SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 12
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 16 de abril - 16. aprila 2015
PPRELOMEN CAS IN PRAVICA DO REGRATA
Ministri odhajajo, vlada ostaja
LOJZE PETERLE
Na dan 8. aprila je bila leta 1990 cvetna nedelja. Prvič po drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji smo volili demokratično. Volili smo 240-člansko tridomno Skupščino. V Družbenopolitični zbor in Zbor občin smo volili tisti dan splošno, demokratično, v Zbor združenega dela pa 12.4. ne. Zadnje so se dogajale pod vplivom partijskih struktur, ki so obvladovale podjetja. Glede na to so bile te volitve samo pretežno, ne pa v celoti demokratične, poštene pa ne, saj so imele stranke komunističnega porekla finančno, medijsko in veliko organizacijsko prednost.
V prvih dveh zborih je zmagala koalicija DEMOS (Demokratična opozicija Slovenije), v Zboru združenega dela pa stara politična linija. Kakšno prefinjeno varovalko si je Partija namestila s tem zborom, smo jasno videli takrat, ko ta zbor ni hotel dati na svoj dnevni red vladnega zakona o lastninjenju, tako blokiral zakonodajno proceduro in zavrl nujni del demokratične preobrazbe.
Te volitve so bile najpomembnejše in politično prelomne volitve v zgodovini slovenskega naroda. Zmagala je "slovenska pomlad" v DEMOS-u združenih Slovenski demokratični zvezi, Slovenski kmečki zvezi, Slovenskih krščanskih demokratih, Socialno-demokratski stranki Slovenije, Slovenski obrtniški stranki in Zelenih Slovenije. Zmagala je s programom samostojne, demokratične in v Evropo usmerjene slovenske države.
Ta zmaga je pomenila politični predpogoj za uresničitev stoletnih sanj o lastni državnosti, saj smo za to potrebovali tudi demokratično postavljeno izvršilno oblast. DEMOS-ova vlada je prevzela operativno breme osamosvajanja s pripravo zakonov, reform, s pripravo obrambe, lastnega denarja itd. Brez teh volitev in prevzema oblasti bi ostala slovenska država še naprej sanjski projekt.
Brez teh volitev in zmage DEMOS-a tudi ne bi bilo zgodovinskega plebiscita za samostojnost decembra istega leta, za katerega izvedbo je dosegel DEMOS politični sporazum s takratno opozicijo.
Petindvajset let pozneje se mi in svet okrog nas sprašuje, kaj se (nam) je zgodilo. Postavili smo državo, zmagali smo v vojni za svobodo, dosegli mednarodno priznanje, v nekaj letih smo dosegli gospodarsko rast in se umestili na politični zemljevid sveta, vstopili v OZN, Svet Evrope, EZ, NATO... Naše zakone so študirale in posvajale države večje od nas.
Nekaj let smo prehitevali boljše od nas. O nas so govorili kot o najboljši državi kandidatki in novi državi članici EZ. Odlično smo predsedovali EZ. Govorilo se je o drugi Švici. Zakaj nismo postali druga Švica, je odgovoril najkrajše kar se da Ivan Oman - "Imeli bi Švico, če bi delali kot Švicarji".
Kaj se je zgodilo, da smo po državotvornem in mednarodno-političnem preboju začeli osvajati najvišja mesta na lestvici korupcije in padati na lestvici konkurenčnosti? Kaj je z nami, da nam razlike ne pomagajo k rasti, ampak k polarizaciji? Zakaj prodajamo neobdelane hlode v Avstrijo, mladi pa nam v
tisočih odhajajo v Nemčijo in drugam?
Nikakor nisem pričakoval, da bomo ostali zapredeni v romantiko pomladi, ki nam je prinesla lastno državnost. Tudi nisem nikoli idealiziral Evrope. Oboje sem videl in še vidim kot nov okvir za uresničevanje naših osebnih in skupnih ciljev.
Ključni problem je odsotnost smisla za skupno. Trdim, da je na začetku devetdesetih let zadišalo po vsem slovenskem skupaj. Osamosvojitev in demokracijo smo uresničili za vse.
Smisel za skupno se je začel očitno izgubljati s podiranjem DEMOS-ove vlade (Pučnik je to kasneje javno obžaloval). S tem je tudi padla dinamika, predvsem pa smer reformiranja.
Namesto reformiranja smo dobili taktično prilagajanje, ki ga je vodila ideološko--politična, medijska in finančna struktura, ki do danes ni zapustila prakse dogovorne ekonomije in ni bila nikoli privrženka načel pravne države. Kako daleč stran smo od uveljavitve načel pravne državne in socialno tržne ekonomije nam najbolj zgovorno kaže polom bank v državni lasti in koruptivni projekt TEŠ 6.
Za odstop od reformne linije in nedokončano tranzicijo je kriva politika, začenši s tisto, ki je zavrnila DEMOS-ov model privatizacije. Vsa tista politika, ki je državo po padcu prve pomladne vlade podredila interesom in praksi, ki niso pomenili dela za skupno dobro. V zavetju rasti in varnega zunanjega konteksta se je ob neodgovornem upravljanju državnih podjetij razpaslo neetično prisvajanje skupne lastnine, k temu pa še pomanjkljiv nadzor in selektivno sodstvo.
Glasniki tega napačnega in škodljivega razvoja danes za to sliko krivijo demokracijo, osamosvojitev in Evropo. V tako zamegljeni situaciji smo postali ena od vodilnih držav z antiameriškim razpoloženjem, z napredujočo radikalno levico, ki popularizira Sirizo, nam pa najavlja novo revolucijo (pa še prve nismo do konca prebavili).
Tu smo, ker se je slovenska pomlad ustavila. Ustavila se je reformna volja. Sami sebi smo postali problem. V zadnjih letih je vrsta vlad opravila samo najnujnejše prilagoditve, v bistvu pa odlagala reforme. Posledice neodgovornega obnašanja prelagamo na naša pozna leta in zanamce.
Smo pa dosegli napredek pri pravici do regrata. Eno kilo lahko odnese s kmetovega travnika nabiralec, menda zato, da ne bi preveč potacal. Revolucija se nadaljuje. Drugič bodo dodali še kubik lesa. Kar je naše, je naše. Kaj pa če bi v tisti uredbi ministra Zidana namesto o kili regrata rekli kaj o odnosu do lastnine. Recimo, da bi bilo treba vprašati lastnika (kadar ne nabiramo na javni površini) za dovoljenje, če lahko nabiram regrat na njegovem.
Za sklep. Slovenija se še naprej giblje v območju PROTI, ANTI. Potrebno bi bilo treba najti pot do kakšnega novega in skupnega ZA. Na volitvah pred petindvajsetimi leti je zmagal nek pomemben ZA. Rešitev ni nova revolucija, ampak nadaljevanje slovenske pomladi. Hvala vsem, ki ste/so jo takrat podprli.
Ljubljana, 7. april 2015
Prejšnji četrtek je prišla na vrsto seja Državnega zbora, na kateri se je vlada poslovila kar od dveh ministrov. Poslanke in poslanci so se najprej seznanili z odstopom ministrice za izobraževanje, znanost in šport Klavdije Markež, ki jo je iz ministrskega stolčka in hkrati iz poslanskih klopi odneslo plagiatorstvo pri magistrski nalogi, nato pa so, po približno sedmih urah vroče in tudi delno za javnost zaprte seje, razrešili ministra za obrambo Janka Vebra. Premier je tako uspel z argumenti o nezakonitosti Vebro-vega ravnanja prepričati veliko večino poslancev, z izjemo Socialnih demokratov (SD) in Združene levice (ZL). Tri tedne po izbruhu afere Telekom je bil zaradi SD-jeve podpore pod vprašajem tudi obstoj te stranke v koaliciji, a do razpada ni prišlo.
Cerar je v Državnem zboru med razlogi za razrešitev povedal, da je Veber s tem, ko je obveščevalno-varno-stni službi ministrstva za obrambo naročil analizo prodaje Telekoma, objektivno odgovoren za nezakonito, nepravilno in nepregledno delovanje te službe. Zanikal je Vebrove očitke o spodkopavanju obrambnih ukrepov države, zaradi katerih je zdaj že nekdanji minister premierju grozil s kazensko ovadbo. A Veber je tudi v zagovoru pred Državnim zborom vztrajal, da je ravnal zakonito, državotvorno in za varnost ljudi.
