PTUJ SKOZI OBJEKTIV
Natečaj za naslovnico Ptujčana 2004 boste s svojim
izborom zaključili bralci
Zaključuje se leto in z njim fotografski natečaj za naslovnico.
mv J
Q
J
tfi.

Pomladnh tgrivd&t. Foto: Dušan Koštomaj, april 2004
Slovesni trenutki ob vstopu v Evropsko unijo. Foto: Mojca Lešnik, maj 20Q(ty
Konec šole. Foto: Dušan Koštomaj, junij 2004
Mavrica nad Grajeno. Foto: Uroš Krajnc, julij/avgust 2004
Ptujska poletna noč. Foto: Drago Vidovič, september 2004
Odsev poletja v jeseni. Foto: Liljana Vogrinec, oktober 2004
Kakšne naslovne fotografije ptujskega lokalnega mesečnika bi izbrali fotografi - torej tisti, ki imajo izostreno oko za opazovanje in znajo v objektiv ujeti Ptuj, njegovo okolico, prebivalce in življenje v tem starem mestu ter tako ustaviti trenutke v bežečem času, ki nam nato ostanejo za vedno. In kakšne bralci? O tem smo se spraševali v uredništvu in zato letos tretjič v desetletni zgodovini izhajanja časopisa razpisali fotografski natečaj za naslovnico. Delček izbora med množico prispelih fotografij ste lahko spremljali v letu, ki se izteka.
Ker fotografiranje že samo po sebi zahteva pozornejši odnos do objekta fotografiranja, smo z natečajem želeli vzpodbuditi Ptujčane k opazovanju in prebujanju zanimanja za kulturno in naravno dediščino v mestu in okolici, kjer živijo, za tradicionalne prireditve, življenje tukajšnjih prebivalcev ...
Natečaj je bil razpisan za aprilsko, majsko, junijsko, julijsko, septembrsko, oktobrsko in novembrsko naslovnico. Fotografe je najbolj navdihovala Jesen in so se na to razpisano temo z zelo kvalitetnimi in vsebinsko bogatimi posnetki množično odzvali. Precej fotografij smo prejeli na teme: Ptujski poulični festivali v septembru, Deževno poletje v juliju, Slovesni trenutki ob vstopu v EU v maju. Skromnejši pa je bil odziv na bolj specialne teme kot
Družina v pomladni naravi aprila, Konec šole junija ter Martinovanje in kletarjenje na Ptuju v novembru in zato izbor težji. Kar nekaj fotografij na te teme tehnično in vsebinsko ni ustrezalo razpisanim pogojem. V novembru se je celo zgodilo, da nismo izbrali nobene fotografije; ali niso bile posnete v Ptuju ali niso sledile razpisani vsebini ...
Spoštovani bralci in bralke, pišite nam in glasujte za tisto fotografijo, ki se po vaši oceni najlepše in najustrezneje poda kot naslovna stran ter ji pritiče naziv Naslovnica Ptujčana 2004. Lepota in ustreznost sta sicer tako zelo abstraktna in relativna pojma, da je razpravljanje o njiju, še bolj pa izbiranje, sila nehvaležen posel. Pravijo pa, da je lepota v očeh opazovalca, zato opazujte
pozorno. Pri izboru upoštevajte ustreznost posnetka glede na razpisano temo ter naslednje tri najosnov-nejše elemente, ki jih mora vsebovati dobra fotografija. Biti mora lepo osvetljena. Imeti mora dobro kompozicijo, pri kateri se ozadje ne sme biti z osrednjim motivom in ujeti mora trenutek, kije lahko čustvo ali nekaj, kar v prizoru izstopa. Pomembna je torej izraznost ujetega trenutka.
Kot je bilo razpisano v natečaju, boste vi izbrali srečneža, ki bo prejel digitalni fotoaparat Canon PowerShot A 80 v vrednosti 92.900,00 tolarjev. Fotoaparat bo tako kot vsakokratno mesečno nagrado v vrednosti 5000 tolarjev podaril sponzor natečaja Foto Tabor.
Da bi vam osvežili spomin na izbrane in nagrajene fotografije, jih ponovno objavljamo. Zraven pripišite naslov fotografije in mesec oz. številko Ptujčana. Upoštevali bomo vse predloge, ki bodo v uredništvo prispeli do konca januarja 2005.
V novem letu natečaja za fotografe ne bo. Kljub temu pa vabim k sodelovanju vse, ki imate tenak čut in znate na
sprožilec pritisniti ob pravem trenutka in ujeti natančno tisto, kar želite ukrasti minljivosti časa. Pokličite ali obiščite nas v uredništvu v Mestni hiši.
"Fotografija je zaradi svoje komunikacijske moči univerzalen jezik", je dejal John Oliver La Gorce, urednik revije National Geographic iz zgodnejšega obdobja. In res, fotografska podoba, naj prihaja iz kateregakoli konca sveta, govori v enakem jeziku. Vtis nekaterih svetovno znanih fotografij se z leti nič ne manjša. Trajnost takšnih posnetkov zgovorno priča o večni veljavnosti mirujoče fotografije v svetu, zasičenem s televizijo, filmom in videom.
"Negibna fotografija ne bo nikoli zastarala, ker ima edinstveno zmožnost, da čas dobesedno za vedno ustavi", trdi Joel Sartore, eden od mladih mojstrov modeme fotografije.
Milena Türk, odgovorna urednica
Velika čokolada od Miklavža je bila za
mnoge edina v celem letu
Leto je ponovno naokoli. Mnoge že obdajajo prijetni občutki adventnega časa in prednovoletnega praznovanja. Adventni čas, ki je za marsikoga največji družinski praznik, ni zgolj praznik otrok, ampak tudi odraslih. Odrasli pa si mnogokrat želimo, da bi nas ti praznični dnevi razveseljevali tako, kot so nas v otroštvu. Priznajmo si, da nam ob tem času podzavestno uhajajo misli v tista brezbrižna in razigrana otroška leta, ko nam je mesec december, kljub zimi, prinašal veliko drobnih radosti in predvsem občutka, da praznujemo. Tisti, ki ste živeli ali še živite na podeželju, se gotovo spomnite lepih trenutkov, ko je ob zgodnjih jutranjih urah na dan svete Barbare po vaseh odmeval pozdrav pod okni hiš: "Dobro jutro sveta Barbara, dosti ..." Veselje otrok, ko smo pridobili občutek pomembnosti in pregledovali drobna darila, ki smo jih prejeli za voščilo dobrih Želja svete Barbare, je bilo nepopisno. Ti glasovi se niso niti do konca pomirili in že je nastopil čas Miklavža, ki je marsikateremu od nas izpolnil veliko skrito željo. Morda je danes težko pojasniti mlajšim generacijam, da je bila velika čokolada, ki smo jo dobili od Miklavža, edina v celem letu.
Kmalu za tem je nastopil božični čas, ki zagotovo v vsakem od nas vzbudi občutek družinske pripadnosti. Pri tem ne mislim le na družino pod lastno domačijo. December je zagotovo čas, ko se "družinskost" med ljudmi, ki živijo in delajo v različnih organizacijah in društvih, pokaže v najlepši in najpristnejši luči. Teh prijetnih občutkov iz otroštva, ko so bili odrasli ob različnih oblikah druženja prijazni, sproščeni in veseli, se preprosto ne da pozabiti. K prazničnemu božičnemu vzdušju ob jaslih, ko je nekatere obiskal Božiček, druge dedek Mraz, je veliko radosti najmlajšim dodal še tepežni dan, ko si je bilo mogoče izboriti pravico, da smo odraslim pošteno naložili po zadnji plati in za to dejanje prejeli še darilo. Polni vtisov smo z velikim zanimanjem pričakovali najdaljšo noč, ko so nas odrasli prepričevali, da traja dve leti.
Prepričan sem, da so ti lepi spomini vrednota, ki jo je vredno negovati in prenašati iz roda v rod. Kljub navadam zadnjih let, da je to čas, ko se moramo predvsem materialno nagrajevati, sem mnenja, da je darilo, ko si izkazujemo pristno medsebojno pozornost, naklonjenost in razumevanje, pomembnejše od vsakega materialnega darila.
Vsem želim veliko. pristne družinskosti, prijetno praznovanje božiča in srečno ter zdravo novo leto.
Dr. Štefan Čelan
MODROST MESECA
Vse dobre stvari so nore in svobodne.
SPREHOD PO VSEBINI
CaTV - stališča in aktivnosti Mestne občine Ptuj	4
Potegnjeni v brezno	4
Srečanja, obiski, sprejemi, priznanja	5
24. redna seja Mestnega sveta	6
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov	6
Pogled v svet	7
Ptujski turizem se vrti na ruleti	7
Dovolj imam pokanja	7
Stranke mestnega sveta sporočajo	8-9
Pogovor s Katico Bračko	10-11
Videopredstavitev Matjaža Škergeta iz OŠ Breg	11
Planinski izlet na Slavnik	11
Praznični december zaživel tudi na Kmetijski šoli	12
V tujini za mlade veliko možnosti prostovoljnega dela	12
Prednovoletni izlet na praznično okrašen Dunaj	12
Pogovor s slikarjem Andrejem Božičem	13
Stojan Kerbler 66	14
Slike Sama Vrabiča v galeriji Magistrat	14
APZ ptujskih študentov - najboljši pevski zbor	15
Pavlek zmagal	15
Knjiga in film - odličen par	16
Retrospektiva filmov iz obdobja 1967- 1976	16
Kuharske bukve in praznična kuha	17
Obisk kolesarske dežele	18
Volitve v Mladinski svet MO Ptuj	18
Novo leto očiščenja in veseljačenja	19
Ob 10-letnici Športnega zavoda Ptuj	20
Nadji Šibila dve zlati medalji	21
Pogovor z Dejanom Zavcem	22
Dva državna naslova za Ptujčane	23
Izšel je zbornik Planinskega društva Ptuj	24
Zunanja ureditev Mestnega stadiona	24
Nova zakona o prekrških in o varnosti cestnega prometa	24
7. dobrodelni ples Lions duba Ptuj	24
Prireditve, razstave	25-26
Naslovnica: Vzhod Foto: Boris Voglar
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p„ tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafts, Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič -SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc -SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
CaTV - stališča in aktivnosti Mestne občine Ptuj
Mestna občina Ptuj ne bo reševala vprašanja CaTV preko medijev, ampak preko pristojnih strokovnih služb, zato bomo medijem posredovali le konkretna stališča in rešitve.
Mestna občina Ptuj je prejela sklep Višjega sodišča v Mariboru v zvezi s pritožbo tožene stranke Ingel, d. o. o., ter stranskih intervientov zaradi izročitve kabelskega sistema in dokumentacije. Ugotavljamo, da se je v primeru sodišče postavilo izključno na stališče Ingela in intervientov. Ker menimo, da so nam s tem kršene določene pravice, bomo uporabili vsa možna pravna sredstva.
