OBRAVNAVA PROTI FRANCIS KLUXENU
Mladi Kluxen je nudil v svo ji obrambi alibi, to je dokaz, da se je mudil ob času umora na drugem mestu.
RADIJSKI APARAT
Mlad Kluxen oproščen.
Morristown, X. J., 15. julija. — Petnajstletni Fran-< is Kluxen, ki je bil obtožen limoni enajstletne Žanete I ,a\vivn<*#-, j«' bil oprošiVn.
Morristown, V .!,. 14. juli.ia.
i-to nepreracunljivo kladnost-,!tj katero je kazal tekom cele poročne obravnave, vršeče se pro-t. njemu na temelju obdolžitve, tla ja ravralno napadel ter urno-til enajst let :»taro Žaneto Law r* nee. jf Frane Kluxen, star pet-nja^t let, p<»«luiai argumente ter zaključne surua rije s^ ajejra za govornika in državnepa pravdni-ka. k» bo še dane« izroeil celi slu <aj poroti.
V-a znamenja so kazala, da se ne zpvtda dejstva, da je od 7ti-kljm-nih besed teh odvisno ko-- "eno naziranje jrlede njegove krivde ali nekrivde. Mofjoee j»* bil j tepričan, tla mu je njepovo pri-• t vanje tekom preteklega dneva največ pripomoglo k temu, da se pa proplasi nedolžnim.
K hladnostjo in mirom, kot pa jt- komaj mopoče pričakovati od petnajst let .starega dečka, pravzaprav še otroka, je mladi Kluxen odločno zanikal obdoliitev, da je dne ti. oktobra preteklega leta posilil ur /u vratno umoril 11-letnu Žaneto Lawrence.
M Dati i »Vit vek .je nastopil potem. kn so Upovedali v njepov j iilnp njepovi atariši. Tako če kot mati "sta pričala podrobno. K j«* m* je mudil mla»/i KJux»*n do-tičnepa dne in na obeh y bilo Cj^ifiti, tla si na »se m op oče načine prizadevata pokazati svoje-pa Kina v najlepši luči.
Ko je sedel Kraneis na sede/ jjn.'-, j«' zavladala v dvorani velikanska n:ij>*-tost. Vse oči so bile obrnjene na mladeniča, ki je l* -koro otrok, čeprav je telesno dobro razvit. Vsakdo je čutil, da
nahaja njegova usoda izključno telesno v njepovih lastnih rokah in tla je v veliki meri odvi-»en izid proeesar od utiša, kate-
o>ga bo napravil na porotnike.
Ko sit mu pričeli porotniki KTavljati vprašanja, je od?ovar jal nanje hitro in na kratko. Tekom zaslišanja je mirno kazal s palčieo na različna mesta na velikem zemljevidu. katerepa so mu predložili.
Njegov zagovornik, Eliner King, je vodil direktna zaslišanja.
Francis je povedal, kje se je nahajal na dan, ko je bil izvršen zločin. Rekel je, da je prerivel večji del dneva pri neki stiskalnici grozdja pri svojm strieu. Rekel je, tudi, da si je s sokom grozdja pomazal obleko. Nato se je baje ipral s svopimi bratranci in «estričnami ter odšel konečno domov. Pozneje je zamenjal svojo obleko, omadeževano od soka grozdja.
— Oče je prišel domov krop polosmih. — je nadaljeval.— ter prinesel sporočilo, da ne morejo najti Žanrte Lawrence. Oče je til pripravljen oditi ter pomagati pri iskanju. Jaz sem šel z očetom ter »vedel, da ro našli Žaneto mrtvo, a prerezani mvratom.
Pričevanje mladega Kluxena vilo najboljši \jtis in o bomo g>oro£ali.
URAVNAVA STAVKE ODVISNA OD PLAČ
Premogarji hočejo ustrajati pri zahtevi, da ostane sta ra plačilna lestvica pravomočna tekom arbitraciie. Delodajalci pa nasprotujejo temu. — Pravijo, da bi to za nedoločen čas podaljšalo visoke produkcijske stroške. — Predsednik Harding bo kmalu dobil to zadevne odgovore.
Jugoslovanski kabinet odstopil
Washington, D. C., 14. julija. -- Tako delodajalci kot premo'garska unija bodo stavili v svojem odgovoru na predlog pr<*dsc><liiika Ilardinga prošnje za številne iii'»diHkaeije ali izpremerabe v atbninistraeijskem ]»re«l io^u za arbitraeijo stavkarskih sporov v premogovnih poljih inehkeua premoga. Splošno se je dalo včeraj zve-<Vr tukaj izraza prepričanju, <la bodo zastopniki premo-Lrarjev završili svoj odgovor tukaj v soboto, ko se bo sestal politični komite j in da se bo odgovor bituminoznih pi emooarskih delodajalcev sestavilo via sestanku, ki se l><» vršil v nedeljo zvečer. < 1e bo ta program izvedlo, bo - imel predsednik Harding v svojih rokah že v ponedeljek tozadevna ugotovila obeh strani.
Odgovor antracitnih delodajalcev se nahaja že sedaj v rokah predsednika ter je vrjetno, da se bo objavilo nazore administracije v ponedeljek ali pa v torek.
Med tem časom pa postaja po-položaj z ozirom na premog r. vsakim dnem bolj kompliciran in stavka uslužbencev v železniških delavnicah je napravila položaj še tem bolj resnim. Ugotovilo se je včeraj zvečer, da bo produkcija mehkega premoga v neunij-skih poljih najbrž padla na pri bližno štiri miljone ton te k O 11 i tekočega tedna, dočim se je v teku preteklih par tednov proizvedlo nad pet miljonov in pol tone premoga v neunijskih poljili mehkega premoga. To skrčenje je prc^tlflgte^fcjs: vladnih uradnikov v glavnem pripisovati razmeram, ki so pričele prevladovati na železnicah. Zaznamovati je bilo namreč številne pritožbe glede počasnega gibanja vlakov, ki prevažajo premog.
Položaj glede cene premoga povzroča tudi precej vznemirjenja in trgovski tajnik Hoover se bo danes sestal z nekaterimi delodajalci v mehkih premogovni-J kili, da vidi. ka j bi bilo mogoče storiti, da se prepreči splošno povišanje cen. klavni delodajalci so se držali dosedaj maksimalne cene, ki znaša tri dolarje in pol za tono mehkega premoga pri rovu.
Najbolj odločilni razvoji v celem sporu pa bodo prišli po sestanku političnega komiteja TJ. M. Workers, ki se bo vršil v soboto. ko se bodo premolar ji odlo-fili glede modifikacij, katere bodo zahtevali v programu predsednika Hardinga.
En pogoj, kot se splošno glasi, bo obstajal v tem. da na j bo ko-mitej, katerega naj bi se imenovalo. le poizvedujoča komisija, ki naj bi priporočila odredbe za re-I organizacijo industrije. Staro plačilno lestvico in delavne po-goje naj bi se nadalje vpisalo v , kontrakt. ki naj bi os,tal pravo-močen dokler bi komisija ne zaključila svojega dela. Čuti je tudi poročila, da bodo skušali pre-mogarji raztegniti svoje zahteve na vsa polja, prizadeta sedaj od stavke, vključno celo neunijska ! polja.
* Ta poročila so povzročila precej vznemirjenja med delodajalci v neunijskih poljih, ki trdijo, da bi se vsled tega povečali stroški premoga za konsumente za j približno en miljon dolarjev na dan. (Stroške naj plačajo konsn-
menti. To je zelo enostavno, kaj-i .
| ti v takem slučaju bi premogar-ski baroni prav nič ne trpeli.)
Delodajalei so pripravljeni protestirati proti obdržanju stare plačilne lestvice za katerokoli daljšo dobo in tudi v centralnem j kompetitivnem polju. Prosili bo-I do, da naj se arbitracijski predlog sestavi tako, da bo zagotovil
London, Anglija, 15. julija. — Y nekem poročilu iz Belgrada se glasi, da je kabinet Pasiea odstopil. Zadnji čas, da je storil to! !
SKRIVNOSTEN UMOR NA FARMI
Visoka nagrada razpisana za aretacijo morilne tolpe štirih, ki je napadla samotno farmo v Illinoisu.
Mackinaw, 111., 14. julija. — Nagrade v skupnem znesku tisoč ' in petsto dolarjev se je ponudilo danes tukaj za aretacijo «"lanov tolpe, ki je umorila Miss Sue Harris, bogato staro <Tcrreo rer napadla njeno sestro Ilattie na domu obeh, tri milje od tukaj.
Štirje možki so ulomili v samotno farmsko hišo sredi noči ter zvezali obe ženski. Dve uri potem, ko so napadalci odšli, se je Hat tie :-osrečilo oprostiti se. nakar je odšla v spalnico svoje sestre. Našla jo je ležečo na postelji. r. razmršenimi lasmi in vsa znamenja so kazala, da se obupno borila. TTdarec po glavi oči-vidno povi.očen od kopita pištole. jo je ubiT. Bili je st:«r" šestdeset let. Njena preživela sesa ra je stara pet in šestdeset 1. t. Sicer je invalidna, a na ta ali oni način se ji je posrečilo obleči se ter priklicati ljudi na pomoč.
V teku ene ure so patru tirale po vseh sosednjih cestah na veliko razdaljo pose farmerjev, oboroženih s puškami, a bilo je prepozno.
Prebivalci, živeči ob glavni cesti. vodeči iz Mackinaw v Peoria, so se spomnili, da so videli neki velik avtomobil vsebujoč štiri možk. ki se je peljal v no." brez luči. Nobenih drugih tujcev nt bilo mogoče najti na cesti.
Edine osebe na farmi ob času napada sta bili obe sestri ter bolniška strežnica, neka Mis, "Woods, ki je imela v oskrbi llattie Harris. Ta junakinja je zbežala, ko je Čula ndreti ulomilce v hišo.
Izza časov pionirjev ni bil izvršen še nobew umor v Mackinaw sekciji tega okraja v Illinois«.
Slika nam kaže popolno radijsko op.-, mi-.. katero' lahko vzam- človek na svo.e počitnice ter ostane v vednem stiku s svetom. Amatei-ko obratovanje Lrzži n< ;:n biv.< ava in telefona se je v zadnjem času zelo laz'irilo po celi deželi.
takojšnji sprejem začasne plačilne lestvice. Delodajalci izjavljajo, da ne morejo sprejeti besedila predloga predsednika Hardinga. «.la naj se določi novo začasno plačilno lestvico ali pa obdrži star > p^čilno lestvico t o 1 i -!: časa. dokler ne bo prišla inie-i: vrtna komisija do svojega ko-neenega sklepa.
Delodajalci trdijo, da bi bilo komisiji povsem nemogoče priti do konečnega sklepa do 10. av gusta in da bi celo v takem slu ••aju prišlo do dolgih zavlačevanj, tekom katerih bi ostala stara plačilna lestvica pravomočna. To bi p<a pomenjalo po mnenju delodajalcev dosedanje visoke produkcijske stroške ter višje cene za premog.
PRETNJE ZVEZNE VLADE
r_ i
Washington, I). C.. ir>. julija. — Predsednik Harding je izjavil, da bo vlada pre-j vzela železnico in premolar-' ske rove in da bo "draftala" premoga rje, železničarje in druge državljane, če ne bo kmalu konec preinogarski in železničctrski stavki.
Vojaške oblasti izjavile, da se bodo poslužile plina proti stavkarjein, čeprav je smešna konferenca v Washing!oini "priporočila" prepoved up«»rabe strupenih plinov.
imr
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naša banke !*vršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih i
cenah.
Včeraj so bile naše cene gledete:
Jugoslavija:
naziMjSfitja r.a zrunle poŠte In Izplačuje "Kr poStnl čekovni urad In "Jadranska batika" t MuMjani, Z«urebv, VJeo^radu ; Kranju, Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Barje-u rji drugod, kjer J^ pa<< za hitro izplačilo na'jgodneje.
300 kron ---- $ 1.15	1,000 kron .
400 kron ---- $ 1.50 '£»,000 kron .
600 > on ---- $ 1.85 10,000 kron ..

$ 3.50 $17.00 $33.00
Italija in zasedeno czemli',:
RazpoSilja ca zadnje poŠte tn izplačuje "Jadranska banka" r Trstu Opatiji ln /a d ni.
$25.00 $49.00
50 lir ---- $ 2.90	500 lir .
100 lir---- $ 5 30	1000 lir .
300 lir .... $15.00
Za pošiljat ve, ki presegajo znesek dvajset tiso* kron ali pa <r>*tiso£ lir dovoljujemo po mogočnosti &e posebni popust.
V redi* ost kronam, dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga sam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računImo po cen* onega dne, ko nam dospe poal~.nl denar r roke.
Glede izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER-STATE BANK
«2 Cortiandt Street	New York, N Y.
'A__
NADALJNI RAZVOJ | ŽELEZNIŠKE STAVKE
Glasi se, da bo zastavkalo v ponedeljek 8,000 kurjače v in mazačev (oilers), ki predstavljajo "srce" naprav, proizvajaj očih gonilo silo.
Chicago, 111,. 14. julija. — Vsi železnišk i kurjavi in oiler ji so bili danes brzojavno obveščeni. naj prekinejo z delom ob osmih zjn-1 raj v ponedeljek. Tozadevna obvestila je razposlal Timothy Ilealv. predsednik bratovščine kurjacev in oilerjev.	j
Obenem s tem poveljem je prišlo obvestilo na International NVws Service, v katerem poroča j Healv o čudovitem boju. katerega vojujejo uslužbenci v železniških delavnicah v imenu celega delavskega pihanja dežele.
To povelje, ki vsebuje poziv na j stavko in s katerim se kliiV na i stavko srce železniških naprav, | proizvajajoči!) gonilno silo, boj najbrž imelo dalekosežen učinek na konečni izid stavke.
Prvotni poziv na stavko je bil zadržan na prošnjo Hen Hooper-1 ja, načelnika železniškega sveta i Združenih držav.
Poziv na stavko, ki vključuje i osem tisoč mož. je bil izdan, ker >e niso hoteli pokoriti načelniki železnic poziva železniškega de-' lavskega sveta, da prič no z novimi podajanji z uslužbenci v železniških delavnicah. Načelniki i Železnic so izjavili, da se morajo ljudje najprvo vrniti na delo j predno se bodo podajali z njimi. 7. — Jaz hočem, da bo ta stavka stoodstotna, — je rekel predsednik Ilealv. — Sf\oznavam. da so vprizorili uslužbenci v delavnicah občudovanja vreden boj.
Ta etavka je bila bolj uspešna kot jfi mojrel pričakovati katerikoli človek.
Washington, D. C., 14. julija. Odredbo predsednika Hardin«ra. naj bodo zvezne čete pripravljene. da odpomorejo položaju, ki je nastal vsled stavke železničarjev. se je splošno smatralo za svarilo. (Svarilo* Za koga? Za dleavce ali železničarske kapitaliste?) Kljub temu pa je izjavil Samuel Gompers. da mora iti stavka naprej in v istem smislu se je izrazil tudi Jewell.
— Polna sila in moč American Federation of Labor je za to stavko in vse mogoče napore f+ bo v£ri?orilo, da se jo dovede do uspešnega konca, — je rekel
HaRVEY jZOfET
• H/ALI ANGlilE
London, Anglija, 14. julija. — Poslanik Harvey je zopet strašno pohvalil Angleže in njih trgovsko stabilnost na nekem obedu, katerega se je vdeležil.
Harvey je lekel, da počiva a:--•rleški imperij na solidni skali ter nadaljeval:
—	Integriteta je bila na vogalni kamen in zvestoba glavna vsebina najbolj čudovite praktič-11. napredne in trajne civilizacije kar se jih je kedaj proizvedlo.
—	Finančno nič manj kot trgovinsko, v odnosnem smislu besede je kraljestvo popolnoma utrjeno ter postaja vedno močnejše.
—	V kratkem času oo dosegel angleški funt svojo prvotno pozicijo v primeri z ameriškim dolarjem. Ko bo prišel ta srečni dan, bo vreden proslave na obeh straneh Atlantika.
VPRAŠANJE NEMŠKEGA MORATORIJA.
London, Anglija. 14. julija. — Francozi ust rajajo še vedno na svojem prvotnem stališču glede moratorija, a bodo najbrž popu-stili. ker se je Lloyd George izrekel zanj.
(>omp?rs v formalnem ugotovilu, katero je izdal.
—	Wall Street obvladuje naše železnice ter je odgovoren za politiko, ki je izsilila sedanje pre-kinjenje dela, — je rekel Gompers.
—	Železniški eksekutivni uradniki so skušali predstaviti stavko kot da je naperjena proti že-lezniškmu delavskemu svetu in proti vladi Združnih držav.
—	Stavka pa se obrača,le proti železnicam in proti nobenemu drusrenmv Železnice so skušale ter skušajo še sedaj zdrobiti unije železniških delavcev. Železnice skušajo skrčiti plače pod ameriški standard. One skušajo uničiti pogoje in razmere, ki so prevladovale skozi trideset let. Hočejo zdrobiti unije ter obratovati železnice brez obzira na človeean-stvo.
—	Železnice so naložile na poštne kare stavkokaze, ter pričakujejo nato od ameriškega naroda, da bo vrjel, da se stavkarji vmešavajo v prevoz pošte. Če pride kak skel) y zmede, kličejo železnice armado,* mesto da bi poklicale navadnega policista.
ATENTAT NA
MILLERANDA
Tri krogi je so veljale francoskemu predsedniku, a anarhist, k' jih je oddal, se je zmotil v osebi.
Pariz, Francija, 14, julija. — Neki anarhist, po imenu Gustave Bouvet. ki je dobro znan pariški policiji, je oddal danes na poli-! oljskega prafekta Naudina. ka- i terejra je smatral za presednika Milleranda. tri strele, ki pa niso pogodili svojega cilja.
Ta dogodek je povzročil veli-* ko razburjenje. Predsednik Mil-lerand je prisostvoval neki vojaški paradi v Longchamps ter se ( je nahajal na poti proti domu.1 ko je na vogalu Avenue Ma-rignv dvignil atentator, stoječ za neko žensko, revolver ter pričel streljati. Voz policijskega pred-cednika Naudina se jo peljal pred onim Milleranda in Bouvet je napravil pomoto, da je pričel streljati na prvi voz. Streli so obžga-li obleko ženske, ki je stala pred atentatorjem.
Številna ljudska množica, ki se je zbrala u^i dotičnem mestu, je bila izprva presenečena. Takoj nato pa se je obrnila proti možu. ki je oddal strele ter ga pričela pretepati, dokler ni prišla policija ter ga iztrgala iz njenih rok. Atentator je star nekako dvajset let ter kaže vse, da ni pri zdravi pameti.	j
Napram policiji se je izrazil Bouvet na naslednji način:
— Hotel sem streljati na voz i predsednika republike, .a nisem hotel nobenega raniti. Hotel sem le izvesti demonstracijo, da obrnem pozornost na položaj delavskih mas. '
London, Anglija. 14. julija. — V nekem sporočilu iz Pariza se' glasi, da so skušali danes snar- i h isti umoriti francoskega predsednika da pa se jim je njih poskus ponesrečil. Vsi oddani streli so izgrešili svoj cilj.
MLADI ROOSEVELT MED LE TALCI
Washington, D. C., 14. julija. Od tukaj se je odpeljal pomožni mornariški tajnik Roosevelt v Atlantic Citv, kjer čakata nanj dva velika mornariška hidropla-jia, s pomočjo katerih bo obiskal razne mornariške šolske postaje. { Izjavil j[e, da bo s tem prihranili doeti časa.
r-^tr-n ^^ i oj t^lT* jynr\	r^**la^e*sov«««D^in
Eskn.^: B IJLjAO AllUlJiV	—
i Z* inozemstvo celo leto $7.00	| 75,000 Readers. I!