Predsednik SD Dejan Židan je bil tudi po Vebrovi razrešitvi prepričan, da je ta delal zakonito, o vprašanju privatizacije tako Telekoma kot drugega državnega premoženja pa je povedal: »Dobili smo zavezo predsednika vlade, da vsi tisti postopki preverjanja, ki se morajo nada-
ljevati pri konkretnem podjetju in tudi pri drugih podjetjih, ki jih država prodaja, se oceni, kaj to pomeni s stališča državnega, obrambnega in drugih interesov in da se bo na podlagi teh ugotovitev ukrepalo naprej.«
Veber je zadovoljen, da je na seji lahko opozoril na probleme, ki bi lahko nastali v primeru prodaje Telekoma Slovenije, kot je predvidena. V izjavi za medije je tudi ocenil, da bi bil rezultat glasovanja najbrž povsem drugačen, če bi poslanci glasovali po svoji vesti. Premier je po koncu državnozborske seje povedal, da kljub temu, da je afera vladi vzela nekaj dragocenega časa, pa po njegovem ministri delajo. Je pa gotovo ministrovo ravnanje škodovalo postopku prodaje Telekoma: Funkcijo obrambnega ministra je začasno prevzel Židan, potem pa Cerar pričakuje predlog SD za novega kandidata za vodenje obrambnega resorja.
Vlada se je kljub viharnosti minuli teden tudi posvetovala o nacionalnem reformnem programu za letos in prihodnje leto, ki ga mora Evropski komisiji poslati do konca aprila. Podobno kot že v preteklih letih ta program predvideva nadaljevanje konsolidacije javnih financ, preureditve gospodarstva, davčno reformo in znižanje obremenitve dela, zdravstveno reformo, dodatne spremembe pokojninskega sistema, odpravo administrativnih ovir, spodbujanje podjetništva ter internacionalizacije, in optimizacijo javnega sektorja s prenovo plačne politike. V petek je o osnutku nacionalnega reformnega programa razpravljal še Ekonomsko-socialni svet, osredotočil se je predvsem na izhodišča za davčno reformo.
Premiki opozicije
V Ljubljani se je v soboto popoldne sestal svet Slovenske demokratske stranke (SDS) in razpravljal o aktualnih političnih razmerah. Po seji sveta je predsednik SDS Janez Janša med drugim dejal, da so zaskrbljeni nad tem, da se koalicija v glavnem ukvarja sama s seboj, medtem ko ključne težave, s katerimi se srečujejo državljani, ostajajo ob strani. Prepričan je tudi, da sedanja koalicija ne bo zdržala do konca mandata.
Skrb zbujajoče so še posebej razmere v zdravstvu, saj se stanje močno slabša. Kdor je bil zadnje tedne na ljubljanski urgenci, mu tega niti ni treba govoriti, tako Janša, saj je vse to lahko izkusil na lastni koži. Medtem pa s strani vlade še nismo slišali niti tega, ali ima sploh resne namene, razmere izboljšati, tako Janša.
Kot je še povedal predsednik, je svet SDS-a
še posebej zaskrbljen tudi nad razmerami v EU. Neenotnost znotraj unije je namreč pri vprašanju grških dolgov, statusa Grčije in pa vojne na vzhodnih mejah EU tako izrazita, da se EU verjetno sooča z doslej največjim izzivom svojega obstoja.
Spor med Vebrom in Cerarjem, ki je le del večjega spora med koalicijskimi partnerji glede privatizacije, pa je vladi le še skrajšal življenjsko dobo. Odnosi so se zaostrili do te mere, da niso več popravljivi. Drugo leto, tako Janša, Slovenijo najverjetneje spet čakajo predčasne volitve.
Glede zavrnitve roke sodelovanja, ki jo je SDS ponudila NSi-ju, pa je predsednik SDS-a obžaloval odločitev NSi-ja. Predsednica NSi Ljudmila Novak je sicer pred dnevi na povabilo SDS odgovorila: »Nova Slovenija - krščanski demokrati bo ohranila samostojnost, saj morajo imeti volivci na
volitvah možnost izbire med različnimi programi in različnimi strankami. Žal mi je, da je vabilo SDS v zvezi s sestavo vlade v senci prišlo v medije, še preden smo v NSi nanj odgovorili. NSi že ima oblikovane strokovne odbore, ki intenzivno delajo in dopolnjujejo naš program, prav tako imamo ustrezne kadre. Smo pa v NSi vedno pripravljeni sodelovati s programsko sorodnimi strankami, možno je tudi sodelovanje ob določenih projektih. Najprej pa je treba povrniti zaupanje, ki je bilo v preteklosti porušeno. Morda bo tudi zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki smo ga vložili v DZ, pokazatelj, ali je mogoče graditi novo zaupanje ali ne. Za dobro sodelovanje v prihodnosti so pomembna konkretna dejanja.«
Bomo videli. če bo uspelo sodelovanje na pomladanski strani.
Znova »Dobrodošli doma«
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Prvo skupno praznovanje vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev, ki ga je pripravil in izvedel Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je potekalo v petek, 1. julija leta 2011, ob 20-letnici slovenske osamosvojitve. Od tedaj se prireditev ponavlja vsako leto. Na njej vsako leto nastopajo tudi dijaki naše RAST-i. Iz prvotne namestitve v Ljubljani, je lani prireditev potovala v Škofjo Loko. Letošnja, ki jo je Urad že napovedal, pa bo potekala na Ptuju. Če boste v tistem času v Sloveniji, ste toplo vabljeni, da se je udeležite.
TONE MIZERIT
Obletnica potresa v Ljubljani
Mineva 120 let odkar je Ljubljano prizadel najmočnejši potres v 19. stoletju. Potres z magnitudo 6,1 po evropski potresni lestvici, ki je Ljubljančane predramil nekaj po 23. uri, je po različnih virih terjal med devet in 14 žrtev, popolnoma pa je
uničil 145 stavb.
Ponoči 14. aprila 1895 je prebivalce Ljubljane zajela panika in so v naglici zapuščali svoja stanovanja. Zbirali so se na odprtem, kjer so v grozi preživljali še številne popo-tresne sunke. Od 1373 stavb, kolikor jih je bilo takrat v Ljubljani, jih je bilo 145 tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti, marsikje pa so v stenah zazijale velike razpoke, da bivanje v teh objektih ni bilo več varno. Zelo hude poškodbe je
utrpela deželna bolnišnica, pa tudi številne cerkve, šole, muzeji in ostale javne stavbe.
Mestne oblasti so se takoj lotile dveh projektov, in sicer izgradnje zasilnih bivališč za prebivalce ter ocene škode in obnove mesta. Pomoč prizadetim je prihajala s celotne Avstro-Ogrske, denar za obnovo pa so poslale tudi številne tuje države. Vojska je gradila barake, postavljala šotore, za začasne domove pa so uporabljali celo zeljarske sode.
Po dosedanjih raziskavah je bilo žarišče potresa severno od Ljubljane, v bližini Vodic. Zaradi njegove moči pa magnitudo ocenjujejo na 6,1 po evropski potresni lestvici. Večje poškodbe stavb so se zgodile v celotni ljubljanski kotlini, manjše pa so zabeležili tudi do več kot 50 kilometrov od nadžarišča. Potres so čutili tudi v Splitu, Firencah, na Dunaju in v Švici. Razdejanje, ki ga je povzročil potres, je močan vtis naredilo tudi na takratnega cesarja Franca Jožefa, ki se je v Ljubljani ustavil 7. maja. Za čimprejšnjo obnovitev mesta pa je daroval tudi zajetno vsoto denarja.
Agencije republike Slovenije za okolje bo 120. obletnico ljubljan-
skega potresa obeležila s predstavitvijo zgodovinskih dejstev rušilnega potresa. Ob tem bo predstavila tudi oceno potresne nevarnosti in ogroženosti Slovenije.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je že na veliko noč popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani vodil zaobljubljeno »protipotresno pobožnost«. Med drugim je poudaril, da svet ni v lasti sil in ni prepuščen posameznim ljudem, ampak ga ima v rokah Bog.
TEORIJA SPOLA
Tudi v vrtcih v Trstu
Strahovi zagovornikov tradicionalne družine vendarle niso bili tako neupravičeni. Teorija spola se namreč uveljavlja že v mnogih evropskih državah. V Nemčiji na primer štiriletne otroke v vrtcih spodbujajo, naj poljubljajo otroke istega spola in naj se oblačijo v oblačila nasprotnega spola. V teh dneh pa se je to začelo dogajati tudi v sosednjem Trstu. Program financira regija, potrdile pa so ga tudi občine.