V ta namen smo preko pooblaščene odvetniške pisarne Mayer & Pavlovič podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na Vrhovno državno tožilstvo in ustavno pritožbo na Ustavno sodišče RS. Med več spornimi ugotovitvami
je kršena tudi določba 4. člena Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS št. 60/94 in spremembe). Mestna občina Ptuj je pravna naslednica Samoupravne stanovanjske skupnosti. Ureditev pravnega nasledstva mestnih in primestnih četrti je prepuščena statutu mestne občine. Mestna občina Ptuj tudi ni CaTV sistema kakor tudi ne premoženja krajevnih skupnosti nikdar prenesla na mestne oz. primestne četrti. Ustanovljena pa je tudi že delniška družba, v katero bo vložen sistem in del delnic razdeljen uporabnikom sistema.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je premoženje CaTV družbe-
na lastnina, Višje sodišče v Mariboru pa prenaša s svojo odločbo to premoženje v upravljanje in uporabo zasebni firmi Ingel, d. o. o. Ne glede na vprašanje lastništva je jasno, da sodišče premoženje daje v uporabo firmi, ki bi s tem prevzela tako naloge lastnika kot naloge upravitelja v eni osebi. Sodišče tudi ugotavlja, da je toženec kvaliteten operater, ampak ne predaja mu le operaterskih pravic, temveč tudi upravljavske in lastninske pravice, kar pa ni dokazana volja večine uporabnikov.
Mestna občina Ptuj je 8. decembra 2004 prejela sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, s katero je sodišče zavrnilo zahtevek predstavnikov iniciativnega odbora, da se ugotovi ničnost vpisa KKS Ptuj, d. d. S to odločitvijo je dobljena še ena
od potez za rešitev stanja CaTV, ki se vleče že dobrih 10 let. Jasno je, da bi posamezniki, ki se združujejo okrog Ingela, želeli vse premoženje CaTV prenesti v zasebno last, kar je sicer ena od možnosti. Marsikdo pa se ne vpraša, kdo bo od tega zasebnega premoženja imel večji delež koristi. Plačali pa bodo tako občani.
Ob vseh odločanjih v Mestni občini Ptuj so v ospredju odločitve v interesu večine in ne posameznikov, kar je doslej zmogel tudi Mestni svet Mestne občine Ptuj. Zato pričakujemo tudi v nadaljnjih aktivnostih pozitivne rezultate po meri večine zaradi zadovoljevanja koristi vseh občanov.
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Ptuj
Potegnjeni v brezno
Občani se težko znajdemo v pravnih frazah. In zakaj naj bi se sploh v njih znašli, če imamo za takšne stvari zaposlene in z davki plačane uslužbence. Oni bi nas morali obvarovati pred dilemami, kot sta na primer dve položnici za plačilo kabelske televizije (ena Ingelu in druga KKS Ptuj za isti mesec, ponekod celo z različnima dolgovoma!). Dobremu občanu in državljanu zdaj tiči cmok v grlu, ker ne ve, zakaj naj bi isto stvar plačal dvakrat, obenem pa ga priganjata dosedanja navajenost in poštenost, da je račune pač treba plačevati.
Zapletanje s sistemom kabelske televizije, ki se je doslej dogajalo na politični in pravni ravni, je zdaj prišlo v naše domove, na naše mize, na naše račune in trajnike. To pa zdaj ni več hec ali igra, tu je zdaj nekdo resno zamočil vso stvar in nas povlekel v brezno, nad katerim nismo mi plezali.
Laiku je pač jasno, da je občina proti ustavni odločbi ustanovila delniško družbo za kabelsko televizijo. In če si prav razlagamo, je ne bi bila smela, ker to ni njeno poslanstvo in pravica. Kabelski sistem, ki smo ga zgradili naročniki, pa naj je akcijo vodil, kdorkoli jo je že, bi moral "pasti" v premoženjsko bilanco prejšnje skupne občine.
Pa ni, ker ga Ptuj ni želel deliti s sosednjimi občinami. Kabelski sistem je ostal brez lastnika, z zapletanjem okrog upravljavca in vzdrževalca. Zdaj imamo pred seboj nekaj, za kar ne vemo, čigavo je in čigavo naj bi sploh bilo. Vemo le, da si občina na vse kriplje in za vsako (predrago) ceno prizadeva, da bi bil sistem njena last. Celo "vzela" si je ta sistem ustavni odločbi navkljub. Mimogrede: to odločbo so nam celo javno razlagali, kakor daje naši občini v prid.
Zdaj je tu še odločitev višjega sodišča, kjer se sicer v zapleteni frazeologiji vrstijo skoraj nerazumljivi stavki, ki pa si jih z muko lahko prevedemo v razumevanje po zdravi
pameti: da je spet nekaj hudo narobe. Tokrat namreč začasna uredba prvostopenjskega sodišča, ki je dalo občini prav. Nihče nas ne bo mogel kar tako zlahka prepričati, da sta se zmotili tako ustavno kot višje sodišče in zdaj lahko čakamo vsa nadaljnja tožarjenja le v tej isti smeri.
Predvsem pa smo v neprijetnem položaju naročniki kabelskih programov. Smo torej lastniki ali smo le naročniki? Kaj res ni nihče v tej občini toliko izobražen, da bi nam to povedal, ko pa se vsi delajo tako učene in pametne? In zakaj si občina za vsako ceno prizadeva pridobiti premoženje na svoj posestni list? Premoženje je vendarle dodaten strošek. Če pa se ji ne zdi, in misli na zaslužek, potem je jasno, da računa na denar iz naših žepov, saj na primer v Ljubljani ni prav nobenega naročnika ptujske kabelske televizije. Le po Ptuju smo raztreseni in le naš denar je naročnina. Ali torej hoče naša občina pridobiti le še
en vzvod za obremenitev naših žepov? Zadnji računi so različno visoki, nekateri so že višji od prejšnjih in to bi že lahko sprejeli kot pritrdilen odgovor na naše vprašanje. Ali pa hoče dobiti medij za politično propagando? Potem je pa to vsebinsko in ne lastniško vprašanje!
Nič nam ne bo pomagalo, če bomo dobili tudi povsem pošten in čist račun na koncu te zapletene zgodbe. Takrat bo zapravljeno, kolikor bo pač pognano za ustanavljanje delniške družbe, za pravno svetovanje, za tožarjenje, za opravljena dela in najbrž tudi za ogromne odškodnine, ki bodo pripadle nekomu potem, ko se bo zgodba sodno končala.
Tudi najboljši alpinist se zapleza. Toda pameten sestopi s stene takrat, ko to še zmore. Med padanjem v globino je prepozno obžalovati pomanjkanje razsodnosti.
Srečko Šneberger
Srečanja, obiski, sprejemi, priznanja
Feasibility študija iz Italije?
Predstavniki italijanskih podjetij, ki so že 12. oktobra letos na Ptuju po pogovorih z županom Mestne občine Ptuj dr. Štefanom Čelanom, direktorjem Čistega mesta Andrijo Kotarjem, in direktoijem Eko Lesa Vilkom Pešcem izrazili zanimanje za sodelovanje pri vlaganju v okolje, so se 1. decembra ponovno mudili na Ptuju. Sestali so se z županom
Ptuja, obema direktorjema zgoraj omenjenih podjetij in predstavniki skupne občinske uprave. Se pred koncem leta bo italijanska skupina pripravila t. i. "feasibility" študijo, ki naj bi vključevala in smiselno povezovala vse že obstoječe projekte in podjetja, ki se ubadajo s problemi okolja. Študijo bo v celoti financiralo italijansko ministrstvo za okolje.
Varaždin
Listina o sodelovanju s hrvaškim mestom Varaždin je bila najprej, na dan občinskega praznika, 5. avgusta letos, podpisana na Ptuju. Kot je to v navadi, je bil recipročni podpis iste listine še v Varaždinu ob njihovem občinskem prazniku. To se je zgodilo 6. decembra, na dan sv. Nikole.
Prireditev se je pričela ob 11. uri v Narodnem kazalištu. Tako kot pri nas, tudi oni podelijo plakete in priznanja žaslužnim občanom. Zupana obeh mest sta nato podpisala listino o sodelovanju. Prikazan je bil dveminut-ni film Tinčka Ivanuše o Ptuju.
Ptujčani so v programu sodelovali z glasbeno točko. Jože Čač-kovič, čelo, Andreja Klinc, violina, in Natalija Frajnkovič, flavta, so zaigrali dve skladbi Tomaža Hake: MAFRINA I in
n.
S tem podpisom je tudi formalno odprta pot za medsebojno sodelovanje obeh mest. Predstavniki kulturnih institucij Ptuja in Varaždina so izrazili veliko zanimanje za izmenjave, čeprav marsikatere teh institucij že dolga leta uspešno sodelujejo. Pa ne le s področja kulture. Tu so tudi sindikati, športniki, gasilci, mladi in drugi.
Priznanja zaslužnim v turizmu
V ponedeljek, 13. decembra, je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan sprejel zaslužne delavce v turizmu, ki so med drugim pripomogli, da je mesto Ptuj letos prejelo več pomembnih državnih in tudi mednarodnih priznanj. Priznanja so prejeli: Pokrajinski muzej Ptuj, Ptujske Vedute, Čisto mesto, Terme Ptuj, Turistično društvo Ptuj, Športni zavod Ptuj, Brodarsko društvo Ranca in OŠ Olge Meglič.
Tanja Ostrman Renault
Utrinek s podelitve priznanj;
Boris Zajko iz Term Ptuj in župan MO Ptuj.
Foto: Aleš Šprah.
Sprejem prostovoljcev pri županu 8. decembra
Mestna občina Ptuj je s sprejemom prostovoljcev pri županu obeležila mednarodni dan prostovoljcev, za katerega je bil z deklaracijo združenih narodov razglašen 5. december, in hkrati izkazala pozornost tistim občanom, ki v sodobnem načinu življenja, ko tako rekoč v mnogih urbaniziranih okoljih niti sosed ne pozna soseda, s človekoljubno dejavnostjo bogatijo življenje soljudem; recimo z druženjem ter pomočjo varovancem doma upokojencev, z učno pomočjo učencem, s pogovori in drobnimi pozornostmi do osamljenih starejših ljudi in do tistih mladih, ki se znajdejo na razpotju in v odvisnosti.
Prostovoljci pri županu.
Foto: Aleš Šprah
Kot je povedala Darja Rokavec iz Gimnazije Ptuj, sicer tudi članica DPM Ptuj, na njihovi šoli razvijajo prostovoljstvo kot obliko dela in vrednoto, kajti mlade želijo še v času odraščanja senzibilizirati za potrebe drugih. Vsako šolsko leto imajo najmanj 100 prostovoljcev, ki obiskujejo varovance v domu upokojencev, v Sončku, Ozari, delajo v delavnicah z osnovnošolci, sodelujejo z nevladnimi organizacijami, nudijo pa tudi solidarnostno pomoč sošolcem ob smrti v družini ...