Lnr^«.........-f	List slovenskih.delavcev v Ameriki.	IflL^............r|
TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V. Undsr the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 164. — ŠTEV. 164_ NEW YORK, SATURDAY, JULY 15, 1922. — SOBOTA, 15. JULIJA, 1922. __VOLUME XXX. — LETNIK XXX
fiLAS NARODA. 15. JUL. 1922
Iz Slovenije.
ilitgnBlnitattfifea
Ustanovljena 1. 1898
KatnL ^riittxita
Inkorponrana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Jednotino uradno Rlanli
■•tllas Naroda'*
Vse stvari tikaJoC-e se uradnih zadev kak.,r tudi denarne po&Ijatve naj se pobijajo na glavnega tajnika. V.<e pritožbe naj se i^.šilja na predsednika porotnegra odbora. ProSnje za sprejt-m novih članov in boliaSka spičevala naj se pošilja na vrh. vnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Ji-dnota ^e priporoča v^eni Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor *eli postati član >e oiEanizi.cije. naj s^e zglasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev i.ovili druStev se p.i obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se laiiko vstaiuvi z v člani ah članicami.
Iz Jugoslavije.
Jugoslavia irredenta.

ZAKAJ? -
plačat* v«£, za pravl, priatnl Columbia urtmafcn, ako pa dobit« EDINO L*. OD MENE «10.00 CENEJE. Zalooa I« obilna. Rekorde v vseh Jezikih po 78 eantov komad. Selit* takoj p« tej Izvanrodni priliki. Coilk dobita pni:
Victor N&viažek, 331 Greeve St., Conemaugk, Pa.

Opomba: Paxite pa Ima "Qplumbls„ vsratveua znamka.
■	. ^Ur -	-...ij.^	> /nnl

' I
/

A

"GLAS NARODA"
l_______ (SLOVENIAN DAILY)________-
Owned aod Published by
« Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
PRANK SAKSER. President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Placo of Business of the Corooratlon and Addresses of Above Officers: aa Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. V,
GLAS NARODA
(Voice of the People)	_'
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
k.* rij -t vnjj 11 st /J MK-r,. Za	New York za celo leto ........	$7.00
In Canado ................. J6.G0	za pol leta .........	>3-60
2a pel leta ........................S3.00 2a	Inozemstvo za celo leto	»7.00'
Zm četrt lata ...................... HM, za pol leta ................>3.50
Subscription Yearly $6.00 Advertisements on Agreement.
"Glas Naroda** Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Doplot brez podala* In osebnosti s« ne prloWuJOo L>*nar naj ae blagovoli po-
AUJaU p<j Money- Ordt-r. Tri spremembi kraja iiar«^ii|kov prosimo, da. se nam
tudi pr«-!AnJo Llv&Jiftf* naznani. da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA «3 Cortlandt Street, Borcugh of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
[RUSI SO DOSLEDNI
I
I panja. <!a bo mogoče najti na konferenci v Haagu rc: itc\ |>ejv(-ili ru.skill vprašanj, se niso izpolnila. Dose-daj niso prišli tlelegsiti št* do nobenega zaklju<*-k:i in tekom' pn-dviVjrajšii«* seje so se stvari zaobrnile tako, da je bilo{ pričakovati konečnega razdora, čeprav se je danes zopet glasilo, da j«* dobila ruska delegacija nova navodila Iz AIo<kve. ki si- tičejo številnih koncesij, predvsem pa kon-<4 si j glede ruskih državnih železni«*. Že neštetokrat so skušali zastopniki zavezniških sil dobiti od ruskih delegatov jasen odgovor i»» vprašanje, kaj namerava ruska sovjetska vlada storiti glede povrnitve zaplenjenega prej-šnega premoženja in prejšne lastnine inozemcev v iiusi-ji in glede odškodnine za lastnino, ki je bila uničena, a dosedaj brez najmanjšega uspeha.
Rusi «o sestavili seznam inozemske lastnine, glede katere so pripravljeni pokazati nekaj popustljivosti, če bi se jim dalo večji inozemski kredit. Ta seznam pa obsega h* majhen del zaplenjenega inozemskega imetja, vsled česar niso mogli biti zastopniki ostalih sil zadovoljni z drobtinico, katero jim je vrgla na mizo ruska sovjetska delegacija. To pa se je zgodilo prav posebno ladi pogoja, da morajo dovoliti zavezniki kredit.
Rusi niso hoteli priznati principa, da je treba vrniti privatno lastnino inozemcev ter so sploli zavzeli stališče. ki je spravilo ostale delegacije skoro v obup.
Med drugiiaii je rekel sedanji ruski finančni minister:
"»Sedanja nir-ka vlada ne smatra Kusije obvezne za podpise prejšne carske vlade. Mi smo ruskemu narodu obljubili, da ne bniiio priznali carskih dolgov."
Nadalje so izjavili K usi, da sami ne pričakujejo dosti od konference v Huagu in da niso vsled tega nif razočarani vspričo negativnega izida ali vsaj možnega negativnega izida te konference. Rusija obstaja lahko naprej, čeprav izolirana. Kusija se je borila pet let proti celemu svetu1 ter se i i pus: da potisniti navzdol na stališče Turčije. Pri-> pravljena je boriti se nadaljnih deset let.
Človek lahko misli o stališču Rusov kar hoče, —a gotovcla spoštovanja in priznanja jim ne more odreči. Zavezniškim nasprotnikom naproti so trdni iti odločni ter se ne dajo niti ustrahovati, niti prekaniti. Vsled tega ima i mli celi svet pred njimi naravnost peklenski rešpekt. Oni so pokazali, kako je treba nastopiti proti zaveznikom,
da jih ne bodo odrli na meh. __
i
i ioinpers je rekel, da stoji Ameriška delavska fede-raeija z vse svojo silo in vsemi svojimi viri za sedanjo stavko železničarjev. < 'e ne bodo slednji deležni nobene druge podpore kot ji mjo more nuditi (iompers s svojo delavsko aristokracijo, bodo gotovo izgubili stavko.
Donlade učiteljem v Julijski »< Krajini.	j
Kljub prizadevanju jugo>Jovan-.»kih in italjanskih primorskih po r slane.*\ in tudi osrednjega urada s* uove pokrajine ne rimsko hladno iiimistrstvo še vedno upirajJ temu, tla bi sf podelila učiteljem • v novih pokrajinah doklada po|| f»00 !»r. ki j-j uživajo učitelji v sedlih pokrajinah. Dosegli so le to-, bko, da ^ to vprašanja sedaj vno-j vir pretresa v računskem oddelku, zaklttdne^a ministrstva.
Delavci Stavbiivke zadntge Julij- 1
ske Benečije zopet na delu. (
Ker so stavlkiiotke zadruge do- , bile od vladnih oblasti ter <h1 pod-pornih in kreditnih zavodov zagotovilo, da se j j. ui bo tinaiu'-Jio ! omogočilo ki olajšajo njih delo, bo j zadružni zastopniki na svojem ; dr 'Utfem zIm>i ovaiije skleniti uki-li niti gibanje. Med zadružnimi zastopniki je prevladalo «e vedno ; nezaupanje napram zagotovilom vladnih oblasti in njihovih bank. Kljub temu se je *kUtiilo, da začne Stavb. zadruga ,Iul. Benečije 1 ("Oerg") rop* svoja dela, d« tei
Ja tako vladi priložnoat, da uresniči svoje oliljube. Vsled tega sklepa zadružnikov je Stavb, zadruga Jul. lie net-i je pozvala potom ukiožnic svoje delavce, da se zo-[K*t vrnejo na delo. . Na vladi ter njenih bankah leži sedaj, da zasi-gurajo zadrugam redno poslova-i.je ter delavcem delo in zaslužek. Stavhinci ostanejo paN pripravljeni na vsak slučaj!
Medtem ko se je to gibanje, isled popuščanja vlade poleglo, stopajo druga mezdna gibanja isled <»dklaujajočega zadržanja kapitalistov, privatnih podjetnikov, indjistrialcev v akuten sta-slij. Narodni svet Zveze kovinarskih delavcev Italije (<4FHoin"\ i ki se je vršil 16.—18. junija v Genovi, je z velikansko večino skle-' nil splošno stavko kovinarjev. Ta sklep delavcev je bil takoj sporočen Zvezi rndustrialcev v Milanu. Ako se ne bodo industrialci zadnji čas premislili, bo zopet iabruh-nila kovinarska stavka, ki bo pa vsled jsplošnoKti lobanja ter odločnosti stavk ujoeih bolj ostra kakor to bile vae dooedanje.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je umrl Ivan Stre-i hovec, učitelj v pokoju. Rojen v Tujnicah nad Kamnikom, je služboval Strebovec tekom 40 let na Vrhniki, v Moravčah, Studenem. ua Vrabeah, v Vreuiah, na Ostrož-nem brdu, v Nadanjeiu selu. pri Sv.s (jregorju in v Adlešičih. kjer je bil pred 10. leti upokojen.
Smrtna nezgoda.
Delavčeva žena Cecilija Hustič v Ljubljana, je bila te dni, ker je imela nujno opravilo, izročila za kratek čas svojega 7 nu-secev starega otroka v varstvo oletni Anici Puhovi, kateri je padel otrok iz naročja tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in čez par minut umrl.
Smrtna nesreča vsled neprevidnosti.
Janez Jerič, 261etni dninar iz Zdeli ske vasi, je t okel za vozom. Ko je dohitel voz in hotel skočiti nanj. se je po neprevidnosti zaletel v vo zilo lestvo s tako silo, da si je predrl trebuh. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnišnico, vendar pa je kljub zdravniški pomoč; podlegel težki poškodbi.
Avtomobilska nesreča v mariborski okolici.
V	smeri.Radgone je vozil proti Mariboru avtomobil zdravilišča Slat in a-Radenci, ki je bil otovorjen z zaboji radeaiske vode. Z avtomobilom se je peljalo tudi deset potnikov, lil zu železniškega viadukta pri pesniškem dvoru je avtomobil zavozil v cestni jaretk, se prevrnil in pokopal pod seboj potnike. Dvema potnikoma bile pri nesreči nalornljene noge, ostali pa so bili več ali manj poškodovani. Oba težko ranjena je rešilni oddelek prepeljal takoj v mariborsko bolnišnico, ostali pa so dobili prvo pomoč na kraju nesreče. Avtomobil je močno poškodovan.
Svojo ljubico je vrgel v vodo.
Orožniki v Vevčah so aretirali in izročili sodišču Andreja Aliča iz Sotrega, ker je vrgel v Ljubljanico svojo ljubico Marijo Ga-šperšie. ki j^ bila v blagoslovljenem stanju. Dekle se je prijelo mostu in klicalo na pomoč. Dva soseda >ta prihitela na pomoč in CJa-šperšieevo rešila gutove smrti.
Neverjetna surovost.
Posestnik Ivan M., ki se je pred par leti priženil na Črnuče pri ' Ljubljani, je osemletni hčerki svoje žene ukazal, naj mu otsnaži čevlje. Iver se mu čevljf niso zdeli dovolj svetli, je zgrabil deklico in jo z vso silo ti-eščll dvakrat na tla, tako da se ji je noga pod kolenom prelomila. Nasilen (»čem se bo z* svoj divjaški črn zagovarjal pred Ijubljan.skim sodiščem.
Orli, »oži in krepeljci.
, V Mostah pri Koincirdi je neke noči pričakala in napadla vzorna .četa kakih 10 Orlov fante iz Križa 'in Podgorij pri Ivanuiiku z noži in krepeljci. Posledica: dva na smrt pobit i. Napad je bil namenjen Sokolom v Mostah.
Zaradi obrekovanja obsojen župnik.
Iz Konjic poročajo: Okrajno sodišče v Konjicah je obsodilo župnika Petra Pavlica pri Sv. Jerneju zaradi prestopka zoper varnost časti, storjenega s tem, da je v nekem pismu, naslovljenem na ''samostojnega agitatorja", neresnično di lžil nekdanjega narodnega poslanca in sedanjega poslanika v Pragi dr. 'Bogumila Vodnjaka, da je v nekem govoru v ustavnem odboru "grdo, nesramno napadal katoliško cerkev, škofe in duhovščino", ter mu je naJožilo kazen po 1200 kron, v slučaju neizterljivosti po 6 dni zapora Zasebno obtožbo je zastopal dr. Gvidon Ser-nec iz felja, obtoženca m zagovornika dr. Ogrizka ni bilo k razpravi. Prijavljeni je vzklic zasebnega obtožitelja zaradi prenizke kazni.
i
Posojila mestne občine ljubijan ske.
Pokrajinska uprava za Slovenijo je mestni občini ljubljanski dovolila. da pri Mestni hranilnici v . Ljubljani najame naslednja posojila: za zgradbo dveh stanovanjskih hiš 10 mUjonov kron, za razširjenje mestnih uboznUi naprav 5 miljonov kron, za nabavo motorne avtomobilu e brizg&bie m trenske-fra avtomobila poldrag miljon, za iiM«tno *ast*Yjjal9ico polrpg
Ijon ter za kritje primanjkljaja v občinskem proračunu za leto 1921 in 1922 pa 4 miljone kron.
Ali je Logatec v Jugoslaviji?
Ako se pogleda na dopise okrajne sodili je v Logatcu, naslovljene na Win disc h g rti t za, bi skoraj začel dvomiti, da je ta sodnija tudi SI1S, kajti WindLschgratza naslovi ja še vedno kneza". Ali nista znana tej sodiiiji, katera je v prvi vrsti pozvana, da ščiti zakone, ustavo in nje 4. člen? (Namreč, da .so v/*i plemenitaški naslovi v Jugoslaviji odpravljeni.)
Izpremembe v državni službi.
Profesor babiške šole v Ljubljani dr. Alfred Valenta je vpokojen z veljavnostjo izza dne 1. februarja 1919.
Z odlokom ministra za narodno zdravje so bili imenovani: Ivan Pr.ekorš^k za upravitelja v IX. či-Movnem razredu, Ciril Sadar za upravnega asistenta v XI. činov-iu m razredu in Rezika Kožuh za pisarn teko ofieiant ko. vsi na dosedanjih nlužbtniii mestih z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1922.
Premeščena sta koneeptni prak-likant Jakob Počkaj q<1 oddelka za notranje zade\e k okrajnemu glavarstvu v Celju ter policijski oticial Anton Knez <k! policijskega komisariata v Mariboru v siužliv• vanje k polieajskeiiui oddelku o-krajnega glavarstva v Ptuju.
Abiturient Ludovik Puš je sprejet v državno službo za učitelja in prefekta X. činovnega razjeda na državni kmetijski šoli na Grmu v provizorni lastnosti.
Računski praktikant pri oddelku za kmetijstvo Fr. Zavašnik je podal ostavko na svojo službo.
i
;	Odlikovanje.
! Ivan Lapajne. upokojeni ravnatelj meščanske šole v Krškem tei-zaslužen delavee na zadružnem j polju, je odlikovan z redom sve-'tega Save petetra razreda. 1
Znižana vežnja za ljubljanski veliki sejem.
Minister saobračaja je dovolil
i . .
polovične tarile za vožnje in to-J vornine na velesejem, ki se vrši v_kI 2 do 11. septembra t. 1. v Ljubljani, in to 50 odst.
JUGOSLAVIJA IMA RAZME-
| ROMA NAJMANJ N0VČANIC.
r	_ •
J	-
i vse v vojni udeležene države imajo v obtoku več ^papirnatega denarja kakor Jugoslavija.
Izmed vseh držav, ki so sodelovale v
vojni, ima Jugoslavija najmanj papirnatega denarja v obtoku. Po statistiki januarja je bil v posa?neznih državah obtok novča-iiie sledeči:
Amerika 14 miljard 300 miljo nov dolarjev na 100 miljonov prebivalcev.
Anglija 11 mijjard ;I00 miljonov funtov sterlingov na 44 miljonov prebivalcev.
Francija '.iti miljard 400 miljonov frankov na .if) miljonov prebivalcev.
Italija 15 miljard 400 miljonov lir na SfiH. miljona prebivalcev.
Belgija 6 miljard frankov na miljona prebivalcev.
Rumunija 13 miljard le je v na 15 miljonov prebivalcev.
Češkoslovaška 12 miljard 129 miljonov češkoslovaških kron na 13 miljonov prebivalcev.
Jugoslavija 4 miljarde 650 miljonov dinarjev na 12 miljonov , prebivalcev.
Boj za kruh prometnih nastav-ljencev t Avstriji.
Ker vlada ni hotela ugoditi u-pravičenim zahtevam stradajoeiti prometnih udeležencev, je izbruhnila stavka po celi državi. Izstavljen je ves telefonski in železniškf promet. Z Jugoslavijo je trenutno vsak promet ustavljen. Povsod same stavke, večni boji za grižljaj kruha. Kdaj bo konec te-ga ogabnega boja. Prej ne, dokler ne bo dobil vsakdo za polteno delo tudi poštar* ekisistenco.
Italijan in Avstrija.
-
Iz Rima poročajo, da je parla-. mentarni finančni odbor brez raz-: prave odobril sklep odbora za zunanjo- zadeve glede kredita Av-I striji.
<
^tmmmm t
Peter Zgaga i
V našem kraju je bilo. Največji bogatin je imel ličerko-edinko. ki pa ni bila niti posebno dobra, niti posebno lepa.
Vedno jo je*imenoval "moj največji zaklad". Naenkrat ga je pa začela tipati nesreča. Z nesrečnimi špekulacijami je izgubil vse premoženje. Tatovi so mu precej odnesli. Navsezadnje mu je pa še pogorelo. Ostal je sam. ničesar drugega ni imel kot hčerko — svoj največji zaklad.
In značilno je kako so ljudje pošteni in usmiljeni. Tega največjega zaklada ni hotel noben ženin vzeti.
* * *
Po ameriških listih so se pojavile širokopotezne. več ali manj temeljite razprave: katerih dvanajst žensk je v Ameriki najbolj slavnih ?
Clankarji in profesorji se prepirajo, pa jih ne morejo ugotoviti, jih ne. morejo najti.
Po mojeni mnenju je tistih dvanajst žensk lepo doma. kjer
vzrejajo svoje otroke.
» »
* —
Bože sveti, koliko jJritozb je čez nemško marko in čez jugoslovanski dinar. Da je ta denar v primeri z dolarjem ničreden. da bi ga Amerikanec niti s ceste ne pobral, če bi gr. videL
Toda temu ni tako. Z jugoslovansko krono, dinarjem ali nens-j ško marko lahko kupiš dobro ea-, šo dobrega piva. dočim si dolar-, jem v Ameriki tega ne moreš privoščiti.
* * *
Premogarskega ^trajka bo takrat konec, ko bo oremoga zmanjkalo.
Strajk bo zlomila vlada. Maj-narji bodo šli na delo pod pogo-
( ji. ki jih bo vlada določila. * * •
IV
Žalostno je. toda resnieno. Go-i vorimo o miljonih železničarjev, ki mislijo zastavkati. o stotiso-Čerih štrajkujočih majnarjih, o unijah in organizacijah, ki ima-' jo na miljone članov, j Vse to miljonsko članstvo je pa brez besede in brez moči v "\Vash-ingtonu. Kajti tam nima niti enega zastopnika, niti enega poslanca. niti enega senatorja, ki bi delavsto zastopal.
Vsi zastopniki. kakih petsto jih je. služijo Wall Streetu in podrepnikom Wall Streeta.
In za to se v delavskih vrstah
vrsti poraz za porazom.
* * *
Neki newyorski slovenski list, ki si je v zadnjem času prste o-smodil. piše. da ima na tisoče naročnikov.
Presneto ga mora biti strah, da
si išče takt) številne kompanije. • .. •
» Za pričo je pozvana tudi tašča
miljonarja-moriica Warda. i Lahko njemu, če je tašča dobra.
Težko bo zanj, če je taka kot
so druge tašče.
♦ - *
*
Modi, ki prepoveduje ženskanj kazati uoge, kažejo ženske noge ! in jezike.
• * •
Skeb je le gospodu lep.
Kaj ni znano toi, siroti,
kakšne dojme, kakšne pojme
ima bos tvoj o lepoti?
i Skrij se, vdajaj se sramoti! # * *
D'Aiununzio se noče več vmešavati v reške zadeve.
Prav tako!
Škoda I®, da se ni jugoslovanska vlada_ v njegove vmešala, ko { je bil čas za to.
Besedo "skeb" je vlada prepovedala. Saj je res grda beseda.
Sedaj naj pa še skebe odpravi. Potem bo moderna in napred-na. -
§ . c
tCo sem bil pred kratkim v Downtownu, sem videl tri slam-nikarje. ki so hodili od kraja do kraja in so skoraj zablokali cesto, ker so ga imeli v takem aaj-zu pod kapo. Vsak, kdor je hotel jžnjimi govoriti, se je šalim al.
Glavni odborniki.