Na nesprejemljivo igro spoštovanja, kot jo imenujejo, so opozorili starši otrok iz vrtca v Trstu. Po besedah enega izmed njih, Amadeja Rossettija, omenjeni vrtec zanika, da gre za teorijo spola, hkrati pa dečke oblačijo v deklice in obratno. Potem jih posnamejo in jih vprašajo, kako so se počutili. Vedno več staršev je zaradi tega zaskrbljenih. Podžupanja Stefania Giannini zagovarja igro spoštovanja, ki je bila predstavljena tudi ministrici za vzgojo in izobraževanje, vendar pa ni del uradnega vzgojnega programa.
Rosssetti je za katoliški tednik Novo življenje povedal, da so projekt staršem predstavili navidez transparentno, češ da gre za osveščanje proti nasilju nad ženskami, kot da bi lahko bil štiri ali pet letni otrok pošast, pretepač žensk ali posiljevalec. V brošuri je tudi zapisano, da naj bi igra preverila poznavanje in prepričanja dečkov in deklic o tem, kaj pomeni biti moški ali ženska, poudarila prisotnost splošnih stereotipov in uresničila prvi poseg, ki bi jim omogočil preurediti njihove misli ter bi otrokom nudil drugačen pogled od tradicionalnega pogleda.
Kot poroča Radio Ognjišče, otroke tudi učijo, da sicer obstajajo fizične razlike med deklicami in dečki, še posebej v genitalijah, vendar pa te razlike ne pogojujejo njihovega načina čutenja, doživljanja čustev in
obnašanja do drugih. Na spletni strani, ki predstavlja omenjeno igro, lahko preberemo, da je treba to teorijo otroke učiti že pri treh letih in da je stereotipe mogoče premagati, še več, da jih je treba premagati prav pri treh letih. Program zdaj teče drugo leto in otroci v teh vrtcih govorijo o gasilcih in gasilkah, o pilotih in pilotkah, vse do tega, da so med svetovnim nogometnim prvenstvom vprašali, zakaj ne igra nobena ženska. Starši so zato prepričani, da gre pri omenjeni igri na prikrit način, ne za učenje spoštovanja drugačnih, ampak za uvajanje teorije spola, ki predpostavlja popolno svobodo pri izbiri lastnega spola.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Sredi omejenega sveta in sredi trga,
kjer je dobrin dovolj, a ne preveč,
ljudje živimo s svojimi talenti,
ki jih ob vztrajnem delu um oplaja,
in pa z željami, ki jim ni meja.
Te skušamo tešiti s kopičenjem imetja,
želimo si stvari takoj in vedno več,
a množica reči nam ne napolni duše.
Z nezmernostjo povzročamo pomanjkanje dobrin,
pa nevoščljivost in uboštvo.
MK
Včasih tekoči dogodki, namesto, da bi vrgli nekoliko luči na razvoj, položaj še bolj zatemnijo. Nekaj takega se je dogodilo v nedeljo,m ko so imeli v Salti prve volitve v letošnjem volilnem letu.
»Jaz sem peronist«. Razni opazovalci so napovedovali zmago dosedanjega guvernerja. Juan Manuel Urtubey je precej priljubljen, saj je vladna stranka zmagala že pri zadnjih volitvah, ko je bil kirchnerizem poražen celo v provinci Buenos Aires. Zato je presenečenje morda le velika razlika nad ostalimi. Dosegel je kar 47,34 odstotkov, medtem, ko je njegov tekmec Romero prejel 33,63%. Zanimivo, da je potem v zmagovitem bunkerju guvernerja te severne province kar mrgolelo kirchnerističnih funkcionarjev in kandidatov. Za fotografijo je vsak hotel stati čim bliže zmagovalcu, da bi tako vsaj nekaj vode napeljal na svoj mlin. V vladi so si oddahnili, saj je Romera podpirala smetana opozicije: Massa in Macri. Severna zmaga jim je vlila upanja na uspeh meseca oktobra. A že takoj naslednji dan je Urtubey podal zanimive izjave, ki so kar naježile lase vladnim strategom. Dejal je: »Jaz sem peronist in nikdar nisem sledil kakim persona-lizmom.« Je trditev letela na gospo predsednico? In še: »Tukaj so volili guvernerja in ne delegata vladne palače.« Pojav znova oživi vprašanje, kaj bo končno pero-nistična stranka (in njeni veljaki) storila ob predsedniških volitvah in po njih. Ni malo opazovalcev, ki trdijo, da bo po sestopu gospe Cristine s predsedniškega stolčka kirchnerizem zatonil. Veljaki (guvernerji in župani) so naveličani vsakodnevnega izsiljevanja, ko morajo skoraj klečeplaziti za vsak bankovec iz vladne blagajne in »navdušeno« ploskati potezam, nad katerimi niso navdušeni. Bodo našli pot iz te zagate? Posebno primes temu položaju postavlja dejstvo, da bo gospa osebno določila (in preverila) vsakega kandidata za poslansko mesto. Vsi vladni zastopniki v parlamentu ji bodo iz srca vdani. Kdaj bo peronizem izrekel ključno besedico: »dovolj!«
Nezavzeti vrh. V svoji ofenzivi »hočemo vse«, je vlada že pred časom naletela na hudo zapreko: sodna oblast se ji nikdar ni popolnoma vdala. Na razne načine si je gospa Cristina skušala podvreči sodnike. A namesto, da bi v tem napredovala, sodni koraki postajajo vedno bolj uporniški, kakor bliže
prihaja trenutek, ko bo gospa zapustila oblast. Z raznimi zakoni zato vlada skuša spremeniti smer sodnih postopkov. Glavni korak je v tem, da dajejo večjo moč tožilcem, ki naj bi razne obtožbe raziskovali, manjšajo pa vpliv sodnikov. Tožilce namreč imenuje vlada direktno, za sodnike pa potrebuje večino v svetu magistrature, a je nima. Tožilci seveda lahko obtožbe raziskujejo hitro ali počasi, ali pa jih celo ne raziskujejo. Vse to je mišljeno za dobo, ko bodo sedanji funkcionarji, brez oblasti, ječali pod težo obtožb korupcije. Prav tako se je zapletlo imenovanje novega člana vrhovnega sodišča. Dr. Carles na noben način ne pride do potrebnih dveh tretjin glasov v senatu, kljub temu, da ga je pred časom sprejel papež Frančišek. Preveč jasna je njegova dosedanja vdanost cristinizmu. Vlada sedanj namerava znova povečati število članov vrhovnega sodišča, v upanju, da bi s kakim pogajanjem vdrla v ta zbor. A pot ni jasna. Zato tako predsednica, kot njen sin Maximo, pripravljata poslanske kandidature in računata na parlamentarno imuniteto,
Bliža se nevihta. Prišla bo takoj po volitvah. Vlada vztraja na stališču, da ne reši nobenega izmed resnih problemov, ki prizadevajo državo in državljane. Z raznimi krpami koče prikriti vedno bolj pogoste in velike luknje v delovanju. Če ne bi bilo tako skrajno nevarno, da se Argentina spremeni v Venezuelo, bi jim človek privoščil, da bi zmagali in morali sami pojesti to vrelo kašo. Gospa namreč zna le zapravljati. Poglejmo devizni sklad: ko je nastopila, je bilo v Centralni banki 52 milijard dolarjev, za konec leta računajo, da jih bo ostalo komaj 24 milijard. Sedaj ima rastoče težave s sindikalno fronto. Celo provladni sindikalisti obtožujejo vlado, da si je pridržala okoli 20 milijard pesov, ki pripadajo sindikalnim socialnim ustanovam (obras sociales). Paritetne komisije, ki se pogajajo o povi-šicah plač, včasih postavljajo kar nore zahteve. A 46% povišic za boljše plače, trdijo, pomeni realnih 30%; ostalo pobere davek na »dobiček«. Podjetniki seveda o takih številkah nočejo nič slišati. Prej smo govorili o papežu Frančišku. Znova bo sprejel »gospo«. Nekateri mu zamerijo, saj je rekel, da ne bo več sprejemal politikov. Drugi zaupajo, da ve kaj dela in da vsak korak usmeri v končni blagor naroda. Upajmo, da res ve kaj dela.
V SLOVENSKI CERKVI MARIJE POMAGAJ
Naš veliki teden
Največji krščanski praznik v cerkveni liturgiji je velika noč. Praznovanje se začne na cvetno nedeljo, ko se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Za ta praznik so po naših slovenskih središčih procesije. Verniki nosijo oljčne vejice, otroci pa butarice, ki so jih med tednom spletle dekleta in žene. Mladina pripravi večjo butaro, ki jo tudi nosijo v procesiji. Tako ohranjamo naše lepe slovenske navade.
