., ki še danes ni pojasnjena.
Viktor Emanuel je bil kakor vsa savojska dinastija odnekdaj v dno duše veren in vdan cerkvi; dolgo ni hotel o nasilnem postopanju proti sv. Stolici ničesar slišati. Tudi kasneje je še večkrat pokazal svoje pravo mišljenje. Ko so hoteli s pročelja kvirinala odstraniti kipe sv. Petra in Pavla ter Matere božje, je to kralj odločno odbil, da ima tudi Savojska hiša med svojimi predniki svetnike in blažene.
Tudi Pij IX. je cenil in ljubil kralja tudi še po dogodkih 1870. Značilen za razmerje med njim in Viktorjem Emanuelom je sledeči dogodek: Novim oblastnikom Rima nI bilo dovolj, da so vseli cerkvi Collegium Roma-num, marveč so hoteli cerkev še posebej osmešiti in osramotiti s tem, da so izdali kon-
□	Gibanje državnega uradništva. Preteklo nedeljo se je vršilo v Mariboru uradniško zborovanje, katerega so se udeležili tudi delegati iz Ljubljane. Padle so precej ostre besede proti fin. delegatu dr. Šavniku in se je sprejela temu primerno ostra resolucija proti postopanju finančne uprave napram uradnikom konceptne, računske in davčne stroke.
□	Prisega magistratnega uradnigtva. — Radi nove pragmatike se je preteklo nedeljo vršila prisega vseh magistratnih uslužbencev v mestni posvetovalnici ob 10. uri dopoldne, v roke g. župana dr. Leskovarja.
Cel/e
■0" Še enkrat šolsko vprašanje okoliške občino. Nasprotni listi v prvi vrsti seveda »Jutro« in »Nova Doba«, poročajo, da je sedaj to vprašanje kljub razburjenju, ki ga je netilo »klerikalno« časopisje, definitivno rešeno v tem smislu, da se bo šolsko poslopje zidalo na Dolgem polju, pri čemur mislijo ti naši nasprotniki, da se bo zidalo za celo okolico eno poslopje. V tem smislu, da se glasi tudi sklep okoliške občinske seje- To ni resnično! Sklep občinskega sveta je bil samo ta, da pooblasti okoliška občina krajni šolski svet, da najme posojilo za zidavo šolskega poslopja. Vsi drugi bombastični slavospevi so samo in še vedno pobožne želje gotovih krogov, ki bi radi videli na Dolgem polju centralno šolo za celo okoliško občino in poleg te šole stoječe poslopje za učiteljska stanovanja. Odkrito povemo, da nismo nikakor proti temu,da bi tudi učitelfstvo prišlo do primernih stanovanja a zastopamo pri tem stališče, da se morajo v prvi vrsti najprej kriti one potrebe, ki so najbolj nujne. Učiteljstvo že ima svoja stanovanja, čeravno so marsikatera borna, okoliška šola pa nima prav nikake primerne šole. In tu pravimo: zidajte šolo tako, kakor jo zahteva ljudstvo. Naj se zida za desni breg Savinje na Dolgem polju ali pred Skoberne-tom, a za levi breg Savinje zahtevamo tudi eno šolsko poslopje. Samo za to gre! Obe ti šolski poslopji bi se zidali prav lahko z onim denarjem, s katerim se namerava zidati centralna šola z učiteljsko stanovanjsko hišo, katera pa naj zaenkrat odpade. Človek bi se za glavo prijel, ko pomisli, kaka skrb vlada pri nekaterih za šolsko izobrazbo: ljudstvo si samo želi takih šol, Id imajo namen olajšati in pospeševati obisk poide a, oni drugi, ki nimajo zaslombe v ljudstvu, delajo in govore tako, kot da bi hoteli ta šolski obisk otrokom ote-ževati.
& Prejšnji župan okoliške občine, gospod Hrastnik, ni z našim poročevalcem nič kaj zadovoljen. Sicer je to umljivo. A bližnji vzrok tega nezadovoljstva nam res ne gre v glavo. Pri zadnji občinski seji se je hudoval na tem, ker je poročevalec pisal, da se je pod županjevanjem g. Hrastnika zamudilo pravočasno ugovarjati proti sedanjemu stavbnemu načrtu za okoliško šolo. Kaj to mari ni res? Kdo je pa to zakrivil, tega nismo ni - besedico omenili, čeravno se nam zdi neumljivo, zakaj se že tedaj ni pričelo z zidanjem šolskega poslopja,, ko je bil stavbeni načrt že radi zamujenih ugovorov definitivno potrjen. Kaj pa je prejšnji župan pri tem našem poročilu »med rožicami« čital, za to mi vendar ne moremo biti odgovorni, ker nismo imeli nikake druge misli ali pa »rožice« v glavi, kot one, ki se jasno razvidijo iz našega poročila.
•Sr »Dr. Goričan je menda hotel opravičiti svojo najhujšo felonijo, ki jo je zagrešil pri Narodnem bloku s tem, da je pri zadnji občinski seji naznanil, da se jc radikalni klub pomnožil za tri člane.« Tako piše »Jutro« z dne 4. t. m. — Kako bo »Jutro« ta očitek opravičilo in utemeljilo, to je zadeva dr. Go-ričana in demokratov. Nas zanima samo to, kako sedaj hvalijo celjski demokrati Nemce,
cesijo za javno hišo v bližini kolegija. Ko je Pij IX. zvedel za to, ni pomišljal, marveč se je pismeno ob mil naravnost ua izobčenega kralja in ga prosil odpomoči. Viktor Emanuel je Pijevo zaupanje v polni meri upravičil: Z lastnimi sredstvi je odkupil dotično hišo in na ta način kratkim potom uredil stvar. Poročilo o tem je poslal papežu po grofu Aghemo. Ko je le-ta po izvršeni nalogi vprašal papeža, kaj sme sporočiti kralju, je papež razprostrl roke in vzkliknil: »Povejte mu, da ga vkljub vsemu še vedno ljubim, kakor sem ga vsik-dar ljubil!« Pač pa je pri tem napravil navzoči kardinal Franchi za hrbtom grofa obupno kretnjo in papež je nato tudi pristavil nekaj resnih besed za kralja, nanašajočih se na cerkveni rop, vendar te besede niso mogle izbrisati prisrčnosti prvih.
Ko je po letih Rim vznemirila vest, da je Viktor Emanuel smrtno nevarno obolel, je Pij IX. nemudoma poslal k njemu svojega domačega kaplana msgr. Marinelija, kateremu je dal vsa poblastila. Toda msgr. MarineUi ni mogel dobiti dostopa do kralja, ki je bil tedaj, kakor se domneva že mrtev. Njegovo smrt so iz političnih razlogov prikrivali celih oeem dni. Najbrže je umrl nenadoma. Njegov sin Humbert I. je bil, kakor znano, umorjen. Malo pred smrtjo jo bil prajal svetoletni odpustek ter je obljubil, da bo uredil rimsko vprašanj« in na kak način popravil tudi cerkveni rop.
ki da so objektivni in pametni »ljudje«, kei so pri zadnji občinski seji izjavili, da se oni ne vmešujejo v politične zadeve slovenskih strank in radi tega ne morejo glasovati za predlog opozicije.
-®r G. Kukovec se je pri zadnji občinski seji okoliške občine tudi čutil prizadetega radi naše notice o predzadnji občinski seji, kjer smo poročali, da ga je njegov sodrug g. Omladič pozval, da naj odstopi iz krajnega šolskega sveta, ker baje ne zastopa pravilno interese ljudstva. Prepričali smo se, da je ta apel veljal ne ,samo gu. Kukovcu, temveč vsem odbornikom, torej tudi zastopnikom drugih strank krajnega šolskega sveta, ki zastopajo v istem občino.
-©"Rcsnica o občinski soji našega mestnega zastopa- Sedaj, ko se je Celje po mnenju celjskega dopisnika dovolj »nasmejalo«, in ko je redni ali izredni poročevalec »Jutra« moral svoja poročila nasoliti s takimi, vsakega resnega javnega delavca nevrednimi izrazi, kakor se dobe v prvi notici iz Celja v »Jutru« z dne 5. t. m., bomo še ml podali 6voje mnenje o tej seji. Tudi mislimo, da je matematična uvidevnost pri naših demokratih še tako močna, da jih mora za bodočnost vendarle obsenčiti boljša kalkulacij«ka umetnost, kot jim je pomagala v zadnjem primera, kjer jih je pred obsodbo večine rešil le slučaj. Dodajemo, da bomo zaenkrat molčali o vseh dogodkih, ki so se vršili pred sklicanjem te seje in tudi o raznih intervencijah v Ljubljani, ki nam dokazujejo, da se demokrati v Celju čutijo skrajno osamljeni in pa oslabljeni. Za časa zadnjih občinskih volitev v našem mestu se je stvoril Narodni blok, obstoječ iz demokratov, narodnih socialoev in radikalov, ki so hoteli v ta blok pritegniti tudi SLS. Zastopniki SLS so pa uvideli, da sodelovanje z Žerjavovci pod nobenim pogojem ni mogoče, ker so imeli dovolj spoznanja, kako ogromno škodo je demokratska stranka povzročila Sloveniji s svojim delom in nastopom v Belgradu. Tudi se niso hoteli vezati z njimi radi tega, ker razumejo te vrste politiki svobodomiselnost le v tem obsegu, da je svoboda miselnosti le tedaj podana, ako in v kolikor ta svoboda podpira le njihove kulturno-bojne namene. Zato je Narodni blok šel v volitve na končno izrecno zahtevo demokratov brez teh »klerikalnih« izdajalcev. Tako so omenjene tri stranke vladale v občinskem svetu. Šlo je pač tako, kakor so po večini želeli demokrati. Dogodili so se pa razni slučaji, kjer so se radikali in narodni socialisti le s težavo in radi prejšnjega skupnega nastopa pri volitvah pridružili stališču demokratov. Naenkrat je pa počilo. Narodni socialisti so že v začetku 1. 1925 izstopili' iz koalicije in sedaj tudi radikali. Jasno je, da so se demokrati občinske seje ustrašili, ker so se bali, da ne bodo njihovi predlogi šK gladko skozi. Te blamaže pa si niso smeli privoščiti pred Pribičevičevim shodom, ki se je vršil koncem januarja Kako bo pozneje, si niko veliko ubijali glave. Se bo že kaj pripetilo. In se je res pripetilo! Seja je bila sklicana in sicer ne po županu, temveč po odloku velikega župana iz Maribora. Na sejo so prišli v polnem številu demokrati z g. županom 14, radikali 6, nar. soc. 5, SLS 2, JDSS 1 in dva Nemca. Manjkali so: en radikal in dva nar. socialista. Ker šteje občinski svet 33 članov, je imela opozicija 14 občinskih svetnikov proti 13, ker župan ne glasuje. Ako bi pa bila opozicija polnoštevilna, bi bilo razmerje 17 : 14, odnosno 13 v prilog opozicije. Takoj po začetku seje se je pričel g. župan opravičevati, zakaj ni sklical seje. Vzroka pravzaprav ni povedal in bi tudi ne imel ni-kakega zakonitega, ker je itak veliki župan izrekel, da postopanje županovo ni v skladu z zakonitimi predpisi. Nato se je oglasil k besedi takoj g. dr. Goričan, ki je v daljšem govoru očital g. županu njegovo postopanje in stavil predlog, da se radi tega izreče županu nezaupnica. To je seveda dalo povod daljšim govorom posameznih zastopnikov, kjer so se izjavili za nezaupnico radikali, narodni socialisti, SLS in socialni demokrat, torej 14 občinskih svetnikov proti 13. Po končani debati se je po dvorani raznesla vest, da gori na Ljubljanski oesti tovarna testenin. Koj nato so se pred glasovanjem odstranili: g. Koren (soc. demokrat), ki je kot načelnik požarne brambe moral takoj oditi, Nemec Ko-schier in Janič (SLS), ki eo bili vsi radi požara primorani iti na lice mesta. Ta moment so hoteli demokrati izrabiti, da se predlog dr. Goričana odglasuje. Opozicija je stavila predlog, da se seja radi požara prekine najmanj pol ure. Demokrati, ki jih je bilo tedaj v dvorani z županom 14, so se temu protivili, vsled tega je bil tozadevni formalni predlog zavrnjen, ker je bilo zanj po odhodu gori omenjenih odišlih obč. svetnikov premalo glasov. Opozicija je nato zapustila dvorano. To je bil tedaj oni triumf, od katerega naši demokrati še sedaj žive.
tuiatte sioi obraz
•Sžs^jG&šsB&ipB
•©• Za molčanje o občinski seji nima naš poročevalec prav nikakega povoda. Mi smo takoj v prihodnji številki v bistvenem poročali o seji. Zanima nas pa prav zelo, zakaj ni vestni poročevalec »Jutra« in »Nove Dobe« niti z besedico omenil govora g. Posavca, med katerim govorom sta dva občinska svetnika demokratske stranke v dvorani glasno izjavila, da bosta vložila tožbo. Tudi o vzkli-cu občinskega svetnika Bizjaka ne poročajo omenjeni listi ničesar. Hic »Rhodus«, hic salta!