Predsednik Rrt>oLPII PBl:i>AX.	K Lfiih . Cleveland o.
Podpredsednik: L.oL"IS BALA NT, H«..x 1"S IVurl Ave. Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISMI.KK. Kl>. Mtnn. Blagajnik: «JKO. L.. BROZ1C11. El>. Minn.
Blagajnik neizplačanih snii inin: Jolin Movern, 6i4 N. 2i.d A\ e. W. Du-luth, Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 K t>hio Slr«t, N. Pitlabuigh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON" ZBAŠN1K. Room 206 Pukf-wrll Bide . Cor. D-aroond and Grant
Streets, l'ittsburgh, I*a_ MOHOR MLADIČ,	So. luiwndale Ave . Chu-ago. 111.
FRANK SKRABEC, 4S-2 Washington Strt.-t, Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box	Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA. Black I »union.1. \V.,>!i FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 51H Meadow Ave. R.^kdale. Joliet. 111. PA I" LINE ERMENC, D39 — 3rd Sirt-et. L.i Sall^. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pi.. Mo. Colo. ANTON CELARO. Toti Market Street. \V.,ukeKan, 111.
Maksimiranje cen v Sarajevu. .
Kuinisar pokrajinske uprave za Sarajevo je izdal odredbo, .s katero se odrejajo maksimalne cene za vse vdiiiejk' življejiske potrebščine. Tako je določena cena mesu do 10 Din za govedino, do 17 Din 30 p za svinjsko nie.so po kilogr., za moko od . Din 7-3 p do G l>iu 50 p, za sladkor do Iti Din oU p.
Reški fašist Viola,
ki j«» zagrnil razio* zločine in je bil aretiran v Kraljeviči v Jugoslaviji, kaiuor je bil prišel, da ubije reškega predsednika Zauello, je Oil izročen v zapor v Šib en ilk n v Dalmaciji. Za svoj zločin se bo zatrovarjal pred šišbeiii^Uitn sikI-iiitn dvorom. Viola je star let.
Smrtna nesreča na aerodromu.
Na acrodroiMu v Novem Sadu v
Bački s»e je |>ri}M-lilu težka nesreča. I*oi*očnik Ratdovič .-^e z. aero planom spiii";al na zemljo na vo ja^kein vežbališoii, kjei je ekser-
ciral oddelek jiekeija pešpolka. A paratse jc spustil tako nizko, da je bila nevarnost za vojake. Vsi
so se vrjrli na tla. a ko so se poleni dvignili, so opa/.ili, da je «-<len tovarišev obležal v krvi. Aparat mu je skoro p-wpoLnoma odrezal glavo. Vojaška oi>la.st je 'Klretlila strogo preiskav«.
Žena prinesla možu ciankali v zapor.
Novi Sad ima svojo veliko senzacijo. Pred nekaterimi dnevi so zalotili bogatega in uglednega lastnika elektrotehnične delavni ee nekega Rezerja v tn-xnitku, ko je o belem dnevu vlomil v prodajalno svojega soseda in znanca Vogela ter liptel opleniti blagajno. Rezerja so dali takoj p<xl ključ. Se isto noč je /aprosa 1 a njegova /.ena za dovoljenje, da bi smela <»b-rskati svojega moža, kar ji je bilo dovoljeno. Dru}<o jutro so našli Rezerja mrtvega v njegovi celici. Zastrupil so je s ey»nkaLij«mt ka-lerega mu je prinesla žena. ki je bila jše tekom dneva aretirana.
Srednje šole v južnih krajih.
V Srbiji je 56 državnih in 5 zasebnih gimnazij ter 2 realki. 1 čeji-cev in učenk na te^i šolali je 29 tisoč 915 V Orni g«»ri je 11 gimnazij ter 4140 učencev in učenk. V Banatu, Hački in Baranji je 12 ijrimiiuzij in 1 realka s 7191 učenci in učenkami.
Seljaki narodni učitelji.
"Glas Medjiuiurja i Zagorja" javlja, da je v vasi Žikov»?c, kjer ni ljudske šole, učil mladino s prav dobrim nspehom kmet Franjo Novak. Ra\-n^iko je v vasi Kri^ta-novec seljak Štefan Fau/.ol prostovoljno vriil službo narodnega učitelja ter naučil mlailoio g!adk<»
f 1 tisa t i in brati. Šolski nadzornik je pregledal ti dve narodni šoli in izvestil vlado o lepem napredku. Oba kmet ska narodna učitelja sta 'prejela navado v znesku 6770 K. jRes vrla narodnjaka!
Novi izkopnine v Solinu.
Kakor poročajo -nl t^ki iisti.'s » odl.ril; na razvalinah .starodavnega Solina x Dalmaciji ostanke zelo I stare bazilike (cerkve) in druge važne zgodovinske ifikoimiiie.
Dobitek 600.000 dinarjev izžreban.
l*ri žr»*btinju državne razredne loterije je št. 1 *»!M' zadela dobitek c-io.uoo Din Srečka je bila prodana v Zagrebu. Ime najinaejšctšga Lo» itasa še ?ii znano.
M'ljon:-kn goljufija v Zagrebu.
Kakor *-«no nedavno poiskali, je izvrši! ura>!nik zagrel»škega poštnega eeko\ !ie_«a urada Vojko Mi-koli v škodo omenjenega urada goljutijo za znes-k \ svoti 2 miljonov	dinarjev ter je pred napovedano škontraeijo jx.»!>»-ii:iil preko meje v Avstrijo. Mikoli. za katerim je b:la izdana tiralica, je bil pred krat k in v Celovcu aretiran ter izročeM jugoslovanskim obla-'steni. Mik«-ii si je medtem kupil krasno vilo v eelovški okolici, kjer -e j»-» nameraval stalno nastaniti, <ev«*<la pod napačnim imenom.
ADVERTISEM ENTS
Pred petdesetimi leti.
Pol stoletja jc imelo svoj upliv na farmacijo. Leta lt>72 je bilo še vedno v veljavi naziranje, da je smrdljivo k«»ristno", in v splošnem so predpisovali sestavine groznega duha in okusa. Smrdljivo mleko a.safetide (ponavadi so mu rekli ''hudičevo blato*") je imelo veliko povpraša-nje. Lepo delo s oimeli lekarnarji. da so ga napravili. Večina iz-bornih lekov je bila neznana, na-primer cascara sagrada. izborilo odvajalno sredstvo Danes je sta-rokopitna lekarna napravila prostor priročnemu skladišču, in lekarnar dobi veliko zdravil iz posebnih laboratorijev. Zdravilo mora ugajatu očesu in okusu. Vzemite napriiner Trinerjevo Grenko Vino! To uspešno zdravilo soper zaprtje, pline v črevesju, glavobolu. slabemu teku in drugim želodčnim neredom, je prijetno za piti. Cascara Sagrada je njega poglavitna sestavina. Pripravljajo ga v Trinerjevih delavnicah .izvedeni kemisti. ki imajo pri rokah vse moderne priprave. Oe se se hočete v poletnih mesecih počutiti udobnega, morate imeti Trinerjevo CJrenko Vino pri rokah. Prodajajo ga vsd lekarnarji ali prodajalci zdravil.
■,'<' -a^-T;
HMjijnBgHn
nT,AS NARODA. 15 JT7L. 1922
□
LJUBEZENSKE AFERE LANDRU-JA Poroča William LeQueux
Usoda dinarja v nemški luči.
Izredno zanimanje Nemčije za našo državo z gospodarnega stališča je znano. Sedaj, ko imamo z N« mčijo trgovinsko pogodbo s»-bo tudi trgovina meti obema državama močnejše razvila — že zaradi tega, ker nam nizko stanje nemške marke omogoča ceno nabavo raznih industrijskih izdelkov iz Nemčije. "Frankfurter Zeitung'* je prinesla te dni izpod ]H*re>a svojega beograjskega dopisnika zanimiv članek o usodi na še valute, iz katerega povzamemo sledeče:
"Dočim valutne enote drugih dežel, s katerim je Nemčija * mnogo manjših gospodarskih od noša jih nego z Jugoslavijo, red no, vsaj na berlinski borzi, noti-rajo. je dinar a Nemčijo dozdevno izvenevropska valuta. Narodna banka SIIS. izdaja svoje ?z-kare kot Nemška državna banka, toda ti izkazi ostajejo neopaženi V mnogih gospe>darskih .sestavkih pa naj ti vsebujejo še tako dober pregled o gospodarskih in flnan čnili razmerah celega sveta — Jugoslavija gotovo manjka. Pri tem pa čisto očividno narašča gospo dar^ki interes za to deželo, in nr v zadnji vrsti so nemško-jugoslovanski trgovinski odnošaji na tem, deloma potom reparaeij-skih dobav, da dosežejo intenzivnost, ki je pred vojno niso nikdar poznali. Pod takšnimi okolnostm* fe zdi umestno, v kratkih potezah zasledovati usodo dinarja, ker se v teh ugotovitvah izraža tudi splošni gospodarski položaj.
Pred obema balkanskima vojnama je stal dinar pred izvozno r« zono, pred žetvijo, često nad zlato pariteto; po balkanskih vojnah. vsled katerih j* dežela brez-dvomna močno trpela, je bil knrz dinarja 3 in pol odstotka pod pariteto in takšno je bilo tudi stanje dinarja pred izbruhom svetovne vojne. Med vojno se je raz-
' mu franku umetno določilo, in s^-j cer je stal dinar 88 proti 100; po tem kurzu se je mogel izmenjati dinar povsod v Franciji, Itali-
I ji 'M.
Po zlomu bolgarske fronte v • septembru 1918. je začel dinar močno rasti in je zrastel preko franka in drahme, kar je deloma povzročilo močno nakupovanje dl narja od Srbov, ki so se vrača! v domovino. — Ujedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev, čeprav ustvarilo močen politični faktor, je vplivalo usodepolno na nadaljnji razvoj dinarjevega kurza. To bi sicer ne bilo potrebno v tej meri. če ne bi že vlada na Krfu določila relacijo med dinarjem in krono v razmerju 2 proti 1. Krona .ie bila že tako inflacionlrana in v takšnih množinah v prometu. k čemer je prišel neoviran tok iz inozemstva, prlvabljen po ugodnem izmenjalnem kurzu. rta se. j« vlada kmalu čutila prisiljena. postaviti krono s r&r.merje 1 proti 4 napram dinarju. Takrat je bilo v obtoku okoli 1 i pol mV l;arde dinarjev. Za 100 frankov se je plačalo takrat 200 do 250 dinarjev. Ta kurz pa se ni mogel trajno vzdržati, in obtok bankovcev je do 31. decembra 1921. na-rastel že na trikratno prej imenovano vsoto, na okoli 4.6 miljar-d. dočim je v januarju 1921. znašal le 3.37 milijarde.
Toda temu razvoju v "minus'' se končno ni čuditi. Med vojno se ni v Srbiji skoro nič produciralo ali pa samo za potrebe vojske. "V ostalih jugoslovanskih pokrajinah. ki so bile pod habsburško krono, je delala industrija tud! samo za državo, in za poljske pro dukte je prišlo v deželo nebroj mi lijonov kron. ki so tlačile dinar pri zamenjavi^ Pri zopetnem vko-rakanju Srbov je bila njihova de-
Ižela gola in je morala uvoziti celo pšenico, koruzo, fižol, svojeca-sno važne izvozne predm^e, da
ne govorimo o stanju živine, ki je bilo decimirano. I)o leta 1920 se je moralo uvoziti neizmerno blaga, ki je brez produktivne naložitve služilo neposrednjemu konsumu. ne da bi se dale kaice protivrednosti za izvoz, ki je že vsled neznosnih prometnih razmer postal skoro nemogo.
Po prvih začetkih vzbujajočega se gospodarskega življenja seje pričelo z obnovo tvornie. naba-vo strojev, poljedelskega orodja. Spremenjene carinske meje so 1 povzročile nove ustanovitve, pred vsem v Hrvatski so tvomiee deževale (v malem Karlovcu je na stalo v enem letu več nego 30 in dustrijskih podjetij.) Toda to ni-j kakor niso bili pojavi, ki bi mogli dinar notranje učvrstiti; še posebno ne tako zvane nacijonali zacije "sovražnih*' podletij in p« sestev, ki so nesle velike vsote v inozemstvo. Nesreča pa je še hotela. da sta dve žetvi, takrat najmočnejša valutna regulativa, dru ga za drugo sl|'>o izpadli, tako da se je morala leta 1921'.y22. koruza še in Rnmunije uvoziti. In vedno zopet se je neugodno u-veljavilo pri prevozu žetve slabo prometno stanje, v zadnj?in poletju k temu še abnormno nizko vodno stanje. Tako je. padel dinar cd 300 na 700 za 1000 francoskih frankov, pri čemer so pred vsem igrale vlogo slabe dispozicije domačega trgovstva. ki je čakalo h plačili, velike vojaške nabave v inozemstvu in mobilizacija povo-om Karlove pustolovščin ez bals-se-domnevo, nastajajočo iz celoletnega položaja, ki se je izražala v nakupovanju tujih deviz iz strahu.
Jugoslavija je sedaj preko pe-rijode potrebnih dobav za kritje življenskih potrebščin svojega pre bivalstva. kakor tudi preko dobe investicij, ki ne morejo izkazovati neposredne rentabilnosti. Obstoji še sicer cela vrsta činiteljev pred katej« se mora postaviti "minus", kakor prometna mlze-rija, izredno visoki vojaftki, stro-
'ški dozdevno ravnovesje v proračunu in neka gotova nesigurnost notranjih razmer, potem cela vista važnih in nerešenih vprašanj, kakor "hrvatsko"', pri katerem i se nepojmljivo vodi s po«ebno \n 1 ljubijenostjo politiko ptiča noja. , Toda navzlic temu je gospodarstvo v toliko vzpostavljeno, da bo ' slaba žetev odslej ^.opet posta!a ' odločujoča činiteljiea pri razvoju dinarjevega kurza. Najprvo so s* 1 tako nekako še stavile vse nade . na umetno sredstvo, na ameriško I posojilo, ki se je sklenilo med vTa-I do in ameriško skupino Blair. To-' da iz tega posojila, proti kateremu se zopet enkrat opaža osebno-politični odpor, pride le 25 milijo-j no dolarjev v deželo; 70 miljonov j pa se uporabi za gradnjo železnic in za investicije, ki zahtevajo kasneje za dovršite v nova sredstva. Bolj nego dejanski pomen tega posojila kot oporo kurzu. bo treba uvaževati moralno oporo, ki I jo je bila deležna Jugoslavija of. upniške države, ki je ostala z--• lo previdna. Merodajnejša za raz-[voj dinarja bo poleg vladine finančne politike gospodaska produktivnost dežele, ki vidno naraS-ča. Stroj za tiskanje bankovcev skoro počiva, obtok bankovcev nekaj nad okoli 4.6 milijarde m za deželo s 13 in pol milijona pre bivalci zelo visok. Če se bo drža la jugoslavenska p.olitika v mejah pameti, če se bo gospodarilo z bogatimi zakladi te dežele smiselno in če ne bodo obiskale države slabe žetve, je pričakovati, da se bo premikala kurva gospodarstva Jugoslavije navzgor."
Tako se glasi članek, v katerem so sicer naketere male netečnosti glede številk (previsoko označeno število prebivalstva, ki šteje povprečno le 12 milijonov, potem povprečni obtok bankovcev, ki ne znaša nad 4.6. temeveč nad 4.7 mililarde dinarjev), ki pa z nemškega stališča precej objektivno presoja naše gospodarske razmere,	_	__
:.4tr- ' T' '
Lloyd Georgea edini interview,
Med proslulo genovsko konfe-j renco je občinstvo često slišrfTo^ razna mnenja in razne izjave an-| gleškega primijerja. K politične-! mu sistemu Llovda Genrgea spada. da dela zelo v novinarji Tn novinami. V Genovi se je več ko ! enkrat nenapovedan pojavil med žurnalisti in jim povedal, kar je hotel povedati, ter jim tudi dovolil. da so ga izpraševali. koli-| kor se jim je le ljubilo. Vkljub temu pa se ni od osemsto največjih žurnalistov. ki so se zbrali v Genovi, mogel nikdo pohvaliti, da je dobil od Lloyd Georgea kakšen poseben interview. Vsem skupaj bil vsak čas na "razpolago, posameznikom pa sploh nikdar. Tri j leta je angleško novi nst vo žalostjo prenašalo dejstvo, da Llovd 1 George ne dovoli nobenega poseb-| nega intetwwa. Vzdržal je pra-.-1 cata obleganja, umaknil pa se ni ! niti sili niti pretkanosti. Pa kaj j so vsa ta tri leta napram Genovi! j Tu se je zbral največji časopisni ! obrat, kar ga je kdaj svet videl in kar jih je doslej poznala k«:-turna zgodovina. Vsi ti ziynalisti j največji in najmanjši, od Amerike pa do Romunije, so noč in dan mislili le na Lloyd Georgea. Bil je sicer prijazen in celo Ijubez-njiv z njimi se razgovarjal. z n.u-mi obedoval. Interviewa pa ni dovolil. In čez nekaj časa so se vst odreli uspehu ter pričeli misliti na kaj druzega.
Le mladi Mr. James od "Daily J Express-a*' je ostal stalen. PoTz-kusil je. kar je v človeški moči. I da dobi političen razgovor z LTo- , yd Georgeom. jZaman. James je1 podvodil svoja prizadevanja, no-1 skušal je z raznimi zvezami. T*ez nekaj tednov je prišel zadnii odgovor velikega državnika : Llovd Georgr bo zelo veselilo, ee rao*r ' Jamesa sprejeti, vendar le na o- ' bed ali večerjo ali sicer na kakr-' šenkoli razgovor, nikakor pa ne , na političen. "Ali pa tudi na le-1 trdot! < le-'/t ■*->•. g rti
ga, toda pod pogojni, da razgovor ne pride v časopis! lntervievva ne dam !**
Ko pa pride dan sprejema. Je mladi žurnalist v najh »l.jši volji. Dobil je telegram iz Londona. In ta telegram no^i s seboj v žepu...
Potem odide k Llovdu (Jcorgeu v Villo Albert is. Državnik je u prav očarljiv, o vsem govori, vremenu, tudi o politiki, da celo 0 njej. ... le o eni točki se z njim ne da govoriti. Interviewa ni Tu ne bo! Bliža se že trenutek, ko s-mora dobro vzgojen obiskovalce posloviti.
Sedaj pa potegne žurnalist iz svojega žepa telegram. "Gospod Lloyd George*', pravi, "prosim vas. čitajte to depešo...." dane*
in i je rojen moj prvi sinček. Ka-■ k<! lepo hi Kilo. ."•<» bi mogel kedaj svojemu sinu pripovedovat i: Na tvoj rojstni dan m imel svoj prvi velik; žurnalist i '-ni uspeli. Tel»i na čast je dov«>lil oni veliki državnik. ki je takrat vladal Angliji. oni znani in važni interview."
Lloyd <;»*iirtre strmo «_}'eda v žui nalista . . . . u'eda. potem se na smehne. Žurnalist je apeliral na njegovo znano d >h; osr«-n<ist in se ni motil. "Well", pravi Llovd, "genovska konferenca je...." i , t. d. In diktira žurnalistu dolgo in zares važno politično izjavo, ki je drugi dan preletela ves svet. j Bila je po treh letih prvi Interview z njim. in g. James je imel svoj veliki uspeh .... kakršnega mu smemo zavidati. Dobil je od svojega lista L't)0 funtov nagrade zanj in bil v služb; povišan.
NA SMRT OBSOJEN PES
Neka stara postava v Pennsvlva niji določa, da ne sme imeti noben inozemec psa. Zgoraj naslikani pes je last nekega Rusa v Orville, Pa. ter je bil od obl asti obsojen na smrt. Lastnik se je obrnil na predsednika nardinga. ki je velik ljubitej psov in vsled interevencije slednjega se je razveljavilo sklep oblasti ter pustilo psu življenje.
-;

'-fei-.-".?

• 5» »seiA'jiaatBiM
Na tretjem sestanku je bila nekoliko ogorčena vsled njegove prevelike usiljivosti in vsled tega ji je pisal pismo ki je tako značilno. da ga hočem priobčiti tu-kaj.