Veliki četrtek. »Večerja zadnja je minila ...« Na veliki četrtek se spominjamo, da je Jezus postavil zakrament presvetega Rešnjega Telesa in zakrament mašniškega
posvečenja z besedami: »To delajte v moj spomin«.
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je opravil obrede in maševal za žive in pokojne slovenske duhovnike g. Franci Cukjati. Posamezne dele obredov je napovedovala Anika Urbančič; berili sta brala Niko Skubic in Mikaela Resnik. Pri pridigi je duhovnik nanizal vrsto dogodkov, ki so se zgodili na veliki četrtek pri zadnji
večerji. Jezus je umil noge apostolom, kar pomeni očiščevanje. Tudi mi se moramo očistiti grehov pri sv. spovedi, da bomo lahko prejeli sveto obhajilo. Pri maši in vseh obredih je bilo ljudsko petje s spremljavo priložnostne pevske skupine pod vostvom g. Andreja Selana; na orgle je petje spremljala ga. Metka Malovrh.
Po maši je duhovnik prenesel sv. Rešnje Telo na pripravljen prostor. Sledilo je češčenje; najprej so molili možje in žene, nato pa dekleta in fantje, ki so napolnili cerkev in eno uro posvetili molitvi in premišljevanju.
Nabirka pri maši je bila za Vincenci-jevo konferenco.
Veliki petek. »Daj mi Jezus, da žalujem; smrt trpljenje objokujem ...« Na veliki petek je Jezus umrl na križu; položili so ga v grob in zastražili.
Obrede na veliki petek je opravil g. Franci Cukjati. Posamezne dele bogoslužja je povezoval inž. Janez Krajnik. Prvi del obsega branje Božje besede; berili sta brala Maksi Malovrh in Sašika Podržaj. Pri pridigi je duhovnik poudaril, Božjo ljubezen do nas. Bog je poslal svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa, da je trpel in umrl za nas na križu ter nas tako odrešil. Pasijon -Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa je doživeto pel Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Na orgle jih je spremljal prof. Diego Perez. Kronista je pel Andrej Grilj, Jezusu je dal glas Martin Selan, Pilatu pa Ivo Smrdelj. Skupaj s pevci smo doživljali krivično sodbo, bičanje, pot na Kalva-
rijo, križanje in Jezusovo smrt. Drugi del obredov velikega tedna je češčenje sv. križa. Množica vernikov, otroci, mladina in odrasli so se približali oltarju za poljub križa. Bilo je veliko družin z malimi otroki. Zadnji del je sv. obhajilo. Po končanih obredih je bil v dvorani škofa Rožmana Križev pot, ki ga je pripravila mladina iz Našega doma San Justo.
Nabirka pri maši je bila za Sveto Deželo.
Velika sobota. »Grob je prazen in odprt, zmagan greh končana smrt, aleluja«
To je dan veselja. Kristusova zmaga nad smrtjo je poroštvo našega večnega življenja.
Slovenski duhovniki so ta dan, po lepi slovenski navadi, blagoslavljali jedila za velikonočni zajtrk. Zvečer smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k obredom vstajenja, ki se začno z blagoslovom ognja in slavjem luči. V zatemnjeno cerkev so prinesli velikonočno svečo ob kateri smo prižgali svoje sveče. Obrede je ta dan opravil delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode, ki je daroval sv. mašo za žive in rajne Slovence v Argentini. Jutranjice je prekrasno zapel cont. Marcelo Brula. Slavje je povzdignil Pevski zbor Slomškovega doma Ex corde pod vodstvom gospe Marte Selan Brula. Z navdušenim in mogočnim petjem so pevci naznanili Kristusovo zmago nad smrtjo. Na orgle jih je spremljal prof.
Diego Perez. Posamezne dele obredov je povezoval inž. Tone Podržaj. Berila so brali: Marjanka Grohar, Marjanka Ayerbe Rant, Branko Marinič, Ani Malovrh in prof. Neda Vesel Dolenc. Pri nagovoru nas je dr. Rode spomnil, da smo v letu Bogu posvečenega življenja. Dekleta in fantje, ki vstopijo v redovno družbo naredijo obljube pokorščine, uboštva in devi-štva- neporočenosti. Verniki moramo brati Evangelij, biti dobri drug do drugega in v svojem okolju za Evangelij tudi pričati. Ne smemo se sramovati svoje vere.
Vse tri večere je bila priložnost za zakrament sprave in veliko rojakov je prejelo sv. obhajilo.
Po maši so si rojaki voščili veselo veliko noč in polni vstajenjskega veselja odšli na svoje domove.
Na veliko nedeljo, največjem prazniku v letu, smo se po naših slovenskih okrajih zbrali k slovesnim sv. mašam, nato pa k skupnemu velikonočnemu zajtrku.
m.m.
SLOMSKOV DOM
Tako smo začeli leto
Z mesecem marcem se konča čas počitnic in zaživi vse delovanje v Domu. Tako je bilo ob petkih ponovno vse polno aktivnosti: pevske vaje, odbojka, telovadba in nogomet in tudi v baru so bile mize polne; starši
ki so pripeljali otroke in čakajo konec treningov ali vaj, pri drugih mizah resno šahirajo, drugi ki gledajo kakšne športne oddaje. Ker pa je bil postni čas, je bil kot vedno prvo Križev pot in sv. maša. Tudi mladci in mladenke so letos vodili molitev križevega pota postni petek. S svečami in slikami so poudarili molitev in premišljevanje Jezusovega trpljenja. Zadnji petek v postu je to molitev prevzela mladina. Tako smo se vsi skupaj duhovno pripravljali na praznovanje velikega tedna in Velike noči.
V	soboto, 21. marca je šolski zvonec zopet poklical v razrede naše osnovnošolce. Njihov smeh in veselje je ponovno napolnilo dvorišče in razrede Slomškove šole. In tudi po končanih šolskih urah je odbor staršev povabil na posebno pripravljeno kosilo vse starše otrok, da so se tudi oni poveselili skupaj z otroki in učitelji ob ponovnem srečanju in začetku novega delavnega leta.
V	nedeljo, 22. marca se je vršil 54. redni občni zbor. Svoja poročila so prebrali: tajnica dr. Marjana Poznič Mazieres; blagajnik: cont. Miha Bokalič; kulturni referent: Marcelo Brula; Gospodar Aleks Kastelic; voditelj Slomškove šole Marcelo Brula; za farni odbor: Jože Oblak; o delovanju mladcev in mladenk: Andrejka Vombergar Štrfiček; za mladinske organizacije je ob odsotnosti Ani Lenarčič je prebrala poročilo Štefi Bokalič in končno še predsednik cont. Pavle Brula. V imenu nadzornega odbora je podal razrešnico za vse dobro opravljen delo
dr. Boris Štrfiček.
Sledile so volitve in soglasno je bil sprejet in potrjen novi odbor, ki ga bo še naprej vodil kot predsednik cont. Pavle Brula; podpredsednik Marko Selan; tajnica Marjana Poznič Mazieres; kulturni referent Marcelo Brula; blagajnika: Aleks in Edi Cestnik; gospodarja: Mari Miklavc in Aleks Kastelic; mladinski referent Janko Koželnik; odbornika prof. Neda Vesel in Karlo Pregelj; duhovni vodja Franci Cukjati; v širšem odboru so voditelj Slomškove šole Marcelo Brula, za mladinske organizacije predsednika Ani in Tomi Lenarčič; za farni odbor Helena in Jože Oblak; za zbor Ex corde Marta Selan in za mladce in mladenke voditeljica Andrejka Vombergar Štrfiček. Nadzorni odbor dr. Boris Štrfiček.
Ta teden je bil izredno delaven in razgiban. Na državni praznik v torek, 24. marca se je zbral »moški svet« očetje in sinovi, da so temeljito počistili dvorišče, prostore doma in vrt, kot se spodobi pred vsakim velikim praznikom. A v četrtek, 26. so prišle stare mame in mamice delati butarice za cvetno nedeljo. To pletenje so nadaljevale tudi v soboto, ko so se jim pridružili osmošolci, ki so navdušeno sledili navodilom starejših. Lepo, da se lahko nadaljuje tradicija. Na cvetno nedeljo je bilo vse praznično in celo lepo število narodnih noš je bilo, da smo skupaj proslavili začetek velikega
Priznanje g. Tonetu Kastelcu ob njegovi 90-letnici
Blagoslov oljk na cvetno nedeljo
tedna in v procesiji počastili Jezusa v spomin na njegov prihod v Jeruzalem. Po sv. maši, je odbor Slomškovega doma čestital g. Tonetu Kastelcu ob njegovi 90-letnici. G. Tone nam je res lahko zgled za vse delo, ki ga je opravljal v Slomškovem domu v njegovem dolgem življenju. Skozi res dolga leta ni bilo prireditve, na kateri ne bi dobesedno garal za pripravo odrov, tako v dvorani, kot so nepozabni njegovi odri na dvorišču. In seveda potem je bilo potrebno tudi vse to pospraviti. Res si je zaslužil vso zahvalo tako odbora, kot vseh članov. Odbor je tudi pripravil lepo pogostitev za vse navzoče.