& Pevski zbor Prosvetnega društva ima
v sredo, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer pevsko vajo in sicer samo za ženski zbor, v četrtek pa samo za moški zbor. Prosi se obakrat za polnoštevilno udeležbo. — Pevovodja-
Savinjstea dlolina
Orlovska akademija v Št. Petru na Sveč-nico je potekla zadovoljivo. Posebno je treba pohvaliti nastop Orlic, med tem ko so bile vaje članov tuintam pomanjkljive. Tudi orodna telovadba je bila precej na višku, dasi-ravno se je nekaterim telovadcem poznalo pomanjkanje treniranja. Temu je vzrok, ker ni telovadnic. Fantje trenirajo večinoma na prostem, kar pa je po zimi otežkočeno. Posebno pozornost in pohvalo so vzbudile simbolične orliške vaje »Gor čez izaro«, izvajane od Orlic iz Št. Pavla, ob spremljevanju domačega pevskega zbora. Pri prireditvi je sodelovala tudi domača godba na pihala. Občinstvo, v prvi vrsti mladina, je dvorano popolnoma napolnila. Pogrešali pa smo simpatijo in udeležbo gotovih krogov, kar je povzročilo med članstvom precej neprijeten utis.
Polzela. Ogenj tovarne testenin v Celju smo opazili tudi na Polzeli. Požar se je videl tako dobro, da je bilo splošno mnenje, da gori v okolici Žalca.
Napredek tehnike v zrakoplovstvu zasledujejo Savinjčanri s posebnim zanimar^em. Vzrok temu je popolnoma razrvana cesta Le-tuš—Mozirje, edina zveza — izvzemši Savinjo — med zgornjo in spodnjo Savinjsko dolino. Še nekaj čas in treba bo ustanoviti družbo za zračni promet, ako nočemo ostati brez vsake zveze.
Elektrifikacija Savinjske dolino. Po vojni se je ustanovilo pri nas več manjših elektra-ren za preskrbo električne razsvetljave. Nezadostna moč, pogosta prekinitev radi raznih ovir, previsoke cene, vse to je rodilo akcijo, da dobimo v Savinjsko dolino falsko elektriko. Ker gre čez Celje daljnovod v Trbovlje, bi za izvršitev te ideje ne bilo dosti ovir. Sa-vinjčani bi dobil enoten, za vse potrebe dovolj močan tok, ter tako postali neodvisni od samovolje raznih gg. ravnateljev. Pozdravljajo to idejo, v upanju, da bo kmalu cela dolina deležna razsvetljave.
Pomanjkanje je veliko in marsikateremu razvedrilu se moramo odreči. Vendar se ne moremo pritoževati, da so v Belgradu pozabili na nas. Posetil je Slovenijo g. Radič, osrečil jo je s svojim obiskom sam g. Pribičevič. Vendar je Pribičevič po mnenju Savinjčanov bolj demokratski kot Radič, kateri je zadovoljil samo ljubljansko in mariborsko radovednost, Pribičevič pa tudi celjsko in deloma tudi savinjsko- Deloma pravimo, kajti mnogi radovednosti je primanjkovalo denarja za poseben vlak. Sploh pa se naj za slične predstave dovoli vsaj polovična vožnja. Pričakujemo sedaj še čika »Baja« z dolgo brado, da nam pove, kako če biti, »ovaj da bidne«, ko nas bo seljačka vlada RR popolnoma izmozgala.
Strah Saviniske doline pod ključem.
V nedeljo, dne 7. t m. so šentpavelski orožniki oddali v zapore okrožnega sodišča v Celju Ivana Pečevnika, ki je dolgo vrsto mesecev strašil po okolici Št. Pavla in Griž s predrznimi nastopi. Imenovani hudodelec ima na vesti poleg drugih dejanj tudi umor, katerega je izvršil takoj po plebiscitu na Koroškem. Tedaj je služil pri nekem kmetu in ga je ogoljufal in kradel, kjer je le kaj mogel. Tako je neko noč prišel v spalnico, kjer je spala domača hči, ki se je pri vstopu v sobo zbudila. Skočil je nato k njej in jo z rokami zadavil. Od tistega časa dalje je prenesel svojo tatinsko obrt v Slovenijo. V zadnjem letu se je pojavil v Savinjski dolini in je tukaj veljal za največji strah prebivalcem. Nastopal je zelo predrzno, pri belem dnevu je prišel v hišo, postavil revolver na mizo in zahteval, da naj mu skuhajo jedi po njegovi lastni izberi. Ljudje so se ga strašno bali. Bil je tako predrzen, da je v poslednjem času prihajal v hiše raznih posestnikov brez orožja in je dobival kljub temu vse, kar mu je srce poželelo, ponoči pa je kradel. Tako se je tudi zgodilo v soboto, dne 6. t. m., ko je prišel v neko hišo in bil po navadi izborno postrežen. Ljudje so iz strahu ostali v hiši, le domača dvanajstletna hčerka je neopaženo odšla iz hiše in opozorila druge ljudi na nevarnega zločinca. Prišla sta takoj dva orožnika, ki sta obenem z domačimi fanti zastražila hišo. — Orožnika sta nato z nasajenimi bajoneti vdrla v hišo in ga tako brez vsakih težkoč zajela. Pečevnik je takoj priznal umor, ki ga je izvršil pred leti na Koroškem in še dodal, da jo zaradi tega imel vedno hudo vest in da se znveda, da pride na vislice. Pravil Je, da je skcro vsako noč imel sanje, v katerih ga je umorjena davila in da je ysled tega vsako
noč zelo nemirno spal. Ko so ga orožniki peljali iz Št. Pavla, se je sam pri sebi poslavljal od te prijazne vasice in glasno dodal: »Danes zadnjikrat slišim glasove šentpavelskih zvo-
nov.«
Trbovlje
& Praznovanje. V soboto se pri rudniku praznuje. Dela se samo v toliki meri, kakor se je delalo dosedaj ob nedeljah, tako da bo nedeljski počitek popolen. S tem praznovanjem ob sobotah se hoče zajeziti nadaljna redukcija delavcev.
Blag čin. Zvedeli smo o blagem činu. ki so ga naredili štirje delavci iz delavnice na Separaciji, ki so bili na zadnjem naboru potrjeni k vojakom. Odslovljeni bi morali biti štirje družinski očetje. Delovodja opozori fante vojake, da so to družinski očetje in ako hočejo prostovoljno odstopiti od dela v prid oženjenim tovarišem. Ti so to takoj storili in tako ostanejo očetje družin na delu- Delovodja je bil seveda ginjen in je še pripomnil, da dečki-vojaki zaslužijo, da se jim ostali odkrivajo.
Smrtna kosa. V petek večer je umrla blaga gospa Ana Ranzinger, hišna posestnica in gostilničarka, 69 let stara. Ranjka je bila v vseh slojih jako spoštovana.
Uradni dan g. okrajnega glavarja bo v sredo na občini v navadnih urah.
Srečke Dijaškega podpornega društva, ki so bile izžrebane za kakšen dobitek, se zbirajo v konsumu v Trbovljah do 14. februarja, nakar odpotuje eden v Ljubljano in prinese skupno dobitke v Trbovlje, da si s tem prihranijo nepotrebne stroške.
tz Shod. Naš poslanec dr. G o s a r pride v nedeljo 14- februarja poročat o političnem položaju svojim volivcem v Društveni dom. Shod se vrši ob 9 dopoldne. Ker je posebno za delavce današnji čas buren, se vabijo, da se shoda našega delavskega prijatelja delavstvo udeleži v obilnem številu.
Društvo vojnih invalidov razglaša: Vsi vojni invalidi, vdove in sirote, ki pridejo v zmislu novega invalidskega zakona za prevedbo na pokojnino po tem zakonu v poštev, se pozivajo, da se javijo danes ob 4 popoldne v gostilne gospe Ane Forte na Vodah, kjer bodo zastopniki invalidske organizacije prevzemali prijavno dokumente, da jih potem skupno po odposlancu predložijo okrajnemu sodišču v Laškem. Vsak naj prinese s seboj sledeče dokumente: 1. Odlok, s katerim mu je bila priznana invalidnina, ali pa odrezek zadnjega pokojninskega nakazila, kdor pa teh nima, naj pa prinese druge dokumente, ki pričajo o njegovi invaliditeti. 2. Potrdilo računovodstva delegacije ministrstva financ, odseka za vojaške mirovine v Ljubljani. 3. Rodbinski izkaz od župnega urada- Davčne izkaze bo preskrbela organizacija pri davčnem uradu za vse one, ki so se na obratih javili. Vsi prizadeti naj se danes zanesljivo javijo, ker poteče rok za prijavo 17. februarja in se po tem roku sodišče ne bo oziralo na prijave. — M. Lanišnik, predsednik. I. Vozelj, tajnik.
Nova šola. Glasovi o zidavi nove šole so precej potihnili. Ta šola bi danes — kot je Čobal govoril pred poldrugim letom — že morala biti dograjena. So vendar uvideli, da bi bilo treba poleg tako drage šole zidati tudi ubožnico za preskrbo po davku obubožanih hišnih posestnikov in trgovcev.
Poročil se je g. učitelj Ivo J a n č i č z gdč. Alojzijo Lovrečevo, učiteljico in hčerko nadučitelja Lovreca v Majšpergu.
Prememba posesti. Hiša št. 10. v Prešernovi ulici je prišla v last Mestne hranilnice v Ljubljani.
Sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 3. februarja t. I. so prignali 104 vole, prodanih 55 po Din 8.50—7 za kg žive teže; 200 krav, prodanih 73 po Din 7—2.50; teleta po Din 10 do 9; 77 juncev, prodanih 7 po Din 6.50—5.50; 96 junic, prodanih 20 po Din 7.50—5; 11 bikov, prodanih 5 po Din 7—5; 38 konj in 46 kobil, prodanih 8 po Din 4000—400 za komad; 4 žrebeta, prodani 2 po Din 650—250. — Na svinjski sejem dne 27. I. so pripeljali 81 svinj in prašičev, prodanih 57 po Din 14—11 za kg žive teže. Na svinjski sejem dne 4. febr. pa so pripeljali 114 svinj in prašičev, prodanih 30 po Din 13.50—11 za kg žive teže.
Žužemfoerlz
Železniška zveza Slovenije z morjem. Z
zanimanjem čitamo diskusijo, v kateri zagovorniki obeh železniških zvez Slovenije z morjem skušajo dokazati in uveljaviti pred javnostjo in pred merodajnimi faktorji prednost svojih načrtov. Za Žužemberk, kakor za vso gornjo dolino Krke je merodajna le zveza Kočevje—Moravice in s to zvezo združena spojitev Straža pri Novem mestu s Kočevjem preko Dvora in Starega loga. Brez ozira na lokalni interes, ki bi ga dajala proga Novo mesto—Kočevje svojemu zelo obljudenemu območju, bi bila ravno ta proga, skupno s progo Brežice—Novo mesto in Sevnica—Novo mesto za vso vzhodno Slovenijo takorekoč idealna zveza z morjem. Čudno, da Novo mesto, ki bi ravno po tej razvrstitvi igralo kot križišče prvo vlogo, tega ne sprevidi! Sama zveza Ko-
čevje—-Moravice res nima pomena za spodnjo Dolenjsko. Toda skupno s progo Novo mesto —Kočevje, — tako je vedno mišljeno, — in nadalje Novo mesto—Brežice (Sevnica) pa Klodičevo progo tako v lokalnem, kakor v transitnem oziru daleč prekaša. In v strategič-nem oziru! Niso vojaški krogi pred letom pod žel. ministrom Sušnikom pregledovali terena od Straže do Kočevja na prigovarjanje kočevskih »magnatov«, pač pa zato, ker so sami spoznali t-- črto kot zelo važno v slučaju vojne. Ako je Klodičeva proga takega pomena za transit, le zakaj tega ni spoznala Avstrija in le zakaj niso zvezo z Vrbovskim zagovarjali zagovorniki te zveze takrat, ko sc je gradila belokranjska železnica. Mar ste pustili, da zavisi železnica v mogočnem loku od Črnomlja proti severo-vzhodu edino le radi metliškega vina? Črnomelj ima zvezo z morjem preko Karlovca. Neprimerno in odročno sicer, toda tako, kakršno jc hotelo svoj čas imeti. Še eno vzporedno progo v bližini Graditi z istim ciljem, bi bila pa res potrata. (Pri-občujemo z običajno rezervo. — Uredn.)
l*rimorsRo
Nervoznost na Italijanskih borzah.
Trst, 6. jan.
Na vseh italijanskih borzah vlada še vedno pravo mrtvilo. Število sklenjenih kupčij je izredno nizko. Italijanska borza živi še vedno v nekakem pričakovanju. Nervoznost je pred par dnevi morda dosegla višek in je včeraj jela nekoliko popuščati. Kljub temu pa ni prinesel povratek finančnega ministra Volpija iz Londona onega pomirjenja, ki so ga napovedovali fašistovski finančni in gospodarski listi, posebno nova milanska dnevnika »II Progresso« in »La Borsa«. Finančni minister ni hotel podati nikake izjave o nadaljni finančni politiki in njegova rezerviranost ni prav nič ugodno vplivala na gospodarske kroge.
Italijanski gospodarski krogi bi radi dobili odgovor na naslednja vprašanja:
1.	ali bo plačevanje državnega dolga napram Angliji in Ameriki vplivalo na tečaj lire;
2.	ali bo morala država seči po inflaciji, ako bo hotela redno plačevati obroke teh dolgov in
3.	ali misli vlada na znižanje eskomptne mere.