Milovan Milunič iz DPM Ptuj, v okviru katerega deluje klub družin ter telefon za mladostnike in otroke (TOM telefon, na katerem so na voljo enkrat tedensko po štiri ure), je opozoril na prostorske težave društva. Sprašujejo se, a bodo sposobni ohraniti pisarno, kajti če te ne bo, potem tudi njihovega dela ne bo več. V naslednjem letu spomladi pa želijo obeležiti še 50-letnico društva. Župan dr. Štefan Čelan je na te in dmge predstavitve odgovoril, da bo občina pomagala pri
reševanju težav, kolikor bo v njeni moči, ter pojasnil: "Mestna občina Ptuj je izgubila rento Dravskih elektrarn, kar pomeni okrog 400 milijonov tolarjev manj denarja v proračunu. Čeprav imamo zveneč naslov -lokalna samouprava, je za dve tretjini denarja natančno predpisano, kam ga moramo razporediti. Od štirih je okrog 2,4 milijarde denarja že usmerjenega, eno milijardo lahko v naše ustanove usmerja mestni svet. Da rešujemo najnujnejše probleme, ki nam jih občani vsakodnevno sporočajo, si pomagamo s krediti."
Sprejema so se udeležili predstavniki Karitasa iz ptujskih župnij, skupine za samopomoč Optimist, ki deluje pet let, Društva prijateljev mladine, društva Zreli vedež, Centra za socialno delo, Centra interesnih dejavnosti in društva za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog Ars Vitae, prostovoljci iz Gimnazije in predstavniki doma upokojencev.
Milena Türk
24. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA 15. DECEMBRA
Proračun za leto 2005 sprejet po skrajšanem postopku
Svetniki so 15. decembra v drugo obravnavali predlagani odlok o proračunu Mestne občine Ptuj za leto S005 in ga z nekaj amandmaji v višini 4.949.903.763 tolarjev tudi sprejeli (objavljen v priloženem Uradnem vestniku). Ker so združili dve fazi, osnutek in predlog, tretja obravnava torej ne bo potrebna. Kljub temu pa se bo v tem prazničnem mesecu svet sestal še enkrat. Tik pred novim letom, v sredo, 39. decembra, se bo zgodila zadnja redna seja v tem letu.
Na 24. seji so sklepali o nagrajevanju predsednikov in članov svetov mestnih in primestnih četrti v Mestni občini Ptuj ter posledično sprejeli še spremembe in dopolnitve Pravilnika o plačah funkcionarjev in nagra-
dah članov delovnih teles mestnega sveta ter drugih občinskih organov.
Vrednost točke za izračun komunalnih taks v Mestni občini Ptuj bo po novem letu 14,60 tolarjev. Vrednost povra-
čil za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje so s sklepom, ki bo stopil v veljavo z novim letom, povečali za 4,46 odstotkov (indeks 104,46). Natančneje se lahko z vsebino obeh sklepov seznanite v Uradnem vestniku.
Za konec seje so si svetniki pustili obravnavo Navodil o vpisu otrok v 1. razrede osnovnih šol v Mestni občini Ptuj za šolski leti 2005/06 in 2006/07, vendar vroče razprave niso zaključili. Odločili so se, da jo
bodo nadaljevali čez nekaj dni, med božičem in novim letom. Na Ptuju že nekaj let premle-vana, v tem mesecu pa najaktualnejša in zaskrbljujoča problematika - KKS in CaTV, je bila po pričakovanju tema, ki je zaznamovala tudi decembrsko sejo mestnega sveta in skoraj v celoti izpolnila točko pobude in vprašanja.
Milena T\irk
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov
Pobuda Milana Petka:
Pristojne strokovne službe občinske uprave poziva, da storijo vse, da ne bi bila občina kot 100 % lastnik Centra interesnih dejavnosti Ptuj plačnik odprave napake v prostorih CID-a oz. da se ne bi dogodilo, da bi se morala ta dvorana celo zapreti.
Odgovor:
V izvedbi so postopki za sanacijo kletnih prostorov CID-a. Stroške sanacije prostorov bo plačalo Gradbeno podjetje Ptuj, ki je prostore tudi izgradilo.
Maja Erjavec
♦ ♦♦
Pobuda Janeza Rožmarina:
Obnovi naj se stopnišče vrtca pri cerkvi sv. Rok, ki vodi iz objekta vrtca proti Finžgarjevi ulici.
Odgovor:
Strokovne službe Vrtca Ptuj so že pristopile k zbiranju ponudb za sanacijo omenjenega stopnišča. Dela bodo izvedena še letos.
Lidija Radek
♦ ♦♦
Pobuda Mete Puklavec:
Ptujskemu muzeju se priporoča, da v ptujski prostor ponovno pridobi septembrske glasbene dogodke Glasbeni september.
Odgovor:
Nosilec ptujskega dela Glasbenega septembra je Pokrajinski muzej Ptuj. S pobudo smo seznanili Pokrajinski muzej Ptuj.
Zdenka Ristič
♦ ♦♦
Pobuda Roberta Križaniča:
V skladu s prvim odstavkom 15. člena Statuta Mestne občine Ptuj naj se v sodelovanju z oddelkoma za družbene dejavnosti in za splošne zadeve začne nadaljevalni postopek za ustanovitev odbora za mladinsko problematiko.
Odgovor:
Na področju, ki ga pokriva Oddelek za družbene dejavnosti MO Ptuj, ki smo ga v pripravi ISO standarda 9001/2000 poi-meno-vali negospodarske jav-ne dejavnosti, delujeta v okviru Mestnega sveta Mestne občine Ptuj dva odbora, in sicer:
•	odbor za družbene dejavnosti in odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo.
Na ostalih področjih lokalne samouprave v Mestni občini Ptuj delujejo naslednji odbori in komisije:
•	javne finance - odbor za finance,
•	pospeševanje gospodarskih dejavnosti - odbor za gospodarstvo,
•	raziskovalne dejavnosti, športa, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja - odbor za družbene dejavnosti,
•	socialno varstvo, zdravstvo in
kultura - odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo,
•	varstvo okolja, komunalnih javnih služb, javnih cest in urejanje prostora - odbor za okolje in prostor,
•	splošne zadeve - odbor za splošne zadeve,
•	spremljanje uresničevanja poslovnika in statuta - komisija za statut in poslovnik,
•	obravnavanje vprašanj v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami - komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
•	proučevanje pritožb, prošenj in drugih vlog - komisija za vloge in pritožbe,
•	zbiranje predlogov za podelitev priznanj in odlikovanj zaslužnih občanov, podjetij in organizacij - komisija za odlikovanja in priznanja,
•	volitve v Mestni občini Ptuj -volilna komisija,
•	pripravljanje programov zakonodajne dejavnosti mestnega sveta - statutarno pravna komisija.
Iz zgornjih podatkov izhaja, da je področje družbenih oziroma negospodarskih javnih dejavnosti že sedaj bolj kot druga področja razdrobljeno na odbore. V okviru obeh odborov je lahko mladinska problematika dovolj dobro obravnavana. Vsako nadaljnje drobljenje na še več odborov pomeni več dela in stroškov za strokovne službe. Iz navedenih razlogov ne podpiram
pobude Roberta Križaniča in je glede na obstoječe možnosti dveh odborov nepotrebna. Več administracije namreč ne pomeni več kvalitete.
Ivan Vidovič
♦ ♦♦
Vprašanje in pobuda Milana Petka:
1.	Kdaj bo dokončan pločnik na Grajeni, ki se je pričel graditi v letu 2002. Izgradnja le-tega naj bi bila namreč odvisna od dokončanja izgradnje pločnika na Maistrovi ulici, ki pa je že končan.
Odgovor:
Na osnovi razgovorov v novembru 2004 na sedežu Direkcije RS za ceste nam je bilo zagotovljeno, da se bodo dela začela in dokončala pomladi 2005.
2.	Obvestilno tablo z oznako naselje Grajena ob glavni cesti Ptuj-Vurberg-Maribor, ki stoji za nogometnim igriščem, je potrebno prestaviti tja, kjer se naselje dejansko začne. Sedaj postavljena tabla povzroča določene težave obiskovalcem, ki zaidejo.
Odgovor:
Pobudo bomo poslali na Direkcijo RS za ceste, da jo prouči in ustrezno ukrepa.
Herbert Glavič
VPRAŠANJA OBČANOV
Pogled v svet
Sprašuje g. Albin Gradišnik: CaTV in kabelski internet na Grajeni
G. Albin Gradišnik ugotavlja, da je v Ptujčanu veliko člankov povezanih s kabelsko-komu-nikacijskim sistemom Ptuj. V nobenem pa ni zasledil kakšnega intervjuja z odgovornimi glede širjenja tega sistema na območje Primestne četrti Grajena. Zanima ga, kdaj bo CaTV in kabelski internet napeljan tudi v Primestni četrti Grajena, ki je od središča Ptuja oddaljena le 5 kilometrov.
Odgovor:
Če izhajamo iz obstoječe organiziranosti, je bilo veliko aktivnosti z vzdrževanjem sistema v obstoječem obsegu,
medtem ko je bilo širjenje prepuščeno posameznim lokalnim skupinam, ki so uspele sistem pripeljati v tista naselja, ki so glede na gostoto priključkov predstavljala pokrite investicije.
KKS, d. d., ima izdelano vizijo glede pokritosti celotne Mestne občine Ptuj, vendar do razrešitve nekaterih statusnih vprašanj sama izvedba ni možna.
Mestna občina Ptuj si prizadeva, da se status CaTV čimprej reši v korist občanov in ne posameznikov, ki imajo predvsem svoje osebne interese.
Mag. Janez Merc
r	"
Ptujski turizem se vrti na ruleti
Ali se bo številka ustavila na 40 milijonov tolarjev?
Lokalna turistična organizacija Ptuj se intenzivno pripravlja, zraven vseh svojih tekočih obveznosti, za prijavo na razpis: spodbujanje razvoja turističnih destinacij. Razvoj desti-nacije bo geografsko zajemal Ptuj, Haloze in Slovenske Gorice.
Namen razpisa je povezovanje privatnega in javnega sektorja za skupno planiranje, razvoj in trženje turistične destinacije s
turističnimi programi in produkti iz tega območja. Ptuj se prijavlja z izhodiščem kot najstarejše slovensko mesto in produktom zdraviliškega in wellness turizma. Skupna vrednost sofinanciranja projekta je lahko največ 40.000.000 tolarjev.
Sporočilo za javnost iz Lokalne turistične organizacija Ptuj
Dovolj imam pokanja
Policisti se vsako leto v času praznovanja božičnih in novoletnih praznikov srečujejo s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih sredstev ter izdelkov. Pri tem je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča neželene posledice, telesne poškodbe, vznemirjanje ljudi in živali kakor tudi onesnaževanje okolja. Najpogostejše telesne poškodbe so opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itn.
Pirotehnični izdelki razredov I. in n., katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati od 26. decembra do 2. januarja. Kljub navedenemu pa se ti izdelki ne smejo uporabljati:
-	v šolah in njihovi okolici,
-	v bližini zdravstvenih domov in bolnišnic,
-	vrtcev,
-	domov za ostarele,
-	v okolici cerkvenih objektov,
-	v strnjenih naseljih,
-	na hodnikih stanovanjskih blokov,
-	v športnih objektih in
-	na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi.