Na veliko soboto ob 15,30je bil blagoslov jedil na dvorišču Doma. Res je bilo lepo videti na mizi na dvorišču vse lepe košare, ki so jih družine prinesle k blagoslovu. Kot že lansko leto so mladci in mladenke za to priložnost skupaj barvali pirhe, ki so jih drugi dan razdelili med udeležence velikonočnega zajtrka. Zbor Ex corde je pel pri velikonočni vigilija v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši in tudi ob slovesni velikonočni maši v Domu. Tam smo se zopet vsi člani srečali ob pogrnjenih mizah, si voščili veselo Alelujo in bili deležni dobrot, ki so nam jih pripravili vsi delavni člani naših organizacij. In če se bo takšna aktivnost vršila skozi vse leto, smo lahko gotovi, da bo Slomškov dom stalno privabljal vedno več članov, ki bodo z veseljem zahajali v Dom.
OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE
V novo obdobje
110 LETNICA ROJSTVA
Dr. Rudolf Hanželič
Občni zbor je vedno ključni trenutek v življenju ustanov. Naša krovna organizacija Zedinjena Slovenija ga je imela ob koncu marca. Bil je že 68. redni in je potekal je v soboto 28. marca v prostorih Slovenske hiše.
Po maši, darovani v cerkvi Marije Pomagaj, se je v prostorih jedilnice zbralo lepo število članov. Posebnost letošnjega zbora je bila ta, da so bili po predsednikih in delegatih zastopani vsi naši domovi.
Zbor je otvoril predsednik Franci Žnidar, ki je pozdravil vse navzoče, nakar je vodil molitev za vse člane, umrle v preteklem letu. Po izvolitvi dveh overovateljev zapisnika (g. Franci Cukjati in prof. Metka Mizerit) ter dveh preštevalcev glasov (g. Bine Magister in cont. Miha Bokalič) je sledilo branje zapisnika preteklega leta, ki ga je prebrala prof. Metka Mizerit in je bil potrjen brez pripomb.
Sledila so poročila članov upravnega odbora vodij posameznih referatov. Najprej je svoje poročilo podal tajnik Tone Mizerit. Blagajniško poročilo je zaradi odsotnosti blagajničarke gospe Tonči Vesel prebral predsednik g. Franci Žnidar. Sledilo je kar nekaj vprašanj glede posameznih točk, ki so bila v pogovoru pojasnjena. vprašanj, ki so bila pojasnjena. Poročilo kulturne referentke je podala ga. Alenka Godec. Šolska referentka Gospa Alenka Prijatelj je nato podala poročilo o delovanju naših šol.
Za Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka je podala poročilo ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Prebrala je tudi poročilo Srednješolskega tečaja iz Bariloch, ki ga je napisal dr. Stane Žužek. (Poročila o delovanju šol in srednješolskega tečaja bomo, zaradi važnosti te teme, objavili v naslednjih številkah).
Sledilo je poročilo predsednika g. Francija Žnidarja, ki ga v celoti objavljamo v tem izvodu našega lista.
Poročilo nadzornega odbora je podal dr. Štefan Godec. Povedal je, da je preveril delo odbora in pregledal knjige ter predlagal razre-šnico odboru; bila je soglasno sprejeta.
Letošnji občni zbor je bil volilni, saj je dosedanji odbor že izpolnil predvideno dobo dveh let. Ta pot odhajajoči odbor ni predstavil svoje liste, pač pa so to storili predsedniki domov. Po društvenih pravilih se lahko potrdi seznam članov odbora, posamezne funk-
cije razdelijo na prvi seji. Zbor je to potrdil, z navedbo, da bo ta seja potekala v Slovenski hiši v torek 7. aprila. Potrjena je bila še nova članarina za tekoče leto.
Pri slučajnostih je Pavel Brula je predlagal, da bi bili vsi člani naših Domov obenem člani Zedinjene Slovenije. Članarino ne bi plačali dvakrat. O tem se je v preteklosti že govorilo, vendar je stvar vredna premisleka in razgovora.
Odhajajoči predsednik Franci Žnidar se je zahvalil vsem, ki s tem občnim zborom odhajajo iz odbora in so več let delali pri Zedinjeni Sloveniji: Tonetu Mizeritu, Alenki Godec, Tonči Vesel in Metki Mizerit ter mnogim odsotnim. Prof. Neda Vesel pa se je zahvalila Fran-ciju Žnidarju, ki je štiri leta predsedoval Zedinjeni Sloveniji.
Zbor se je zaključil z molitvijo. Dr. Jure Rode je spomnil, da bomo molili in se zamislili, da je letos 70-letnica odhoda iz Slovenije ter 68-letnica prihoda prvih beguncev v Argentino.
Z molitvijo smo zaključili občni zbor ob 22.15.
Na prvi seji, ki je, kot povedano, potekala v torek 7. aprila, so člani novega odbora razdelili posamezne funkcije. Novi odbor sestavljajo: predsednik, Jure Komar; podpredsedniki: Andrej Golob, Karel Groznik in Pavel Brula; tajnika: Marjana Poznič in Martin Selan; blagajnika: Martin Križ in Daniel Žagar; kulturna referenta: Martin Sušnik in Jože Lenarčič; mladinski referent, Stanko Jelen; odbornik: Tone Kastelic ml. Predstavniki slovenskih domov: za Slomškov dom iz Ramos Mejie Pavel Brula, za Pristavo iz Caste-larja Boštjan Modic, za Naš dom iz San Justa Marjan Grilj, za Slovenski dom iz Carapachaja Jure Komar, za Slovenski dom iz San Martina Viktor Leber, za Hladnikov dom iz Lanusa: Vinko Glinšek. Širši odbor sestavljajo še: šolski referat vodi Alenka Prijatelj; za ZSMŽ: Alenka Prijatelj; za SSTRMB: prof. Neda Vesel Dolenc; za Slovensko kulturno akcijo: dr. Katica Cukjati; za mladinski organizaciji: Niko Skubic in Mihaela Resnik. Nadzorni odbor sestavljajo Miha Bokalič in Jože Jan; ter Slovensko dušno pastirstvo.
Novemu odboru, ki bo vodil krovno organizacijo v novi obliki, želimo mnogo uspeha v prid ustanovi in celotni naši skupnosti.
i w
Letos poteka sto deset let, odkar se je rodil dr. Rudolf Hanželič. Bil je zelo važen za našo slovensko skupnost v Argentini in je prav, da se ga ob tej obletnici spomnimo. Članek, ki sledi, je v Almanahu petošolcev SSTRMB za leto 2001 napisala Martina Golob. Takole piše:
V cordobskih hribih je lepa slovenska počitniška kolonija. Vsako leto gredo šolski
Otroci tja na počitnice, da preživijo dva tedna na svežem zraku. Tudi jaz sem bila dvakrat na koloniji v Domu, ki nosi ime po svojem ustanovitelju dr. Rudolfu Hanželiču. Zanimalo me je kdo je ta duhovnik, ki je slovenski skupnosti zapustil Počitniški dom. Vprašala sem staro mamo, ki je več let kuhala v Domu in poiskali sva življenjske podatke.
Dr. Rudolf Hanželič je bil rojen leta 1905 v vasi Hardek pri Ormožu. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani, potem je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil posvečen v duhovnika leta 1929.
Bil je profesor verouka na gimnaziji v Celju, medtem študiral in doktoriral leta 1934. Ob okupaciji je pribežal v Ljubljano. Živel je v Marjanišču, bil profesor verouka na gimnaziji in se izpopolnjeval v vzgojeslovju. Leta 1945 se je umaknil v Italijo in živel v Rimu, dokler se ni izselil v Argentino. Tu je deloval v Mendozi, potem pa je bil hišni duhovnik v zavodu za prevzgojo deklet v San Estebanu in profesor filozofije in psihologije na državni gimnaziji v Capilla del Monte. Zadnja leta je preživel v Lujanu, kjer je bil profesor v bogoslovju bratov maristov.