Glede prvega in drugega vprašanja, ki se v bistvu krijeta, skuša vlada dokazati, da so prvi obroki za amortizacijo dolgov v Angliji in Ameriki tako nizki, da jih bo Italija lahko plačala z nemškimi reparacijami; vlada potemtakem ne bo prisiljena seči po inflaciji in tečaj lire ni v nevarnosti. Strah pred inflacijo je vzbudila okolnost, da 6e je denarni (papirnati) obtok v mesecu decembru povečal za pol milijarde. Vlada je takrat dala zagotovilo, da se je to zgodilo v svrho kritja zgolj trgovinskih zahtev. Ta majhna inflacija res ni vplivala na tečaj lire.
V bližini finančnega ministra tudi zagotavljajo, da bo davčni vijak ostal na svojem mestu. Umevno je, da vsa ta vladna pojasnila | niso popolnoma pomirila gospodarskih kro-j gov; recimo, da se bodo obroki dolgov Angliji in Ameriki dali res plačati z reparacijami, bo morala vlada kljub temu iskati kritja za one postavke, ki jih je prej krila z reparacijami.
Tečaj lire je razmeroma zelo stabilen; državni papirji so včeraj pridobili zopet par zgubljenih točk. Živahna je kupčija le z bene-čijskimi obligacijami (izdanimi za izplačevanje vojne odškodnine), ki so v teku nekaj dni poskočile od 67 na 69.
Izmed treh gornjih vprašanj zanima go-j spodarske kroge najbolj vprašanje eskomptne i mere. — Industrijska in trgovinska podjetja : se sploh nahajajo v veliki denarni krizi. Radi i visoke eskomptne mere je denar predrag. ; Podjetja si pomagajo z zvišanjem delniških j glavnic, kar pa ima za neizogibno posledico hitro padanje njihovih delnic; povpraševanje po delnicah vedno bolj nazaduje. Industrijska i podjetja se nadalje pritožujejo radi ojačenja francoske konkurence ki se je vsled padca I franka zelo povečala.
Po zatrdilu vladnih krogov ostane vsaj trenutno eskomptna mera neizpremenjena. j Vlada upa, da se bo sedanja denarna kriza omilila z novimi prihranki, ki jih bodo hranilci investirali v industrijske delnice in s tem rešili industrijska podjetja iz denarne krize. Slabo tolažilo, ako pomislimo, da znašajo letni prihranki v vsej državi le 5 milijard, medtem ko so akcijska podjetja samo v preteklem letu z zvišanjem delniškega kapitala zahtevala od J hranilcev okoli 8 milijard.	T.
Azzlenda eleftrica del Vipacco.
Elektriška centrala v Dornbergu. ki je j dobavljala energijo tudi Paračinu, je prišla v j last nove tvrdke »Azienda elettrica del Vipacco«. Elektrarno je zgradil Domenico To-neatti in je ostal tudi sam lastnik, dokler ni prevzela centrale omenjena tvrdka.
Z ozirom na položaj posameznega naročnika, kakor tudi celokupnega gospodarstva slovenskega naroda v Primorju, se vidi stvar na prvi pogled z«lo nedolžna; nova tvrdka je pustila dosedanji tarif neizpremen-jen in celo obljubila, da ga bo znižala; nova
tvrdka je v italijanskih rokah, a Italijan je bil tudi Domenico Toneatti. Kdor pa je pazno prečital proglas nove tvrdke — tvrdka se je predstavila slovenskemu prebivalstvu s pra^ vim proglasom — je takoj spoznal, da so z izpremembo glede lastništva centrale prizadeti tudi posamezni občani. V proglasu je rečeno, da je nova tvrdka prevzela elektrarno brez obveznosti prejšnjega lastnika, t. j. da odgovarja za vse prejšnje tirjatve napram centrali prejšnji lastuik, g. Toneatti in ne sedanja firma. Tu gre pred vsem za tirjatve, ki odgovarjajo odškodnini za odkup zemljišča, kamor so bili postavljeni koli za električno napeljavo. Posestniki trpijo veliko škodo, ker so bili nekaterim postavljeni koli kar sredi polja. Za proteste občanov se ni nikdo zmenil, županstvo je bilo na strani italijanskega podjetnika in mu je šlo povsod na roko. Pod današnjim režimom bi županstvu ne šteli tega v zlo, a takrat se je obnašanje županstva zdelo vsem zelo čudno. Prizadetim posestnikom ne kaže, da bi nastopili legalno pot, ker jim daje zakon pravico do odškodnino, ki znese le '/» vrednosti zasedene zemlje. Radi tega se jih večina omeji na stiskanje pesti in ki da duška le tu pa tam v kakšni gostilni. Nova tvrdka naj ne misli, da pri tem ne trpi tudi njen ugled!
Bolj zanimivo je prehod elektriške ceu-trale v druge roke, ako ga gledamo s stališča našega skupnega gospodarstva ali, kratko, z narodnega stališča.
Prvotni lastnik Domenico Toneatti je takoj po dograditvi centrale iskal družabnika, ki bi bil pripravljen investirati v podjetje večji kapital; kakor je sam večkrat izjavil, je bil pripravljen elektrarno tudi prodati. Kot zidarski mojster se namreč ni toliko spoznal v industrijskih poslih in ni imel namena obdržati centralo zase- Radi slabe uprave je podjetje vedno bolj hiralo, dokler se ni g. Tonetti zmenil z videmsko tvrdko Bertoni & Fantini, da mu priskoči na pomoč. Toda ta videmska tvrdka je zahtevala, da so osnuje nova družba pod imenom »Azienda del Vipacco« in da se prepusti vodstvo njej. G. Toneatti je na to pristal in v industrijskih krogih se zatrjuje, da je tvrdka Bertoni in Fantini založila v podjetje 700.000 lir. Sedož nove tvrdke (Azienda del VSpacco) se nahaja pri tvrdki Bertoni in Fantini v Vidmu. Elektrarna je tako za Slovence za vedno zgubljena.
Med slovenskimi kapitalisti se za podjetje nihče ni zmenil. Denar rajši tiščijo doma ali pa ga imajo navadno naloženega pri kaki banki, samo da ne riskirajo. Italijani pa delajo in delajo, končno le v lastno korist. Kako malo podjetnega duha je med našimi kapitalisti po večjih trgih! Trditev, da ni .denarja, ne drži. Denar, naložen v novo podjetje bi bil bolj na varnem kakor v vsaki banki. Vsak strokovnjak, ki si je ogledal elektrarno, priznava, da je delo solidno in da odgovarja vsem zahtevam moderne tehnike. Elektrarna je na dve turbini, ki jih žene Vipava; Dobavljati je v stanu 200 KW energije, medtem ko se je sedaj porabi le 16 KW. Podjetju je bilo treba le novih odjemalcev. In nova tvrdka je pokazala, da se da tudi tu veliko narediti. Sklenila je takoj pogodbo z državno železnico za dobavo toka vodni dvigalnici na postaji; v najkrajšem času bo gnala elektrika tudi Mulitschevo tovarno poljedelskega orodja v Batujah. Poleg Batuj in Sela dobijo elektriko tudi Črniče in končno še Rihemberk.
• • •
Osebna vest. Za živinozdravnika v Kanalu je imenovan dr. Tone Ravnik.
Ureditev kraških in vipavskih vodovodov.
Goriška podprefektura je sklicala sestanek predstavnikov oblasti in drugih interesentov za ureditev vprašanja nekdanjih avstrijskih vodovodov na Krasu in na Vipavskem. Ustanoviti se namerava zadruga vseh prizadetih občin, ki bi vodovode uredila in jih potem vzdrževale v rednem obratu.
Smrtna kosa. V Kamnu je umrla najstarejša žena ga Ana Ivančič, mati kurata Matije Ivančiča v Gaberju na Vipavskem.
Dopisi
Iz Tržiča. »Nova pravda« z dne 30. jan. št. 4 poroča, da se je v papirnici na Slapu vršiio nasilje od naše strani. Med drugim pravi: Sel je neki kovač po glasovnice in jih ni oddal delavcem, temveč je oddal vse kar zaupniku SLS. — Informirali smo se, koliko je na tem resnice. Zvedeli smo, da se ni nič zgodilo protizakonitega in tudi o kakem nasilju v tej tovarni ni bilo ne duha ne sluha. Volitve v obratu so potekle gladko brez vsakega hrupa. Brez posebne agitacije je oddalo delavstvo svoje glasovnice za ii3to Jugoslovanske strok, zveze. Ugotavljamo, da je dopisnik :Novn pravde« poročal neresnico.
Črmošnjice na Dolenjskem. Pogrešanega Janeza Lužarja, o katerem smo pred kratkim poročali, so našli v snegu zmrznjenega. Na bližnji skali je imel prazno steklenico in svoj površnik, sam pa je ležal mrtev sredi med dvema skalama. Domneva se, da si je sam končal življenje. — Dne 24. februarja (svetega Matije dan) sc vrši tu običajni sejem. Upati je, da bo boljši od jesenskega v septembru, ker vlada sedaj milo podnebje.
Rogaika Slatina. V četrtek dne 4. t. m pop. smo spremili k zadnjemu počilku g. Rudolfa Sigla, davč. uprav, v p. Čeprav je deževalo in je bila pot skrajno slaba, vendar se je pogreba udeležila pretežna večina občanov. K pogrebu so prihiteli prijatelji in znanci tudi iz sosednih krajev. Zastopani so bili skoro vsi uradi, društva in korporacije. Cerkveno opravilo je opravil brat pokojnikov, župnik Sigi, ob asistenci domačih kaplanov; v gi-n^enih besedah se je ob odprtem grobu poslovil od svoiega brata, nakar mu ie »Slooac zapela v
slovo še nagrobnico »Vigred«. — Vest o pokojnikovi smrti je vsakogar pretresla. Saj ga je tudi vse ljubilo in spoštovalo. Bil je jako blaga in do-kra duša, res vzor pravega krščanskega moža. Pomagal je rad vsakomur, če je le mogel Pokojnik je z« več let sem vodil posle občinskega tajnika. Kot tak ai je stekel s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom nevenljivih zaslug za občino.
Rogatec. Naši nemškutarji se z vso vnemo potegujejo za ustanovitev lekarne. Če se iim namera posreči, udarijo ne le dve, temveč več muh na en mah: oškodujejo slovenskega »dravnika z domačo lekarno, preprečijo, da hi se nastanil v razpoložljivih lokalih eventualno kak slovenski trgovec, ustvarijo eksistenco za enega svojih, vsa zdravniška praksa pa bi prešla v roke nemškutarjem prijaznemu elementu. Radi lekarne so se mudile zadnji čas tukaj osebe, ki vzbujajo sum, če ni v ozadju »Siidmarka«. Umljiva je tudi izredna uslužnost v zadnjem času, ki jo nudijo nemškutarji Slovencem^ kratkovidneži se ji ne odrekajo; ne zavedajo se pa tudi kvarnih no-sledic. Za novo lekarno ni nobene potrebe, ker nam zadošča hišna lekarna okrožnega zdravnika. Če pa potrebuješ posebnih zdravil, te popelje vlak v 12 minutah na Slatino, kjer dobtš zaželjeno. Nova lekarna bi pomenila ie gospodarsko okrepitev tukajšnje nemškutar-'ke postojanke.	—a—
Šmartno pri Velenju. Na Svečnico je priredilo Prosvetno društvo dobro uspelo misijonsko prireditev in sicer deklamaciji: Tožba poganov in sv. krst na smrtni postelji, predavanje č. g. kaplana o družini v krščanstvu in poganstvu. Deklice so zapele Vinarček-Di-aarček, Pevski zbor pa: O Bog, usliši nas. Udeležba je bila klub slabemu vremenu obilna. Celo vrli Šentjoščani z visokega Kozjaka e č. g. župnikom so prišli. Marsikatero oko je bilo solzno ob pogledu na ubogi siroti Ajino in Ganči. Tudi gmotni uspeh je bil zadovoljiv. Petje Vinarčka-Dinarčka je tako ganilo, da je dobra mati darovala 100 Din. Naj bi se ta prireditev ponovila, da bi se je še oni udeležili, ki na Svečnico niso mogli priti.
Sv. Anton v Slov. goricah. Težko je gospodariti brez pohištva pri hiši, brez šivalnega stroja, brez voza, brez ure itd. Ker take in podobne stvari manjkajo skoro povsod, zato pridno posegajte po srečkah efektne loterije pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ker na tej loteriji lahko dobite najrazličnejše gospodarske ln kuhinjske potrebščine. Dobitkov je 350 v vrednosti 30.000 Din. Glavni dobitki so: Hišna oprema, Singer-stroj, kolo, voz, zlata in srebrna ura itd. Če pomislite, da stane posamezna srečka samo 3 Din, se pač ne boste branili kupiti najmanj 50 srečk, ker se ta loterija vrši v korist zgradbi »Društvenega doma« pri Sv. Antonu. Srečke dobite povsod, kjer jih imajo, posebno v tiskarni sv. Cirila in njeni podružnici v Mariboru ter od najrazličnejših razprodajalcev v Slovenskih gori-tah. Če jih drugje ne dobite, pišite takoj na »Pripravljalni odbor (Blaž Močnik) pri Sv. Antonu v Slov. goricah«. Sezite pridno po »rečkah, ker se gotovo izplačal — Odbor.