Zavedati se moramo, da je nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic takih ravnanj. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
Policisti opozarjajmo vse, še posebej pa otroke, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da s tem preprečimo telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, nepotrebno vznemirjanje občanov in da preprečimo materialno škodo. Nastanek sleherne posledice ima znake storitve prekrška ali
celo kaznivega dejanja. Spoštujmo pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru praznujejo praznike, zato NE MEČITE PETARD v njihovo bližino in pred njihove domove. Prav zaradi tega vas vljudno pozivamo in vam svetujemo:
1.	Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
2.	Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar.
3.	Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. Z lastno iznajdljivostjo lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren.
4.	S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb s temi izdelki.
5.	Bodite pozorni na takšno ravnanje. Ne dovolite, da to počno s pirotehničnimi sredstvi, saj so posledice lahko usodne.
6.	Sedaj pa se vprašajmo, ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda, VREDNI POKA PETARDE?
Policisti Policijske postaje Ptuj
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
Spoštovani občani in občanke
Lista KS
Srečno novo leto in vesel božič vem želi
Lista KS
Pogled v prihodnost
^ZLSD
Stranka za prihodnost
Ožje vodstvo Združene liste socialnih demokratov je 4. decembra razpravljalo o strategiji delovanja druge največje opozicijske stranke do volilnega in programskega kongresa stranke, na katerem bomo predvidoma konec marca razpravljali tudi o skrajšanju imena stranke v Socialni demokrati (SD) in sprejemali nov program. Predsednik stranke Borut Pahor je povedal, da si bo stranka prvič postavila cilj zmagati na parlamentarnih volitvah in dobiti mandat za sestavo vlade, zato bo po kongresu oblikovala strokovni svet, katerega mandatar bo predsednik stranke in bo deloval kot vlada v senci. Sicer pa bo ZLSD suverena politična sila, je zagotovil Pahor, ki bo začel pogovore z nekaterimi zunajparlamentarnimi strankami o tesnejšem sodelovanju ali predvolilnih koalicijah. Pri sodelovanju z nevladnimi organizacijami je Pahor poudaril sodelovanje s sindikati, saj je stranka že doslej močno poudarjala socialno partnerstvo.
Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma ZLSD, in Leila al Shammary, predsednica Društva prijateljev Legebitre, sta novemu ministru za delo, družino in socialne zadeve Janezu Drobniču želela predati sliko "Razumem drugačnost" v upanju, da bo v prihodnosti z njegove strani manj diskriminatomih izjav. Ker darila, z izgovorom, da še ni potrjen in daje pod pritiskom, ni hotel sprejeti, močno dvomimo v njegovo dobro namemost. Vseeno pa verjamemo, da bo glede na svoj položaj delal v dobrobit vseh in dosledno spoštoval človekove pravice.
Mladi forum ZLSD Ptuj je 18. decembra v okvira bilateralne izmenjave gostil na Ptuju Forum mladih SDP iz Čakovca, kjer so članice in člani obeh organizacij dorekli področja medsebojnega sodelovanja.
Jutri, 24. decembra, se nam lahko od 10. ure naprej pridružite v središču mesta, natančneje pred Mercatorjevo blagovnico, kjer vas bomo pogreli s kuhanim vinom in toplim čajem. Najmlajše pa razveselili s priložnostnim darilom. Obiskal nas bo namreč Božiček.
V prihajajočih prazničnih dneh vam želimo obilo prijetnih trenutkov, v novem letu pa predvsem veliko sreče, zdravja, veselja, ljubezni ter uspehov na vseh področjih.
Mirjana Nenad
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Vsem občankam in občanom voščimo ob dnevu samostojnosti in želimo prijetne božične praznike ter veselja in ljubezni polno novo leto 2005.
Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj
Miroslav Luci -državni sekretar
Izvršilni odbor Mestnega odbora SDS Ptuj seje v razširjeni sestavi sestal 5. decembra. Seznanil se je s predlogom za imenovanje Miroslava Lucija za državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade RS. Miroslav Luci bo zadolžen za koordinacijo dela med vlado in državnim zborom. Ta položaj je pri nas novost, v nekaterih državah (npr. v Italiji) pa se te naloge opravljajo v okvira samostojnega ministrstva. Navzoči so bili enotni v mnenju, da pomeni ta položaj v Vladi RS boljšo rešitev za izvedbo volilnega programa, ki je bil oblikovan za območje občin Ptuj in Hajdina, zato so tudi soglašali z imenovanjem Miroslava Lucija na to funkcijo in mu zaželeli uspešno delo. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo vesel božič, prijetno praznovanje dneva samostojnosti ter srečno in uspešno novo leto 2005.
Mestni odbor SDS Ptuj
•/ r
Ptuja
Vesele božične in novoletne praznike, čist zrak in pitno vodo v letu 2005 vam želijo
Zeleni Ptuja
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
Slovenec sem!
Od zibelke do groba ne gane moja se zvestoba S ponosom reči smem:
Slovenec sem!
Spoštovani občani, Slovenke in Slovenci.
Ob dnevu samostojnosti in v pričakovanju božično-novoletnih praznikov vam mestni odbor Slovenske nacionalne stranke Ptuj želi veliko zadovoljstva in osebne sreče v novem letu 2005.
Miroslav Letonja, predsednik mestnega odbor SNS
Zadovoljen zaključek -veselo v novo Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
leto 2005 !
Drage Ptujčanke in Ptujčani,
leto, ki se končuje, nam je pokazalo, kako pomembno je sodelovanje in jasni načrti za nadaljnje uspehe.
V	novo leto vstopamo s precej optimističnimi občutki. Slovenija je vstopila v veliko družbo evropskih narodov, zato se je potrebno tudi doma temu primemo organizirati.
Za pričakovane uspehe si moramo prizadevati in sodelovati. Rezultati nam dajejo razlog za optimizem. Zavedati se moramo, da smo jih dosegli skupaj s pozitivnimi željami in mislimi.
V	krogu svojih najožjih si ob koncu leta zaželimo prisrčne, ljubezni polne božične praznike, veliko zdravja, sreče in uspehov v letu 2005.
Janez Rožmarin, predsednik MO N.Si Ptuj
Slovenska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Vsem občanom in občankam želimo mime in prijetne božične praznike ter obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu
MO SLS Ptuj
strankamladihslovenije
Vsem občankam in SA'/S občanom želimo lepe www^5Si praznike in vse dobro v novem letu!
Zaključujemo leto, ki je prineslo veliko novih delovnih rezultatov in sprememb. V mestnem odboru SMS Ptuj ugotavljamo, da smo z našim delom na Ptuju in v mestnem svetu veliko prispevali k prijetnejšemu bivanju v mestu. Določene dosežke pa bo moč ocenjevati šele ob zaključku programov.
Nikoli pa nismo tako zadovoljni, da bi obstali. Nasprotno, veliko dela nas čaka v prihodnje. Samo s trdim delom in neprestano aktivnostjo bomo kos vsakdanjim izzivom in potrebam okolja.
V mestnem odboru SMS Ptuj se veselimo novega leta. Vsem pa želimo tudi veliko zdravja in osebnih uspehov.
Robert Križanič, predsednik mestnega odbora SMS Ptuj
ptuj@sms.si
Spoštovani člani in simpatizerji Demokratične stranke upokojencev
Izstopamo iz starega, vstopamo v novo in se srečujemo pred pragom novega leta. Marsikaj lepega je za nami in zagotovo nas marsikaj lepega čaka ... Objemimo to prihodnost, ki nas pričakuje! Nazdravimo ji in bodimo v njej dobri ljudje. Naj leto 2005 prinese v vašo bližino obilo vedrine, božičnega miru in srečnih osebnih trenutkov.
Albin Pišek,
predsednik Območnega odbora DeSUS Ptuj

23. DECEMBER/GRUDEN
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
OB 85. ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU KATICE BRAČKO
Učiteljski poklic sem imela rada
Sprašujeta: Tina Murko in Šadeja Nestorov
Katico Bračko, nekdanjo dolgoletno ravnateljico OŠ Ljudski vrt, skoraj vsakodnevno srečujemo v okolici naše šole. Še vedno se z veseljem udeležuje naših prireditev; in ko smo jo mladi novinarji zaprosili za pogovor, smo bili prijetno presenečeni, saj še vedno skrbno spremlja naše delo, uspehe itn. In spomini so oživeli ...
Katica Bračko v svojem domu.
Gospa Katica Bračko, kako ste vi preživljati svoje otroštvo in šolanje?
Do leta 1926 sem živela v Bosni, kjer je bil moj oče zaposlen kot vojaški referent pri sreskem načelstvu z nalogo urediti seznam vojnih obveznikov, ki bi jih avstroogrska država potrebovala za okrepitev vojske v 1. svetovni vojni. To se je dogajalo leta 1916. Sicer pa očetov rod izvira iz Brezovice in Iga pri Ljubljani. Po enem letu bivanja v Bosni se je oče poročil. V zakonu smo se rodili štirje otroci v Bosni in eden v Ptuju, kamor je bil oče premeščen na lastno prošnjo. Tako smo bili družina s petimi otroki.
V Bosni smo dobro živeli, drugače pa je bilo v Ptuju. Zaposlen je bil samo oče, zato smo težko živeli, a oba starša sta bila dobra in zgledna v medsebojnih odnosih. Skrbela sta za naše zdravje in nam privzgojila moralne vrline, ki jih odraščajočim lahko razvije samo dobra družina. Mi smo se njunih naukov držali vse življenje, zato nista imela težav z našim šolanjem. Bili smo znana ptujska družina z izredno nadarjenimi in prizadevnimi učenci. Obe sestri in brata so si pridobili fakultetno izobrazbo.
Otroci nismo bili zahtevni,
zadovoljili smo se z vsem, kar sta nam starša lahko nudila. Celo pomagali smo s svojimi prispevki od zbiranja in prodaje divjega kostanja, mareličnih pešk, gob, pobirali smo teniške žoge in inštruirali svoje sošolce. Počitnice smo preživljali na Dravi, v Halozah ali pri botrih. Radi smo hodili na deželo, pasli smo krave, svinje, pobirali gnilo sadje ...
Tudi doma smo imeli delo razdeljeno. Tako sem se zgodaj naučila kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela. S starejšo sestro sva skrbeli za mlajše in tako razbremenili mamo.
Kljub vsemu pomanjkanju smo bili veseli, radi smo prepevali, hodili na izlete v bližnjo okolico. Bilo nam je lepo, ker smo se imeli radi in drug drugemu pomagali.
Kateri dogodek iz tistih časov se vam je še posebej vtisnil v spomin?
Mnogo dogodkov mi je ostalo v spominu do današnjega dne. V Bosni smo pasli ovce na planoti, oddaljeni od mesta. Iz vejevja smo si izdelali utico, ki nas je ščitila pred mrazom, nevihto in divjimi živalmi, kot sta bila medved in volk, ki sta napadala ovce. Nekoč se je iz gozda prikradel osamljen volk. Ovce so prestrašeno zbežale proti kolibi, za njimi pa volk. Pregnali smo ga s kričanjem in mahanjem s palicami. Pomagalo nam je tudi kamenje, da smo pregnali osamljenega napadalca. Spomladi pa so prihajali v krdelu.