Pisal ji je :
Mala prijateljica, koje lepoto vidim pri vsakemu koraku, "koje oči in smeh imata pravico do sreče, — ali smem gojiti upanje, da bom dvignjen do čina tovariša. ne da bi se me dolžilo preten-zije? Veliko prijateljstvo in še ve liko globlje čustvo, ljubezen, m" vleče k tebi ter postaja vsaki dan močnejše, kadar se spomnim tvojih dragocenih zakladov srca in duha, redkih stvari ter žalibog malo upoštevanih v teh dnevih. . — Misel, da sem te napravil ne-| srečno, me muči. Ti sama mi z e-no besedo lahko vrneš oni mir in ono srečo stem, da mi zopet clo-volis zreti v tvoji čiste, jasne. a vendar sanja ve oči. ki me zas'e-dujejo noč in <la0>. —
Landru je zaključil svojo poslanico na zaupljivo Nino na naslednji način:
— Pridi k meni v Rue des Pe-! tits Champs ob treh popoldne in . imela bova prisrčen pogovor. Ne morem prenesti ločitve od tebe še za en sam nadaljni dan. kajti jaz te ljubim, moja draga Nina, j te ljubim s celim svojim srcem | ter vso svojo dušo. — Tvoj Raymond. —
Neprevidna mlada deklica je 1 poslala po sprejemu tega pisma j svojemu vročemu čestilcu brzojavko in ob določeni uri se je o-glasila v stanovanju Landru-ja.
i Poljubil jo je nežno na ustni-ei. ji pogledil lase ter se obnašal tudi drugače kot perfekten ljubimec in ona ni mogla ničesar drugega kot vrjeti v istinitost njegovih čustev.
Pol ure pozneje jo je od vedel «1 svojim avtomobilom v A mi en on-ville. v Bois. kjer sta pila mrzel čaj pod senco dreves, kajti bilo je vroče. Nato sta se vrnila ter dospela v Pariz ravno ko se je mra-čilo.
Ko sta. bila zopet v lepo opremljenem gnezdeeu ljubezni, je storil Landru s svojo značilno p.reve-.ianostjo korak naprej. Pripovedoval ji je o svojem bogastvu, svojem gradu na deželi, o svoji vili v Cannes, dočim je ona s sv«> je strani privolila v to. da se z.--| roči s svojim bradatim oboževal-' eem. katerega je našla tako nelz-
Landru je že premotril t» kri-f tičniin očesom et*lo pohištvo in! druge predmete, nahajajoče k« v stanovanju.
—	Gotovo bi ti mogel dobiti deset tisoč frankov ker vem. kako lotiti se stvari, — je nadaljeval. — Seveda bi morala izročit j j pohištvo meni, da ga lahko spr*-1 vini v denar ter dobim za denar potrdilo. To je, seveda. Če mi mo- j reš zaupati, — je smehljaje na r daljeval ter pri tem upiral sv o- ) je magične oči vanjo.
—	Z»-lo sem vam hvaležna, gospod Lueien, — je odvrnila .'r-i tev. — Jaz vam seveda popolnoma zaupam.
Mož. ki je dosegel tako visoko stopnjo v kriminalnosti, ni nikdar izgubljal dosti ča*a z uvodnimi koraki. Oglasil se je pri nj^j! točno opoldne naslednjega dne, nakar mu je uboga madama Na-daud izročila svoje pohištvo pod pogojem, da ostane na mestu, dokler bi on n<* našel kupca zanj.
Landru si ni upal odvesti niti madame Nadaud. niti mad«me La hord-Line v Vernouillet, kaiti po-lieija bi se brez dvoma čudila nenadni izpremembi v njegovem spremstvu. Vsled teira je sklenil za vleči konec, katerega je namenil obema ženskama. Madamo Nadaud je označil kot žrtev za — poznejši čas.
Ker je nujno potreboval denarja v gotovini, je pisial neki mladi ženski, po imenu Nina Lan-irlois ki je živela v Grenelle Quar-tier in s katero se je bil sestal v nekem kabaretu pred tremi tedni. Ta deklica, hči nekega maihnegn farmerja v bližini Sr. Martin-des- Champs, nekako trideset ki-m 1 omet rov izven Pari/a. je prišli par mesecev poprej v Pariz na o-bi^k k svoji ornoženi sestri, petem ko je dobila majhno dedšei-no.
Tako pri prvem sestanku z deklico je Landru iznašel, da je njena zapuščina, v znesku 4*400 frankov. varno deponirana na neki banki v Parizu in tekom drugega sastanka ji je predlagal, naj porabi ta denar za špekulacije. Nato ji je pričel na vse možne na-čine razkazovati svojo ljubezen ter se poslužil pri tem svojih o-bičajnih zavratnih. a pristno iz-ffledajočih metod. lT~>ga deklica, ki je bila brez vseh izkušenj, je padla takoj v nastavljenr past. kajti domnevala je. da ie njegovo nagnenje pristno.
rečno očarljivim. Ni bila vsled tega tako zelo presenečena, ko je naenkrat postal resen ter rekel:
—	Jaz ne vem ničesar o investiranju in kako delati z denarjem. — je odvrnila napol neve- ^ dna deklica z dežele. — Moja sestra in njen mož me poživljata, naj pustim denar v banki, radi večje varnosti.
—	Povsem naravno, — a ona dva nista podjetnika, — se je smi jal Landru. — Ce bi vsi ljudje držali svoj denar v bankah, bi trgovski in podjetniški svet kmalu obtičal v blatu. Ne. Denar dela denar, tudi če ga posodiš proti obrestim. Ti bi brez dvoma morala storiti to. moja draga. To ti le svetujem v tvojem lastnem interesu. Midva se bova kmalu po ročila in moj cilj je. da bo imela moja mala. draga ženska svoj lasten. neodvisen dohodek. Ali bi ne bilo bolj ugodne za tebe, če bi ti bila neodvisna.
—	Gotovo. — .se je smejala dobrodušna deklica, na katero je na pravila velik njegova skrb za bodočnost.
—	Potem je veliko boljše, če mi daš pooblastilo, da dvignem denar iz banke tet r?a investiram v tvojem imenu. — je odvrnil p'*e brisani lopov, ki ie že iztuhtal načrt vsled katerega bi ne prišla nikdar pritožbe preko njenih ustnic, knkorhitro bi imel njen denar v rokah.
Ona pa se je nekoliko obotavljala, kajti spomnila se je besed svoje sestre in njenega moža, a konečno je vendar privolila v njegov predlog. On je nato vzel kos beleira papirjš. na katerega je napisal na majhnem pisalnem stroju posebno pooblastilo. Navedel je svoje ime kot Raymond Lenoir in svoj naslov kot grad des Grandes Vignes, v TVocourt. v bližini Beauvais. To je bil naslov. ki je bil seveda izmišljen.
Poklical je nato v sobo sključeno staro žensko, ki je prišla vsa ki dan. a pospravi stanovanje in ki naj bi nastopila sedaj kot priča. Par trenutkov pozneje je deklica Langlois izročila njemu ves svoj denar na popolnoma postaven način.
Landru je bil vedno uren s svojih akcijah, kakorhitro je dobil potrebni dokument, na temelju katerega je lahko postopal po svo ji volji z lastnino svoiili žrt°v. Le trije * tedni so potekli izza časa. ko se je prvič sestal z dekli-
co. a že je postala njegova žrtev.
—	Storil bom vse. da naložim denar kar najbolj plodonosno — je rekel z zadovoljstvom ter prižgal pri tem cigareto. Nato pa je predlagal, naj gresta v neko malo restavracijo v bližini Palai-s Royal.
Njegov neumorni duh je že napravil okrut in usodepoln načrt. Bilo pa je še prezgodaj. — šele pol osmih.
Tako sta večerjala skupaj in on je prisilil deklico da je pila s kavo tudi močan liker, katerega ni bila vajena. Naročilo, katero je dala svoji banki je obstajalo iz pooblastila, o katerem je vedel on, da ne bo zadelo na nikake o-vire. Naslednjega dne bo denar v njegovem žepu. T sled tega je bil najbolj razigranega razpoloženja.
Veselo je sedel tam srebal kavo ter zrl v nedolžno lice svoje čedno izgledajoče žrtve, se je vpraševal. če bi mu koristila akcija že 1 isti večer.
Konečno je sklenil da bi bilo koristno zanj. če nastopi takoj. Vsled tega je odvedel svojo zaročenko nazaj v svoje stanovanje, kjer ji je ponu-dil veliko škatljo izbranih čokolad. Ona je vzela dva bonbona, a on jo je silil, naj vzame še nadaljne ter vzel sam enega, čeprav ni ona videla, da ga ni snedel. temveč odnesel ^ sosedno sobo pod pretvezo, da gre iskat škatljo cigaret.
Sedela sta skupaj do desetih. Čeprav je Landru ves čas veselo govoril ter dal sempatam izraza svojim navidezno globokim r list vo m, ter celo od časa do časa poljubil deklico, jo je vendar celi natančno opazoval in v svoje veliko razočaranje je zapazil, da ni imela čokolada nofoenega ličinka nanjo — čeprav je to pričakoval.
Raditega ji je vsilil dva nadalj-na bonbona in potem ko ju je za v žila, je rekel:
—	To je krasna noč. moja draga Nina. Pojdiva z avtomobilom ni deželo. Pozneje te bom prlve-del nszai k tvoji sestri v Grenel-le.
Nina Langlois. tedaj le še napol p^i zavesti, je privolila in četrt ure pozneje jo ie posadil v avtomobil ter se odpelj.il z njo prr*-,ko Pla'e de la Coneorde ven iz j Pariza.
Noe je bila temna, kajti luna se je skrivala -oblake, a Landru je vozil v veliko naglico sko-
zi predmestja, dokler ni prišel do starega mesta Pontoise. kjer je zavil na levo pocesti. vodeči naj milje dale ob bregu reke Oise. — Po tej cesti je vozil do vasi Beaumont.	j
Tam je zapustil glavno cesto ter si izbral samotno stransko, o kateri je vedel, da teče med dvema "vrstama viških jagnjet, tik ob reki. Naenkrat pa je sunkoma ustavil svoj avtomobil, na mestu, kjer je bila voda globoka ter je hitro tekla.	i
L'gasnil je vse luči ter čakal. Omočena deklica je spala trdno I ob njegovi strani, kajti čokolada je opravila svoje delo.
Potem ko je tesno prisluškoval skozi pet minut, da se prepriča, da ni nobene žive duše v bližini tega osamljenega mesta, je vzel z glave deklice klobuk ter ji sle-kel jopič. To z njeno ročno torbi co vred je položil skrbno na brej,-reke in sieer na tako mesto. kj?r bi lahko videl predmete vsak človek. ki bi prišel mimo.
Njegova misel je bila dati zločinu sličnost samomora. Potem ko je slekel svoje črevlje, je dvignil nezavestno deklico iz kare. — Najprvo je postavil njeni nogi im mehka tla, da bi ostali tam odtisi nog. Nato pa jo je odnesel na breg ter spustil počasi v vodo. brez vsakega šuma.
Nato je skočil v svoj avtomobil ter pričel počasi voziti naprej, ne da bi odprl luči a naenkrat sta skočila dva človeka iz teme ter
mu ukazala, jnaj se ustavi. * * •
Neustrašenost Landru-ja in nje go v a samozavest v trenutku, ko je bil zasačen, sta predstavljali e-no najbolj značilnih potez tega zločinca. Ko sta ga skušala ustaviti ta dva človeka, je takoj spoznal nevarnost, v kateri se je nahajal ter brez obzira za vozil proti njima. Skočila sta na stran in on se je neovirano peljal naprej. Ker ni imel nikake luči nista mogla onadva videti niti številke, niti ugotoviti, kakšne vrste je bil njegov avtomobil.
Bila sta to dva poljska čuvaja. ki sta seveda takoj obvestila policijo. Slednja je prišla do prepričanje, da gre za samomor in da je prišel avtomobilist le slučajno mimo ob času. ko je skočtfa dotična ženska v vodo.
Naslednjega dne se je preiskalo roko. a šele štiri dni pozneje
so našli truplo nesrečne Nine Lan glois.
Landru pa je med tem časom ,že predložil banki pooblastilo ter dvignil štiri tisoč in tristo frankov. Pariška policija mu je bila seveda takoj na sledu, a takozvn-nega gospoda Lenoir, ki ni bil nikdo drugi kot Landru. je našla šele pozneje, v popolnoma drugih okoliščinah.
Iz tega vzroka tudi ni pr'"da povest, katero sem ravnokar navedel. pred obravnavo, ki se'je vršila proti Landru-ju. I Landru ni nikdar pustil zrasti trave pod svojimi nogami. Mada-j ma Labord-Line je bila v njegovih kremljih. kot je nedolžna iro-Jobica v kremljih jastreba in lahko je obračunal z njo kadarkoli i b: se mu zdelo primerno. I Vsled tega je posvetil svojo po-j zomost neki stvari, ki ea je pričela v zadnjem času zanimati ter i skoval načrt, ki je glede svoje rn-j finiranosti skoro brez primere v ; kriminalni povestnici sveta. | Potekli so štirje dnevi izza časa. ko je Landru umoril nedolžno j kmečko deklico. Landru se je ra-
!vno oblačil v svoji majhni, a lepo | opremljeni spalnici v Rue des IV-| tits Champs, ko je okna so se o<| pirala na oziko pariško cesto ki teče od Rue de la Parix proti Palais Royal.
Oblekel se je v lepo. temno-I modro obleko ter si skrbno poirla-. dil brado ki je predstavljala nje-l.gov glavni ponos.
Ko se je mudil v Lvonsu je pisal madami Labord-Line ter ji | sporočil, da bo moral biti dalj časa odsoten. Dejanski pa je preložil usodo, katero je namenil tej f ženski, na poznejši čas. kajti skrajno nevarno bi bilo ob onem času pripeljati kako žensko v Vernouillet.
Mlada udova poročnika, ki je padel v vojni. Nadaud. je postala njegova voljna žrtev in iztuhtal J j.- naravnost peklenski način, kako spraviti jo v grob. Preiskusiti , je hotel nov eksperiment ter dobil v to svrho nekaj časa poprej od nekega pijanega medieinea. s katerim se je bil seznanil, neko majhno, h erm etično zapečatene cevko.
To cevko je vzel iz skrivališča katero je imel v svoji spalnici in
ki je postala pozneje predmet , skrbne preiskave od strani pariške p.olicije.
To cevko je dvignil proti luči
in pokazalo se je. da je napolnjena do treh četrtin z neko svetlo-rmeno. želatini podobno maso.
To cevko je odnesel v majhno obednico. kjer je bila miza že pogrnjena za dva človeka ter jo postavil v kozarec, napolnjen z vročo vodo. Poti uplivom gorkote se je želatinska masa izpremenila takoj v tekočino. X;ito je privezal krog ust moker robec, si nataknil na rok i par rokavic, vzel majhno čašico za liker, odbil vrh cevke ter natočil tekočino v čašico, katero je takoj pokril s pivnikom.
Razbito cevko je nato vrgel v peČ.
Jasno je bilo. da je tekočina skrajno nevarna za človeško življenje. kar je razvidno iz previdnosti, s katero se je lotil svojega j posla. Bal se je sam iukovanja ; te tekočine.
Xa omari v obednici je stala I košara, polna grozdja ter par lepih oranž, katerr je malo poprej kup]! na bulevardu. I še vedno 7 robcem krog ust ter nosu in r. rokavicami na rokah, je vzel brizgalko in Kriz-.-nil v vsako oranžo nekaj one skrivnostne tekočine. Vse na ta način nastale . odprtine je zapečatil s pomočjo krtačiee .pomočene v neko ke:\iie no snov.
Po za vršenju tega peklenskega dela je sedel jn naravnost satanski smehljaj se je pojavil krog njegovih usten.
Naenkrat, kot da se je spomnil neke stvari, je vzel iz nekega predala majhen kos bombaža. Bombaž je utaknil v tekočino ter namazal z njo žlieo. s katero naj bi njegova žrtev zavživala juho. Ko bi se žlica posušila, bi ne ostalo j nobenega sledu o tekočini.
Takoj nato je vrgel v peč čašico za liker, podkožno brizgalko, j krtačico. rokaviec in sploh vse, kar je rabil tekom svojega p<-kten skega ek speri men t a.
Nato je odprl okno. da spusti v sobo sveži zrak. si odveza] robec ter skrbno umil svoje lice in brado s pomočjo razkuževalnega mila.
Par minut j tzneje je odšel v <■110 svojih stalnih pribežališč, v majhno kavarno na Rne de Mail, kjer je izpil časo vina ter se raz-govarjal z Emilom, suhim natakarjem. Nato ie odšel k nekemu cvetličarju na Rile de Clerv. kier je kupil za • 1 eset frankov evetlic. s katerimi je okrasil mize v obednici svojega stanovanja.
GLAS NARODA. IS. JTTU 1922
Ekspedicija na Gavrizankar.
(Foreign	Information Service. — Jugoslav Bureau.)
Po zadnjih poročilih je elan ek-' špedicije Malory dal Se nadaljnja pojasnila o drznem poizkusu, ka- • ko prodreti skozi ta najdeni pri-1 stop na najvišji vrhunec sveta.*' Iz tejra poročila Liti ko oklepam«;. ; da je ta najvišji vrh danes morda j že tudi v resnici dosežen in da se imamo v^kakor nadejati prav zanimivemu poroeila. kadar b«» i ek*pedieiji ntogix* pcditi popis : zadnje«?« napora. Malorj- irv trije j drugi »dani ek-npedic«j«* »»> dti»-31'. maja. in »ieer ne da bili morali raMti umetne kisikov* aparate, dos»*irli dotlej še nedoseženo višino 116.800 angleških čevljev. Do tod so >»i bili pripravili tri T;«-bor i h«" a. eno v višini 17.000 čevljev, kjer -e združuje iztočna dolina z glavno dolino Ron«rbuka drujro v višini 19lK?0 fvljev na levi strani izto«-n»-;r;t Ronjjbuko-vegra l^l^nika. tretji tabor pa tik pod ftože»*m govern*»sra vrha. pod visokim nedlom, ki združuje vr hunee Ev</ xta z nižjimi vrhovi severno »hI Ev^r^sta ležeeeira Ohanfrtnea, v višini 21.000 čev-ljev.
'•PrKtep rn^l temi taboriSei. med enim in drujrim. je izredno te žaven." piiie Malorv. 4'V«*s macs j Everestovih ledenikov je nenavaden, ker obstoj«- in najtrše«*.-čiato črnega ledu in imajo na površini razpoke, ki jih je pa te/ko opaziti, rim -»o nosilci spravili dovolj hrane v tretje taborišče zgornje. smo poskusili pristop k severnemu stožeu vrha. Vreme je bilo prav neufrodno. Bilo je jako mrzlo in temeperaturs je bila na nudi v prvem tobnrišeu. v drugem pa devet in pol Farenhelta pod niejo. N'o>ari so se obnašali nad vsako pohvalo. Kar so doprinesli v tej višini in ob takšnih težavah plezanja, je brez primere v zgodovini svetovne alpinistike. To že izhaja iz dejstva, da se nahaja taborišče '21.000 čevljev visoko. d oči m je doslej imel rekord z naj v iš j ink taboriščem vojvoda Abruzzov s svojim toboroin v višini samo 4<J00 čevljev. Traiu^ port ne težave smo torej premagali. Oba nasprotnika, ki sta nain še preostala, sta ens. k: nam hodi sila kratko, in pa neprestano slabo vreme. Ker pa so nosači brez kisikovih aparatov dosegli višino 28.000 čevljev, je s tem dopri-nešen dokaz, da je mogoče prodiranje v takšne višine pri čisto navadnem dihanju. Ker kisi ko vi u-parati še niso bili prineseni, srno morali lotiti prodiranja l>res teh aparatov. Najprej srno plezali po visoki strmi steni severnega stožca. Xa težjih mestih smo pritrdili dve vrvi vsako po 200 m. dolgo, da morejo ob njih nosaei varno gor in dol. Ko snio prekoračili dol nji rob sedla, smo zadeli na široko razpoko, ki je nismo mo^li pire koraeiti brez lestve. Zato smo marali poiskati drugo pot in smo v globokem snegu napredovali grebenu sedla ter od tam v sprem stvu le enega kulija proti severnemu stožcu."