Brulovče. Lep in tudi zdrav je naš kraj. Hrbet nam zakriva dobroveljsko gorovje, bistra Savinja nam donaša in sušlja prijetne pozdrave iz Solčavskih planin, bele ceste nas prijetno druftjo, krasna cerkev in lepe hiše ■"ter dobro obdelana polja pa pričajo, da znamo, tudi skrbeti in delati. Zato nas prijazno Jfeda mogočna Oljka in prijazno pozdravljajo nrttgi velikani tja doli do Celja in dalje. Ima-no pa tudi obilico starih ljudi. Vse pa menda prekaša blaga mamica ga. M. Pauer. V torek 9. t. m. obhaja devetdesetletnico svojega življenja v velikem krogu svojih vrlo vzgojenih in dobro preskrbljenih otrok, vnukov in pra-rnukov. Vedno se še rada pogovarja o svo- \ jem bratu Ferdinandu, bivšem župniku v Št. Petru v Savinjski dolini, ki ie umrl 1903. leta. Dobri mamici čestitamo tudi mi, želeč ji prav vesel večer plodonosnega, bogoljubnega življenja.
Pol.ieane. Komaj je minilo tri tedne, kar smo imeli v Poljčrnah velik požar v tovarni g Kobli-šeka, a zopet se je pojavil nov požar v drugem poslopju g. GajSeka v Sp. Poljčanah, ki je na*t?l dne l. februarja ob 7 zvečer. Po enournem napornem delu se jim je komaj posrečilo ogenj udušiti. Zgorel« je k ereči samo gornja soba in v njej nahajajoča oprava. Zato se pa moramo zahvaliti vs: sosedje našim pridnim gasilcem, posebno načelniku požarne brambe M e d v e d u , ki je skočil prvi v gorečo sobo in neutrujeno gasil, ter g. B a u m a -n u, ki je isti čas udri v sosedno sobo ter rešil dva mala otroka, ki sta bila zaklenjena brez startov doma in ki bi bila nafla v ogniu svojo gotovo strašno smrt. če hi se bilo zamudilo par minut, bilo bi v tem hudem viharju vse v pepelu.
smmh Gnus. G
So. Chicago, III. Naj se tudi iz tukajšnjega Ura j a iz So. Chicago, 111., kjer prebiva veliko Slovencev, čuje glas v stari, rodni kraj. Pod svon sv. Jurija v So. Chicago spada okoli 130 slovennkih družin, ki podpirajo katoliško cerkev. Cenjeni čitatelji »Slovenca« se še morda spominjajo, ko je »Ilustrovani Slovenec« pri-aesel sliko cerkve sv. Jurija v So. Chicago. Zares lepo, na novo preslikano cerkev imajo ruknjinji Slovenci! Danes pa hočem Slovence preko luže zainteresirati za sliko ki predočuje jerkveni pevski zbor cerkve sv. Jurija v So. Chicago in ki je bila priobčena v »Ilustrova-aem Slovencu . Podoba je bila posneta na župnijskem vrtu. Iz tega pevskega zbora, ki je tetes 2. februarja 1926. obhajal svojo obletnico, se je ustanovilo cerkveno pevsko društvo »Zarja«, ki šteje 12 članov in 8 članie. Društvo ima tudi svoj pevski naraščaj po številu 18 itfanov. Društvo ;>Zarjac je tekom leta bogato rakrbovalo petje v cerkvi, v domači dvorani in ir prosti naravi ob priliki zabav. Kako jo prav »Ilustriranega Slovenca« pokazati amerikan-ikomu rojaku Slovencu, priča to, da se je pri pregledovanju slik »Ilustrovanega Slovenca:; aavdušil tukajšnji rojak Mr. Lovrenc Samo-torSan doma od Male Ligonje na Vrhniki in «e inkoj naročil na »Slovenca«. Novega naročnika jo pridobil sam g. župnik P. B. W., ki je navdušen 7a dobro časopisje in ga tudi pri Ms ob vsaki prilik krepko priporoča na veliko
nasprotnikov. Ob tej priliki naj cenjeni ro-oki zvedo še naslednjo novico od novega na-točnkn: Dno 81. januarja 192« se je njegova tiči Jožefi na Samotorčan poročila z Mr. Louis Železni k. Prirejena i« bila pri tej
priliki prava slovenska ohcet in sicer v cerkvi prav slovesno. V cerkveni dvorani pa je bila nad vse prijetna in bogata slavnost v navzočnosti obilnih svatov Slovencev. Mi novoporo-čencema želimo obilo sreče! Mr. Lovrenc Samotorčan pa naj najde še več posnemovalcev, ki bodo naročili »Slovenca« in tako sledili zanimivostim iz domovine!
Seja radikalnega kluba.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Radikalni klub je danes popoldne nadaljeval pogovor o proračunu. Za Ljubo Jovanovičem,kije kakor poročamo na drugem mestu, popravljal izjave Uzunovičeve, je nastopil kot glavni govornik dr. Laza M a r k o v i č. Njegov govor so vsi člani sprejeli z največjo pozornostjo, ker so Markovičeve zveze s Pašičem dobro znane. Govor dr. Laze Markoviča je bil zelo stvaren in globoko zamišljen. Predvsem je dr. Markovič podal obširno mišljenja o proračunu ter izrazil željo, da se ne smejo sprejeti v teku proračunske razprave nobeni amandementi, ker je to po ustavi nedovoljeno. Ta želje je brez dvoma naperjena proti poizkusom radičevskih ministrov, da bi sedaj, ko je proračun sprejet v fin. odboru, izsilili kake nove priboljške. Ocenjeval je nadalje sedanji položaj in se obširno bavil z vsemi dogodki v poslednjem času.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Po govoru dr. Laze Markoviča je zastopnik predsednika vlade Marko G j u r i č i č podal izjavo, da vlada zasleduje izvajanja Stjepana Radiča, da je razumljivo, da gleda na njegove izjave in govore z največjo pažnjo, da je pa pravtako razumljivo, da vzbujajo ti govori veliko pozornost. Zagotavlja klub, da bo vlada ukrenila vse potrebno, kar more biti posledica takih nastopov Radičevih.
Radič se vrnil v Zagreb.
Zagreb, 8. febr. (Izv.) Danes dopoldne ob pol desetih je prispel v Zagreb Stjepan Radič s svojega potovanja po Bosni in Dalmaciji. Na kolodvoru so ga sprejeli časnikarji in nekaj njegovih političnih prijateljev. Na vprašanja časnikarjev kaj misli Radič o krizi sedanje vlade, je izjavil, da so vse te govorice navadna oslarija. V ministrstvu ni nikake krize in o njegovi demisiji ni nobenega govora. S kolodvora je odšel Radič v Seljački Dom, kjer se je razgovarjal z ministrom Pavlom Radičem o sedanjem političnem položaju. Radičevci splošno poudarjajo, da je položaj vlade čvrst in da o kaki krizi ni govora. O svojih govorih je Radič izjavil, da so vzbudili toliko pozornosti, ker so bili netočno (!) podani in bo storil vse potrebno, da se to po- i pravi.	j
Split, 8. febr. (Izv.) Radičevi sestanki v. i Iniotskem in Klisu so končali z velikim ne- i uspehom. Radičevci so te sestanke pripravljali z velikim pompom in govorilo se je o udeležbi več desettisoč ljudi. »Obzor« je pi- i sal, da se bo shoda v Imotskem udeležilo do 50.000 ljudi. V resnici se je shoda v Imotskem udeležilo nekaj nad 1000 ljudi, v Klisu pa še nekoliko manj. Vesti radičevskega časopisja o uspešnem agitacijskem potovanju Stjepana Radida so neresn;čne in se je njegovih ostalih sestankov udeleževalo po 50 do 100 ljudi. Večina udeležencev je prišla na shode, da odda svoje prošnje Radiču, ki je bil baje zelo radodaren z raznimi obljubami. Značilno je tudi, da se je Radič izognil Sinju in Splitu. Kakor znano, se je Radič zbal demonstracij, katere so mu pripravljali, ako pride v Split.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Stjepan Radič pride po poročilih iz njegove okolice v Belgrad šele čez dva dni. Ostal je v Zagrebu, da uredi posebno številko »Doma«, v kateri bo popravil svoje izjave ter jih prikrojil tako, da popravi , vtis, ki so ga napravile.
•	LAŽNIVE VESTI. ~~	i
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Agencija »Bco-gradio, o kateri smo že poročali, da spušča večkrat v svet vesti s posebnim namenom, je tudi danes izročila javnosti govor, ki ga je j baje imel dr. Maček na shodu H. S. S, v j Jastrebarskem. V tem govoru je baje izjavil, ! da bodo v juniju mesecu volitve in je zato j pozval hrvaški narod, da naj bo pripravljen, češ da dobi po teh volitvah svoj sabor v Zagrebu. Vodstvo Hrvatskega seljačkega kluba in dr. Maček clanes kategorično izjavljajo, da je ta vest popolnoma izmišljena, ker dr. Mačka že več kakor leto dni ni bilo v Jastrebarskem.
Nemcem.
Rini 8. febr. V sobotni seji poslanske zbornice je mimstrski predsednik Mussolini odgovarjal na Farinaccijevo interpelacijo glede protiilalijanske kampanje v Nemčiji in Avstriji in tostvarnib izjav bavarskega ministrskega predsednika Helda v bavarskem drž. zboru. Mussolini je rekel, da je smešno, ako misli kdo plašiti mlado, ponosno fa.šistovsko Italijo. V Bolcnnu postavijo Italijani na tistem temelju, ki je bil pripravljen za spomenik nemške zmage, spomenik Cezarju Battistiju in drugim mučenikom, ki so s svojo krvjo zapisali kon"no besedo o zgodovini Južnih Tirol. Pre-šedši na nrelnjo turističnega bojkota, je Mussolini smešil nemške turiste, ki pohajajo po čudovitih ilal.-kih meatih in palačah v oblekah, ki so komaj primerna za gozd. Italija ne živi od turizma, odgovorila pa bo na vsak bojkot v
kvadratu in knbiku. Za slučaj nemške zmage so hoteli Nemci zahtevati ozemlje do Verone, uvesti nemški državni jezik, izključiti vsako avtonomijo. Italijanov je danes 52 milijonov, 42 doma, 10 v inozemstvu; vrhu tega je sedanja Italija fašistična. Svojo italijansko politiko bo Italija v Južnih Tirolah neizprosno nadaljevala; Nemoi tamkaj ne tvorijo narodne manjšine, marveč le etnično relikvijo, ostanek barbarskih vpadov. Fašistovska Italija ponese, če bo potrebno, svojo trobojnioo onstran Bren-nerja, ponižala je ne bo nikdar.
Pariz, 8. febr. (Izv.) Časopisje se mnogo bavi z govorom ministrskega predsednika Mussolinija. Vladno časopisje ta govor odklanja. Mussolini s svojim delom nujno podpira iredento sedaj med Nemci, drugič med Slovani in njegova grožnja, da bo vse narodne manjšine italijaniziral, ne bo brez slabih posledic.
Berlin, 8. februarja. (Izv.) Na današnji parlamentarni seji je govoril zunanji minister Stresemann, ki je izrazil željo, da se zbornica čimpreje izjavi o zadnjem Mussolinijevem govoru. Predsednik parlamenta Loebe je izjavil, da bo debato o tem vprašanju stavil na dnevni red prihodnje seje.
Dr. Seipel v Berlinu.
Berlin 8 februarja. (Izv.) Dr. Seipel je obiskal vse politične osebnosti v Berlinu. Zunanji mini^fsr dr. Stresemann in justični minister dr. Mnrks sta priredila avstrijskemu kanclerju svečane obede. Posebno slovesno je bil dr. Seipel sprejet na avstrijskem poslaništvu. Pred odhodom je dr. Seipel obiskal tudi papeževega nuncija dr. Pacellija. 6. t. m. zjutraj odpotoval na Dunaj.
Romunski prestolonaslednik preklical svojo odpoved.
R;m, 8. februarja. (Izv.) Romunski prestolonaslednik se je poravnal s svojim očetom in preklical svojo odpoved na prestol. Prestolonaslednik baje izjavlja, da bo opustil vse zveze z opozicijo Ln se bo sprijaznil z vlado Brati anu. Sporazum so izposlovali romunski generali.
Škandal socialdemokraškesa časnikarja na Dunaju.
Dunaj, 8. februarja. (Izv.) Listi objavljajo 6enzacicnelno afero bivšega glavnega urednika socialističnega glasila »Der Abend«. Glav. ni urednik tega lista dr. Aleksander Weiss je obdolžen, da je zlorabljal svoje mesto v ko-ruptne in esebne koristolovne namene. »Der Abend« je vedno divje napadal posamezna gospodarska podjetja, bančne zavode in industrije. List z napadi ni prenehal, dokler do-tično podjetje ni plačalo odkupnine. Glavni urednik W e i s s je namreč sprejemal i odkupnine in podkupnine. Pustil se je podkupiti od ljudi, ki so imeli interes, da se gotove stvari spravijo v javnost in je po drugi strani pritiskal na prizadeto stranko in jo obdelaval toliko časa, da je penudila in plačala primerno odkupnino. Ko je imel denar v žepu, je njegov list nehal pisati o dotični aferi. Kadar je zmanjkalo poelovn h škandalov, se je spravil Weiss tudi na zasebnike, objavljal intimne zadeve in neprilike — vse pod geslom čiščenja. Ko so pa tisočaki za odkupnino poromali v njegovo malho, je bila vsaka zadeva uravnana. Listi navajajo, da je dala znana Landerbank Weissu pet ndljard, »Ankerbrotfabrik« tudi pet milijard in nekateri celo navajajo, da je Weiss prejemal »rodporo« od sovjetske vlade. O tem izsiljevalnem škandalu pišejo že tudi ogrski listi. Weiss grozi, da bo razkril druge socialistične veličine in njihovo poslovno moralo. Lastniki lista so Weissa odpustili, hoteli so ga pa »potolažiti« s tem, da so mu dali za eno milijardo višjo odpravnino kot mu pa po pogodbi gre. Če s tem >tolažilomc Weiss ne bo zadovoljen, bo imel Dunaj zopet svetovno senzacijo. Vsekako je ta škandal hud moralni udarec za vso avstrijsko socialno demokracijo.