Novembra 1929. leta sem zbolela za pljučnico. Vsa takratna zdravila mi niso pomagala. Vročina ni padla, bila sem v omedlevici. Spomnim se svojih rok, ki so imele dolge, podaljšane prste in me grabile za vrat. Starši so nemočni jokali
ob moji postelji, nemočen je bil tudi zdravnik. Spomnim se, kako sem iz daljave slišala slab glas, ki je mami dejal: "Ni pomoči, punčka bo umrla." Mama se gaje oklenila in prosila, naj mi vendar pomaga. Tako seje odločil za Kneippovo teorijo. Zavili so me v mokro in nato suho rjuho in vročina je začela padati. Tudi sama sem zajokala. Dolgo nisem mogla v šolo. Bila sem tako slabotna, da niti hoditi nisem mogla. Še danes se ob vročini bojim, da ne bi videla svojih dolgih prstov.
Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločiti za poklic učiteljice?
Že kot osnovnošolka sem sanjala, da bi bila učiteljica. Rada sem imela otroke, pripovedovala sem jim pravljice, ki sem jih slišala pri sokolskem pravljičnem krožku. Pripovedovala sem živo, z obrazno in govorno mimiko. To je opazila tudi moja mama, ki mi je ob vstopu v gimnazijo dejala: "Glej, da boš odlična dijakinja, ker samo te sprejmejo na učiteljišče." Tako sem vse razrede nižje gimnazije končala z odliko in bila sprejeta na učiteljišče v Mariboru. Za moje starše je bilo to tudi materialno olajšanje, saj sem bila po petih letih pri kruhu. Učiteljski poklic sem imela rada, bila sem dobra učiteljica in bi se tudi danes ponovno odločila za ta poklic. Dolga leta ste biti ravnateljica OS Ljudski vrt. V kakšnem spominu imate tista leta? Ravnateljica šole sem postala septembra 1958, po ukinitvi nižje gimnazije, kjer sem poučevala osem let. Nastale so osemletke po zgledu Hrvaške. Začetek je bil težak. Vsa leta je predstavljala največji problem prostorska stiska. Prvi dve leti smo bili v pritličju gimnazije. Imeli smo šest učilnic z vsemi drugimi prostori, kmalu pa smo s širitvijo gimnazije morali zapustiti te prostore. Občina nam je zgradila zasilni paviljon na Potrčevi cesti, kamor smo se preselili leta 1960. Dva razreda sta še vedno gostovala v gim-
naziji, vse do 1. 1969, ko smo dobili novo šolo. Najtežje je bilo v zgradbi na Potrčevi, kjer smo imeli pouk v treh izmenah. Stiska ni bila samo prostorska, ampak tudi kadrovska. Zaradi pomanjkanja učiteljev z ustrezno izobrazbo sta angleščino in zgodovino poučevala nepedagoška delavca.
Bili smo brez kabinetov, kuhinje, tehničnih delavnic in telovadnice. Zadihali smo šele leta 1969, ko smo stopili v novo zgrajeno poslopje v Ljudskem vrtu. Zaradi velikega števila otrok smo tudi v tej šoli imeli na razredni stopnji troiz-menski pouk. To je trajalo vse do mojega odhoda v pokoj, ko se je šola razbremenila z ustanovitvijo nove šole Olge Meglič. Z ukinitvijo druge osemletke na Mladiki serti dobila dovolj učnega kadra, tako da proces ni trpel. Učenci in starši so bili veseli nove šole, znali so ohraniti čiste in nepoškodovane učilnice in inventar. Pri učencih sta se čutila pripadnost in tekmovalni duh. Tako \so bili zelo uspešni pri izvenšolskih dejavnostih. Učiteljski kolektiv je bil vodljiv in homogen. Ni bilo problemov pri opravljanju nalog. Izboljševal se je učni uspeh. Pri pouku so se uporabljala sodobna učna sredstva in pripomočki ter metode dela.
Imeli smo tri pevske zbore, svoj orkester, učence, ki so znali s pomočjo mentorjev samostojno voditi prireditve. Sama sem takrat živela za šolo. Iz nje sem odhajala na počitek, zadovoljna po opravljenem delu. Učitelji so me cenili, prav tako ostalo osebje in zavod za šolstvo. Večkrat smo organizirali družabna srečanja. Bila so lepa, vesela. Pozabili smo na težave in z novim elanom nadaljevali. Mnogo lepih spominov me veže na tiste čase. S sodelovanjem učencev, staršev, učiteljev in slehernega na šoli smo bili uspešni

23. DECEMBER/GRUDEN 2004
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Katica Bračko in učenci OŠ Ljudski vrt.
na mnogih področjih. Sami smo zgradili telovadno igrišče za šolo, ker je bila ena telovadnica premajhna za vse. Učenci so ga uporabljali tudi v prostem času. Tako so bili odtrgani od pohajkovanja. Med učenci ni bilo izgredov in problemov z disciplino.
Zdi se mi, da smo vsi radi prihajali v to zgradbo, pripravljeni na nove izzive, čeprav je bilo naše delo slabo nagrajevano. Bili smo resnični idealisti, ki smo imeli radi svoj poklic in vse, kar je bilo v zvezi z njim.
Se vedno ste ostali povezani z vašo in našo šolo. Kakšna je v vaših očeh?
Vsak dan hodim mimo šole. Občudujem jo, kako je lepa, povsod cvetje in lepo urejeno okolje.
Razmišljam! V taki stavbi je lepo učiti. Mislim, da to cenijo vaši učitelji in z veseljem opravljajo svoje dolžnosti. To vidite in občutite tudi učenci, zato ni videti pretirane razposajenosti.
Rada prihajam na vaše prireditve, razstave. Zanima me vaš letni delovni načrt, statistika vaših uspehov pri učenju in številnih dejavnostih izven šole. Spremljam vaše dosežke tudi v dnevnem tisku. Vidim, da vas učitelji z novimi oblikami in metodami znajo pritegniti k sodelovanju. Posebej so mi všeč vaše prireditve ob dnevu šole, ko nastopate učenci od prvega do osmega razreda. Se vedno imam v spominu tisto o ekologiji in vodi ..., prikaz domovanja vodnih vil v pravljici se mi je zdel izjemen.
Ugotavljam, da na šoli dela sposoben, prizadeven in vodljiv kolektiv. Vsekakor pa ima veliko zaslugo za uspešnost šole gospa ravnateljica Tatjana Vaupotič. Vesela sem, da nadaljujete s kvaliteto dela, po kateri je bila ta šola poznana in tudi priznana.
Za vami so druženja z mnogimi generacijami mladih. Kaj bi sporočili mladim, ki živimo v današnjem času?
Veliko vas je. Oboroženi z znanjem in sposobnostmi ste se uveljavili na mnogih področjih človekove ustvarjalnosti doma in v svetu. Sprejmite ta izziv in se tako oddolžite družbi, ki vam je omogočila razviti vaše naravne danosti in želje. Nadaljujte z izobraževanjem, sicer vas bo čas povozil. Razvoj tehnike in znanosti vas morata pritegniti. Opustite vse, kar škoduje vašemu zdravju in delu. Dajte prednost tistim področjem, ki vam koristijo. Spoznavajte svojo domovino, njene številne naravne lepote, kulturno bogastvo, šege in navade ter bogato zgodovino. Vaši vzorniki naj bodo naši veliki pesniki, pisatelji, umetniki, znanstveniki, politiki, tehniki ... Pa tudi preprosti samouki ljudje, ki znajo ustvariti velike umetnine. Ko odhajate v tujino, ohranite svojo narodno identiteto kot svoj ponos.
Iz pogovora sva izvedeli in začutili mnogo več, kot sva lahko zapisali.
Foto: Nejc Sakelšek, novinarski krožek OŠ Ljudski vrt
OSNOVNOŠOLCEV PROJEKT PREDSTAVLJEN V ANIMACIJI
Videopredstavitev Matjaža
v	v-
Škergeta iz OS Breg
Matjaž Škerget, 11-letni učenec 5. razreda OS Breg, nam je v prostorih Animacije pripravil izvrstno videopredstavitev na temo Razvoj, pošta, znamke in razglednice skozi čas. Prisotni predstavniki različnih ptujskih izobraževalnih ustanov in društev ter soobčani smo bili nemalo presenečeni nad profesionalno izvedbo predstavitve projekta. Izvedeli smo veliko novega in se seznanili z mnogimi doslej neznanimi podatki na tem področju. Bilo je pestro in zanimivo. Sokrajani s Tumišč in znanci se veselimo njegovih uspehov na različnih tekmovanjih.
Matjaž je med drugim trikratni dobitnik bronastega Vegovega priznanja. Prejel je še tri zlata priznanja iz znanja matematike Računanje je igra, zlato priznanje iz računalništva, diplomo za tretje mesto na državnem tekmovanju računalništva Logo, pohvalo za sodelovanje na tek-
Matjaž Škerget, v ozadju njegov oče, ob predstavitvi svojega
projekta.
movanju Knjižni molj - angleški jezik v organizaciji CZ, d. d., Center Oxford in še več. Matjaž Škerget se želi javno zahvaliti družbi Animacija, kjer je predstavitev projekta potekala, za njihovo izkazano zaupanje, Vitomirju Horvatu za dano podporo ter ravnateljici OŠ Breg Darji Radičevič za izrečene misli ob koncu predstavitve.
Janko Marčič
Planinski izlet na Slavnik
Pihala je zelo močna burja
Zjutraj ob šestih smo se zbudili, oblekli, umili zobe, najedli in odšli na železniško postajo Kidričevo. Tam smo čakali vlak. Posedli smo se v kupeje. Vozili smo se 4 ure in pol. Opoldne smo prispeli v Prešnico na Primorskem.
Na Slavnik smo hodili dve uri. Vmes smo imeli nekaj malih počitkov ... Pot je hitro minila. V koči na Slavniku smo se posedli v topli jedilnici. Za kosilo smo dobili "menešter" in ob 16. uri smo že odšli gledat sobe, v katerih smo prespali. Razpakirali smo oblačila in nato odšli jest palačinke. Zraven smo igrali karte. Čas je hitro minil in morali smo iti spat. Naslednje jutro smo se oblekli in šli dol jest kruh z marmelado. Nato smo se obuli. Primož nam je okrog pasu zavezal časopisni papir. Oblekli smo si bunde in se odpravili ven na veter. Pihala je zelo močna
burja. Med potjo je zapihal tako močan veter, da nas je kar pometal po tleh.
V Ljubljani smo se najedli v restavraciji McDonald, nato pa odšli na vlak s kupeji. Ob štirih smo prispeli na Železniško postajo Kidričevo.