"Kakšni pa so naši nadaljni izgledi? Morda bi se bili boljše aklimatizirali. če bi bili mogli o-stati v najvišjem svojem taborišču kakšnih o se ni ali deset dni, pa ali mor<la ne pojde tudi brez. tega f Toda kakčno vreme smemo pričakovati f Outer rezek /apad piha v nas in mraz uprav reže! Tako se vrnemo za enkrat v svoje tretje in najvišje taborišče."
"Osemnajstega maja smo se pa le odločili za nadaljnje prodiranje. Vreme je obetalo, da bo dobro, zaradi bridkega mraza smo se pa oskrbeli z bolj toplo obleko. Dvajsetega so warn oboleli vsi nosači. Toda le štirje so bili cisto zdelani od gorske bolezni drugih pet pa je bilo pripravljenih, da gredo z nami dalje. Sedaj smo se zopet naglo približali severnemu stožeru. Vendar se je vreme že zopet preobrnilo, mraz je postal neznosen in delo sila težavno. Pri tem mrazu smo morali ko kremen trdi led sekati s sekirami korak za korakom. Srečni smo bili, da smo v višini 25.000 čvljev našli neko zavetišče pod skalami. Višje gori nismo mogli taboriti, ker smo se morali bati. da se nam nosači vrnejo z zmrznjenimi udi. Na strmem pobočju sin o zato razpeli svoj' šator, na najvišji točki sveta, kar jih je bilo doslej doseženih. Nortonova u-iesa in prsti so bili polni ozeblin. Hujše pa je bile stanje Morshea-dovo, njega smo morali prihodnji i postiti, da počaka. Druga ne sreča nas je doletela, ker nam je
nahrbtnik, poln potrebnih reči, padel čez ledenik in izginil Bog ve kara."
"Dne 21. maja zjutraj ob 8. uri, smo so zopet napotili. Svež sneg je pokrival skalovje in prikrival razmajano kamenje, tako da srno morali biti kar najbolj previdni. Naše napredovanje je bilo odvisno od pljuč, ki so določala našo brzino. Vsak korak jc bil težaven. Nekaj časa smo se nadejali, da dosežemo iztočno ramo najvišjega stožca, ker pa sme morali misliti tudi na svoje življenje, smo se morali ob dveh popoldne vrniji. Dospeli smo na ras daljo GO) čevljev pod severnoiz-točrm ramo najvišjega vrha. imeli smo jesen razgled na vrhunec in registrirali sino višino 2ti.900 čevljev. Sestop nam je bil lažji, čeprav nas je sveži sne«r silili k «-premosti pred opasnostjo. ki s«*
skriva pod svežo odejo. Vzeli smo čakajočega Motsheada zopet seboj in v mraku s-mo morali v svežem snetru. privezani na vrvi. sekati nove stopnice. MWshead Je bil na kr.^ju svojih moči in je ran ral na vsake tri korake počivati. Temnosivi oblaki, od časa do časa razsvetljeni / velikimi bliski, so nam nudili neizrečeno grandlo-zen in obenem čudovit pogled. V negotovem * vit u redkih zvezd smo ugotavljali zevajoče razpoke ledenika in «e jim izogibali. Končno smo morali prižgati lučke«. da najdemo svojo pat na greben sedla, in sicpr po nekeni ozkem mostu. Nazadnje smo morali koč it i petnajst čevljev globoko na sneir. Šlo je. Pre^ potegnjen* vrvi pa smo našli in zadnja naša svečica je že dogorela. Bali sm» se. da smo zgrešili pot in da n" več rešitve pred gotovim poirl-nom. Kar najde eden izmed nas pogrešano vrv pod snegom, in de set minut pozneje smo dospeli v taborišče. Dejstvo, da so trij" med nami doseirli višino 27.00(1 čevljev vends** le brez večjih po-zlasti ker so tudi že kisikovi apa-nja, da nam podjetje letos uspv. -''»die za zdravje, nam da je upa-rati na potu k nara...."
Knjigarna "Glas Naroda"
Baron in kajzer.
Baron Sehultz. ki je pred kratkim umrl v neki majhni vasi v Prusiji. je bil popolnoma p<izaT> ljen od splošne javnosti, čeprav je nekoč užival veliko notorič nost v celi Nemčiji.
Njegovo življenje je bilo i z pava skrajno skromno, kajti pričel je kot vajenec nekega kleparja v Monakovem. iS svojimi prihran ki je o tvoril majhno trgovino, a kateri je prodajal porcelan. Pei let pozneje se je preselil v Ber lin. — Kmalu nato je otvoril ne Jštutt«rart Stra»sse prodajalno sa Škira in severskega porcelana te? ške^a in severskega porcelana ter je postala kmalu splošno znane ]\o celi Nemčiji in mož je napravil svoje premoženje.
Bilo je več kot enkrat, da j« prišel Vil.|*m II. (»sebno k Schul-zu ter nakupil to in ono. V teku. časa je postal njegov stalni odje malce ter se večkrat posvetoval z njim jrlede notranje opreme ce-sarske palače. Schulz si je rnerl tem časr.m kupil krasno hišo > ! najlepšem delu Berlina. Hotel jc postati baron in njegov cesarski prijatelj mu je seveda takoj izpolnil željo.
Nekega dne. v svoji„ lastnosti ko novopeČeni baron, se je silil ob nekem sprejemu na dvoru v os pred je. kajti brez dvoma« je pričakoval. da bo kajzer z njim prav tako intimen pot je bil preje v njeyovi trjrovini. Kajzer pa se n: brigal zanj in baron Schulz ie po slal k njemu nekega intimnega prijatelja da izve. kaj je bil vzrok tga prebiranja.
Kajzer pa je naroČil dotične-mu. naj sporoči Sehulzu naslednje:
— Povejte onemu gospodu, da je bil preje prvi trgovec v Be-li-nu. da pa je sedaj zadnji baron na dvoru. —
A D V E R T I S
E m E fM T
Jcsip Rems
JAVNI NOTAR
1 ii27 Putnam An
fcMfowood, t, t, W. V A*«. Station

-i^r^rrz
Naročilom je priložiti denar, bodisi ▼ gotovini, Money Order ali poštno gnamko po 1 ali 2 centa. Če poiljete gotovino, rekomandirajU
?sr
"Glas Naroda"
(Slovenlc Publishing Company)
82 Cortlandt	New York
A n r> Of A v.

tl.'ir«* ofltmvobl* • *-<» 'if lnv'> Leiil V" u


Molitvenikh	,
Bo? med nami, v platno vezano J6 j itašna paš«, t platno vezano .. 1.25 Dtba popolna, v platno rezano 1^—Jj Hoja za KristnSMB, v platno ve-	j
zano ...................... 1-—»;
Marija Varhinja:	!]
v i -lat it-) vezano ............ JO,
v usuje vezati o ............ 1.801
Bajflki glasovi:
v platno vezano .......... .80;
v kost vezano ............ 1.70;
v usnje vezano .......... 1J0'
Sveta Ura. S i »osebni mi debelimi črkami.
v mamo vezano ............ 50 j
c usnje vezano ............ 1-80
Si.rbi za dušo:
v platno vezano .......... .91!
v usuje vezano .......... 1.8I1;
Poučne knjige:
Abecednik nemški .............35
Angle&rina brez uri(i4Jk ........ .40 .
Aiie?®škosloveuski »lova?
)Dr Kern) .............. jj06 ]
\ngeu$Kr. s!nžea ali nauK kako
naj se k sv. m»i streže .... .10 . Cirilica. Navodili za Stanje in pisanja srbščine v cirilici .... .30 j Gospodinstvo. Praktic-na knjiga za *m£e gospodinje.
Trdo vezano ............
Broširano ................ 1
•ovfdorcja .................... .'5 I
Hitri računar ................ .69 j
Jugoslavija. Zemljepisni pregled 1.36 j Knjiga o lepem vedenju.
Trdo . r-zauo .............. 1.00 j
Katekizem, veliki 'Sabret) .... .40 Knjig* o dostojnem vedenja .. .50 i .»Iladenieem. Spisal A. B. Jeglič.
2. zveze« ................ .60
Mlekarstvo v. črticami za Sivi-
nore j o	.............. .75 i
Na* veti za bil« in tlom. Koristna knjiga za vsako hišo
Broširano .................. JO <
Nemške angleški tolmač.........60 ;
Nemško-slovenski slovar	i;
< Bartol Janežič) ......... 4.00 ]
Največji spisovnik ljubavnih pitrJD JO ] Nemščina brez učitelja I J. del ..................50
2. (it-* J5& *ravila za oliko ................ .65
rerotnimir
1.	letnik .................. .6®
2.	letnik .................. .60
3.	letnik .................. JO
»raktični nrfunar .............75
Ifiocni slovensko in sbvensko angleški slovar ...............60
•plošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2JO Stovensko-angleška slovnica
in slovar .................. 1.00 i
»»ovciisko-angleškl in angleško
slovenski slovar, trdo vezan 1.50 •lovensza knltarica. trdo t platno
vezano	6-—
lovenski sadjar, rsak zvezek po .15
Slovenska ar od na mladina---- 1.—
Varčna kuharica, trdo vezano 1.— |
/esilna knjižica ...................JO
Veliki slovenski spisovnfk ramfe
raznih ;:l£aa. trdo vezano I JO Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev
1.	zvezek ..................
..851
2.	zvezek .. -...........— -85
Razne povesti in romani:
tnuvika Is Amerikanci\ trd. vez. 2J0
udrej llofer ................................!
Seueška vedeževalka ..................-35
rlgrajski Biser ................^
urke in po rednosti .....................-»0
Mi rojaki, trdo vezano ................1-00
Joy, ruuiau, trdo vezano ............-V
Cvetke ......................
Ciganov* eoceta ..............
'as je i^ato.................
vrtina Borograjska ................-»tj
teli s orožjem ................-50
Ive sliki - Njiva, Starka	— |
(Meško) ...................................40;
>olga roka ....................................>60 j
>r»iea
Orleanska . a............	JO!
vJeseti brat, (Jurčič) ...................75
leCeljica ............>..............M
»oni in svet. J.etnit 1HQ8 ....	2.00
lhibovni Boj ................................JO
Elizabeta ....................	"Jf
ran Baron Trenk ..................J5
ra Diavolo ....................................Ji
«oxdovnik (2 zvezka) .........."JO
■rešnik Lenard. (Ivan Cankar)	.75
i ruda umira .........................JO
Hedvika ......................	Joi
Humoreske. Groteske in Satire	jN Izbrani spisi. (Dolenc.)
Spomini o Cerkniškem jezera.
O gozda. — O barji .........JO
os. Jurčič spisi; 4 wf. Cvet in sad. Hči ■četnega
sodnika broširano ................M
Trdo vezano ..........................1.00
& zv. Seeedov sin. Ste kmečkega
cesarja itd. Broširano ............M
Trdo vezano ............................1.00
6. zv. Ifev Zeber, roman. Tagoq* vr, tragedija v 5. dejanjih.
Broširano ...................................75
Trdo vezano .............. 1.00
Kr» salo duhov ................ 1.00
Kralj Matjaž ................ .60
Kmečke povesti, trdo vezano. Vsebuje 7 IKJTCSti .............-- .60 I
Kraljica Mučenica, trdo vezano JO : Ljudske povesti, — Od hiše do hI-
5t, — Stn .................. JO
ljudska knjižnica: 1. zv. Znamenja štirih ...... JO
zv. Dasnovana. il^odovinska
povest ........................JO
o. zv. Jernač Zmago v ač. — Med j
Plazovi.................... JO,
•1. z v. Malo življenje ........ .o5
D. zv. Zadnja kmečka vojska .75
ti zv, Gozdarjev sin ........ .30
T. zv. Prihujač .............. .60
i\ zv. Pasjegiavn ............ L00
O. zv. Kako sem se jaz likal.
i Brencelj j ................ 1.00
1». zv. Kako sem se jaz likal,
'. lire n cel j) ................ 1.00
'd. zv. Kake sem se jaz likai,
(Brencelj» ................ 1.00
12. xv. Iz dnevnika malega po-
icdneža. trdo vezano ........ 1.00
24. zv. Ljubljanske stike. —
\ Brem-el j) ................ .75
1.1 zv. Juan M i ser is. Povest lz
španskega življenja .........75 j
Ifl. zv. Ne v Ameriko. Po resni- i
enih dogodkih .............. .75
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Broširano ...................75,
Trdo vezano ................ 1.25
Mimo življenja. <Ivan Cankar) .80
Mrtvi Goslač ................. .35
Materina žrtev ................ JO
^(ocmADO
Mrtl Htttel ••oeeenoeeeeeeeeee
Mtrijft
Milk* Po&tenjakovič .......... J®
Mitva srca. Povesti. (1. Tavčar) 1J0 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-rovestL (Novačan) —
Vezano ...................... 1.301
Broširano .................... 1.00 j
Na$a Vas. 2. del vsebuje 9 povesti j
[ Vezano ...................... 1 JO j
Broširano .................... 1.00!
Na Indijskih otokih............ .60!
Naseljenci .................... -40 ,
I Na Preriji .................. JO!
Nihilist ...................... .40
Narodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro, doma
najboljše ................... .41
Berae ...................... .45 i
Hoj s prirodo .............. .45 i
Božja kazen ................ .45!
Babica ...................... UQ
Beat in dnevnik ............. JO
Črtice iz življenja na kaaeclh .45;
Emanek, lovčev sin ........ .45
General Lavdon ............ JO;
Grška Mytoltfgija, 2 knjigi .. 2.40 Kranjska čebelica. Poezije .. .45 j
Krvna osveta .............. .451
Nekaj iz ruske zgodovine.....45,
Napoleon prvi ............... 1.201
Kimnka Myt-»logija...........80
Spis je. Vsebuje 11 povesti .... .45 Svitosls^	.45 ;
Spisi * ndrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd. .45
V Gorskem zakotju ...........45
Z ognjem in mečem .......... 5.00
Žalost in veselje ............. 130
Narodna knjižnica:
Bilke ...................... JO
B**le noči, — mali junak	Jf1
Gadj? Gnezdo .............. .40
Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Kuhinja pri kraljici gosji nožiei .60
Malenkosti .................. JO
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40
Pikova dama ................ .20
Paberki in Koža ........... JO
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J5 lo v est ire, btaoindranatti Tagore,
Vsebuje 5 povesti .........40
'etelinov Janez, (Alešovec) —
Trdo vezano ................ .75
Broširano .................. .09
Pol litra Vipavca, trdo vezano 1.00
Pariški zlatar ................ iS
Posljedni Mehikanec .......... JO
Povesti Maksiam Gorkega.....75
Tod svobodnim solneem, 2 knjigi 2JO
jrnvljice If. Majar .......... JO
Povesti slovenskemu ljudstvu v
! !>ouk in zabavo............. J5
jTatria, povesti iz irske junaSke
dobe ...................... JO
j Podobe iz misijonskih dežel .... JO
Pteier Zgaga .................. JO
Pet tednov v zrakoplova, trd. vex UO Razkrinkani HabsbnrianL — Moja
Yreteklost .............. JO
Rcmarica .................... .60
Rinaldo Rinaldini ............ JO
i Sveta NotbCTga .............. J5
kozi Sfrno Indijo ............ .JO
i Stric Tomova koča .......... JO
i i Slovanska knjižnica. Zbrani spi-i i spisi, vsebuje 10 povesti .... JO
» Skrivnost najdenke .......... J5
Suneški invalid................ JO
Spake, satire in homoreske____ JO
> Sanjska knjiga .............. JO
Sanjska knjiga, veMka ........ 1.00
Šopek samotrke, trdo vezano .. JO
I Strelec ....................... JO
I Stezosledec .................. Jf
Besede > do, (Jurčič) ......... ^0
\ Sveto noč .................... J5
) S isto Šesto, povest iz Abrueev JO Slovenski pisatelji: 'l. zv. Jes. Jurčič zbrani spisi. ( Vsebuje 35 povesti .......... U0
i zv. Jos. Jurčič zbrani spisi. ■(
Vsebuje T povesti .......... U0
1.	zv. Jr. Ivan Tavčar zbrani spisi, j Cvetje v jeseni. V i soška kronika 3.00 ]
SpJmouove pripovedke:
2.	zv. Maron, krščanski deček iz ] Libanona .......................25 .
i. zv. Marijina otroka, povest iz
kavkaškili gora ............ .25 i
t. zv. Praški judek .......... JSSji
S zv. Tri Indijanske povesti .. JO; i. zv. Kraljičin nečak. Zgodovin* S ska povest iz Japonskega .... JO ^ ■C. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade
Akbarja Velikega............ JS5 ,
U. zv. Bdeča in beta vrtnica, po-
v^t ....................... JO '
'1. zv. Korejska brata. Črtica iz j
misjonov v Koreji ............JO;
[•>. zv. Boj in Zmaga, povest .. JO 11. zv. Prisega Huronskega glavarju. Povest iz zgodovine ka- j
mul ske .................... 30^
15- zv. Asgelj sužnjev. Braziljstei
Invest .......................25 i
Ifi. zv. Xlatokopi. Tovest.......30']
17 zv. Prvič med Indijanci ali ■!
vožnja v Nikaraguo ../____ JO;
'S. zv. Preganjanje Indijskih mis-
jonar jw .................... JO i,
19. zv. Mlada mornarja. Povest JO j
šaljivi Slovenec ...............60 j
trenutki oddiha ...............40,
l išn jeva Repatica. Satiričen vonj an. 2 knjigi .............. 1JJ5
Venk, roman .....'........... .35 '
Zvonarjev* hči.................63 '
Zadni dnevi nesrečnega kralja .60 Zaklad na kozjem ost rovu .... JO t,
Zadna pravda ................ J»0,'
Zbirka slovenskih
1. zv. Tojnomir «11 poganstvo .. J5
?. zv. Hudo brezdno .......... J5
L zv. Vesele oovesti...........35
4. i-v. »"ovesti In slike.........35
r>. zv. Student ivaj bo. NaS vsakdanji kruh ................ .351
abavna knjižnica:
-. ZV. Pegan in Lambergar ..	.60
2T.. zv. Črna smrt ........................JO
24. zv. Zlriinci ............................JO
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Bob za mladi zeb, pesmice .... JO
Dedek je pravil, pravljice .... .40!
Martin Krpan a Vrha. Povest s slikami, trdo vezano ........ JO
Mladim srcem	JS5'
Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .401 Narodne pripovedke, 4. zvezek.. JO Pravljice in pripovedke za mladino:
1.	zvezek ...................30
2.	zvezek .................. JO
Slavček, zbirka šolskih jwrni J5 j
ZvončekL Zbirka pesmi za mladino: ^
trdo vezano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15
povesti ...................... JO
. zv., trdo vezano. Prii»ovedke in pesmi ...................... JO
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... JO
zv. trdo vezano. V.-^»uje 8 povesti ...................... JO
»., trdo vezano. Vinski brat JO j
. zv., irdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...................... .50)
Umetniške knjige s slikami:
Mlada greda; pravljica s slikami JO Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Rdeča kapica; pravljica s slikami ........................ 1.00
Snegnljčica: pravljica s slikami 1.00 Trnoljčit*, pravljica s slikami 1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikah ................ .11
Slike iz pravljic.............75!
njige za slikanje dopisnic popal-| na z barvami in arvodilom:
Mladi ranetnik .............. Ut
Otroški vrtec U0 Za kratek čas 1.20 Zaklad za otroke ............ 1.20
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat ............J5
New lorške. Različne, ducat ..	J5 Velikonočne, božične hi novoletne
ducat ............................................J5
Is raznih slovenskih krajev, ducat .40
Posamezne po ................05
Panorama mesto New York ....	.15
Igre:
Beneški trgovec. Dramska slika v
3. dejanjih .................. UO
te sto dva. Sala v 1 dejanju .. .JO Doktor Robin. Igra v 1 dejanja JO L'oSina Solz. 3 enodejanke: D-%
svetova, dediščina, trpini .... U0 >h ji lovec. Narodna igra i petjem v 4 dejanjih ...........'. JO
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjin JO
Endodejanke. Vsebuje 6 iger ____ JO
'Gaudeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................ J9
Gospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v 3 dejanjih .......... JO
Išče se odgojnik. Igra v 2 dejanjih .30 Krivopriseinik. Igra s petjem v
dejanjih ................ J5
Ko varstvo in ljubezen. Žaloigra iz meščanskega življenja v 9 dejanjih ........................... .3»
Mat L Drama v 3 dejanjih.......75
Martin Krpan. Drama v 5' dejanjih .........................60
Mef beseda. Ifrrokaz v 5 dejanjih JO Medved snubač. Veseloigra v 1 de-
jaoju ...................... JO
Naša kri. Ijrrokaz v -a dejanjih .60 Nič otrok. Veseloigra v 1 dejanju J5 Oh vojski. Ijrrokaz v 4 dejanjih .30 Pogodba. Burka s petjem v 2 dejanjih .......................30
Tokojni mož. Saloigra v 1 dejan ju 1.30 Kfrdoljnb iz Amerike. Veeloigra s
l>etjem v treh dejanjih ...... .SO
Razvalina življenja. Ljudska drama v 3 dejanji^.............75
Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Star samec. P« hI oba iz življenja
v 2 dejanjih .................30
Stnrinarica. Veseloigra v 1 dejanja .30
Tom-Kove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s jnHjem v
3 dejanjih .................. .60
Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih .30 V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30 /ila. Veseloigra v 1 dejanju .... .30 Za križ in svobodo^ Igrokas v 5 dejanjih ...................... .25
/birka lju&kih iger. . snopič. Kmet Herod, Vedežo-v alka. Žnpan, Sardacoski, Jeaa
uad petelinom U kes ........ JO
. snopič. Mlin pod zenujo. Sv.