CjutolfansTk® gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Torek 9. febr.: Zaprio.
Sreda 10. febr.: Akademija v počeščenie Prešernovega spomina Izven Četrtek U. iebr.: DRUGA MLADOST. Red C. Petek 12. febr.: Zaprto.
Sobota 13. febr.: ANI CHRISTIE. Premljera Izv Nedelja 14. febr. ob 8 pop.: VDOVA ROŠLINKA. Ljudsk« predkl.ua po znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: ANI CHRISTIE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iz\eu Pondeljek 15 tebr.: HENRIK IV Red B.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Torek 9 febr.: MANON. Gostovanje g. Josipa Ri-javca. Predstava na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Sreda 10. febr.: Zaprto. (Generalka.) Če.rtek 11. febr.: ZVEDAVE ŽENSKE. Red E. Petek 12. febr.: VEČNI MORNAR. Premijer«. Izv. Sobota 18. febr.: DON JUAN. Red D. Nedelja 14. ftbr. ob 8 pop.: ZVEDAVE ŽENSKE.
Ljudska predstava po znižanih eenah. Izven. Pondeljek 15. febr.: Zaprto.
Rijavce kot Des Grleii* r operi »Manon«. Danes v torek dne 9. februarja gostuje g. Rijavec v naši operi in sicer v operi >Manonc. Cenjeno občinstvo opozarjamo ponovno n« to goirtovanje in prapričani smo, da n« bo noben ljubitelj krasnega petja zamudil t« redke prilike čuti našega Rijavca v eni njegovih najboljših vlog. Predstava se vrši izven abonma prt običajnih opernit, cenah.
Akademija v počeščenje Prešernovega soomina ob 125 letnici njegovega rojstva V
sredo, dne 10. februarja t. 1. priredita v dramskem gledališču Društvo slovenskih književnikov in Narodno gledališče v Ljubljani akademijo v počeščenje Prešernovega spomina ob 125letnici njegovega rojstva: 1. Uvodna beseda, govori Oton Zupančič. 2. Prešeren: Zdravljica, recitira F. S. Finžgar. 3. Dr. Benjamin Ipavic: Nezakonska mati, poje Bože-na Potučkova. 4. Prešeren: a) V spomin Andreja Smoleta: b) Orglar, recitira Oton 2u-
§ančič. 5. a) Haidrih: Luna sije; b) Jenko: trunam; c) Adamič: Zapuščena. Poje »Slovenski kvartet«. (Banovec, Pečenko, Završan, Zupan.) Odmor. 6. Prešeren: Nova pisarija; Pisar: Fr. Albrecht, Učenec: Joža Vidmar. 7. a) MichI: Pevcu; b) Gerbič: Kam; c) Ba-latka: Oči sem večkrat vprašal; poje Julij Betetto. 8. Jeraj: Lepa Vida, melodram; govori Vida Jerajcva, pri klavirju Karel Jeraj. 9. Prešeren: Sonetje nesreče, recitira Oton Zupančič. 10. Vilhar: Mornar, poje Julij Betetto, pri klavirju Niko Štritof. Začetek točno ob osmih zvečer. Predprodaja vstopni« pri dnevni blagajni v operi. Cene so znižane.
VERONIKA DESENIŠKA KOT »LJUDSKA« PREDSTAVA.
Na praznik 2. februarja so igrali Župančičevo Veroniko DeaeniSko kot ljudsko predstavo. Ob tej priliki je nastopil tudi g. Adolf Pfeifer iz Celja kot Friderik. »Veronika« letos v celoti ni več listo kot je bila lani, zlasti v začetku: iz-girbtla je že dobršen del tistega svojega vonja, ki ga ji je dal oder. Sicer pa igralci zlasti pri tej predstavi niso pri najboljši volji mogli stopiti iz sebe, ker so imeli pred seboj posebne vrste občinstvo. Čudno, da so vzdržali To »ljudeko« ob-oinstvo je bilo pravi sad posebne vrste nedeljskih predstav. Z delom na odru ni pokazalo posebnega stika, nekateri so se najbrž zmotili in vedno bolj spoznavali, da to pot niso prav prišli. Nemir, nestrpno prestopanje, govorjenje in smeh na polnem parternem stojišču je pričal, da je igra tem ljudem »kavijarc. Bil setn na deželi, kjer so igrali Veroniko z daljšim tekstom, pa se je občinstvo »ljudskih odrov« dostojnejo vedlo. — G. Pfeifer kot Friderik se je med ljubljančani dokaj sigurno kretal Ker je diletant, ni presenetil in pokazal kakega svojega umevanja vloge, vendar je v celoti popolnoma zadovoljil in je imel na nekaterih mestih, zlasti v četrtem dejanju, precej krepke poudarke. Svojo vlogo je podal bolj realistično kot poetično in je bil zato precej jasen, plastičen in resničen. — Nekatere vloge so sedaj že v drugih rokah. Za rajnim Putjatom je Bonaventuro že lani prevzel g S k r b i n š e k. Je manj zagoneten kot je bil Putjata; resničen Žid, umerjen in pretehtan do drobca — in celota, ne analizirane prvine, kot se rado zgodi baš g. Skrbinšku. Ta njegova vloga jo res lepa.	Fr. K.
Marm®r&l£o gledišče
14. februarja: SOVRAŠTVO, socialna drama. 28. februarja: DIVJI LOVEC.
V sredo, 10. februarja
Prešera©¥a proslava
v dramskem gledališču.
SMUŠKE TEKME ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE;
V okolici Kranjske gore je izvedla Jugoslovanska zimskosportna zveza v nedeljo smuške tekme za prvenstvo države. Moška (seniorska) proga, ki je merila 30 km, je vodila izpod Kranjske gore v Planico, kjer je dosegla na Tamarju najvišjo točko (1155 m), nato nazaj po drugem pobočju Planice do Rateč, mimo Podkorena in Gozda nazaj v Kranjsko goro. Ženska proga je vodila iz Kranjske
Šore na Podkoren ter nazaj in je merila 6 km, tekmo za državno prvenstvo je bilo spojeno tekmovanje za prvenstvo Slovenije, katero je mogel doseči tekmovalec, ki je dosegel cilj prvi izmed tekmovalcev slovenskih klubov.
Prireditev je stala pod protektoratom vojnega ministra in ministra za trgovino in industrijo; zastopal ju je general Zivkovič.
1 xJam 'ie Prisostvoval dalje dvorni svetnik dr. Marn kot zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti in drugi. S pomočjo vojaškega smuškega tečaja je JZSS tekmo brezhibno organiziral. Zal vreme ni bilo povsem povolj-no, kajti sneg je okrog poldneva odnehal. V seniorski tekmi je startalo 21 smučarjev, od katerih lih je 7 med tekmo odstopilo. Dam je startalo 14, 3 so kasneje odstopile. Izid te-
c£rmV,. . znač' nov leP uspeh ljubljanskega bK Ilirija, je sledeči:
,ov Tekma seniorjev, 30 kms 1. Janša Joško [oK Ilirija) 3 ure, 7 minut, 55 sekund. Dosegel |e s tem prvenstvo Jugoslavije in Slovenije za leto 1926. 2. Janša Janko (SK Ilirija) 3 : 32.25. 3 Sircelj Hinko (SK Ilirija) 3 : 34.53.
1,™	Miha (Skala, Ljubljana). 5. Benkovič (HASK, Zagreb).
ci ,Tektma dan». 6 km: 1. Rabič Minca (TK bkala, Jesenice) 43 min., 41 sek. Dosegla je s tem žensko prvenstvo Jugoslavije za 1926.
2.	Bloudek Milči (SK Ilirija) 43 : 46. 3. Jesih Pavla (Skala, Ljubljana) 48 : 42.
Olimpijski stadion v Amsterdamu. Amsterdamska občina je priskočila holandskemu olimpijskemu odboru z t,f!00.000 holandskimi goldinarji na pomoč. Holandski goldinar je okoli 23 Din. Torej zelo velika vso'.a. 250.000 goldinarjev dobi odbor na roko, drugi denar bodo pa porabili za pripravo »veta in cest in za zgradbo stadiona in stavb okoli njega. Pod nadzorstvom stavbnega mojstra Wilsa «e je delo že pričelo. Prve m&sere bodo porabili večinoma za niveliranje, ker je treba ves svet dvigniti. V začetku poletja pride na vrsto pravi sporini prostor in najbrž tudi prve zgradbe. Veliko gradbeništvo se bo pa pričelo šele v prihodnjem letu; takrat bo zaposlenih najbrž okoli 2500 delavcev. Inžener Wils jamči, da bo bo stadion v februarju 1928 popolnoma dodelan in se bo lahko takoj tudi že uporabljal
500 metrov dolgo in 9 metrov Tiroko dirka» lišče bo čisto Iz cementa, jiepelno tekališče bo 0 meirov široko in 400 m dolgo. Vsa naprava bo zelo velepotezna; s»j bo imela prostora za 45.000 gledavcev in bodo imeli časnikarji prihranjenih 640 prostorov, 86 telefonskih central, lastne pisarne, zbirališča Ud.
Denarno je sedaj stadion popolnoma zavarovan. Holandcem manjka samo ie 200 000 goldinarjev »a vežbalni sklad njih atletov, kar je pa j>ač njih zasebna stvar in nima s stadionom samim nič opravka. To vsoto bodo kmalu spravili skupaj in so razne zveze s sjvuino pripravo za olimpijske igre ie pričele. Seveda mislijo Holandrl, da bo'lo na domačih wi icrali dobro odrezali. Pa no bo bosvekaj.
Gospodarstvo
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 31. januarja 1926. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepajih razlika napram stanju z dne 22. jan. 1926.) Aktiva: kovinska podlaga 447.1 (— 6.4), posojila na menice 1147.3, na vrednostne papirje 162.6, skupaj 1309.9 (— 17.3), račun za odkup kronskih bankovcev 1152.9, račun začasne zamenjave 348.0, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 722.3 (— 85.5), skupaj 9085.2; pasiva: glavnica 28.4, rezervni fond 7.3, bankovci v obtoku 5783.3 (+ 37.8), račun začasne zamenjave 348.0, državne terjatve 135.6, obveznosti: po žiru 368.2, po raznih računih 199.3, skupaj 567.5, vrednost založenih drž. domen 2138.3, ažija 76.5, skupaj 9085.2; obrestna mera je ostala neizpremenjena.
Izplačevanje kuponov vojne odškodnine. Izplačilo drugega kupona 2 >4% državne rente napreduje dokaj hitro. Kakor smo informirani ni v Ljubljani posebnih pritožb; ravnoisto nam poročajo iz Belgrada. Nasprotno piše Jugosl. Lloyd, da se v Zagrebu izplačevanje ne vrši na način, ki bi bil za publiko zelo ugoden.
Konkurz. O imovini Adolfa Weigerta, trgovca v Mariboru, je razglašen konkurz. Termini 12. fabruar, 6. marec in 17. marec.
Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Franjo Štumberger, trgovina z mešanim blagom in vinom na debelo v Cir-kulanah; Tone Knaflič, usnjarstvo in trgovina z usnjem v Kamniku; Evald Popovič, trgovina z živino, mesom itd. v Ljubljani; Adalbert Gu-sel, trgovina z žganjem in likerji v Mariboru; F. Vidali, trgovina z mešanim blagom v Pre-serjih; Pero Čevra, trgovina z mešanim blagom pri Št. Ilju v Slov. goricah; Franc Kerin, trgovina z vinom pri Sv. Križu pri Kostanjevici.
Podružnicam »Čebelarskega društva za Slovenijo« v mariborski oblasti. Vsako leto se pojavljajo v posameznih krajih naše oblasti kužne bolezni pri čebelah. Ker obstoja nevarnost, da se imenovane bolezni pri nas raz-pasejo, vas opozarjam na ministrski ukaz o zatiranju čebelnih kužnih bolezni z dne 18. julija 1914. 1., kateri je objavljen v državnem zakoniku z dne 8. avgusta 1914 pod št. 203. Ponatis tega zakonika, kakor tudi navodila, kako spoznamo in zatiramo kužne čebelne bolezni, bo objavljen letos v 3. številki »Slovenskega čebelarja«. Po tem ukazu je vsak čebelar, pri katerem se pojavijo kužne bolezni pri čebelah, pod kaznijo dolžan to nemudoma javiti županstvu, to pa okrajni politični oblasti. V interesu uspevanja našega čebelarstva je, da odbori čebelarskih podružnic skrbe, da se ,fysak slučaj kužne bolezni takoj javi pristojni oblasti, ki bo odredila, da se okuženi predmeti uničijo in razkužijo. Prosim vse odbore čebelarskih podružnic, da na prvem sestanku obvestijo o tem vse čebelarje okoliša. V smislu navodila jih je opozoriti na to, da naj v slučaju pojava te ali one kužne bolezni to takoj javijo pristojni oblasti, ter da je neumestno, da to prikrivajo ali da sami skušajo bolezen zatreti, ker je skoro gotovo, da bolezni ne bodo zatrli, pač pa bodo z neprevidnim postopanjem okužili še druge zdrave panje in tako utrpeli še mnogo večjo škodo.
Veliki župan: Dr. Pirkmajer.