Poleg svojega dela kot duhovnik ter profesor verouka in filozofskih ved je bil dr. Hanželič tudi praktični vzgoje-
slovec in organizator mladinskih gibanj. Že pred vojno je izdajal pri Zvezi fantovskih organizacij list Naraščajnik in Mladec, oba vzgojne vsebine. V času okupacije je izdal Krščansko moralko za inteligenco in Družinsko vzgojo.
V Argentini je napisal več člankov za revijo Duhovno življenje. Napisal je knjigo »Naše življenje« prvi in drugi del ter knjigo »Družinska vzgoja«. V obeh je dr. Hanželič dosegel velik uspeh svojega znanstvenega dela.
Višek svoje praktične gospodarske in pedagoške dejavnosti pa je dokazal s svojim res osebnim zidanjem počitniškega doma v kraju Dolores pri Capilli del Monte. S pomočjo dobrotnikov je kupil zemljišče s cerkvico Žalostne Matere Božje in staro stavbo, ki jo je prezidal v počitniški dom. Na zemljišču je sezidal še dve novi hiši, dovozil zemljo, uredil park in nasadil sadno in okrasno drevje. Stara mama mi je pripovedovala, da si dr. Hanže-liča lahko videl, kako je vozil samokol-nico, zidal in sploh opravljal vsa težka dela. Zelo je ljubil planine in užival, ko je svoje goste osebno vodil na izlete ter jim razkazoval lepote planinskega raja. Sam je upravljal počitniško dom, vodil otroške kolonije, organiziral izlete in vzpone na okoliške hribe.
Pred svojo smrtjo je Dom, vse stavbe in pohištvo zapustil dobrodelnemu društvu z željo, da mora nuditi cenene počitnice slovenskim šolskim otrokom in družinam. S tem dejanjem je postal dr. Hanželič velik dobrotnik slovenske skupnosti v Argentini, posebej še šolskih otrok, ki preživljajo tam lepe počitnice.
Vsako leto je dr. Hanželič v prostem času pohitel v vas Dolores v Počitniški dom. Tako tudi leta 1979, ko je podlegel zahrbtni bolezni, za katero je dalj časa bolehal in umrl na praznik sv. Jožefa 19. marca. Pokopan je na pokopališču v Dolores v kraju, ki ga je ljubil in občudoval. Vsako leto otroci šolske kolonije obiščejo njegov grob in mu prinesejo cvetja v hvaležen spomin.
Poročilo predsednika Francija Žnidarja na 68. rednem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija v soboto, 28. marca, v Slovenski hiši, Buenos Aires.
S tem občnim zborom zaključujemo še eno obdobje delovanja naše krovne organizacije. Ob podajanju poročil vseh referentov, smo se seznanili z delom, ki je družilo in bogatilo našo slovensko skupnost v Argentini, kjer je razvidno, da je ta še vedno zvesta narodnim in verskim idealom.
Pregled in obračun te dobe kaže, da še vedno sprejemamo z odgovornostjo izzive in naloge, ki so nam naložene. Zahvalim se odbornikom za vašo navzočnost pri sejah, za prostovoljno sprejemanje odgovornosti in za izvršitev vaših nalog.
Prav lepa hvala g. tajniku Tonetu Mizeritu, g. Tonči Vesel za opravljeno delo v društveni pisarni. Poleg rednega posla, se v njej pojavljajo novosti, ki zahtevajo vso pozornost in je potrebno prilagajati se doda-
Zahvala
tnim zahtevam.
Zedinjena Slovenija povezuje delo celotne skupnosti preko Medorganzacijskega sveta. Bil je sklican petkrat, kjer predstavniki Domov in organizaciji smo se spoštljivo pomenili o letnem programu in drugih zadevah, ki zahtevajo skupen nastop in odgovor. Povezani smo s slovenskim veleposlaništvom v Buenos Airesu. Obveščeni smo pravočasno o konzularnih novostih in drugih zadevah, ki nas lahko zanimajo. Redno smo vabljeni na dogodke, ki se prirejajo na veleposlaništvu.
Smo v dobrih odnosih s Svetovnim slovenskim kongresom, z Rafaelovo družbo, operativne stike pa kanaliziramo preko Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Zahvaljujemo se Uradu za Slovence v zamejstvu in posvetu za finančno podporo, ki nam olajšuje kritje stroškov tednika Svobodna Slovenija, in pripomore k izvedbi kulturnih, šolskih in drugih projektov, ter vzdrževanju pisarne, najemnine prostorov in plačilu honorarjev uradnikom.
• vi*
in želja
Tednik Svobodna Slovenija izhaja že v svojem 68. letu. Zahvalim se novinarju g. Tonetu Mizeritu, ki nosi največjo težo pri uredništvu in izdajanju tednika. Zahvala naj zajame vse, ki redno ali občasno pripomorejo s svojimi članki, oglaševalcem, vestnim raznašalcem in zvestim naročnikom.
Hvaležni smo kulturnemu oddelku slovenskega doma iz San Martina za izvedbo odrskega prikaza pri skupni spominski proslavi. Predsedniku in odboru Slovenske vasi se zahvalim za pomoč pri izvršitvi in uspehu 59. Slovenskega dne in za pomoč pri postrežbi ob praznovanju Dneva državnosti.
Skupaj z častnim konzulom g. Herijem Zupanom, veleposlanikom g. Tomažem Mencinom in predsedniki domov, smo v mesecu juniju sprejeli Slovensko nogometno reprezentanco in sodelovali pri kampanji, da bi se čim več navijačev moglo udeležiti nogometne tekme v La Plati.
Ker skupnost diha skozi dinamiko krajevnih domov, se
je pokazala nujna potreba, da bi Zedinjena Slovenija imela vključene v svoj odbor tudi predstavnike krajevnih domov. V teku pretekle dobe smo zainteresirali za to skrb same predsednike društev, ki so z razumevanjem posredovali, da bi v novo nastalemu odboru ZS bili navzoči predstavniki iz vseh okrajev. Imam upanje, da bo naše društvo postalo bolj operativno, dobilo pomembnejšo predstavniško obliko in vzbudilo interes širšemu članstvu.
Ob prenovi odbora se zahvaljujem za vestno in požrtvovalno prizadevnost vsem dosedanjim odbornikom, ki so skozi več let, nekateri tudi morali ostajati v odboru društva, ker skozi več let ni bilo dotoka novih moči.
Zahvala naj bo izrečena tudi vsem, ki ste na katerikoli način sodelovali in spremljali naše dejavnosti skozi preteklo leto.
Vse člane pa prosim, da še naprej spremljate razvoj našega osrednjega društva, saj vemo, da je Zedinjena Slovenija temelj naše organizirane skupnosti v Argentini.
Papež bo obiskal Sarajevo
Vatikan je objavil program papeževega potovanja v Sarajevo, kjer se bo mudil 6. junija.
Na tamkajšnje mednarodno letališče bo prispel približno ob 9. uri. Uradna slovesnost ob sprejemu bo potekala na trgu pred predsedniško palačo, nekaj po 10. uri bo nagovoril
predstavnike oblasti, ob 11. uri bo sledila maša na stadionu Koševo. Kosil bo s škofi Bosne in Hercegovine.
Popoldne se bo v stolnici srečal z duhovniki, redovniki, redovnicami in bogoslovci, v mednarodnem frančiškanskem študentskem centru bo sledilo ekumensko in medversko srečanje, zvečer pa še srečanje mladih v škofijskem mladinskem centru Janeza Pavla II. Od Sarajeva se bo poslovil malo pred 20. uro.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Organizacijski tečaj. V soboto, 10. in v nedeljo, 11. t. m. je bil v Slovenski hiši organizacijski tečaj SDO in SFZ za zvezne in krajevne odbornike. Tečaj je bil razdeljen na dva dela: preučevanje in debata o položaju organizacij in mladine ter sestava programa za delo v novem obdobju. ...
Berazategui. Občni zbor dekliškega krožka
je bil v nedeljo, 4. aprila v Domu. Po poročilu odbornic so sledile volitve. Izvoljene so bile: predsednica Julka Pucko, delegatinja Lučka Šterbenc, podpredsednica Marjetka Šterbenc, tajnica Marta Polzelnik, blagajničarka Mari Dolenc, športna referentka in ref. za petje Marta Dolenc, gospodinja Nevenka Vidmar; nadzorstvo: Milka Dolenc. ...
Mendoza. Pevski zbor v Mendozi pripravlja za belo nedeljo svoj pevski nastop, ki ga posveča vsako leto na »Markovo nedeljo« spominu svojega pevskega očeta prof. Marka Bajuka. Na programu je 20 koroških pesmi, ki jih bo zbor zapel ob primerni razlagi posameznih skladb. ...