Neža, Sanje ................ JO
. in snopič. Sinov« maščevani«. Za letovišče, Občmsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda, Najdena hči .................. .60
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Cašira kave .... JO
10.	snopič. Ferdinando ail spreoby-nenje roparja, rdeči nosovi .. JO
11.	snopič. Večna nJadost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda JO
2. snopič. Izgubljen sin, T ječi, pustiriri in kralji, IjudmiLa, — Planšarica .................. JO
113.	snopič. Veslalka, Smrt Mary« Device. Marijin otrok ...... JO
114.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO
1.". snopič. Turki pred Dunajem,
Fabjola in Neža ........ 30
10. snopič. Mojstra Knžnika, — Božični v*čet; Svojeglavna Mints ......................... JO
17. raopič. Dhnež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen
stan je zaničevan.............3u
[lvS. in 10. snopič. Pijavka, Skrivno i zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške
Slejke ....................60
n snopič. Sv. Just; Ljubezru Marijinega otroka...............20
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Fun tek)
Trdo vezano.................75
Moje obzorje. Eng. Gangel. Poezije
j Trdo vezano ................ 1.25
|Balade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.25
Broširano .................. .75
Pesmi. (Simon Jenko) .........45
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v
angleščini.................... 1.25
Toezije. (Simon Gregorčič) —
trdo vezano ...........-.... JO
Viioliea. Pesmi za mladost.....60
Slovenska Narodna lirika.. Poe?t]e JO Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije .................... .58
Pesmi z notami:
Dve božičniei: Svetonočno zvone-nje. ruj premlla. Za dvoglasna ženska zbora's klavirjem ...... JO
Naša zvezda. Za samospev o klavirjem. (Foerster) ............ J3
Gorski odsievl. (I.aha mar.) Zbirka molkih zborov in čvetero
spevov. 1. zvezek...............40
2. zvezek .................... .40
Planinke. Pesmi za sopran, alt
in 6ns. 1. zrezek .............. .41
2. zvezek.......................40
Pomladanski odmevi. Pesmi za so-ran, alt in bas
1. zvezek .....................41
1 2. zvezek .................... .41
1 Slovenski- zdravlee. (Fleischman)
•i- ZV8Wlc •••-•••••••••••»»••••oo
3 zvezek .................... iA
1 VenČek narodnih pesmi za čvetero-tlasni moški zbor. (Grum.) —
>	1. zvezek...................... JI
>	Zdravlee. za petje in klavir —
>	(Parmai ..................... .73
Narodne pesmi. <2lrovnik.) 1. zv. .11
2. zvezek .......................1
Male pesnuuire:
.Na planine ...................]|
Pod oknom .................. 10
l'ogled v nedoll«iO oko .......19
Tri oknu molče slonela .... -10
Jadransko morje .............. .10
Slovo .........................1»
Slabo sveča je brlela...........10
V sladkih sanjah .............10
Zrinsko Frankopanka .........10
Cerkvene pesmi:
12 slovenskih itesmi za razne prilike tek..m cerkvenega leta. —
(Foerst-ci .................. JSf
12 Tan tu m Ergo. < Foerster) .....00
12 Tan t um Ergo. ^Premeril .... .50
Mfssa in Honoretn Caeeiliao —
^ Iftterster1 ...................60
MaŠne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner t ...................00
Slovenska sv. maša, za mešan zbor a spremljavo nrsrel. (Uliamar) .50
Note za tamburice:
Bom Šel na planince. Pod puri
slov. nar. pesmi. (Bajnk) .... 1.00 Va (lorenskem je (letna \ Bajuk) 1.00
Note za citre:
Sarafan. Ruska i**seto .......... .40
Slovenski citrar. »5 najbolj priljubljenih sdov. pesuii p»irej^nlh za
eltre z be-sedauii ...............50
Note za klavir:
rotovanje po Kranjsst. Narodni na-
pevl." MJakl) .'...II.......... 1.00
Kot nekdaj v maju. Vtlček. 'Jaki) .75 1 jubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki i ................1 .50 4
I Jubavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim malčkom. Za klavir in petje. Vsebuje .'ič priljubljenih
skladb. (Jaki) .............. 1.30
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Ob morski obali. Valček. (Jaki) .60 Po drav z Bleda. Koračnica. —
I .Tak') .................... 50
Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica.
«Jakl> ........................ M
Tripoznanje. Polka mazurka. —
( laki! .....................50
PriincrcJii odmevi. Fantazija. —
'Breznik) .................. JfO
Reghnent po cesti pre. Koračnl-
ea. (.Tak!) ...................50
Slovenski biseri. Skladba iz 28 slovenskih narodnih pesjnl. —
(.iMkll ........................ J}5
Srrno veselje. Polka .............50
Vesela plesalka. Polka ...........5*5
Ziniraj /vesta. Polks .......... JO
Zemljevidi:
Združenih driav. Veliki ...... JO
Združenih držav. Mall.........lf
Slovenija .................... J5
N"va Evropa ................ JS9
Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma. Ohio. Indiana, Montana. Mississippi, New York, Washington. Wyoming —
™=nki P" .................... JS
Zemljevidi Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan, Wisconsin, Weot : Virginia —
! vsaki jk> ...................40
Velika stenska mapa fe.vr«po .. 2.00
i ■ ______
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo !=nfigo:
| 'NASVETI Zmo IN DOK'
Katera vsebuje aleieče ko« ristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinosdravaik Mlekarstvo	y
Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kake se napravi različno
dom?če pijačo Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in napodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. 15-P Stane 80 centov. SLOVEHIC PUBLBnmrO
COMPAHT 82 Cortlandt 8t., Now Tor*
h	|
Ho naročajte	knjig, katerih ni v ceniku.
Knjigo pošiljamo poštnino prosto.
i ^ ■■ iH'j' hl'.iIf.	' ".1 iio»i »ij. tjf
: I	.. t! ^ i Fm
GUS XAttOPA. 15. -TCX, 1922
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPA TIC A.
SMEJOČA SE MAČKA
Materinščina lujerodcev«
j adve-rtisements
5EVER0VA ZDRAVILA V2QR2UJEJO
ZDRAlJ£ V DRUŽINAH.
/n&tvogvze
bodo^ofovo dobile uspešno odporrioč kadar uživajo
SEVER A'S
REGULATOR
Ton'ka za ženske
Premaga ijoiecme. popravi nenedne funkcije, ponjava naravi okrepča ti oslabele ženske organe In jim povrne normalne razmere.
C£JVA +1.2i
Vprašajte v lekarnah'^
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPfOS, IOWA
4 _____
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
f't >iovi oCf^&'ji finaii	m;nister-
stva v Jupdslsviji • ijjti • ., um sc .jj prepovedano rxplad.pv.anie £ei-ov	dru-
gih nakani v tuiih valutah. Akg tora]
»Sl;fte Cr :iar v 31 UT;..1ISkl wKjV!. bo J - rotmn r *•a j: r.j- «. la. qj bin-a v Jugoslaviji ne sme izplačati v dolarjih. temve'. po dnevnem tečaju v domači valuti, tc je v kronah oziroma dinarjih
H sreči se je pa pri sestavi orne-
r-in.ie ou-c-tf	ii»i.j »o -Sa i<-
*" v -	* "» ininr''»- o -T 'tr»n
ke, ki imajo potovati v Amer:°.o. Izvršiti ie vedno Izplačila -t ameriških dolarjih, vendar ga 7.2kazilo ne sme pri -"n«ka $2v0— za viakeaa pesa-tieini-q.' potnika. Do te svete pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameriški denar se Izpiača le preti predložitvi potne-q.% lista v uradu Jadranske banke v Ljubljani ali Zajrebu.
V AVSTRIJI. I TA LIJ" in ZASEDENEM OZEMLJU pn f.e vedno 1» ko brez ovir Izvršujeiro izplačila v am.riiklh dolarjih.
Na nakaznici ali "»rcdilnerr listu naj ho vidno o"*3Čenc. da se Ima izvršiti izplačilo » ameriških dolarjih.
Poleči zneska. Ki na I se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi •
Za izplačilo do $ 10.— po 50 centov, za Izplačila od S 10.— do $ 50.— po S 1.—. za Izplačila, ki preseqajo znesek $ 50.— po 2 centa od vsakeqa dolarja ali po $ 2.— od sto.
Denar nam Je Pcslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New vr*»rk Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
P2 Corttif.dt St.	New Vcrk. N. Y.
I	I
Francoski nazori d našem' žganja.
Neka Tereza Bennev je objavi- j la v pariškem " Figaro" živahen1 opis glede delovanja prohibicije] v Združenih državah. Kakorhitro se je vrnila iz Amerike, so jo pri- ! čeli vpraševati prijatelji:
—	No, in kaj s prohibicijo? —| Koliko časa bo še trajala.' Kaj pi-i jejo sedaj v Združili h državah? 1
N.in odgovor je glasil :
—	Pijejo vse in toliko kot le mogoče. Vlivajo vase najbolj ne- ? pričakovane in ostudne pijače.; Lesni alkohol, eter. parfume e-j senee .metVni alkohol in se več dugega. Bolj izbirčni izdelujejo svoje pijače doma. Ta pijača ob- j staja iz takozvanega "homebrew" in formule za izdelovanje v skr-1 bno čuva.
—	En recept je naslednji: —: Kilo marelie. pol funta sladkor-1 ja. en liter alkohola, katerega je i mogoče dobiti v lekarni proti [ zdravniškemu receptu in en liter vode. Vse to mora stati v lončeni posodi tri mesece.
—	Nato lahko poskusite pijačo. ki je rajski užitek za Ameri-kanca, a naravnost gnusoba /a Francoza. Koncem kosila ali večerje se dvigne gospodinj ter! prenese s skrivnostnim obrazom ta nektar iz skrivališča.
—	Prohibieijska postava je u , stvarila celo vrsto n »vili besed ii ' izrazov. Tako govore naprimer A-merikanci o "hootchu" to je br«»z «ri. ki jo je mogoče piti. Tihotap ca z žganjem imenujejo butlegar-ja in za skrivanje alkohola imajo bolj komplicirano sestavljene blagajne kot za vrednostne papirje. Vse pe v sod je najti naprodaj tudi palice za možke. ki >o votle in v katerih nosi »rospodu svoje dragoceno žganje.
—	Nekateri lahkoživci v Ameriki imajo prostorne kleti, polne najboljšega vina in likerja iti kljub prohihicijaki postavi jim je mogoče nadomestiti vse. kar so zavžili.
—	Kaj pa s cenami ?
—	Mala steklenica Gordon hri-njevca stane ir>0 frankov in mala steklenica serija >to frankov. —
. Glasi se. da je težko izpremeniti navado, celo potom verske zapovedi. To je res. Dejstvo pa je. da sanjajo sedaj v Ameriki o Žiraniu
>	celo oni. ki so sp preje zadovolii-
>	li z navadno pitno vodo. Clove-i ška narava je taka. da ji d i še 1 predvsem prepovedani sad'ži.
t ______----
Drago rusko časopisje
' Moskovski or<>an sovjetske vlade " Izvrši i ja " poroča, da stane sedaj vsaka številka lista 40.000 . rublje v. Stalni naročniki plačajo mesečno za list nič manj kot f<iMl lisoč n t bi jev. Z:i objavo vsake in-( seratne vrste plačajo prebivalci 3 [ os k ve in Peirograda en m ljou rtibljev. le sta'ui inherent i di.be • 14 odstotkov riopusta. Provincial ■ ni prebivalci plačajo za bisera tu : vrst I«"O 750 000 rub! jev. Doserlaj " j-- stala posamezna številka !•"> ti-» soč moljev, r mareu pa le 6000 rubljev. Skoro nerazumljive številke Kil'm	i-ti^T.-? r^nti..). f
Brezplačno.
pri-
Kdor naroči kako knjigo, ^tiinio nu knjižico
"NOVA POSTAVA"
Ja ponesrečene delavce t Fenn-svlvaniji
brezplačpo, dokler nam zaloga
ne poide.
SLOVrINIC I'l'BLISHING CC. New York. N. Y.
ZAKAJ TRPET!?
Revmatičnf, nevriilpH-iie in br.k-Čine
miSicr-h so hitro odpravljen-.* s primerna uporabo
^PAlN-EXPELLERJAtf
Tvorui&k* znnuk* rttg. t p«, ur. Zdr tir. \
Glejte, «la dobite pristno^— alavnefra ta več kot 50 let.
Zahtevajte SlUBO tTorniSko zuanto,
ZA VAS DOLAR =
■te pošteno In hitro poctreženl kadar rabite uro* zlatrlm, irc^rnino, prstan, Diamond, dalje ako telite pravi glasni Columbia gramofon, slovenske plošče, In če društvo potrebuje pravo svilnat* zastavo, regaUJ«, kap« Itd.; če se obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 18 let pa le nikdar	kako
napravllnost. Poskusite m* enkrat pa se boste prepričali. Pišite po brezplačno cenike na
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
...........G3
r>vansko nareč-	T
ej priliki raz-	I
i še o tem vpr.t-	[
Vsak
vlagatelj vpošteva pri na-
1
ložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložile Vaše prihranke pri nas na
"Special Interest Account"
ker uživate t« prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju h najboljšimi ameriikimi bondi, cisti DOHODEK m iznaša 4% na leto.
Vloge se lahko začnejo s $5 00.
Glavno
JADRANSKE BANKE
82 Cortlandt Street
New York City
r
-sv.-.-.'j:
• »
tis	.
iaiifsff* : -.Kv '.'.'"s
(Nadaljevanj«.)
Šujja na dvorišču je bila popra vljena, manjkalo je le ^»avtomobila ; Smučiklas ga je venomer d reza I, kdaj se popelje na izpr**-hod, in predlagal, nj si kar tu poišče šoferja. Toda grof je čakal svojih lju\li, gotovo ne brez. telit nega vzroka ; skrbelo pa je, ker sta bila Jacques in Hasan brz4 javila dan prihoda, pa nista držala besede. Bas tisti večer, preden J« srečal in potol&žil humanista, je dosegla nestrpnost svoj višek. — Kdor bi ga bil videl, kako nervozno je begal po stanovanju se-mintja .ter slišal, kolikokrat je ponovil v svojem zmedenem mi mranju imeni pričakovanih s*u iulmikov, bi bil gotovo majal > g Lavo nad gospodom, čemu se to likanj vznemirja raradi plača nit ljudi. Toda irrof je bil sam; pn strežnici, ki ju je imel ra pospra v! janje. sta bila zdavnaj odšlt Mrak je leje| iz kotov in tr»*liii rdeče odmeve, ki so lili na prepra-po z rečne strani; skozi odprti okna dvoriščne sobice zraven ka hineta je prinašal veter duh p *t«r»-m zidovju in sanja ve zvoke sosedinega kHavirja. Proti svoji tisvadi se grof nocoj ni zmenil z« ti je; utrujen je bil obslonel na s* ft, fiodpiraje si liee z dlanmi.
"Kaj ju je zadržalo?" j« pu navijal zamolklo. "Pa ne da h — grom in strela ! J acq ne« je bi" vendar zmerom oprezen fant. Ti tudi Hasan je v%e prej ko ueu
SV preden je dogovoril, so s,r začuli koraki po stopnieah; tr^ notek nato je zapel vratni zvone* trikrat naglo zaporedoma. Grot i se je y^Irznil ter planil kvišku, ka kor bi ga pičila osa. V temni pre»l Kc#bi je kornuj razločil postavi j d veli mož, obloženih s kovjčeg: I In di ii^fo p»p>tno robo ; toda sjkv- ; tnal ju je po čustvu in pn gla •u prvih besed.
"Jacques!"* je vzkliknil z glo j bok i m olajšanjem. 44 In ti. TTasan1. Dobrodošla ; bal sem m* že za vaju,... Stopita semkaj, da odložf ta." Pokaral jima je kabinet lr obrnil električni gumb.
Pi išelea sta bila očividno upe- j bana od hoje in bremena ; ko Kta j postavila svoje reči na tla. se j zdelo, kakor bi rožijalo v kovee- I gih železje.	" * ,
"Imata vse s seboj?" je vprn j Šal grof s pomembnim naglasom; I govorili so po francosko.
"Vse, nom d'un shien!" je ra ( godrnjal .laeques, suhljat možle I neopredeljive starosti, s košatim* ' obrvmi in ostrimi ustnicami sredi gladko britega obraza. "Vse. kai se rabi pri avtomobilih in drugod ; preklicano težko sva nosila in preglavie bilo. da se niti pn vdaeti ne da. Pa kakšnih; Sedi Hasan," se je obrnil k črncu vidiš, da sino pri svojih ljudeh." To rekši je padel brez vse služabniške spoštljivosti v najlepši gro
fov naslanjač.
"Hasan biti jako sad<Voljert.* je izjavil ogromni JsenegaTee presrečnku re/anjew. "On zvesto služiti svojemu gospodarju.**
"Žejna sva, gi«of Beaupertuts von Kunniir-sbrueh" je dejal Jacques. pozorno mereč domačina. 4 Dajte nama kaj. da ši omočiva grlo, pralen začneva prepovedo vati."
Zamorec se je obliznil in emr knil z usti, dočim je grof pokitnal vstal, o<lklenil omarico ter po stavil na mizo steklenico ksmjaka s tremi kozarei. kakor bi stresel
sebi enakim, ne pa šofer in in la-k'»Mi Tudi krožnik z mrzlim pr*-grizkosn se je našel; in potnika te nista dala prositi. Dobrih pet minut se ni slišalo drugesra kfker mletje njunih rob. ki so ga prekinjali v odmer jenih presledkih dol gi, naslad ni požirki. Gospodar Je moral pač pozn:|^ svoje ljudi, da je čakal tako potrpežljivo, čeprav se je izražala napetost v sleherni žilici njegoveca obraza. Ko je bi! najhujši glad utolažen, je črnfc iztegnil dolge noge pod mizo, privezal dušo z ostankom žgane pijače ter navihano poraežiknil grofu:
"Haran prestati mogo strahu: ali zdaj vse dobro, on biti spel brez skrbi/'
'Taflco?" je vznemirjeno zategnil Beaupertui* von Knnniirs-bnich ter poletel z očesom od JEIa-
■B' HO IPLfV ITJII. ^ HlnnTt WJ1B nil
K takega."
"Že v Parizu"', je rekel Jacques s svojo večno, pokojno suho-
besednostjo. "Pogrešajo vas. Kazni gospodje so se zanimali zu smer vašega potovanja."' "Kakšni neki?"' "Takšni, ki jih ne vitjite radi." "Haha!" Grof se je stresel od rezkega, zanič-ljivega smeha. "Sa mo da ni hujšega ,- upam, da niso izvedeli mnogo.*'
"Manj ko nič." je dejal šofer. "Ali najin vlak še ni bil prevo-vil desetih milj, ko sva zapazila zelo uevšečnega sopotnika. Stara izkušnja me uči. da pomenijo takšna oblačja slabo vreme; in res sva v Lyonu komaj ušla xie j vihti. Naprej ni kazalo, nazaj tudi ( ne : po velikem ovinku sva se zrna i zala v Marseille in preko Že nove J v Trst."