Naša država se ne udeleži razstave v Fila-delfiji? Kakor poročajo iz Belgrada, je sklenjeno, da se naša država — najbrže po vzgledu Anglije in Francije — ne udeleži razstave v Filadelfiji. Vse priprave, ki so bile dosedaj izvršene, bodo najbrže služile za državno razstavo v Belgradu. — S tem pade v vodo vse veliko prizadevanje interesiranih krogov za to razstavo. Mnenja smo, da bi bilo bolše, da se
je porabil potrošeni denar za podporo naših sejmov, kjer bi bil plodonosneje naložen.
Protesti proti novemu zakonu o pobijanju draginje. Odbor za izdelavo tega zakona v ministrstvu za socialno politiko je prejel dosedaj nad 10 resolucij raznih gospodarskih korporacij, ki so se izrazile vse proti temu zakonu. Nadalje je ta odbor sklenil, da bo še počakal z natančnim pretresanjem tega zakona.
Za obrambo svobodnega zadružništva. Dne 4. t. m. se je vršila v Zagrebu seja uprave Glavne Zadružne Zveze, ki je predstavnica vzega zadružništva države. Na seji je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se ustavi izvajanje zakona o poljedelskem kreditu. Druga resolucija pa zahteva, da se odpravi carina za najvažnejša sredstva poljedelske produkcije.
Državni komično - tehnični laboratorij. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da je Državni zavod za pospeševanje industrije in obrta v Belgradu ustanovil kemično tehnični laboratorij. Ta laboratorij vrši analize ter izdaja izpričevala, mnenja in nasvete. Za izvršena dela se plačuje primerna taksa po tarifi, ki je objavljena v Službenih Kovinah z dne 5. septembra 1925, št. 201.
Kavcije pri državnih blagajnah. Dne 1. decembra letos je bilo pri državnih blagajnah v celi državi (izvzete so samoupravne) položenih kavcij za 359 milijonov dinarjev; od tega od: pade na državne papirje 143 milijonov in sicer: vojna odškodnina 114.7 milijona, 7% invest. posojilo 21.25 milijona, ostale v predvojnih srbskih obligacijah. Nadalje jc bilo gotovine 21.2 milijona in garantnih pisem za 194.9 milijona. Prihodnja statistika se sestavi za 1. julij letošnjega leta.
Statistika gozdarstva. V ministrstvu šum in rud se zbira materijal za veliko književno delo o našem gozdarstvu.
Anketa cementaren. V Belgradu se vrši v sredi t. m. anketa cementnih tovaren iz Hrvatske, Slavonije in Vojvodine.
VIL trgovski velesejm v Bruslju. V Bruslju se vrši Vil. trgovski velesejm od 7. aprila do 21. aprila t. 1. Pogoji za razstavljalce so interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Za posetnike velesejma v Lyonu. Posetni-ki velesejma v Lycnu, ki si hočejo vnaprej zagotoviti stanovanja v Lyonu, dobijo prijavnice v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Vclesejem traja od 1. do 14. marca. Uprava svetuje, da se poseti vel esejem ali od 1. do 4. marca, ali pa od 10. do 14., ker je pričakovati, da bo od 5. do 9. naval tujcev prevelik, da bi se moglo preskrbeti vsem udobna stanovanja.
T&orssa
Dne 8. februarja 1926.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.525—13.565 (13.50—13 521 Italija 228.05-229.25 (228.75 den.), London 276.04-277.24 (276 30-276.50), Newyork 56.695-56.995 (56.775-56.80), Pariz 211.37-213.37 (214 bi.), Praga 167.95-168.95 (168.25-168.40), Dunaj 7.9875-8.0275 (8), Curih 10.9367-10.9767 (10.95-10.955).	v
Curih. Belgrad 9.145 (9.145). Italija 20.89 (20.89), London 25.235 (25.235), Ne\vyork 518.75 (518.75), Pariz 19.35 (19.45), Praga 15.355 (15.355), Dunaj 73.05 (73.05).	h
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48. Kodanj 175, London 34.50, Milan 28.54, Newyork 709.25, Pariz 26.50, Varšava 97.25. Valute: dolarji 710, angleški funt 34.50, francoski frank 26.60, lira 28.50, dinar 12.48, češkoslovaška krona 20.97.
Praga. Devize: Lira 136.62, Zagreb 59.52, Pariz 126.05, London 164.50, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
X, . pijana. 7% invest posoj. 76-78, vojna odškodnina 280 den., zastavni listi 20-22. kom za-dolzmce 20-22, Celjska 200-202, zaklj 202, Ljub. kreditna 200 den., Merkantilna 100-104, Prašte-
S,aven8ka 50 d«n-< Kred. zavod fJ5—185, Strojne 125 bi, Trbovlje 370 den., Vevče 110 den., Stavbna 90-100, Še&ir 115-120.
Zagreb. 7% invest. posoj. 77-77.50, vojna odškodnina 278—280, februar 280- 281, Hrv esk 123-123.50. Kred. 131-182. Hipobanka 67-68 Jugobanka 106.70-107, Praštediona 965-970, Lj kreditna 200 den., Eksploatacija 30-34, Nihag 35 bl;, Outmann 330 bl„ Slavex 150-160, Slavonija 44-44.50, Trbovlje 375-380, Vevče 110 den.
Dunaj. Podonavska-savska-jadr. 775.000 2iv-no 795.000, Alpine 296.000, Greinitz 136.000, Kr industrijska 428.000, Hrv. esk. 157.000, Levicam 160.000, Hipobanka 87.800. Avstr. tvornice za dušik 236.000, Mundus 950.000, Slavonija 58.800.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastove podnice, 43 mm, 2.65 ni, od 18—30 cm, ogledane, fco meja 1 vag. 1300-1300, zaklj. 1300, bukovi hlodi, na tanjšem koncu od 30 cm premera naprej, od 4 m naprej, z 15% od 2.50 do 3.90 m, zdravi, ravni, brez grč, sveži, Ia, fco meja 15 vag. 375—375, zaklj 375, hrastove podnice od 43 in 53 mm, 2.65 odnosno 2.80 m dolge, fco meja 5 vag. 1300—1350, zaklj. 1300, desko smrekove, 25 mm, 4 m, od 16 cm naprej, media 25 cm, I., II., fco meja 1 vag. 590-590, znklj. 590, buhovi hlodi, I., II., od 30 cm naprej, od 2.50 m, fco naklad, post. 200 den., bukovi plohi, od 2 m naprej, od 40 do 130 mm, I., IL, fco meja 500 den., drva suha, bukova, fco naklad, postaja 21 den., drva suha, hrastova, fco naklad, postaja 18 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76 kg, 2% prim., fco bačka postaja 295 b!., pšenica ban. 76-77 kg, fco naklad, posoja 298 bi., pšenica dom., fco vag. prekm. post 315 bi., pšenica sremska, fco vag. naklad, post. 290 bl„ koruza, času primerno suha, kv. gar., par. Ljubljana 1 vag. 150—150, zaklj. 150, koruza, času prim. suha, z gar. zdravega prispetja do slov. post., par. slav. post. 1 vag. 117.50—117.50, zaklj. 117.50, koruza inzulanka, več kot času prim. suha, fco vag. prekm. postaja 167.50 b'., koruza drobna, fco vag. medjimur. post. 167.50 bi., koruza drobna, fco vag. banatska post., za III. 140 bi., koruza umetno suš., fco vag. bačka post. 1 vag. 142—142, zaklj. 142, koruza metno sušena, fco Postojna tranz. 1 vag. 182.50-182.50, zaklj. 182.50, koruza stara, par. bačka post. t vag. 155—155, zaklj. 155, ječmen, 62 kg, fco vag. bačka post. 155 bl„ ječmen spomlad, pivovarn., 66-67 kg, par. Ljubljana 260 bi., oves srbski, fco Ljubljana 215 bi., ajda domača, fco vag. prekm. post. 260 bi., rž domača, fco vag. prekmur. post. 210 bi., proso rumeno, fco vag. prekmurska post. 210 bi., proso rumeno medjim., fco Ljubljana 220 bi., otrobi drobni, pšenični, fco vag. naklad, post. Vinkovci 115 bi., otrobi drobni, pšen., par. Ljubljana 140 bi., ježice, zlatorumene, fco vag. dol. post. 250 den. — Vino, ganje: Slivovka bo«., gar. 25%, 100-črtna, neotrošar., fco vag. postaja BrČko 3200 bi., slivovka srbska, gar. 50%, fco vag. Postojna tranz. (sod posebej) 1600 bi. — Gradbeni materijal: Ia Portlandcement »Salona-Tourc, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg, 40 bi. v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bi., v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi.
Jos. Ilc, Kočevje:
Železniška zvem % morjem.
Gospod ing. Klodič se je na moje ugotovitve in vprašanja v »Slovencu« v tem vprašanju po stričevsko izmuznil Glede geoloških razmer sem mu podal izvedeniško strokovno mnenje, o katerega istinitosti bi se moral prepričati, ako hoče b?ti resen in reflektira na upoštevanje Tako se res odgovarja samo »tehniškim otrokom t na javnih shodih, nikakor pa lo ne velja za inženerja — strokovnjaka, ki se rad sklicuje na uradne podatke.
Podatki g. dvornega svetnika Šukljeja glede stroškov naših prog izvirajo iz ugotovitev najvero-dostojnejšega izvora. Gosp. ing. Klodič pravi, da ima take tudi on — a to vprašanje naj rešita imenovana gospoda sama. Meni in našemu akcijskemu odboru je pa g. dvorni svetnik Šuklje vsekakor zelo verodostojen faktor.
Gosp. ing. Klodič je izračunal v svojih prejšnjih spisih za svoje proge na gradbenih stroških Din 551,000.000'—. Načrt Kočevje—Brod Moravice in Črnomelj— Ogulin pa je navil na Din 690,000.000. Danes ugotavlja gosp. ing. Klodič za svoje načrte Din 511,000.000, za naše pa Din 562,000.000. Vsled naraščajoče vrednosti valute so se znižali pri njem stroški le za 40,000.000 Din, pri naših načrtih pa
kar za Din 180,000.000. Zadosti trden dokaz, da ie g ing. Klodič res pretiraval; a pretirava tudi še dalje.
Po precenitvi gradbenih stroškov črte Črnn-melj—Ogulin po ing. Hrovatu in današnjem tečaju dinarja bi stala la proga le Din 160,000.000 in ne Din 182,000.000-, a Kočevje-Brod Moravice po Musilovem preračunu in vrednosti dinarja samo Din 300,000.000'-. - Skupno torej ti dve progi Din 460,000.000.-. Po proračunu g. ing. Klodič). bi bila torej razlika v dobro črtam Kočevje—Brod Moravice in Črnomelj—Ogulin proti Klodič-Hro-vatovem kompromisu Din 51,000.000-—.
Kakor že zadnjič konstatirano, pa bo Direkcija za gradnjo novih železnic v Belgradu spremenila pri naši trasi v svrho zmanjšanja stroškov minimalni radius od 800 m na 250 m, tako da bo stala naša zveza le Din 885,000.000-—, to pn po gorenjih ugotovitvah, ako se vzame za podlago opore gosp. ing Klodiča in ne ugotovitve gospoda dvornega svetnika Šukljeja, ki so za nas še veliko bolj ugodne.
Meni se zdi, da je do danes še premalo znano mnenje gosp. ing. Zdr. Vaskoviča, bivšega načelnika oddelka za trasiranje novih prog v Sloveniji iz Direkcije za gradnjo novih železnic v Belgradu. On piše v svoji knjigi: »Plan buduče železničke mreže u kraljevini SHS takole:
»Oko ove vezo Kočevja i Černomelja na Ri-ječkom Prugom vodila se u Slovenačkoj veoma žučna borba, koja je najzad završila tirne, što jn u Zakon o Spoljnom Zajmu unišla kompromisna kombinacija obe ove veze sa izlaskom na Riječku Prugu u Vrbovsko—Sever. — Ova kompromisna kombinacija Kočevje—Lukov Do—Vrbovsko—Sever i Černomelj—Lukov Do, dugačka ukupno 76 km. zadovoljava u glavnom samo posebne lokalne interese, a ne i one opšte, te prema to me prestavlja jedno rdavo rešenje ovog pitanja. Jer, ta veza Dolenjskih Željeznica sa Riječkom Prugom ima da ispuni sve uslove: pivo, da omoguči direktnu vez ti Slovenačke ne samo sa Kvarnerom, več i sa Splitom i Šibenilcom; da omoguči lak tranzit iz Centralne Evrope u oba ta pravca i da što boljo veže slovenačku mrežu sa hrvatskom. Medutim ova kompromisna kombinacija, koja je uzakonjena, u pola ispunjava sva ova tri uslova, a u 6aobra6ajnom i slrategiskom smislu ima osobitih mana. Jer, u mesto da se iz Kočevja za pravac ka Kvarnem ta veza izvrši što bliže ovom poslednjem, n Brod Moravice, ona je pomaknuta ka Zagrebu na 13.km. Dod su, medutim, ona druga dva zadatka još goro rešena. Pruga Černomelj—Ogulin i Št. Janž—Sevnica zajedno sa postoječom prugom černomelj—• Trebnje—Št. Janž nije ništa drugo do produženjo Ličke pruge, koja ovim dopunama dobija prvo-klasni značaj, jer izvodi Slovenačku i Centralnu Evropu direktno u Split i Šibenik. Osim toga ve-zuje Belu Krajinu za njen prirodni centar, Ogulin. kome i danas gravitira, i spaja još na jednom mestu slovenačku mrežu sa hrvatskom i to sve bet ikakve smetnje po Riječku Prugu. Dok, na protiv, pruga Černomelj—Vrbovsko Sever iz ove uzakonjene kombinacije ne ispunjava ni jedan od tih uslova, pošto se tudi veza sa Splitom postiže preko opterečene Riječke Pruge, na delu Vrbovsko Sever—Ogulin na dužini 24 km. Ali je največa mana ove kombinacije, što je mnogo skuplja od obe one druge pruge Kočevje—Brod Moravice i Črnomelj —Ogulin i ako je od njih krača za nekih 15 km. Ne samo, da je na njoj zbir tunela za čitav jedan kilometar veči, več ona ima jedan »Lovnikvfcoji je dugačak 5100 m, dok na one druge dve pruge naj veči tunel i to svega jedan iznosi 1500 m„Jto čini ovu lcompromisnu kombinaciju veoma sku-pom. Sa vezama Kočevje-Brod Moravice i Črnomelj—Ogulin dobile bi se dve paralelne pruge, koje izmedu Grosuplja i Ogulina, na dužini od 120 km, ne bi iinale medu sobom nijedan spoj. Is vojničkih naročito razloga, taj se spoj mora izra-diti, naravno docnije, za šta je najpodesnlji pravac Straža—Kočevje 41 km, prvo iz terenskih razloga, i drugo, zbog toga, što bi se tim pravcera dobila direktna veza Maribora, a preko njega i Centralne Evrope sa Kvarnerom pravcem: Zidani most—Sevnica—Trebnje—Novo mesto—Straža—Kočevje—Brod Moravice—Sušak, što j« sa nas od osobite važnosti.«
Pripominjam, da sem vzel navedeni citat is brošure gospoda inž. Klodiča, dasi sem tudi sam čital knjigo gosp. ing. Vaskoviča v celoti. Gosp. inž. Klodič tega mnenja ni še ovrgel, nasprotno se potrjuje pravilnost stališča našega akcijskega odbora z globljim študiranjem problema železniške zveze Slovenije z morjem.