Učenke OŠ Lovrenc Foto: Primož Trop
(op. ur.: Planinski izlet na Slavnik je v novembru organiziralo PD Ptuj pod vodstvom vodnika Primoža Tropa)
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ MLADI ZA MLADE
Praznični december zaživel tudi na Kmetijski šoli
Praznični utrip bližajočih se decembrskih praznikov je vse bolj čutiti tudi na kmetijski šoli. Iz učilnic in delavnic za praktični pouk se je živahno dogajanje preneslo tudi v središče Ptuja. V Lackovi ulici 6 ima Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj prostore podjetniške delavnice, kamor smo vas v decembru vabili ob torkih in četrtkih. In kaj vse je čakalo v njej tiste, ki ste jo obiskali?
Vse bolj se tudi med kmetijci utrjuje spoznanje, da je še pomembneje kot pridelke pridelati, izdelke in pridelke tudi uspešno ponuditi in predstaviti potrošniku. Zato se v vseh programih kmetijske šole dijaki srečujejo ne le s pridelavo in predelavo pridelkov ter z izdelavo izdelkov, ampak tudi z zakonitostmi podjetništva in trženja. In prav podjetniška delavnica ponuja možnost povezovanja teorije s prakso. Dijaki so vam predstavili vse izdelke in pridelke, ki jih pripravljajo v šoli (sadni krhlji, čaji, buteljke, ročnodelski in drugi izdelki), tam so vam le-ti tudi na voljo, če jih boste želeli imeti doma.
V podjetniški delavnici so ob torkih in četrtkih dijaki kmetijske šole izdelovali božično-novo-letno dekoracijo: voščilnice in okraske ter cvetlične aranžmaje,
primerne prav za prihajajoči praznični čas. Ob tem so si obiskovalci lahko ogledali tudi multimedijsko predstavitev šole in njeno bogato ter pestro dejavnost.
Prav posebej dobrodošli so bili osnovnošolci, ki so tako neposredno spoznali, kaj vse se dogaja pri nas in katera znanja in spretnosti jih lahko naučimo, če se nam bodo v naslednjih letih pridružili. Dijaki so jim z veseljem povedali, da spremljajo pot pridelka tako rekoč od "setve do žetve." Spomladi sodelujejo pri rezi vinske trte ter sadnega drevja, pri delu na šolskem vrtu in njivah, jeseni pomagajo pri spravilu in predelavi pridelkov. Vse leto skrbijo za njihovo rast, izdelujejo različne izdelke domače in umetne obrti, pri strokovno teoretičnih predmetih pa se naučijo podjetniško in
Dijakinji v programu cvetličar pri
tržno z vsem tem ravnati. Vabimo vas, dragi Ptujčani, da nas obiščete v šoli, kjer vam razstavljene predmete iz podjetniške delavnice pripravimo tudi za vaš dom.
Ob koncu pa vam dijaki, učitelji ter zaposleni na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj v novem letu, ki že trka na vrata, želimo, da stopite vanj z upanjem in prepričanjem, da se bodo
izdelavi novoletne dekoracije.
Foto: Dušan Meznarič uresničile vse vaše sanje in želje ter vas bo vselej spremljalo zdravje, ljubezen in dobrota.
Želimo vam, da bi v novem letu občutili dobroto sveta, prisluhnili prijazni besedi, poiskali trenutek sreče in se z nasmehom predali življenju.
Milena Furek
V tujini za mlade veliko možnosti prostovoljnega dela
Če nisi starejša ali starejši od 25 let in želiš spoznati tuje dežele ter zanimive ljudi, se lahko odločiš za izvajanje evropske prostovoljne službe (European voluntary service - EVS). Predhodno znanje tujega jezika ni potrebno, saj je del vsakega projekta evropske prostovoljne službe tudi tečaj jezika države, v kateri boš. Prostovoljna služba traja od šest do 12 mesecev. Organizacije, ki sprejemajo prostovoljce, so zelo raznolike. Gostiteljska organizacija poskrbi za nastanitev in prehrano, pa tudi za dodatno zavarovanje. Prav tako ti pripada žepnina.
Največ možnosti je v okviru držav Evropske unije. V manjši meri pa so vključene v program tudi "tretje države". To so države bivše Jugoslavije, večina držav vzhodne Evrope in nekatere države na Bližnjem vzhodu in v
severni Afriki.
Če te tovrstno delo zanima, ti bomo z veseljem svetovali in pomagali na pot. Formalna izobrazba ni pogoj za sodelovanje v programu.
V okviru dela v društvu Povod smo uspešno izpeljali že več skupinskih ali posamičnih projektov mladinskih izmenjav ali prostovoljnega dela mladih v tujini.
Program Evropske prostovoljne službe poteka v okviru programa Mladina pri Evropski komisiji.
Naš kontakt: povod@triera.net, 041 / 733 - 469
Robert Križanič
Prednovoletni izlet na praznično okrašen Dunaj
Letos mineva prvih pet let, odkar je na Ptuju ustanovljena in uspešno delujoča enota centra Ozara, ki skrbi za vključevanje ljudi z izkušnjo psihiatrične hospitalizacije v aktivno in ustvarjalno vsakdanje življenje.
Društvo Ozara je ob tej priložnosti že priredilo razstavo pirografij Aleša Verliča, katere otvoritev je bila pospremljena s kostanjevim piknikom.
Za zanimiv zaključek leta in prijetno preživet prosti čas so skupaj z agencijo Sonček poskrbele strokovne sodelavke Mojca, Renata in Petra, ki so z vzorno organizacijo omogočile nepozaben dan na predprazničnem Dunaju. Ob vodenem ogledu znamenitosti, od Schönbruna preko Umetnostno zgodovinskega muzeja, katedrale sv. Stefana in cerkve sv. Karla, je sledil še individualen obisk drugih dogodkov, razstav in kulturnih
spomenikov. Zvečer pa prehitro zapuščen razsvetljen Dunaj.
Besedilo in fotografija: Boris Voglar
Praznično okrašeni Dunaj.
"Mogoče, mogoče ne"
Pogovor s slikarjem Andrejem Božičem ob njegovem 6G. rojstnem dnevu in postavitvi pregledne razstave v
Miheličevi galeriji
Andrej Božič se je v novembru ob 60. osebnem jubileju že petič samostojno predstavil v Miheličevi galeriji, to pot z obsežnejšo pregledno razstavo. Spodnji del razstavišča je bil namenjen izboru pomembnejših akvarelnih ciklov, medtem ko so bila v zgornjem nadstropju na ogled dela akrilne produkcije. Hkrati je bil v romanskem palaciju ptujskega gradu predstavljen najnovejši slikarski cikel vključno s prostorsko instalacijo.
Sprašuje: Milena T\irk
Rojen ste v Zagrebu. Od kdaj Živite na Ptuju?
Med obema vojnama 1936. leta so se moji starši, slovenski Primorci, preselili s Primorske, ki je bila tedaj del Italije, v Zagreb. Na Ptuju živim od leta 1946. Kdaj in kako ste začeli svojo slikarsko pot? Zaposleni ste bili v Perutnini Ptuj kot komercialist in ste slikar avtodidakt.
Zdi se mi, da sem bil star 39 let, ko sem pričel slikati. V Perutnini Ptuj sem delal skupaj z Julijem Ošlovnikom, ki me je povabil v takratno sekcijo ljubiteljev pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda na Ptuju. Brez njegovega prigovarjanja ne bi nikoli pričel s slikanjem. Torej splet okoliščin.
Kdo oz- kje so vas na tej poti v našem okolju ali širše podprli?
V	tem okolju v glavnem Talum Kidričevo, kjer imajo zelo pozitiven odnos do umetnosti - podpirajo me že od vsega začetka -in nekaj prijateljev po Sloveniji. Kako to, da ste se šele pred približno 16 leti začeli poglabljati v strokovno problematiko likovnih in tehnoloških zakonitosti, kajti slikali ste že prej?
V	bistvu so bili v začetku samo poskusi brez znanja. Prvo obdobje je bilo pridobivanje t. i. obrtnih izkušenj. Moraš poznati in znati uporabljati barve, čopiče, material... Po vsem tem pride ugotovitev, daje golo posnemanje narave premalo za slikarja. Porodi se želja poglobiti se v slikarstvo. To je bilo obdobje, ko sem sodeloval v Talumovih slikarskih kolonijah in se srečeval s slovenskimi slikarji (Dušan Fišer, Žarko Vrezec, Marij Vrenko ...) ter pridobival izkušnje. Zadnjih pet
let sodelujem v likovnih delavnicah v Goriških Brdih, v Šmartnem, pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja. Delavnice trajajo deset dni, vključenih je okrog deset slikarjev.
"V primerjavi s prejšnjimi likovnimi tematikami in izrazi je Božič z najnovejšim ciklom velikoformatnih, minuciozno izdelanih akrilov na platnu z enigmatičnim naslovom 'Mogoče, mogoče ne ' zašel dobesedno v druge sfere. Izključni likovni objekt je namreč mono-kromatičen krog ali iluzija sfere ali celo plastična sfera, kar sicer nekoliko preseneča, hkrati pa pomeni le skrajno reducirano stopnjo prejšnjega akvarelnega cikla manjših formatov 'Mogoče je samo igra', čigar naslov prav tako vsebuje pojem možnosti. Naslov izvira iz istoimenske knjige Roberta Fulghuma, kjer je slikarja navdihnila interpretacija starozavezne hebrejske besede ‘timšeV, s katero so si prevajalci stoletja belili glavo, pomenila pa naj bi možnost izbire lastnih odločitev in s tem tudi lastne usode. Avtor je vsebino pravzaprav pojasnil že z naslovom cikla: 'Timšel'. Ko se opazovalec vprašujoč zazre v upodobitev in tehta odgovore, se hkrati zazre vase, v svojo dušo in zavest ter spozna svobodo izbire, " je v katalogu k razstavi zapisal likovni kritik Mario Berdič.
Od kdaj ste član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov? V katerem združenju ste še (kot slikar)?
Od leta 2002 sem član Društva slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana, ki je v tej Zvezi. Sem tudi včlanjen v društvo Stara steklarska delavnica, ki na Ptuju deluje od lani. Ustanovljeno je bilo z namenom narediti na Ptuju na področju kulture nekaj več, kot je bilo do sedaj in povezati umetnike z različnih področij.
Kako postaneš član Zveze - te najeminentnejše organizacije likovnih umetnikov v naši državi? Kdo o tem odloča? V njej so tako akademiki kot samouki.
Prijaviš se za sprejem in osemčlanska komisija odloči o sprejemu. Poslati je treba en zapis likovnega ocenjevalca, slike, kataloge k razstavam, fotografski material ... Nisi povabljen, se ne včlaniš. Si sprejet ali pa ne.
Vašo sliko, ki visi na steni moje pisarne, ste komentirali nekako takole: "Sprehodi ob tem, ko ležiš in gledaš v strop. "A lahko to razlago predstavite z več besedami, opišete?
Ta slika - slučajno sem videl pralike na stropu in se mi je porodila ideja o novem ciklu slik.
Moje iskanje ideje o novem ciklu, o novih slikah je dolgotrajen proces, ki traja. Lahko leto in več. Največ časa pri slikanju porabiš za iskanje nove ideje. Rekli ste, da si moraš v likovnem ustvarjanju in izražanju upati? Mnogi si ne upajo, a ne?