"Odtod zamuda!" je vzklikni1, irrof "Na. hvalita Bosra: v tem I kraju nas ne bodo motili.*'
"Meniš?" je zinil šofer rami* I ljeno.
Grof je poskočil na stolu in j po zasadit oči v služabnika :
"Jaeques. meni zdi. da m-sti» v**<" trezni! Pomnite, s kom l-mate opravka."	^
"Vem." se je skljuČil šofer. — ; "Vaša milost strelja dobro in tepe bolje. Zareklo se mi je. va-! ša milost, ker nis«-m vajen govoriti z vašo milostjo v ponižnem tonu; vaša milost naj oprosti In se zanes^ name kakor na samega sebe.*'
To rekši je zaupno udaril gospodarja po kolenu. Grofu se je hipoma zvedril obras
"Ha. Jaeques. še bolj nego nase!" je dejal s toplim, dasi nekam otožnim irlasom. "Tn tudi tebi. Hasan ; kje sem našel zvestobo f če ne pri vrtju dveh in ]>ri osta-,lih naših? Ali glejta, da kmi ne i bosta delala neumnosti. Veliko partijo igram, ki je ne maram !z-sruhiti."
Jacques sra je poorledal čudno, kakor da ne more prav verjeti zadnjim besedam; nato je vstal tn prelegnil svojo koščeno posfar^.
Obadva, on in črnec, sta Kla o-bleeena s solidno in malce ram-; krno meščansko vsakdanjostjo, kt dela. da izgubiš posameznika v množici kakor kostanj med kostanji; v nameček je bil šoferjev obraz izmed tistih, ki se ne zde niti starikavi niti mladostni ter si ostnejo podobni od dvajsetega 1 do osedesetega leta. Tudi zamu-rec se je dvignil s s/deža in vpra- i šal z dobrikavo. pretirano ponii-nost io:
!
'"H asan dobiti od vaše milosti •suknjo z zlatimi gumbi?"
"To se razume, vrli moj TTa san." se je nasmehnil jrrof. "'.Tu- i tri na vse zsrodaj vaju popeljem h krojaču, da vama umeri livre-! ji ka j se ozirate. Jacques ?" je pov zel službeno.
"Vaša milost naj	nama izvoli
razkazati hišo." je	dejal šofes.
"Zlasti prostore, ki	so namenjeni nama dvema."
Gospodar je jVižgal svečo ter izprepeljal služabnika po sobah;! uredil jima je bil dve pritlični izbi z dvema oknoma v stransko u-lico in dvema na dvorišče, ki sta bili baš odprti. Jacques je ogledal položaj z očesom izkušenega stratega in važno pokimal z srla-
»
vo.
"Izvrstno." je zamrmral kakor sam pri M-bi. "Lega je čudovita,
za vse siuč^je----In tisto tam?"
je pobaral, nagibaje se skozi dvoriščno okno. "Garaža vaše milosti" Ali ste nemara že izvolili nabaviti avto?**
"Tako nekako.** se je nasmehnil irrof. "Pojutrišnjem boste leh-ko vozili."
"Hasan hiti zadovoljen!" 1© o-znanil Senejralec. ki je bil prisopi hal s kovčesi ter jili razpostavil po kotih. Njeerovi beli zobje so se lesketali v luči sveče in oči so mr» iirrale kakor prišerni mačkT. "Va ša milost stanovati kakor krali Ja crjues in Hasan kakor dva crro-fa. toda ITasan rad poznati vse."
Df»liA nrihodnitV.^
Izpred mariborske porote.
Roparski umor v Mariboru.
Smrtna obsodoa.
Zadnji dan porote je končal z ifiozodejstvoiu v Cvetlični ulici, j Dopoldne 21 februarja je bila o-ropana iu umorjena TOletna Apc-j louija Silak. postrežkinja pri tin svetniku dr. Breneelu. Dr. lirence je i k! š»'I zjutraj v svoj urad ter se i vrnil s svojim sinovi v stanovanje šele zvečer Takoj pri vstopu v od-,prto stanovanje je našel vse v neredu, sobo v spalnico zaklenjeno. 'Sluteč zločin, je šel po policijo. I Ko so odprli vrata, se je nudil 1strašen prizoi : po sobi \se razine-I tano, starka je ležala v rjuhi zavita na postelji, preko rjuhe še za-jdrgnjena <»ktdi ust z njenim rob-! -cm, po levem delu čela okrvavljena. Vse je kay.alo, da se je izvršil rop dr. Brencetovih s.tvari obleke, perila i ter rop žrtve same (denar), da je morilec starko n^ijpreje omamil z udarcem po če-iu, nato jo zadrgnil ter zadušil, pobral obleko, itd. ter spravil v pleteno košaro in odšel. V umivalniku najdeni lasje, moiki in ženski, pa so kazali na dva storilca.
Dr. p.renče je takoj osumil Alojzijo Rozmanovo, bivšo postrežki-njo, katero je odpustil radi tatvine. Roimanova je stara 48 let,-pristojna v Radcnce, omožena, ki 'je med vojno zapravila posestvo svojega moža, se naselila v Mari bor, kjer je živela lahkoživo, bila opetovano kaznovana radi sleparij in tatvin, nastopala ,pod štirimi imeni, imela v istem času na raznih krajih svoja bivališča. Ob novem letu se je seznanila z Antonom Rozmanom, ki je, opetovano radi tatvin kaznovan, tedaj odsedel svojo poldrugoletno ječo. Nastanila ga je pri eni svojih znank, zanj plačala, d<»kler ni dobil službe kot zidar pri Spesu, odkoder je redi januarja odšel v Ljubljano kot delavec h gradbeni tvrdki "Union". Rozmanova je tajila, ni se ji pa posrečilo dokazati alibi za dopoldne v kritičnem času. Policija je ugotovila priče, ki so videle predvečer in šeš tisto jutro | njenega ljubimca Rožmana jg M&. .riboru v bližinam v hiši Cvetlične
ulice 21. Policija v Ljubljani pa je ,iar dni pozneje pri Rožmanu iz-sledila košaro z oropana obleko. Itožmati je trdil, da je vse to in gorske čevlje, ki jih je že nosil, kupil od neznanca Šele dan pred razpravo je Rozman priznal, »da je bil ob kritičnem ča^iu res v Mariboru, tla mu je Rozmanova pisala, naj pride po obleko njenega uioia, da je oh času zločina res čaikai v bližini ter od nje sprejel košaro z obleko, a ne da bi bil vedel, kaj se je zgodilo. Rozmanova je tudi pri razpravi trdovratno tajila vse, grozila Rožmanu, tako da je moral paznik stati med njo in Rožnm-notn. Po pričah je ugotovljeno, da je Rozmanova na predvečer v gostilni Meden čakala na Rožmana, da se je tam nekemu hotelirju predstavila kot bo.gatašinja, ki kupuje hotel "Stadt \Vien"\ in da je ž njim prenočila v iicki gostilni, dočim je Rozmana poslala prenočit na Pobrežje. Jetndški paznik ■ Aleš, ki biva v isti hiši. jo je videl listo jutro iti po stopnicah. Ljubljanske priče so potrdile, da je bil Roži nan ob kritičnem času res odsoten ter da je v noči po zloektu prišel nazaj s košaro v svoje stanovanje pri Lebasu. Domneva se. da je zločinca gnala k dejanju ' razširjena vest, da je umorjena Ši-1 lak pred kratkim sprejela iz Anie-' rike večjo svoto dolarjev. Kolikor se je dalo ugotoviti, je sprejela 1 res 5 dolarjev, katere je zameaija-la za 1400 kron; poleg tega je ti-1 sto dopoldne od svoje znanke " sprejela 40 kron za mleko; tt*li tega denarja niso več našli pri nji.
Razprava je trajala z opoldan-> skim odmorom do tričetrt na oemo uro zvečer. Rozman se je vedel ves čas mirno, Rozmanova pa je » popoldne markirala histerijo. Po-: rotniki so potrdili glavno vprašanje na roparski umor glede Raz-. ' mana z 9 glasovi, glede Rožmano-' J ve pa z 10 glasovi, nakar je pred-1 sednik senata razglasil za oba L smrtno obsodbo, ki se ima nad Rožmanovo najprej izvršiti. Rož-; j I man je obsodbo sprejel mirno. • . Rozmanova je še po razglaaityi i, trdovratno tajila.
M
Department of Commerce je ravnokar izdal statistiko o materinščini z Združenih Državah gla som ljudskega štetja od I. 1020 Statistika o materinščini oziroma narodnosti v Združenih Državah se ozira le na tujerodce in njihove otroke, torej le na prvo in dru go generacijo priseljeništva. O 1 narodnosti tretje in nadaljnih generacij se ne vodi nikak račun, ker materinščina istih ni več t z virni jezik deda oziroma prade-da. ki se je sem priselil. Tujerod-c iso klasificirani po svoji materinščini in njihovi otroci po mu-terinščini starišev.
Omenja statistika pora zdel ju je po materinščini oziroma po narod nosti 36.39S.9."iS belokožnih prebivalcev Združenih Držav, obsto ječih iz 13.712.754 lujerodcev in 28.686,204 tukaj rojenih domačinov, katerih stariši ali vsaj eden roditelj je bil tuj^eodee. Oba sku paj statistika označuje kot "foreign white stock."'
V primeri z ljudskim štetjem od 1. 1910 se je število Amrleže\ in Keltov (vštevši Tree. Škote. Velle in Mane) znižalo (v okro-: gli številki) od 9.931.00 v 1. 1920. Tudi število Nemcev se je znatne znižalo v tem desetletju: od 8,-; 646.000 na S.l64.000. Na drugi strani se ie v isti dobi število Ita-1 lijanov povišalo od nekaj čez mi-1 ljon na več kot tri in eno treti-1 no miljona ; Poljaki od čez poldru 1 gi miljon na skoraj dva milona ^ in pol; Židje. katerih materinščina je "jidiš". od čez poltlrmrega 1 miljona na čez dva miljona. Največji narastek je opažati pri Ru-i sih: od 91.000 v 1. 1910 na 731,-L 000 v 1. 1920.
Po številu |>rednjačijo izmed • tujerodcev in njihovih otrok oni.
katerih materinščina je angles-. čina: potem sledijo postopno L Nemci. Italijani. Poljaki. Židje.
Švedi. Francozi. Norvežani; ti ^skupaj predstavljajo 81.1 odstol kov celokupnega prebivalstva tu je rode e v in njihovih otrok.
Jugoslovani.
i _ . .
Zanimiva je statistika o številu prebivalcev Združenih Držav. ■ ki so prijavili kot svojo materin-l ščino kako jugoslovansko narečje. Ne bomo ob tej priliki razpravljali podrobnejše o tem vpr.t-
k
. šanju. marveč si pridržujemo komentirati to statistiko ob drugi .priliki.
' Po ljudskem štetju je bilo le-. ^ ta 1920 v jZdruženih T>ržavah po
materinskem jeziku
" i i
-j	Rojenih v starem
•kraju
J
Slovencev	102,744
" Hrvatov	83.063
. Da^natineev	2.112
I Srbov	36 471
": Cmogoreev	4.198
Skupaj:	228,588
i i i. . i. --—■ ■■■■" --
ADVSRTISC IM "BLAt NARODA«.
i
Rojenih tu-	Skupaj j kaj od tujerodnih stari še v
Slovencev 105.80S	20 j .552
Hrvatov 57.496	140.550
Dalmatincev 1.007	3,119
Srbov 15.737	52.it S ,
Crnogovcev 337	4 535
Jugoslovanov skupaj
rojenih v starem kraju	228,588
Rojenih tukaj od tujerodnih starišev	180,385
Skupaj:	408.973
Slovani v Združenih Državah.
Glasom iste statistike, je bilo. kar se tiče vseli Slovanov, rojenih v starem kraju in njihove de-ee. tukaj rojene: Poljakov	2.436.895
Čehov	622.796
Slovakov	619.860
Rusov »	731.94H
Ukrajincev	95 458
Slovanov brez posebnega označen ja	3.624 Jugoslovanov 40S.97M
i
Skupaj	4.933.981 ,
Skupno število vseh Slovanov 1 prve i?i druge generacije v Zdru- ! ženili Državah je bilo torej gla-som ljudskeea štetja od leta 1920 4,935,981.
Veliko število Slovanov (in seveda tudi Jugoslovanov) se brez- ; dvomno nahaja pod postavko "of mixed mother tongue" (mešane materinščine i. ki znaša 79I.OS5 prebivalcev.
Raziskovanje severnega tečajni.
Znani raziskovalec severnega tečaja Amuudsena je sprenil načrt svojega poleta na severni te-čaj ter namerava pristati na Spitz bergih in ne pri Kat Kolumbiji. Zato je odpotoval neki norveški letalec na Spitzberge, da uredi tam vse potrebno za Amundsena.
Frank Sakser State Bank



fiLASNAROBA, 15. TTL. 1922
V V
ČUDNA ZAPUŠČINA
Roman. — Francoski spisal L. B.
Poslovenil G. P.
ADVERTISEMENT
3
Nadaljevanje.]
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno
Društvo za Greater New York Ni okolico, ink.
Društvo je bilo vstanovljeno 17. decembra 1911 in takoj ob vsta-novitvi dokazalo, da iuu je InjdoCuost zagotovljena. Po preteku devetih •et nam izkazuje rač-uu, da je to društvo izplačalo največ imdpore svojim bratom in nestram iu ima največjo svoto v svoji blagajni, članstvo je vedno z odprtmi rokami pomagalo vsakemu o priliki, kjer je bila pomoč potrebna in sicer takoj, brez odlašanja. Vsakdo ve, da prva ponmč je najboljša in tejra se je društvo vedno držalo.
l»ruštvo zlkoruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih r Beethoven Hali. 5 Street med drugo in tretjo Avenue, New York. Vsakega rojaka in rojakinjo, ki še ni pri društvu, vabimo za pristop. Prihodnjo seja se vrši dne 22. januarja 1921.
Odbor za leto 1921 je sledeči: Predsednik: ANTON CVETKOVICH, 1912 Linden St.. Ridgewood. L,. I. Podpredsednik: JOHN PIRXAT, 314 E. 24 Street, New York. N. Y. Tajnik: JOS. POOACHNIK. 56 Ten Eyck St., Brooklyn, X. Y. Blagajnik: PETER RODE. 744 Park Avenue, Hoboken, N. J. Zapisnikar: FRANK RODE, 744 Park Avenue. Hoboken, N. J. Nadzorniki: Anton Kosirnik. 10121 — (d Road. Richmond Hill, L,. L BOLTES DEROAN, 165 Stanhope St.. Brooklyn, N. Y. VINKO ZAI.OKA3, 424 E. 15 Street, New York, N. T.
Kretanje parnikov - Shipping News
Kurent.
[OSUUCHHNF
»Naravnost v Jugoslavia" "N
'NATURAL HAIR RESTORER'
naša iznajdba, vam ohr.iri:) ave in druge lase pred iz-^^HT^L padanjem. Odpravi prahlaj, ^^Bj^^ redi korenine in pomaga ru-las.
'	"Xatural Hair RePtor*-'
nI barvilo in se uspe£no uporablja za nošl<e in ženske lase. Steklenica z vsemi navodili se vam poSlje za $1.00 pia '•an v naprej.
Cspeh zagotovljen ali pa se vam vrne lenar.
Victoria Mfg. Co.,
>55 Morton Bldg..	New York City
VKS9
KATAR MEHURJA
BODITE ZDRAVI
V«4» iforiUjijtc
<S»itarr Kil > PREPRECEVALEC
Sestavina moderne pr*l«k*ve. PvpoUa prepreči. Vi) lekarnarji ali
$1 P.O. Box 199. New York
ZNANI PARNiK.V IZBORNfe UGODNOSTI
INtt Irrejc* brexpotrebnlh stro&kov In mudt,
ARGENTINA ....... 15. julija
BELVEDERE.....15. avgusta
j PRES. WILSON 22. avg.; 21. okt.
: Vnaprej [ la(ait« Karte za sorodnika ali prijatelj« •<? lahko proskrbl pri blltoH parobrodnl agenturl ali pri
PHELPS BROS. k CO.,
Generalni AginJ
ADVERTISE IN GLAS NARODA'
D E D S G i N A
Oglasi naj se na spodnji naslov ANA POTOČAR in nienl mladoletni hčeri ANA in MARIJA, žena in otroka pred nekako dvemi leti ubitega Louls POTOČAR-Ja. člana društva št. 32. S. N. P. J. v Broughton, Pa.
Slučajno pa, da kdo ve za n)ih naslov, naj lih opozori na ta oqlas ali javi njih naslov banki.
POTTER TITLE & TRUST COMPANY
Administrator of the Estate of Louis Potocher PITTSBURGH. PA.
SKUPNO PO T O VAN J VE SLOVENCEV.
FRANCOSKA LINIJA PRIREDI SKUPNO POTOVANJE SLOVENCE« PREKO HAVRE T*ST ,N LJUBLJANO S SVOJIM NAJMODERNEJŠEM IN NAJHITREJŠIM PAR.VIKOM -PAFiS" KI ODPLUJE IZ NEW YORKA V SREDO, 2. AVGUSTA 1922.
Potnike bo spremljal prav «0 L.uhlJane M.-. Lia Zakrajše*. z"jne slov. tvrr xt iakra|_ek Češark v New Yorku, k< bo gledal na to. da bodo potniki iim hitrejše >n udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s svojimi kufri.
Za potnike lit. razreda bodo pripravljene kabine z 2 ali 4 ali 6 posteljami. Slov. potniki dobre posebno hrano, vino in razne druge ugodnosti.
Od Havre naprej bodo potniki imeli svoj vagon do Trsta ali celo vlak, ako se Jih dovolj priglasi
Iz New Yorka do Trsta stane vožnja za od rastle skupno z davkom $113.8S. do L|ubl|ane $1 več.
Za natančnejša pojasnila se obrnite do svojega agenta ali direktno na
FRENCH LINE
19 STATE STREET
NEW YORK, N. Y.
Pozor!
Sorodnike in znance Je zopet mu goče dobiti iz starega kraja,
ter je bila dosedanja postava triprocentna kvota) podaljšana '.a nadaljnt dve leti. Dobiti sorod like in znanee iz kraja imajo »rednost Ameriški državljani ii; »ni, ki imajo prvi pamr. Kdoi že i dobiti Koga iz s'&rega kraja laj nam piše za pojasnilo; točnh n solidna postrežba jamcena.
?RANK SAKSEC STATE BANK '2 Cortlandt Street : : Mew York
VAŽNO ZA GOSPODINJE
Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj n-knsna jedila z manjšimi stroški is s skromnimi sredstvi.
Knjiga je trdo Tcsaiia, - stane $1.--
Slovenic Publishing Co. New York
V staro domovino
%na amerikanskih ladjah/
^E greste • obiskat *t:tro domovino preko morja, potujte na vladnem parniku Združenih držav! Veliko biosovje Shipping Boat Ca. katero operirajo United States Lines. Vas bo povedjo naravnost v Queenstown. Plymouth. London. Cherbourg, Bremen ali Gdansk.
ViKjSljitfc informacijsko izkaznico spodaj in vlada Vam bo dala potrebne informacije. Ameriški vladni potniSki parni-ki—vaši parniki,—so sedaj med najboljšimi na morju. Začnite svoje potovanje z veselim utisom. Zagotovo bosle imeli dosti dohre hrane, čiste udobne kabine, prostorne kadilnice in počivališča _ter se bo z vami na poti uljudno postopajo.
Vnaprej plačane karte.
'""e pošljete po sorodnike ali prijatelje v staro domovino, jim plačajte vožnjo tukaj potom United States t-ines Zagotovite Jim dobro postopanje, udobnost; potujejo naj pod za&čito PROG in ZVEZD.
Za informacije z oziram na odplutje in prostore naslovite:
UNITED STATES LINES
Moore .McCormaik, Ine Roosevelt Steamship Co., Inc.
45 Broadway
Pišite po brezplačno knjižico.
Pošljite kupon za vašo vladno avtoritativno knjiilco glede potovanja, potnih listov. plačan je dohodninskega davka itd. Stalo vas ne bo nič, dobili boste pa tudi brezplačno informacijo qle-de vaSih krasnih ladij. Pošljite kuDon danes.