O predorih ostanem pri svojem zadnjem vprašanju. Glede viaduktov in mostov velja isto. Drage in najbolj nevarne železne konstrukcije nam niso od koristi, zlasti še ako je mogoče progo izdelati brez težkih in kompliciranih umetnih stavb iz materiala, ki ga dobim na licu mesta. Tudi navedbe pod značko »viadukti in mostovi« bi radi javnosti moral gosp. ing. Klodič natančnejše razdeliti in
Otroke kapitana Granta.
192
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. —- Poslovenil A. B.
Da povemo na kratko, ta nenavadni običaj posega silno globoko celo v vsakdanje življenje novozelandskega divjaka. Tako božanstvo neprestano posreduje v medsebojnih stikih. Tabu je več kakor zakon. Lahko bi rekli, da je vsa divjaška zakonodaja obsežena v njem.
Kar zadeva vjetnike, ki so bili zaprti v Vare-Atui, je bil njihov tabu čisto svojevrsten, ker ga je proglasil svojevoljno glavar. Vendar je imel za neposredno posledico dejstvo, da jih je rešil divje tolpe. Nekateri izmed divjakov, ki so bili Kajkumovi prijatelji in pristaši, so se pri glavarjevi besedi hipoma ustavili in celo začeli braniti vjetnike.
Vendar je Glenarvan vedel prav dobro, kakšna usoda ga čaka. Samo ž njegovo smrtjo more biti zadoščeno za glavarjevo smrt. Toda pri divjih narodih je smrt šele konec dolgotrajnega mučenja. Glenarvan je bil torej prepričan, da bo moral krvavo poplačati pravično jezo, ki mu je bila potisnila orožje v roko. Toda upal je, da se bo Kajkumu znesel samo nad njim in nad nikomer drugim.
Kakšno noč so prebili on in tovariši! Kdo bi mogel naslikati njihovo grozo in izmeriti njihovo trpljenje? Ubogi Robert in vrli Paganel se nista več pokazala. Pa kako naj bi še kdo dvomil o njuni usodi? Ali nista bila prvi žrtvi, ki si jih je zaželela divjaška maščevalnost? Poslednja iskrica upanja je ugasnila cclo v Nabbsovem srcu, ki sicer ni tako hitro obupa-val. John Mangles je mislil, da zblazni, ko je gledal temni obup Marije Grantove, ki ni imela vefl brata. Glenarvan je mislil na strašno prošnjo gospe Helene, ki je hotela umreti od nieeove roke. da uide
mučenju ali suženjstvu. Ali bo imel toliko poguma, toliko moči?
—	In Mary, s kakim pravom naj jo zabodem? je razmišljal John Mangles, ki se mu je srce stiskalo v divji bolesti.
Več kot jasno je bilo, da ni bilo na beg niti pomisliti. Desetorica do zob oboroženih vojščakov je stražila pri vratih Vare-Atue.
Napočilo je jutro trinajstega februarja. Med divjaki in vjetniki, ki jih je ščitil tabu, ni bilo nobenih stikov. V kolibi je bilo nekoliko živeža, ki so se ga pa nesrečniki komaj doteknili, Vzpričo žalosti je izginil vsak glad. Tako je minil dan, ne da bi prinesel kako spremembo ali kaj upanja. Brezdvomno bo napočila hkrati z uro poglavarjevega pogreba tudi ura njihovih muk.
Če je Glenarvan čisto obupal, da bi jih Kajkumu zamenjal, je v tem pogledu Mac Nabbs vendar še ohranil iskrico upanja.
—	Kdo ve, je dejal in spomnil Glenarvana na vtis, ki ga je naredila Kara-Tetejeva smrt na Kajku-ma, kdo ve, če vam glavar nazadnje ni celo hvaležen, da ste ga rešili neljubega tekmeca?
Toda navzlic majorjevemu dopovedovanju Glenarvan ni hotel več upati. Tudi naslednji dan je potekel, ne da bi bile priprave za mučenje dogotov-ljene. Povedati je treba, čemu ta zamuda.
Maori verujejo, da ostane duša tri dni po smrti še v mrtvečevem truplu, zato ostane truplo trikrat po štiriindvajset ur nepokopano. Tega roka se Maori natančno drže. Do 15. februarja je bil pah kakor zapuščen. John Mangles je često splezal na \Vilsonove rame in opazoval zunanji svet. Nikjer nj bilo maor-ske duše. Samo straže "so skrbno Čuvale in se izmenjaval« pri vratih Vare-Atue.
Tretjega dne p« so se koče odprle. V pahu se je zbralo par sto Maorov, mož, žena in otrok. Bili so tihi in mirni.
Kajkumu je stopil iz hiše in sedel na skalo sredi paha. Veljaki plemena so ga obstopili. Par sežnjev zadaj so se vstopili ostali divjaki v polkrogu. Nad skupščino je zavladala grobna tišina.
Na Kajkumovo znamenje se je odpravil vojščak proti Vare-Atui.
—	Spomni se obljube,'je zaprosila lady Helena moža.
Glenarvan je privil ženo na srce. V tem trenutku se je približala Mary Granlova Johnu Manglesu:
—	Lord in lady Glenarvanova, je dejala, sta gotovo mnenja, da more zaročenka pravtako zahtevati od zaročenca, da jo reši sramote in muk, kakor žena od moža. John, v tem zadnjem hipu vam lahko rečem: ali nisem že dolgo časa v globini vašega srca vaša žena? Ali morem računati na vas kakor lady Helena na lorda Glenarvana?
—	Mary! je vzkliknil presenečen mladi kapitan. Oh, Mary, draga moja Mary!...
Ni mogel končati; zavesa se je odgrnila, in vjetnike so odvedli pred Kajkuma. Obe ženi sta se že vdali v usodo; možje so zakrivali obup za zunanjim mirom, ki je pričal o njihovi nadčloveški volji.
Prispeli so pred zelandskega glavarja. Ta ni dal dolgo čakati na razsodbo.
—	Ti si umoril glavarja? je dejal Glenarvanu.
—	Sem, je odgovoril lord.
—	Jutri ob solnčnem vzhodu boš umrl.
—	Sam? se je vzradostil Glenarvan, čigar srce jo silno bilo.
—	Oh, ko bi življenje našega Tohonga ne bilo dragocenejše od vašega! je zavpil Kajkumu, v čigar očeh si mogel brati divje obžalovanje.
V tem hipu je završalo medd ivjaki. Glenarvan se je naglo ozrl. Množica se je razdelila in prikazal se je vojščak, ves upehan od napornega pota.
Ko ga je Kajkumu zagledal, mu je dejal po an-eleško, nalašč, da bi tra ujetniki razumeli.
=m~i!i
§ *
B * o
as
« o
fino 6 8 | S S g I j
°a|i d o " °
.. W ^ tO M g tj » ®
« o ® 5
Bos S a fe fr-a *
m ~ B <U « fl " 3 M
• • | 5 3
? o. 4) «
3 ._ 6 '§
š a £ s
.55. u <0
•a.
a 1 -S 4s
1» Na
r Ji S >
.. M J »J ® U
' td J*
"M
a o . ~ o
a X a .. ta
u 5 j u >
H
> rita
— B a ©
g OO
"š g ®
p■
> -g s. .
© S et
2 J3 o
*>
a V
• K	i-3 _
.r" g-s
s"!-*
•v — .. o i-šll
n
x)
3 S
d n
m v
■ S"
a _ S o
H Cfl TJ
IIIHIUE
pojasniti, ker te vrste navedbe vsekakor vodijo v
zablodo. Morda jo to preračunano!
Končno naj navedeni še neko dejstvo. V vsakem boju proti naši železniški zvezi Koč?vje-Brod-Moravico ponuja r. ing. Klodič našim krajem nove ecst«, a za vsak večji gozdni kompleks pa celo ozkotirno železnico. Gosp. ing. Klodič tega na noben način nc more mislili resno, ker je to. da rabi!!! i T? . t njegovega odgovora, res prava buda-lost. Kdo nuj pa vendar nasede na ta lim in kdo nai odneha v boju, ki ga smatra pravičnim, zlasti č<> zna, da re bori za ono, knr je najboljše in za obenost najkoristnejše? Z ozkotirnimi železnicami in cestami se podraže nare prometne zveze; ako se bo gradila železnica Kočevjc-Brod-Moravice, mi treba od Nuzlja do Starega trga in Črnomlja prav nikakih cest. Vsi ti kraji so z. njimi že iz časa bivšega deželnega odbora zelo dobro preskrbljeni in vse te železnice vodijo ravno na že obstoječo železnico Novo mesto-Karlovac. Nova železnica od Knežje Lipe dalje do Starega trga in okolice bi odvzela samo tej del prometa.
V »Slovencu« z dne 3. februarja t 1. odgovarja na moje ugotovitve tudi osebno mi neznani g. M. Radoš. Vzame naj na znanje, da bi imel Klodičev most po njegovih lastnih izjavah 95 m višino ter 1 odprtino s 110 m, a dve po 55 m in eno od 40 m. V celoti bi bil samo tirni del tega mostu dolg 250 m. Most iz že'ezne konstrukcije zahteva letno visoke stroške vzdrževanja, ki jih je treba tudi kalkulirati. med tem ko je viadukt pri Brodu na Kulpi napravljen iz,domačega kamenja brez teh stroškov vzdrževanja ali pa samo z malenkos nim zneskom. — Pri ?.elrznih mostovih ni odpravljeno z enkratno investijo, posebno zato ne, ker živijo železni mostovi samo 30 in največ 40 let. Računajte!
Cerkveni vestnik
Kongregacija sa gospe pri sv. Jožetu ima danes ob 4 popoldne sejo, nato shod.
VII. Biblični večer za izobražence v predavalnici »Doma za duhovne vaje* bo jutri ob pel 8 zvečer. Predava g. univerzit. prof. dr. Snoj: Sv. Pavel, apostol narodov.
im revije
Zakon o organizaciji finančno kontrole z najnovejšimi spremembami in dopolnili je izdal v lasmi nakladi Lovro Kalašič, inšpektor finančne kontrole v Ljubljani, Stari trg 34. Ker je delo sestavljeno na vprašanja in odgovore in navaja v vsakem slučaju točke in člene zakona in je dopolnjeno z razn.mi odredbami, ki se na zakon nanašajo: kakor z uredbo o naknadah za delo pri gojitvi tobaka; oprostitvi vojnih obveznikov od poziva na vojno dolžnost v miru in vojni; o krajih, v katerih so življenske prilike posebno težke; o dopolnilnih osebnih dravinjskih dokladah; o vojnih letih, ki se štejejo v pokojnino; o granični četi itd. — je zelo praktično kolikor za učenje, toliko za iz-nraševanje v stroki finančne kontrole. Delo je sestavljeno deloma v cirilici, deloma v latinici, dodano mu je bogato kazalo (register), da se hitro in lahko najdejo pcedini slučaji. Ž eno besedo,
delo se samo priporoča. Cena proširani knjigi, ki obsega 112 strani oktavnega formata, je 26 Din in se naroča pri izdajatelju.
+ Dijaški domovi obdavčeni. Dunajski socialisti so menda revnim visokošolcem jako naklonjeni. Naložili so tudi dijaškim domovom davek za zidanje stanovanj. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da dijaški domovi niso splošno koristni zavodi. Vodstvo dijaških domov je večkrat posredovalo pri županu, a brez uspeha. Ker domovi nimajo denarja, morajo
akademiki sami plačevati davek — dva do tri šiling® (16—24 dinarjev) mesečno.
Turi&tika
Boh. Bistrica, 8. febr. ob 7 zjutraj: +1« C, snega 18 cm, visoke megle, za zimski šport neugodno.