Gre za odmik od posnemanja narave v slikanju in ustvarjanje svojega pogleda na svet in slikanje, s tem dopustiš opazovalcu, gledalcu, da si ustvari lasten pogled na naslikano.
Likovni kritik Milan Pirker je v katalogu k vaši zadnji pregledni razstavi v Miheličevi galeriji zapisal: "Njegovo slikarstvo bi lahko razlagali kot kratko zgodovino večnosti. A kljub vsemu sem prepričan, da je slikarstvo Andreja Božiča najprej in predvsem skupek
Iz cikla Mogoče, mogoče ne, akril na platnu, 200 x 200 cm, 2004
esejev in razmislekov o pogledu. Pogledu, ki je slikarjev, avtorjev pogled na svet na eni strani, in tudi naš pogled na naslikano. In tukaj je neusahljiv vir ustvarjalnih možnosti, česar se slikar Andrej Božič zaveda." Vaš komentar, kaj je vaše slikarstvo (najprej)? Predvsem potreba.
Vaše mnenje o življenju in dogajanju na Ptuju danes? Velikokrat se mi zdi, da na Ptuju korakamo nazaj, namesto naprej. Če bi izrabili vse možnosti, ki jih imamo, bi bil Ptuj vsaj za 50 let naprej, kot je.
"Ostanimo torej zgolj pri tem, da Andrej Božič ustvarja akvarel kot celovit in organsko zaključen svet, ki vsebuje tako racionalni in formalistični pol kot tudi popolnoma emocionalni in asociativni pol, ki odpira širok spekter interpretacij. V osnovi pa je ta emocionalni in asociativni pol neopredeljiv in ga je nemogoče definirati. To je tisti pol, ki mu lahko rečemo presežek, 'skrivnost', pol, za katerega ne obstaja metierska receptura, je pa absolutno nujen, da se slika prebije iz polja eksperimenta, konceptualne igre in analitičnega preizkušanja postopkov v polje, uporabimo ta patetičen izraz, čiste umetnosti," tako o njegovem slikanju piše likovni kritik Milan Pirker.
Stojan Kerbler 66
Konec novembra je mojster fotografije Stojan Kerbler v galeriji Tenzor postavil na ogled izbor fotografij iz že dobro znanih ciklov Haložani, Portreti s ptujskih ulic, t. i. Tovarniških portretov ...
Iz razstave Stojana Kerblerja v galeriji Tenzor.
Foto: Boris Voglar
Ob svojem "jubileju", šestin-šestdesetletnici, je tako tudi razstavil portret očeta iz leta '66, enostavno naslovljenega Ata.
Fotografovemu razvoju lahko sledimo skozi več desetletij. Pričujoča razstava je ob postavitvi na novem razstavišču v prenovljeni Lekarni v Trstenjakovi ulici; tam je razstavljal serijo portretov na temo Mladost, in razstavi članov Fotokluba Maribor - katerega dolgoletni redni član S. Kerbler je sedaj prešel v status zaslužnega člana - v Fotogaleriji stolp v Mari-
boru, ena izmed rednih mojstrovih aktiv-nosti. Tako je lani ob svoji 65-letnici izdal prvo pravo fotomonografijo z naslovom Ljudje, izid katere sta pospremili tudi razstavi v Stari steklarski delavnici na Ptuju in v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Razstava v galeriji Tenzor je lepa priložnost za ljubitelje in zbiralce fotografije, saj je mojstrova dela - kvalitetne ročno izdelane čmo-bele printe - možno kupiti. Odprto do konca leta.
Boris Voglar
Janezek
Foto: Stojan Kerbler
Slike Sama Vrabiča v galeriji Magistrat do konca decembra
Slikar samouk Samo Vrabič iz Kidričevega je v galeriji Magistrat postavil na ogled 19 slik v oljni tehniki, ki so v glavnem nastajale v letošnjem letu in so razen dveh razstavljene prvič. Že videni sta sliki Ptuj in Ples-, slednja je bila v novembru razstavljena v Miheličevi galeriji na skupinski razstavi IMekaj v meni.
Razstava, ki jo je na 204. obletnico Prešernovega rojstva odprl direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar, nosi naslov Za poetov rojstni dan. Z naslovom in s slovesnostjo prav
3.	decembra smo v Mestni občini Ptuj želeli opozoriti in obeležiti obletnico Prešernovega rojstva. Tja datum je med Slovenci, ki praznujemo svoj kulturni praznik oz. Prešernov dan 8. februarja - na obletnico njegove smrti - premalo znan in preskromno obeležen. Kar je zaznaval tudi slikar in na obletnico Prešernovega rojstva postavil razstavi slik lani v Ormožu in pred dvema letoma v Stari steklarski delavnici na Ptuju.
Nagnjenost k slikanju je, kot pravi, vseskozi čutil in nosil v sebi. Vendar se za dijaka srednje vojaške šole v Sarajevu, kamor se je vpisal po osnovni šoli, ni spodobilo, da bi v roki držal čopič ali kazal nadarjenost za kakršnokoli umetnost. Resneje in bolj zavzeto je pristopil k slikanju šele leta 2000, star 33 let, ko se je lotil oljne tehnike. Pred tem se je poskusil z akvareli, ogljem in tušem. Samo Vrabič se ne ukvarja z romantičnim idealom "lepe slike", ki je ponavadi preokupacija skoraj vseh ljubiteljskih slikarjev. Bistvo išče v sebi, v samorazis-kovanju in samoiz-praševanju.
Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah. Šestkrat je svoja likovna dela razstavil samostojno. Udeležuje se likovnih kolonij: v Žužemberku in pri sv. Tomažu, v Destrniku ter likovne delavnice generala
Samo Vrabič med pogovorom z novinarko RTS.
Maistra v Mariboru.
Včlanjen je v ptujsko Likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj.
Med drugim je tudi ilustrator knjige za otroke Zakaj se mi smili tvoj avtomobilček, ki jo je napisala Samova mama Ana Vrabič.
Slikarja in goste je na slovesnosti nagovorila tudi Cecilija Bernjak, predsednica Likove sekcije DPD Svoboda.
Milena T\irk Foto: Aleš Šprah
APZ ptujskih študentov -najboljši pevski zbor
Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov si je na regionalnem tekmovanju pevskih zborov Štajerske in Prekmurja prislužil najvišje priznanje.
Pevski zbor, ki je pod okriljem Kluba ptujskih študentov letos stopil že v peto sezono delovanja, je z zagnanim in nemalokrat napornim delom vse od septembra sledil jasnemu cilju: udeležbi na regionalnem tekmovanju pevskih zborov Štajerske in Prekmurja.
Zlate pevke Kluba ptujskih študentov.
IZ MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ
Pavlek zmagal
Po soglasni odločitvi žirije sta bila na letošnjem Festivalu monodrame na Ptuju, ki je bil tokrat že peti po vrsti, enakovredno najboljša IMataša Matjašec v Elizabeth 2 v režiji Sebastjana Horvata in produkciji EPIcentra iz Ljubljane ter Peter Ternovšek v Pavleku, ki ga je režiral sam avtor Rok Vilčnik - rokgre, nastal pa je v produkciji Mestnega gledališča Ptuj.
Na začetku so se porajali dvomi. Niso želeli tekmovati v umetnosti, kajti umetnost ni preprost izračun in ne da rezultata, ki bi ga bilo mogoče meriti. Vendar so se odločili in sprejeli izziv. In to z razlogom. Ptuj je namreč - po preteklih izkušnjah sodeč -postal preozek in preskromen v strokovnih kritikah za zbor, kakršen je APZ KPŠ. Njegova prihodnost je potrebovala neodvisno in realno strokovno mnenje.
V	času priprav so bili pevci pripravljeni na veliko osebnih odrekanj in odpovedovanj. Njihova pričakovanja so bila velika, vendar jih na tekmovanje ni vodila le želja po visokem priznanju. Njihova pevska ambicioznost se je z veliko mero zaupanja predajala zborovodji Robertu Fegušu ter njegovemu občutenju in interpretiranju zborovske glasbe.
V	mariborski Kazinski dvorani so v nedeljo, 28. novembra, nastopili ženski, moški in mešani zbori. Vse zbore je ocenjevala tričlanska strokovna komisija v sestavi Urše Lah, Tomaža Habeta in Marka Vatovca. Pevci Akademskega pevskega zbora KPS so težko odštevali vaje in dneve, ki so jih
še ločili od tekmovanja, na koncu pa le še trenutke, ko bodo stopili v dvorano in zapeli.
Po navodilih organizatorja je bil spored vsakega zbora sestavljen iz ene renesančne skladbe, skladbe iz obdobja romantike in dveh slovenskih pesmi v priredbah. Ko je izzvenela zadnja pesem "Sonce ljubo" in so poslušalci vidno ganjeni zaploskali, so pevci vedeli, da jim je uspelo. Nastop na tekmovalnem koncertu je namreč izžareval njih, kakršne so. In izdajal je tisto, kar se očem in ušesom nikoli ne razkrije - muzikalnost, čutnost in srčnost.
Rezultati so bili objavljeni po dveh urah. V polni Kazinski dvorani so se pred pevci najprej zvrstila bronasta in srebrna priznanja, napetost pa je dosegla vrhunec, ko je po zboru Vocalis ostalo v rokah ocenjevalca le še zadnje, zlato priznanje. Ob iskrenem aplavzu je Akademski pevski zbor KPŠ prevzel odgovornost naj višje ocenjenega zbora. Pesmi, ki so jih zapeli, so namreč poslušalcem pripovedovale zgodbo o svetli in živi zborovski prihodnosti mladih na Ptuju.
Robert Feguš Foto: Arhiv APZ KPŠ
Takšno odločitev je narekovala tematska in uprizoritvena raznolikost igralskih in režiserskih postopkov, ki ne prenese neposrednih primerjav, v obeh predstavah pa prinaša dovršenost in izjemnost in kaže na širok razpon, ki ga monodrama v svojih najboljših stvaritvah lahko danes ponudi gledalcem. Žirija je v svoji utemeljitvi tudi zapisala, da Nataša Matjašec .v kalejdoskopskim menjavanjem imen, razpoloženj in čustev z nenavadno igralsko sugestivnostjo raziskuje problem igralstva kot takega in zato ves čas lebdi nad tlemi, kajti Ona zmeraj postane nekdo drug, še preden se s stopali dotakne tal. Sugestivnost
Petra Ternovška pa se kaže v globoki zakoreninjenosti, saj je on tako zelo On, da ga bomo po predstavi morda lahko prepoznali na ulici. Oba brez dvoma vrhunska igralca nam s svojo subtilno igro vsak na svoj način skorajda mimogrede zlezeta pod kožo in nam med drugim povesta, da v življenju vsi tako ali drugače igramo svoje tisočere
vloge, razlika med nami je le v tem, kako globoko se igre zavedamo.