Ramos Mejfa. V soboto, 10. aprila, je Slomškov dom s 1. Prosvetnim večerom otvoril kulturno delo v novi poslovni dobi. V polno zasedeni dvorani je predaval č. g. Janko Mernik o svojem potovanju po Evropi, ZDA in Kanadi. ...
Osebne novice. Diplomiral je na cordobski fakulteti za arhitekturo dne 2. aprila Božidar Bajuk. Kot diplomsko delo je z dvema mendoškima kolegoma napravil načrt za »Mendoški kulturni center«, ki bi obsegal v zaokroženi arhitektonski enoti vse najvažnejše kulturne ustanove velike Mendoze. Delu je fakultetna izpitna komisija priznala odličen uspeh z 10 točkami.
Družinska sreča. V cerkvi Marije Pomočnice pri Don Boscu je bil krščen Marijan Grilj, sin Marjana in Francke roj. Stanovnik; botrovala sta Jože Modic in njegova gospa Martina roj. Grilj. Krščena je bila tudi Rozalija Frontini, hči Blaža in Francke roj. Košir; botra sta bila Janez Frontini in Danica Košir. Oba je krstil č. g. Janko Mernik.
(Svobodna Slovenija, 15. aprila 1965 - Št. 15)
RESUMEN DE ESTA EDICION
BANČNE NAPOVEDI
Banka Slovenije je predstavila najnovejše gospodarske napovedi. Za letos napoveduje 2,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda, potem ko so septembra lani pričakovali 1,3-odstotno rast. Za prihodnje leto Sloveniji napovedujejo 1,8-odstotno rast, kar je enako kot v jesenski napovedi, leta 2017 pa naj bi rast dosegla dva odstotka. Banka Slovenije pri izboljšani napovedi za letos poleg izvoza izpostavlja javne investicije, ki so posledica črpanja evropskih sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013. Te je letos možno koristiti zadnje leto.
BREZPOSELNOST V MARCU
Na Zavodu RS za zaposlovanje so objavili podrobnejše informacije o marčnih gibanjih na trgu dela. Marca se je zaposlilo oz. samozaposlilo 9005 oseb, kar je 38 odstotkov več kot februarja in skoraj šest odstotkov več kot marca lani. Največ zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini. Konec marca je bilo registriranih 118.099 brezposelnih oseb, kar je 4453 oseb oz. 3,6 odstotka manj kot februarja in 6,8 odstotka manj kot v enakem mesecu lani.
45. TEDEN SLOVENSKE DRAME
V	Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 45. teden slovenske drame. Na prireditvi so podelili nagrade. Grumova nagrada za najboljše dramsko besedilo je letos pripadla Simoni Semenič za Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Uprizoritev po njenem tekstu 1981 pa je prejela Šeligovo nagrado. Vasja Predan je dobil Grnn-Filipičevo priznanje, nagrado za mladega dramatika pa Katja Markič.
NEKATERE ZANIMA DELO
Za nakup časopisno-založniške družbe Delo se po zadnjih informacijah potegujeta vsaj dva interesenta. Oddajo ponudbe so namreč potrdili v družbi KS Naložbe, ki jo obvladuje Igor Lah, in v Delavski hranilnici. V igri za nakup Dela naj bi bil medtem še vedno tudi slovaški Joj Media House.
SPOMIN NA 7. APRIL 1848
V	geometričnem središču Slovenije Geoss v Spodnji Slivni pri Vačah so v spomin na prvo izobešanje slovenske zastave leta 1848 pripravili tradicionalno proslavo ob 7. aprilu, dnevu slovenske zastave. Pri tem je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS) izpostavil pomen kulture spoštovanja slovenskih državnih simbolov.
PO SVETU
ISLAM NAJVEČJE VERSTVO?
Nova raziskava o veri in javnem življenju, ki jo je opravilo raziskovalno središče Pew, kaže, da bo islam morda v nekaj desetletjih postal prevladujoče verstvo v svetu. Dejavnika, ki bosta k temu pripomogla, sta mladost in visoka rodnost muslimanov. Raziskava, ki jo povzema spletna stran tednika Družina, beleži, da naj bi med letoma 2010 in 2050 svetovno prebivalstvo doseglo dobrih devet milijard ljudi oziroma 35-odstotni porast. V enakem obdobju naj bi se število muslimanov, razmeroma mlada populacija z visoko stopnjo rodnosti, povečalo za 73 odstotkov. Število kristjanov pa naj bi se povečalo zgolj za približno 35 odstotkov. To pomeni, da bo sredi 21. stoletja na Zemlji dobrih 2,9 milijarde kristjanov in približno 2,7 milijarde muslimanov, kar bo milijarda več kot zdaj.
OBAMA IN CASTRO
V	Panami je potekal vrh Amerik. Na dnevnem redu je bila vrsta vprašanj, med njimi trgovina, varnost in migracije. A v ospredju je bila otoplitev odnosov med ZDA in Kubo, ki je bila tokrat prvič povabljena na srečanje. Na predvečer dogodka sta se že sešla zunanja ministra obeh držav, John Kerry in Bruno Rodriguez. Njuni pogovori so bili, kot sta povedala sama, konstruktivni, strinjala sta se, da prihaja do napredka pri iskanju rešitev za odprta vprašanja. Voditelji držav Severne, Srednje in Južne Amerike se srečujejo od leta 1994. Na vsake tri leta na vrhu pretresejo različna vprašanja, ki se nanašajo na ta del sveta. V luči normalizacije odnosov med ZDA in Kubo je bil tokrat pomembno pričakovano srečanje predsednikov Baracka Obame in Raula Castra.
V JEMENU HUMANITARNA KATASTROFA
V	Jemnu se varnostne razmere poslabšujejo, v konflikt pa se vse bolj vpleta tudi mednarodna skupnost. ZDA so pospešile dobavo orožja arabski koaliciji, ki
izvaja zračne napade na položaje šiitskih upornikov, slednje pa naj bi z orožjem oskrboval Iran. V Jemnu naj bi bilo trenutno brez hrane 10 od 24 milijonov prebivalcev.
Glasijo se klici, da bi ZDA morale pritiskati tako na Savdsko Arabijo kot Iran, da umirita strasti v Jemnu, vendar pa da Bela hiša, ravna obratno in s tem priliva olje na ogenj. Kot še pojasnjuje, je Iran zdaj, ko potekajo pogajanja o njegovem jedrskem programu, precej bolj dovzeten za nasvete ZDA.
UBOGI BEGUNCI
Kenijska vlada je naročila preselitev begunskega taborišča Dadaab, ki ga vodijo Združeni narodi in je največje na svetu, v Somalijo. Taborišče na severovzhodu države trenutno gosti 350 tisoč somalij-skih beguncev, ki so iz domovine zbežali pred vojno in lakoto. Kenijska zahteva prihaja malo več kot teden dni po krvavem napadu na univerzi v Garissi, ki ga je izvedla skrajna somalijska islamska milica al Šebab in ki je terjal skoraj 150 življenj mladih kristjanov. Kenijska vlada je pristojnim mednarodnim ustanovam dala za selitev taborišča tri mesece časa. Upa, da se bo tako rešila napadov islamskih skrajnežev iz Somalije.