Kranjska gora, 8. febr. ob 7 zjutraj: —3° C, barometer se dviga, brez oblakov, mirno brez vetra, osrenjen sneg 20 cm, saninec ugoden.
Dne 8. februarja 1926.
Vremensko poročilo
Nadmorska višina baromelra 308-8 m.
Opazovanja		Baro-melei	Toplota T C«	Rel. tloga »n.	Veler In brzina » m	Oblačnost 0-10	Padavin		
krn|	fps						v sin	mitžlii» hibi di 7"	
Llablfan* (dvorec)	7	759-4	+ 4-4	87	NNE	•li	dež	1-1	megleno
	8								
	14 21	758-9	+ 9-4	63	W	7,			
		?59'3	+ 8-0	65	NW				
Maribor	8								
Celje									
Bled	7								
Kočcvfe	8								
Zagreb		758-8	4- 7-0	87	W	Vi	dež	1-0	
Belgrad		75S-8	f 9-0	76	mirno	</1 1 dež		1-0	
Sarajevo		760-8	+ 4-0	83	mirno	Vi		0	
Skopije		7620 760 1	+■ 5*0	96	NE	V,		0	megla
Grnž - Dubrovnik	7		+ 8-0	90	mirno	Vt	dež	4-0	
Praga		762-0	— 1-0	—	NNE 1	Vi	d že	20	
		1				!		1	
Barometer je reduciran na morsko gladino.
vremena od 28Januarja do 6. februarja 1925
(Podatki datii njo cd 8. ure dotičnega dne.)
29. Islandska depr. (741) rije v srednjo Evropo in sega z o.iačenimi vetrovi ter dežjem d0 Alp — Jiova (ircnsUa, delna depresija nam že oblači nebo poleg zvišanja toplote (do +6°) in nekolikih padavin; v svojem osredju vzbuja močne vetrove z obilnim dežjem (Valencia 12 mm). — Mrzel val
je v umiku v Rusijo; ostanki se še nahajajo v sofijskem okrožju (774). - Vedro je le v okolici Krfa in Malte.
/c °?tanki	vala zapuščajo Balkan
(botija 766). — Islandska depresija pluje od kontinenta, vendar sega z ozkim pasom v sredozemsko
morje brez velikih vetrov povzročujoč nam vlažni jugozapadnik. Oblačnost obča, v srednji Evropi in na Balkanu ponekod dežuje, v okolici Baltika do Moravske deloma sneži. Toplota raste stopnjema v srednji in južni Evropi.
81- Mrzel val v Rusiji ojačen (Kijev 775, ~)3 )' _ Sredozemska delna depresija se polni in približuje k nam z večjo deževnostjo (Ljubljana 12 mm) ter izziva ob naši obali burje, v okolici Belgrada »Košavo«. Italija beleži precej padavin (Milano 14 mm); sneg pada severno od Alp.
1.	Središčj ruskega tlaka na potu k dolenji Volgi (772). — Sredozemska depr. izločuje na potu v izhod mnogo dežja posebno v Primorju (Brka 34 mm). — Centrum islandske depr. v bližini Ir-landije (734). Dež v Atlantiku in Nizozemski. — Srednjo Evropo pokrivajo večinoma megle Močnih vetrov ni. Toplota raste pri nas in vzhodni Evropi.
2.	Sredozemska depr. nadaljuje svojo pot. — Možna atlantska depr. s središčem v Irlandiji (Va-lentija 737) zavlada v zahodni in severozahodni Evropi z jakimi vetrovi v Belgiji Po njej je podaljšana topla zima tudi pri nas. Dežuje v celi Evropi izvzemši v Rusiji. Vzhodni Balkan se ohla-juje.
3.	Ozki pas islandske depres!je poglobljen v okrožju Tirenskega morja (BorJeau* 741). Mnr-kantne njene vplive v zvezi z atlantskimi doživljamo tudi pri nas (Ljubljana 7."6, 11 5°); podru-god imajo opravka z burjami. V okrožju Baltika in Normandije mnogo dežja. Vobče je oblačno in meglovito. Toplota v sred. Evropi raste, drugod zmerro pada.
4.	Sredozemska delna depresija se odstranila docela na vzhod. — Na nieno mesto teži islandski oiki pas, na mestih z dežiem in jakimi vetrovi v Primorju, Italiji in Španiji Temperatura je po-raslla v vzhodni Evropi.
5.	Pas islandske depresije se umika iz Sre-dozem. morja. — Azerski inaksim.im (Atlantski ocean (prispel do Italije (Milnno 753 včeraj, 765 danes), vsled česar so se razlike v zračnih tlakih zmanjšale, z njimi tudi vetrovi. Na mnogih kra'ih je megla in oble.čnost je splošna. Toplota pada v južni in Srednji Evropi, v ostalem raste.
6.	Islandski minimum valovi znova k Tiren« skemu morju z dežjem v zahodni Evropi. — Azorski maksimum se nahaia že na Balkanu (NiS 760 včeraj, 765 danes) z vedrim nebom na jugovzhodu — v večjem delu SHS. Mnčne strujo izostale tudi danes. V srednji Evropi večinoma megleno in toplota pada skoraj povsod.
Za&vale
Jama zahvala. Pravoslavna cerkvena občina
v Ljubljani izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem cenjenim ustanovam, tvrdkam in posameznikom, ki so pripomogli bodisi s požrtvovalnim sodelovanjem bodisi s prispevki k velikemu moralnemu in matenelnemu uspehu letošnje Sveto-savske proslave. Obenem vljudno prosimo da nas odvežejo dolžnosti, da se zahvalimo vsem poedino.
Glavni odbor.
Specialna mehanična cfeiavn ca za popravo pisaln Mačunskih in drugih strojev LUDOVIK MMO/I V
v Ljubljani se odda v najem. Naslov v upravi pod št. 789.
URADNIK
sa pisarniška dela in skladišče, ki položi kavcijo od zneska 30.000 Din dalje, se sprejme
Pod ugodnimi pogoji. — lsm. ponudbe pod šifro »Eksistenca« na »PROPAGANDA«, reklamna
družba z o. z., Ljubljana,	„	-----
šelenburgova nlica 7/II. na deželi se išče pomoč-----—- niča, dobro izvežbana in
Proti pemti»!
Aparat ra potenje (Schwitzapparat) - malo rabljen, se proda po nizki ceni. - Vprašati je v upravi »Slovenca« pod naslovom »Potilnik«.
Za iotegraiski atelje
KUHARICA
vajena vsega gospodarstva, skrbna, snažna, vajena šivanja in likania, išče mesta v župnišču ali k mali družini. Naslov v upravi pod 861.
Postrežnlca
starejša, se sprejme. Zglasiti od 10—13. ure. Naslov v upravi: 862.
PRODAJALKO
izurjeno v specer. stroki z večletno prakso, išče Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Novem mestu. Nastop med 1. in 10. marcem. - Plača 1200 Din mesečno.
MIZARSKI
POMOČNIK
e dobrimi spričevali išče službe. Naslov se izve v upravi lista pod: 864.
Trgovski sotrudnik
dobra moč, vešč manu-fakturist in špecerist — želi premeniti mesto. Naslov vupravi: it. 846.
"STROJNIK izučen v ključavničarstvu, samost. moč, išče mesta. Naslov v uoravi lista pod it. 829.
Trgov, pomočnik
specer. stroke, se sprejme. Biti mora mlad Slovenec, ki je ravnokar dovršil pouk. - Oglasi naj se pismeno. J. Zagoričnik, Zagreb, Selška cesta 32.
DOBRA IN SKRBNA
stojna kuharica
in gospodinja išče mesta v krič. hiši. - Naslov v upravi lista pod it. 196.
samost. delujoča moč. -Ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo le pism. na Kati Stakovnik, fotografski atelje — Dol pri Hrastniku.
STALNE SLUŽBE
išče gospodična, zmožna vseh pisarniških del in trgovskega knjigovodstva. Dosedaj je službovala kot prodajalka in knjigovod-kinja pri večji tvrdki štiri leta. Išče mesta kot prodajalka ali kot pisarniška moč. Gre tudi na deželo. Plača postranska stvar. -Cenj. ponudbe na upravo pod: Knjigovodkinja 828.
Manjši kol8se!j|JEDILNICAscPrcda
skoraj nov, se zamenja z školt^l "it ^ ^ večjim, štirisedežnim! . - Skol'a nI- 13 " dvonsie.
Ponudbe K. ČEČ, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 6.
V NAJEM se od?afa
v novi zgradbi v Ban Mladenovej niici v Splitu
3 stanovanja
z vsem komfortom ter
liana,
SslanLurgcva ulica št. C/1
"teleion štev. eSO
,1
T. RABIČ *]
to Ljubljana <t?J
Več SPALNIC
modernih in masivnih, iz trdega lesa, politiranih,
v mezzaninu in pritličju. ! 5^KnCenaN°d, 33°° d°
SPLIT
DEVA- (JEBIN
VCoIlova ulica l/II. - Telelon sil
zdrav in prebran, dobavi
Kmetijska zadruga -Ptuj.
Kuhinjsko etnajlirano
vseh vrst in dr potrebščine, dobiti najceneje
pri tvrdki: A VICEL. Maribor, Glavni trg št. 5.
Mednarodni veleseiem v Bo im esti
od 17. do 26. aprila
prirejen od Budimpeitanske trgovske in obrtniške komore
Skladišče prosto carine
Polajšave pri prevozu, potniških voz. listkih in vizumu. — Centralni biro: Budapest V., Szcmere 6. General, zastopnik: Dr. Szillagyi Geza, Beograd, Strahiniča Bana 43/a.
DRUŽABNIKA
sprejme veletrgovina in založba razglednic, slik itd. — Sodeluje lahko v podjetju. Potreben kapital od 50.000 Din dalje. Vpoštevajo se tudi pri bankah kredita zmožni rellektanti. Obiirne pismene ponudbe pod šifro; »Dobro podjetje « na naslov »PROPAGANDA«, reklamna družba z o. z., Ljnbljana, Šelenburgova nlica 7, II. nadstropje.

POSESTVA
vseh vrst,
stanovanjske hiše
v Celju na prometnem prostoru in v okolici, za resne kupce ii£e Lovro
CREMOŽNIK - CELJE Preiernova 19.
VESELJE
vsakega knjigovodje so lepo in pregledno črtane poslovne knjige v trpežni :: vezavi, ki jih izdeluje ::
KNJIGOVEZNICA K. T. D,
I/ LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6/11.
d 9
proviz
iščejo se zanesljivi POTNIKI
ki potujejo v južne kraje, kateri bi prevzeli Je en predmet proti visoki proviziji. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 780.
KDO BI HOTEL
proti nagradi, upokojenci, ki slabo vidi, vsak
»'r.a r "CČit«H č»*np}»? -
snnta
Nfir.iov v upravi »Slo venca ped it. 223.
I
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča
ilov. narodne pesmi
IV zvezek.
Za moški, mešani in ženski zbor harmoniziral
M. Bajuk. Besede zapisal dr. J. Debevec. Cena Din 16.—. N« te lahke in lepe narodne pesmi opozarjamo posebno podeželske zbore. Pesmarica je izila v novem natisu
Švicarska fvrdka za uvoz jajec
.•^vm
išče zveze z reelnimi in solvent-nimi trgovci jajec ali specerije. Ponudbe r. označbo tedenske dobavne količine naj se pošljejo pod šifro „Import jaja K—na Interreklam d. d., oglasni zavod, Zagreb 1-7«, Strossmayerova ul.6
—^———mmmm——....... 1 ——
Igral; brezplagno vdrž vni razredni lotRnij!
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol ček
Radi reklame prodajamo naslednje dni partijo šatulj z našimi nrvovr,tnimi ,-„ poznanimi proizvodi. V vsaki 20. Sat .iji se « h iVn ™/	h - 1
1,000.000 dinar ev.
za zobe in t parfumska esenca „Le Rftve^	P
Vse to za neverjetno nizko ceno 150 dinarjev
mesto 250 Din, ako nam pošljete denar vnaprej. (Po povzetju 5 Din več) late esentom dovolju erao rs*ko kontrolo Srečke zamenjavamo na naše »troške^ konca kola, vkolikor'ne bi bilo prej
Parfums DRIAYt Pariš
kraljevi SHS dvorni dobavitelj. Pošljite denar tako)
na naslov: DEPOT DHinv rmniniNs umn k*r e število fiatalj omejena' L'UBL^Nil
Zdranfe je po! bogastva!
Za uspešno duševno in telesno delo, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo.
Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdimi usnjatimi petami, ker one provzročajo močne potresljaje.
Nosite tudi Vi
Palma-kauiuk podplate in pele.
Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku.
Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in še ceneje kot usnje.

V
pripravno za večjo obrt, skladišče ali tovarno, se takoj proda. — Vprašanja na upravo »Slovenca« pod šiiro: »Gospodarstvo« št. 687.
Naznanilo.
Tem potom naznanjam ccnj. občinstvu, da sem z današnjim dnevom prenehal družabnost z gosp
STEPANOM BOČKAJEM
izdajatelj: dt. Fr. Koloveo.
V nadalje bom vodil isto obrt v dosedanjih prostorih pod svojim imenom vseskozi ločno in solidno, za kar jamčim osebno, Priporočam sc ccnj. občinstvu v nadaljnji obisk. — Spoštovanjem
Ivan Dorčec
brivski mojster Dalmatinova ulica 13, Ljubljana
Urednik: Franc Tersedlav.