U. S. SHIPPING BOARD
New York City
1NFORMC1JSKA IZKAZNICA U. S. SHIPPING BOARD Passenger Dept. 557G P. 45 Broadway. Nw York City Proa:m pošljite ml breplačno knjižico, kt navaja avtoritativna dejstva K'ede potovanja ter informacije glede U. S. Lines parnikov sa Evropo in vnaprej plačane vožnje.
Ime ................................
Naslov .............---.............
-V--
Passenger Dept. &57G.P. 45 Broadway. N. v.. C.
ADVCRTIU IN "OLA* NAftOOA**. ADVERTISE IN »GLA« N A NO *
Možiček. ki je st<-pil v kavarno, je no*iil velikanske ostroge, v obliki ameriškega dolarja./.a pasom mu je tičal dolg nož ter pišto-, la z dvemi cevmi in preko ramen mu je visela dvocevka, ki ni bila ni«** krajša kot možiček sam. V rokah je nosil dve knjigi.
Bili sta piav j	knjigi, ki sta vzbudili splošno pozornost.
Gavčo, kravji pastir in s knjigami v roki! Kaj takega ni še videl celi svt'. i
Pob*g te^ra je bil možiček Še gladko obrit, kar je istotako pred- , stavljalo nekaj posehntga. Pri vratih je obstal ter pozdravil s so-nosimn glasom:
—	Buenos dias! — Dober večer!
Nato je odšel proti mizi, ki je postala ravnokar prazna, odprl j knjigo ter j .-ičel paziljivo čitati.
Hrup. ki y- prevladoval preje, se je v trenutka tzpremenil v j tišino. Mali jravčo jn presenetil vse ljudi. Niso vedeli, kaj naj mi-1 slijo o njem in v kateri razred naj ga stavijo. On pa se je obnašal kot da s- ne briga niti malo za to. kar se vrši krog njega. Cital je ^ ter ga tli motil hrup. ki se je dvignil, ko je prišel pogovor zopet na bikoborbe. Le eden izim-d natakarjev, ki je bil prav t«^o majhen kot gavčo sam, je pristopil teh rekel dvorljW«»:	i
—	Kaj želite, gospod?
—	Ali imate pivo 1 — je vprašal tujec v čisti španščini. — Jaz ^ mislim eerevo/ijo, kot se pran pivu po latinski.
—	I)a. gospod, imaiao pivo, po šest papirnatih dolarjev steklenica.
—	Prin« site mi steklenico.
Natakar je prinesel steklenico piva ter natočil čašo, a gost se ni brigal za pijačo ter pozorno čital. Nikdo se ni več brigal zanj, z izjemo enega in t« je bil Antonio Periljo. espada. Niti za trenutek za ni izj ustil ij. oči. Vse je kazalo, da se je na tihem izpraševal, kje je že videl tega človeka. Konečno je vstal, pristopil ter rekel dvor-ljivo :
—	Oprostne, venjor. Meni se zdi. da se poznava.
Mali gavčo je presenečen dvignil glavo ter rekel na enako dvor-1 ji v način :
—- Žal mi je. njor. da se motite. Jaz vas ne poznam.
—	Imeti morate gotove vzroke, da pravite to. .Jaz pa sem prepričan. da sva se že srečala gori ob reki.
—	Na, jaz sploh ni*« m bil gori ob reki. Jaz se nahajam šele en tejen v tej deželi ter nisem zapustil Buenos Airesa niti za trenutek.
—	Ali smem vprašati odkod prihajate?
—	1/. Pariza, <~e že hočete ravno vedeti.
—	Tega kraja ne poznam. Ali mi hočete povedati svoje ime?
—	Jaz sem I.< noir. doktor Lenoir.
—	In vaš posel?
—	Pčenjak, ali natančnejše, privatni učenjak.
—	In s čem se pečale t
7. zoologijo. moj dr«,ri senjor. Prišel sem v Argentino, da po iščem ostanke gliptodonov. no-gaterijev in mastodonov.
.laz vas ne razumem. Še nikdar ms^m slišal teh besed.
—	M is lun s tem velike predpotopne živali, ki »o Se davno iz-mrle.
Ali govorite resno, senjor ?
—	Seveda.
—	In kje hočete iskati te živali?
—	Bi > 7 dvoma v formacijah pamp. o katerih pa vam žalibog ne morem reč: natančno, če so bile stvorjene ob približno istem času kot diluvij.
Diluv:j ' S.nlaj v;is imam. Vi se poslužujete tega nerazumljivega jezika. tla mi na ta način pokažete, da vam nisem ušeč.
Ta jezik ni tako nerazumljiv kot mislite vi. Pisatelja teh dveh knji^r bi vam morala biti vsekakor znana.
X« benetra ne poznam, — je odvrnil espada. — še nikdar nisem '"-ul o teh dveh g«n»podih. O vas samem pa bi trdil, da vas poznam in sicer natančnejše kot mogoče mislite. Ali hoPete priznati, da je obleka, katero incite sedaj, krinka *
Krinka? Hm Priznani pa. da nimam v splošnem navade letati naokrog kot kak gavčo.
—	Vi pa jahate izvrstno, kot sem videl na lastne oči.
T « je »mota. s«njor. Imel sem že večkrat priliko sedeti na konju, a jahalna umetnosa mi je ostala precej tuja.
Peri i jo ni mogel dru*rej^a kot rmajati z glavo. Ob istem času pa se je lokavo nasmehnil, se priklonil ter rekel;
—	N ..,-eni še nadalje siliti v vas. sen jor. kajti vsaka vaših besed mi kaže. da hočete Ostati tukaj nespoznan. Oprostite mi mojo vsiljivost Prepričan sem. da bo prišel čas. ko boste vrgli raz sebe svojo sedanjo krinko.
Pei i I jo s,- jf vrnil k svoji mizi in gavčo je rekel, kot zatopljen v gl> boke misli: — Krinka* Ta gospod je strašno razmišljen.
Zopet s,« je sklonil nad svojo knjieo ter pričel pozorno čitati. Motil pa ga je mali nat-kar. ki je stal v bližini ter rekel;
—	Ali nočete popiti svojega piva? Pokvarilo se bo. če ga boste pustili toliko časa v čaši.
Tu »e se ie ozrl v natakarja, frijel za č^šo ter napravil po-iirek.
Res. skoro sem pozabil. Na sme se pozabiti na uživanje, celo sredi dela, — je rekel.
Ker pa je videl, da hoče natakar še nadalje govoriti z njim. ga je vprašal:
—	Ali ste že dolgo v tej deželi?
—	Kakih dvajset let. — je odvrnil natakar.
Ali ste bili že kedaj v notranjosti dežele? Tega nočem izvedeti brez vzroka.
—	Da_. bil sem dvakrat do Tucumana. kot konjski hlapec.
—	Torej znate jahati?
Kot Arabec. V tej deželi se človek hitrejše privadi takim stvareh kot bi si človek mislil.
—	Dobro, dobro. Sedaj pa k glavni stvari. Pravijo, da je tukaj v Argentini dotiti kosti.
—	Strašno dosti.
—	Izvrstno. Jaz jih iščem.
—	Kosti? In zakaj?
—	h zanimanja za stvar.
—	Tako f To je zanimanje kot ga nisem »e nikdar imel. Seve-1 da, če hočete kosti, vam jih lahko preskrbim cele vozove.
^ '11.. (Mjt prihoda^.)
„ 1
(Konec.)
'4Beži. OeS.1, Kdo bo pa verjeli i ceni, norcu. Pa tudi radi Katre j nisem hotel tega vleči na dan. — j Gotovo bi imeli tudi ona sitnosti in nepotrebna pota, ljudje bi pa iznova brusili jezike na njo."
4'Ali si po bolezni še kaj hodil k Merkušu?"
1 "Nikoli več! Po kaj naj bi šel; Če bi me tudi Katra še rada i-1 mela, ne bi se z njo poročil. Ona rabi moža, ki bi jej bil v pomoč, ne pa v nadlego. Prej že, prej. Po bolezni pa ni bilo več misliti, da bi bil jaz kje za gospodarja. Šlibar, ta pošast, me je pripravi-1 la ob pamet in ob vse/'
Tu je Kurent nekoliko preje-njal in nanovo globoko vzdihnil
"Katro sem mel takole na skrivaj še vendo toliko lad, da sem ji želel dobrega moža. Še celo smilila se mi je včasih, ker sem slutil, da jo peče vest.
Nekega večera sem se kakor po navadi zaril v seno, hoteč sladko zaspati, a ni šlo. Začela me je .tako močno boleti gla>i, da sem vstal, se za silo oblekel in začel hoditi po vrtu gori in doli, prav tja do pota. Noe je bila jasna in mesečna. Kar zagledam čioveka, ki se mi hitro bliža po stezici, ki drži tam za vrtovi. Mislil s5?T. da mora biti to gotovo i kak sosed, ki se je zakasnil po opravkih. Da bi se ne bilo treba razgovarjati. sem stopil za obširno hruškino *Jeblo. Tedaj je švignil mimo mene. Pa kdo je bil — strela božja — ali ves. kdo je bil? Nihče drugi kot Šlibar, ta živi vrag! Noge so se mi tresle, ko sem stopil izza debla in gledal za j nvm. Šel je naravnost pod okno ; Merkuševe Katre.
{"udno. da se mi ni tedaj razpo-: čila že itak vsa razmesarjena glava. Da bi jaz kaj takega pričakoval od Katre, ne, nikoli! Saj mora vendar dobro vedeti, da me je on tako tolovajsko napadel In me pahnil v največjo nesrečo za vse življenje. O. prav dobro ve Katra vse to in vendar še vedno občuje s tem tolovajem in ubijat-crm. Fej, malovrednica!
Prokleti Šlibar, sem se zaklel, naj me pri priči zadene strela r. neba, ako ne boš nocoj zadnjič sleparit okrog Merkuša. Nocoj napraviva račun in ta bo strašen !
Vedel sem. da se bo vračal domu čez Savo, zato sem se takoj I odpravil k mostu. Tam sem dolgo časa pohajal sem in tja, slednjič i sem ga le dočakal. Pri bledi roese-t čini sem ga spoznal že od daleč. 1'roo sem smuknil na drugi konec mostu in se zopet zaobrnil : nazaj. Na sredini mostu sem mu j prifiel nasproti. Stopil sem pre- j denj Ln ga trdo prijel za roko.
"Ali me se poznaš.** sem gaj vprašal. "Glej, ti si me takrat na- f padel zahrbtno in be pobijal z železnim orodjem, jaz pa stopam praznih rod pred tvoj obraz. Sedaj je prišla ura, da podpiševa račun!''
Šlibarj use je od groze spačil obraz. Skušal je nekaj govoriti, pa ni mogel na dan z besedo. — Prijel sem ga trdneje, ga vzdignil od tal ter ga kakor otroka zavihtel čez ograjo. Doli pod most oro se je začul pri as eni štrbunk."
Mene je stresel mraz. "Jaz sem pa, jaz! Ko je drupro iutro ribič Oprešnik izvlekal Iz < Save njegovo truplo, je mislil, da ie Šlibar po nesreči zašel v vodo. Tako so mislili tudi vsi drug? In : so ie danes tega mnenja. Bil sem j P« jaz tisti, ki je temu pridnibi
naklonil poslednjo kopelj. No, sedaj pač ne boš več trdila, da nisem zločinec."
Vse. kar mi je posedal Kurent me je tako čudn razburilo, dg, niti opazila nisem, da je najino delo dokončano in se že dela noč Kurent je odložil nož ter se vzpel po koncu, obljubil, da pridem se pred večerom. Torej —" Iznova je položil prst na usta "Karor grob, Jersnej!" Podal mi je desnico in z glasnim "Lahko noč" odšel hitrih korakov tja proti vodi, kjer je stala njegova rodna hiš*L
Odslej mi Kurentova izooved ni hotela iz spomina. Četudi sem ■ie trudila misliti na kaj drugega I mi je vedno stopil pred dušo Kurent s svojim tragičnim živijo njem. On. ki pravzaprav ni zakrivil ničesar in vendar je tako kruto usmiljenja nad onim ki si ga je izbrala za 'svojo žrtev.
Nekaj dni pozneje sem se mn dala na vrtu. Pozpravljala sem to in ono ter pripravljala po raz-drapanih gredicah prostor bliZa jočemu snegu.
Nekdo mi položi od zadaj roko na ramo. Ozrem se, "Ti si. Jernej?" Stal je kakor ukopan pred me no i. molčal in se zdaj pa zda! prt resa val od mraza. Nemirne oP* so mu begale v nekem čudnem ^'jaju, iz česar sem sklepala. <3p se mu bržkone vrača njegova stara bolezen — blaznost.
"Jernej, prehladil se boš." ga nagovorim iznova.
Kakor bi ne čul mojih besed, se ozre plašno naokrojr. najrne se k meni ter mi šepne polglasno : i "Ti, ali me boš ovadila?" : "Ovadila? Jernej, ne razumem j te: Zakaj pa?"
"I. saj veš. za tisto, kar sem ti povedal zadnjič."
O Jernej, ne imej vendar take praznih skrbi! Saj se že nič ver ne spominjam na to. In če bi s< tudi bi te ne spravljala v nesre čo. Kakor sem rekla, ostanem tiha kot grob, midva ostaneva pri iatelja! Sicer pa nikar vedno ne premišljuj o tem! Bodi vesel, Jer nej saj si mlad in tak korenjak da mu ga ni para v sedmih va seh."
Izza sosedove hiše se prikaž* Mcrkuaerva Katra, — nesoč poln predpasnik gemenskili žoltorume nih kumar.
"Oho", mi zakliče glasno, "t I imaš pa fanta. Ne vem, komu na; te zatožim."
"Kat ra, če bi bilo danes še ta ko, kot je bilo nekdaj, bi me mo rala sedajle zatožifi kar sama se bi." ji odvrnem v šali.
Katra je nekoliko stresla z gla-i vo in zdelo se mi je, da ji moja j opazka ni posebno po godu. Hotela sem obrniti pogovor drugam V tem hipu se Kurent z divjim F krikom zakadi kakor besen proti Katri; — "Ti si kriva!" Mene je strah tako prevzel da sem le v nekaki omotici še cula Katrin krič. videla rumene kumare, ki so se trkljale po tleh in bežečo Ka tro, za katero se je podil razdtv-iani Kurent. Bila sem si v svesti da če jo dohiti, bo po njej.
Ko sta mi že davno izginila iz pred oči, so s? mi še le toliko omajale noge, da sem se podvizale do vaškega vodnjaka. Tam ie T>7 lo vse polno žensk, ki so mi hitele pravit, da je hotel blazni Ktiren* umoriti Merkuševo Katro, da ps mu je k sreči ušla domov in m v tik pred nosom zaklenila vrat* "Ne bom si odslej več npala i7 hiše." je voila, stara Matajka in krilila e velimi rokami.
"Življenja si ne bo nihče veC! svest pred teh norcem. Morajo ga spraviti na varno," je modrovala Jernejčkova Mica.
"Morajo ga, morajo!" so kričale vse vprek.
Oddahnila sem se. No. da je le ni dotekel. sedaj je vse dobro.
Drugo jutro se je pripeljal k Mlinarju župan z občinskim slugo. Kurent, ki je tedaj ravno zleze! iz postelje, se ni kar nič pro-tivil. ko mu je oče omenil, da bo j moral z županom. Voljan kakor i jsgnje je zlezel na voz. se vsedel med župana in slugo, na .kar je ta pognal konja____
Od tedaj se Kurent ni ve? vrnil v našo vas. Že čez mesec dni ie umrl v blaznici.
Mati treh otrok skočila v reko
V Savo je skočila ter utonila vdova Marija Bončar iz Sneber-jev, ker je imela razmerje z nekim i'an t oni, a ji je pri spovedi raisujo-:iar ukazal, da mora zapustita fan !a. ker sicer ne dobi odveze. Vdova je zapustila svoje tri otroke in "da v smrt. Njeno truplo so pri liibčali potegnili iz vode
ADVERT i s e m e n t s
Tukaj podpisane Aua Koren in Marija Dcrmaž, najini dekliški i imeni at rt bili Ana in Marija Kronovšek. bi rad* izvedele za družino JOHN fc AGNES KORPNTK, doma tudi iz Mozir-< ja v Savinjski dolini na *3ip. Štajerskem. Posebno bi rade izve dele za ste.rejšo hčerko Marij«; lvorpnik, stanu ječo nekje v Curnberlan.lu, Wyoming. Bile sni<i dobre prijateljice v stari domovini,, za,t o bi se rade več j ž njo pomenile. Pro.ive, ako ei-i ta sama ta oglas ali kateri od družine Korpnik,, naj piše na naslov; Mrs. Mary Dermaž. 2M3 West Walnut Št., Indianapolis, T ud.	(13-15—7)
ZA SIVELASE
18.	Julija:
Mauretania, Cherbourg.
19.	julija:
Hanover, Bremen: President Adams, Cherbourg.
20.	Julija:
Chicago, Havre; Susquehanna, Bremen. 22. julija:
Lapland. Cherbourg: Homeric, Cherbourg: Andania, Cherbourg; l^afayelte. Havre: Rotterdam. Boulogne; Oropesa, Hamburg; Hudson, Bremen.
25.	Julija: Resolute, Hamburg.
26.	julija
Fra nee, Havre; Mongolia, Hamburg; President Van Buren. Bremen. 29. Julija:
Caxonia. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Vandyck, Hamburg; .Amerka, Cherbourg; liyndatn. Boulogne.
1.	avgusta*
AquitaJiia, Cherbourg; Samland. Hamburg.
2.	avgusta:
Paris, Havre: Yorck. Bremen: Minne-kahda, Hamburg; President Polk, Cherbourg.
3.	avgusta:
Saxunia, Hamburg; Finland. Cherbourg; Orbita, Hamburg. 8 avgusta:
Cretic. Genoa: Berengaria. Cherbourg. President Garfield, Cherbourg; Reliance, Hamburg.
9.	avgusta: Manchuria, Hamburg.
10.	avgusta:	t Belvedere. Trst; Conte Rosso. Genoa. 1
12. avgusta:
' La. Savoie, Havre: Zeeland, Havre; President Harding, Bremen: Olympie, Cherbourg; Urduna. Hamburg.
15.	avgusta* Mauretani-i, Cherbourg.
16.	avgusta:
Seydlitz. Bremen; Ft Paul. Bremen; President Monroe. Cherbourg 19. avgusta:
Homeric, Cherbourg: Lafayette. Havre: Kroonland, Cherbourg: Noordam, Boulogne.
22. avgusta:
Aquitania. Cherbourg; Resolute. Hamburg.
22. avgusta:
President \VJ.lson, Trst: Lapland. Ch»r-lourg.
23 avgusta:
Paris. Havre: President Adams. Bremen. _
26. avgusta:
Majestic. Cherbourg: Andania. Cherbourg: U(opesa. Hamburg, Rotterdam. Boulogne.
29.	avgusta:
Berengaria. Cherbourg; Arabic. Genoa.
30.	avgusta*
France. Havre; Hanover. Bremen; Mongolia. Hamburg: President Van Buren, Bremen. 2. septembra:
Olympic. Cherbourg: Ryndam.Boulogne; America. Bremen.
5.	septembra:
Reliance. Hamburg; Mauretania. Cherbourg.
6.	septembra:	,
M liinekahda. Hamburg 9. septembra-
i^i Suvoi*-. Havre: Finland. Cherbourg; Orbita, Hamburg: Homeric. Cherbourg.
13.	septembr^-
Paris, Havre; Yorck, Bremen: Manchuria. Hamburg.
14.	septembra: Rochambeau, Havre.
16. septembra:
La Lorraint, Havre; MaJestc. Cherbourg, Zeeland. Cherbourg; Orduna, Hamburg.
19.	septembra-Kfsulutf, Hamburg
20.	septembra:
France. Havre.
Z2. septembra:
Geo-"«; Washington. Cherbourg: Noordam. Boulogne Kroor.lar.d. Cheibcurg.
26 septembra:
Seydlitz, Bremen 30. septembra:
Rotterdam. Boulogne.
ADVERTISEMENTS
Kje je MIHAEL MAZORA? (Pe angleški se piše Make Missouri) Za njegov naslov bi rada izvedela njegova sestra in svak. Če kdo ve zanj. naj »poroči, oziroma naj se sam oglasi na naslov : John Markovieli, Baker. Box 255. Oglesby. Ill (14-17—7)