LOS MINISTROS VAN, EL GOBIERNO QUEDA
Finalmente el parlamento esloveno decidio el destino de dos ministros cuestionados. La ministra de Educacion y Deporte, Klavdija Markež, renuncio a su cargo, al descu-brirse el plagio en su tesis magistral. Tambien renuncio a su banca de diputada. La Asamblea simplemente tomo nota. Otro fue el caso del ministro de Defensa Janko Veber, acusado de utilizar los servicios secretos para controlar la privatizacion de Telecom eslovena. Su partido, los Democratas Sociales, lo defendio hasta el ultimo momento, pero no pudo imponer su criterio. El parlamento voto su destitucion. Fue un triunfo para el premier Miro Cerar. Pero no se concreto el temido alejamiento de los Democratas Sociales de la coalicion gobernante. Deberan proponer otro candidato para el puesto, que es interinamente ocupado por el presidente del partido, Dejan Židan , hasta que el parlamento apruebe al nuevo candidato. (Pag. 1)
BIENVENIDOS EN CASA
Tambien este ano la Oficina para los Eslovenos por el Mundo llevara a cabo la megafiesta "Bienvenidos en casa", que realiza los Ultimos anos, dedicada la home-najear la visita de tantos eslovenos, que tuvieron que emigrar a distintos pafses. Siempre tiene lugar en la primera semana de julio. Este ano sera el sabado 4 de ese mes en la ciudad de Ptuj. Si por esos dfas visitara Eslo-venia, no se, lo pierda. (Pag. 2)
SEMANA SANTA
Como ya es tradicional, se realizaron los festejos reli-giosos de la semana santa en la iglesia eslovena de Maria Auxilio de los Eslovenos, en el barrio de Floresta de esta capital. Numerosos fieles de la colectividad se dieron cita los dfas jueves y viernes santo y en la vigilia del Sabado de Gloria. Los oficios religiosos fueron conducidos por Mons. Jorge Rode y el padre Franci Cukjati. Las tradicio-nales canciones pascuales eslovenas tuvieron su lugar, en la interpretacion de los coros de San Justo y Ex corde de Ramos Mejfa. En las familias eslovena, para Semana Santa no faltan los tradicionales ramitos del Domingo de Ramos ("butarice") y en todos nuestros centro el Sabado de Gloria se bendijeron los alimentos, que son consumidos en la manana de Pascua. (Pag. 3)
LA VIDA EN SLOMŠKOV DOM
El centro esloveno de Ramos Mejfa comenzo con todo las actividades del corriente ano. Ya dieron inicio las clases y para el Domingo de Ramos no faltaron las "butarice". Hubo limpieza general, de la que participaron los "hombres de la casa". La bendicion de los alimentos pascuales tuvo lugar en el patio del Dom. Fue celebrada la Pascua con una misa solemne y el desayuno comunitario. Tambien se homenajeo al Sr. Tone Kastelic, pilar fundamental de la comunidad, en sus 90 anos. Finalmente agre-guemos que en la asamblea general fue elegida la Comision Directiva de la Institucion, quedando las principales funciones a cargo de los mismos socios, que la condu-jeron acertadamente en el perfodo anterior. (Pag. 3)
ESLOVENIA UNIDA SE RENUEVA
La Asociacion Civil Eslovenia Unida es la "institucion madre" de la colectividad, ya que es la encargada de coordinar las actividades, dirige el quehacer educativo y edita el periodico Eslovenia Libre. Tuvo su asamblea general el pasado sabado 28 de marzo. Fue la oportu-nidad de realizar una profunda renovacion, ya que se incorporaron representantes de todos los centros eslovenos del Gran Buenos Aires. La nueva Comision Directiva, encabezada por el presidente Ing. Jure Komar, cuenta en sus filas tambien a los presidentes de los distintos centros. El presidente saliente Franci Žnidar agra-decio a los miembros de la Comision que se despedfan de sus funciones y deseo a la nueva conduccion muchos exitos, para bien de la Institucion y de toda la colectividad eslovena. (Pag. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Lojze Peterle, Marko Kremžar, Metka Mizerit, Alenka Prijatelj, Marko Vombergar in Franci Žnidar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenij'e: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
16 de abril de 2015 • N° 12
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-r	no sobote
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires. Planika catering - Ani Rode
Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PORAVNAJTE NAROČNINO!
SUPERZAVEC - SUPERVELTER
Slovenski boksar Dejan Zavec (foto) je v razprodani mariborski dvorani Tabor (4.500 gledalcev) osvojil naslov superveltrskega prvaka po verziji WBF. Ptujčan je v kategoriji do 69,85 kg po 12 rundah po točkah premagal Belgijca armenskega rodu Saša Jengoiana.
Zavec, v karieri je doslej nanizal 38 borb in pri tem 34 zmagal, od tega 19-krat s knock-outom, se je tokrat spoprijel s precej višje rangiranim borcem. Jengoianje na lestvici poklicnih boksarjev Boxrec uvrščen kar 24 mest višje.
Po začetnem preizkušanju z obeh strani se je v ringu vnel pravi boj, občasno tudi umazan, predvsem zaradi nešportnih potez Belgijca, ki si je prislužil nič koliko opominov in tudi odvzem točk. Že v prvi rundi je Zavčeva desna arkada zakrvavela, potem ko se je srečala s čelom nasprotnika. Nato je kri Zavcu vseskozi oblivala oko in mu proti koncu tega tudi zaprla, tako da je gledal le z enim.
A tudi Zavec je z direkti, predvsem pa z desnim krošejem načel Belgijčev obraz. Ritem je bil visok vse do desete runde. Čeprav sta oba krvavela iz arkad, so njuni tabori z ustreznimi mazili vse to omilili med premori.
REKORDNA TJAŠA
Plavalka Tjaša Vozel (foto) je na mednarodnem mitingu na Nizozemskem osvojila drugo mesto na 100 metrov prsno in ob tem z dosežkom 1:07,93 dosegla tudi nov slovenski rekord. Prav tako drugo mesto je osvojila Anja Klinar in na 400 metrov mešano dosegla
normo A za nastop na olimpijskih igrah v Rio De Janeiru.
KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je na žrebu v Kristi-anstadu dobila tekmice v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu na Švedskem leta 2016. Izbranke Marte Bon bodo igrale v skupini 4, kjer so še Črna gora, Hrvaška in Makedonija. Slovenija v kvalifikacijah za lansko evropsko prvenstvo na Madžarskem in Hrvaškem ni bila uspešna, v svoji skupini se je uvrstila za Švedsko in Srbijo ter pred Švico.
SAMO MESTO VIŠE
Slovenska nogometna reprezentanca je po marčevski zmagi nad San Marinom in porazu v Katarju na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze pridobila eno mesto in je zdaj 47. Od tekmic v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016 je najvišje Švica, ki se je z 12. povzpela na deveto mesto, Anglija pa je s 17. skočila na 14. mesto. Estonija in Litva sta izgubili po šest mest in sta 93. oziroma 100., San Marino pa je padel za 13 mest in je 194.
PREVC NAJBOLJ PRILJUBLJEN
Potem ko je smučarski skakalec Peter Prevc po dramatičnem boju nesrečno izgubil obračun z Nemcem Severinom Freundom za skupni globus svetovnega pokala v smučarskih skokih, je zdaj tekmeca vendarle premagal. V glasovanju na uradni spletni strani Mednarodne smučarske zveze Fis so mu navijači prisodili naslov športnika zime 2014/15 v skokih.
PREBUJANJE notranjih ženskih energy
Vodi: mag. Darja ZorkoMenctn
Spoznajte: Osebno moč, skrite potenciale, edinstvene vire in značilnosti identitete
OBVESTILA
Delavnica: 25. april 2015 od 9.15 do 13.30 ure Kraj: Las H era s 2353, Martinez [v španščini)
Obvezne predhodne prijave: darja.zorko@gmail.com
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
SOBOTA, 18. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob
15. uri v Slovenski hiši.
Igra Jez, v Slovenskem domu v San Martinu, ob 20.30.
NEDELJA, 19. aprila: občni zbor v Našem domu San Justu ob 9. uri. Sobota, 25. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 25. aprila: Prekop ostankov dr. Starca in č. g. Kalana v Slovenski hiši ob 19,15. Koncert Slovenskega
seksteta »Sonček«, na Pristava ob 20,30. NEDELJA, 26. aprila: Občni zbor na Pristavi po sv. maši.
SREDA, 29 aprila: Redna šolska seja ob 19,30 v Slovenski hiši. ČETRTEK 30. aprila: Redni občni zbor Z.S.M.Ž. ob 15. uri v Slovenski hiši.
Občni zbor Zadruge SLOGE ob 19,30 uri. PETEK, 1. maja: Športni dan v Lanusu. NEDELJA, 3. maja: 55. obletnica v Carapa-chayu
SOBOTA, 9. maja: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju
RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. maja: Romanje v Lujan. SOBOTA, 16. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 17. Maja: 55. Obletnica v San Martinu in 60. Slovenski dan.
SOBOTA, 30. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob
15. uri v Slovenski hiši.
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA VABI NA KONCERT
ta »SONČEK^-
Slovenskega seksteta »SONi
25. aprila 2015, ob 20.30 uri.
f < f t" I S - t
" v T 1 Ht t
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY VABI NA 55. OBLETNICO DOMA
V nedeljo 3. maja 2015
10.30 dviganje zastav 10.45 sveta maša 13,00 kosilo 16.30 KOMEDIJA »LIMONADA SLOVENICA« Nato prosta zabava! Sodelujeta Kvintet Sonček in harmonikar Emilijan Simčič
VSI LEPO VABLJENI!
Cecilia Grierson 3867 - CARAPACHAY
Po nastopu bo na razpolago večerja. Prijave za večerjo: 4627-4935 /4481-1541
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
vabi vse odbornike in prijatelje na občni zbor, ki bo v nedeljo 26. aprila po sv. maši. Hvaležni vam bomo za sodelovanje. Vas pričakujemo!