Vse, ki si še niste utegnili ogledati Pavleka, naj opozorimo na tik-pred-novoletno predstavo 30. decembra - še zadnjič letos, kjer vam bomo postregli tudi s kavo, ki jo Pavlek tako rad kuha. Pred nami je kar nekaj gostovanj. Uspešno pot nadaljuje mladinska drama norway.today - kar šest predstav v januarju prihodnje leto - v Novem mestu, Kopru in Ljubljani - ter Nev Ulov otok, ki je uvrščen v tekmovalni program Dnevov komedije v Celju in ga bo ptujska publika prav tako lahko videla še enkrat na domačem odru.
Vsi zaposleni in sodelujoči v Mestnem gledališču Ptuj želimo bralcem Ptujčana in našemu zvestemu občinstvu obilo sreče in uspeha v prihajajočem letu ter še več prijetnega druženja z nami.
Mestno gledališče Ptuj
Peter Ternovšek - Pavlek.
//}W/Yw/	15
Knjiga in film - odličen par
V prihajajočem letu 2005 bomo praznovali sto let slovenskega filma. Ob tej priložnosti so v ptujski Knjižnici Ivana Potrča začeli z rednimi Filmskimi večeri. Uvod v filmsko leto s projekcijo filma l\la svoji zemlji in otvoritvijo razstave filmske literature s knjižničnih polic je bil že 9. decembra.
Brata Lumiere veljata za očeta filmske zgodovine.
Po besedah ravnateljice Tjaše Mrgole Jukič knjižnice danes nikakor niso zgolj skladišča
knjig, temveč po eni strani tudi zakladnice različnega neknjižnega gradiva in po drugi živahna središča kulturnega in izobraževalnega dogajanja. Oba vidika imajo pred očmi tudi v ptujski knjižnici. Prvega s postopnim vzpostavljanjem medioteke, torej sistematično urejene zbirke avdio-vizualnega gradiva (zlasti filmov na videokasetah in DVD-jih ter CD-jev z glasbo), računalniških CD-romov in podobnega, drugega pa z bogato ponudbo prireditev v slavnostni dvorani knjižnice.
V počastitev stoletnice slovenskega filma, ki jo bomo obeležili v letu 2005, k bogati ponud-
bi prireditev, ki potekajo v Knjižnici Ivana Potrča, dodajajo tudi redne Filmske večere s projekcijami filmov iz lastne nastajajoče medioteke ter tako potrjujejo, da so ustanova, ki uspešno sledi trendom v svetu knjižničarstva.
Filmski večeri, njihov glavni namen je širjenje in negovanje filmske kulture, se bodo v letu 2005 odvijali vsak drugi torek. Program bo obsegal tisti del filmskega ustvarjanja, ki nudi umetniške presežke: filmske klasike in kulte, skozi katere bodo gledalci spoznavali strukturo, zgodovino in razvoj filmske umetnosti.
Uvod v ciklus Filmskih večerov je bil že 9. decembra v slavnostni dvorani knjižnice s projekcijo prvega slovenskega igranega celovečernega filma Na svoji zemlji Franceta Štiglica,
ki s kar dvanajstimi celovečerci še vedno velja za najplodovitej-šega slovenskega režiserja.
Pred projekcijo je poznavalec sedme umetnosti Uroš Esih na kratko predstavil koncept in namen Filmskih večerov ter odprl razstavo izbrane filmske literature, ki jo najdemo na policah Knjižnice Ivana Potrča. Preletel je glavne mejnike v zgodovini filma, moč gibljivih slik pa je prepričljivo ponazoril z resnično anekdoto o ljudeh, ki so panično poskakali s stolov, ko sta brata Lumiere v neki pariški kavarni prvič predvajala prvi film na svetu, Prihod vlaka na postajo. Bali so se pač, da jih bo - tako zelo resničen - vlak povozil.
Nina Milošič Foto: arhiv Knjižnice Ivana Potrča
Retrospektiva filmov iz obdobja 1967 - 1976
Kolnkištin filmski krožek, ki deluje pod okriljem Kluba ptujskih študentov, je v dobrih treh letih obstoja pripravil že vrsto retrospektiv režiserjev, ki so pomembno zaznamovali filmsko zgodovino (Kubrick, Hitchcock, Godard, Kieslowski ...]. Na začetku novega leta, v nedelja , 9. januarja, začenjamo največji projekt do zdaj - retrospektivo dvanajstih filmov iz obdobja Novega Hollywooda, ki je časovno zamejen v obdobju med letoma 1967 in 1976. Ob otvoritvi restrospektive bomo gostili urednika filmske revije ekran in filmskega kritika Simona Popka, ki nam bo približal ustvarjalno najplodovitejše obdobje ameriške filmske zgodovine.
Prihod Novega Hollywooda bolje razumemo v kontekstu sprememb, ki so pretresale ameriško filmsko industrijo. Kriza starega studijskega sistema konec petdesetih je pripeljala do njegovega propada v šestdesetih, kot vzrok pa se najpogosteje navaja protimonopol-na zakonodaja, ki je razbila vertikalno organiziranost filmske industrije (povezanost produkcije, distribucije in prikazovanja) in prihod ter uveljavitev televizije na drugi strani. Stari, konec šestdesetih že propadli studijski sistem, ki so ga poosebljali veliki studijski šefi, je nadomestil Novi Hollywood, kjer je glavno vlogo igral režiser, pojmovan kot auteur. Uveljavile so se gene-
racije mlajših režiserjev (Coppola, Scorsese, Lucas, če naštejemo samo najbolj znane), ki so zaznale tektonske premike v ameriški družbi po drugi svetovni vojni ter jih ustrezno reflektirale v svojih filmih.
Kot začetek obdobja Novega Hollywooda se, formalno gledano, šteje leto 1967 in film Bonnie in Clyde, režiserja Arthurja Penna. Zgodba sloni na romantičnem razmerju med naslovnima junakoma, roparjema in morilcema na pohodu po jugu ZDA. Film, ki je posnet v času vijetnamske vojne, zabriše mejo med dobrim in zlim, do takrat v glavnem neproblematično ločnico v amriškem filmu, na alegorični ravni pa
izrazi nezaupanje ameriški vladi in korporacijam. V splošni percepciji se obdobje novega Hollywooda najbolj povezuje z generacijskim kultom Goli v sedlu, ki ga je režiral Dennis Hopp-per, s katerim je sprožil serijo kontrakultumih filmov na za-
četku sedemdesetih. Poleg obeh omenjenih filmov bo mogoče na platnu Kolnkištinega filmskega krožka videti še ostale pomembne, pa tudi prezrte mojstrovine obdobja Novega Hollywooda.
Uroš Esih
Liki v filmih Novega Hollywooda so pogosto uporniki popotniki. Foto: Nina Milošič
16 c/hpetrst
23. DECEMBER/GRUDEN 2004
v	v
KNJIZNICARSTVO/LITERATURA
Kuharske bukve in praznična kuha
Božično-novoletni čas je tisti, ko so naše mize najbolj bogato obložene. Takrat gospodinje izvlečemo iz predalov svoje najljubše kuharske knjige in se lotimo priprave bolj ali manj zapletenih prazničnih jedilnikov. Kuharske knjige pa niso le koristen pripomoček za gospodinje, ampak tudi dragoceni dokument, ki priča o prehranjevalnih navadah nekega obdobja. V Knjižnici Ivana Potrča hranimo danes tri takšne knjige - dragotine iz 17. stoletja.
Kuhinja v 17. stoletju. Preslikava iz knjige Georgica Curiosa ... (1695], Hrani KIP
Da bi ohranili dobre recepte, so jih sčasoma začeli zapisovati in zbirati, poleg rokopisnih knjižic pa so v 17. stoletju že nastale prve tiskane kuharske knjige. Ena izmed njih, za katero domnevamo, da je bila v rabi tudi na Ptuju in jo danes hranimo v zbirki dragocenosti v naši knjižnici, je zajetna kuharska knjiga, ki je bila natisnjena v Niim-bergu 1. 1691 z naslovom Köchin (Kuharica). Namenjena je predvsem meščanskemu stanu in meščanski kuhinji ter vsebuje nasvete za pripravo juh, rib, rakov, školjk, paštet, predjedi, pečenk, divjačine, prilog, jajc, peciva ter tort in drugih sladic. Po dobri ohranjenosti knjige sklepamo, daje niso uporabljali v kuhinji, temveč je domovala v prostorih hišne gospodinje. Potrebovala jo je, da je lahko naročila kuharju, kaj naj skuha ter tudi preverila, kaj in kako je skuhal. Zanimivo je, da v starejših kuharskih knjigah niso navedene natančne količine posameznih sestavin. Gre bolj za navodila, kako jedi pripravimo. Recepti so namenjeni pripravi obrokov za dvanajst
oseb, torej za velike druščine, šele v 19. stoletju za šest oseb in kasneje za štiri ali manj.
Za ilustracijo si iz knjige oglejmo primer jedilnika za praznično decembrsko pojedino: račja pašteta, safalade, pečena kokoš, pečenka divje svinje, pečeni golobi, postrvi z olivami ali pečene na olju, kopun, zajec, ščuka v omaki z ostrigami, kumarična solata, cvetača v solati, limone, olive, kapre, kutine itd. Za posladek so bile različne vrste sadja in pecivo. Iz jedilnika razberemo, da so že poznali južno sadje, zelenjavo, eksotične začimbe, morske ribe, rake in školjke, pa tudi čaj in kavo. V času baroka so namreč preko živahnih trgovskih poti ta doslej neznana živila prišla tudi v naše kraje.
Medtem ko je bila kmetova osnovna prehrana odvisna od domačih pridelkov, ki jih je pridelal na posestvu, preprosta in enolična, imata meščanska in plemiška kuhinja mnoge skupne značilnosti. Pri kuhi so uporabljali enake recepte, razlika pa je bila v količini in raznolikosti pripravljene hrane. Graščak je
imel na razpolago pridelke, meso in vino iz svojih posestev, medtem ko je moral meščan hrano kupovati na trgu in v trgovini. Ker je bil plemič dovolj bogat, si je lahko privoščil tudi najdražje začimbe, ribe in južno sadje. Pri vsakdanjih obedih se je običajno zadovoljil s skromnejšim kosilom, npr. s štirimi mesnimi jedmi, juho in sladico, bogato pa je bila obložena miza za praznike ali ko so bili pri hiši gostje.
Zanimiv vpogled v življenje plemičev na gradovih južne Štajerske in njihove navade pri jedi nam nudi popotni dnevnik oglejskega kanclerja Paola Santonina, ki je v letih 1485-87 na treh vizitacijskih potovanjih obiskal tudi naše kraje. Santoni-no, ki je bil zelo naklonjen zemeljskim užitkom, je takole opisal kosilo, s katerim sta na gradu v Konjicah popotnike pogostila Friderik in Regina Holleneška: "Potlej smo šli v obednico, kjer je stala nared ne ena, ampak več miz, obloženih z vrtnicami, cvetjem in dišečim zelenjem. Gostom so najprej prinesli sveže sladke smetane, polite čez kup rezancev in čez in čez potresene s sladkorjem; ta jed je bila res sladka in slastna. Drugič, pitan kopun in več kokoši, dušenih in serviranih v lastnem soku; tretjič so prišle že dolgo pričakovane in v času posta v rogaški dolini močno pogrešane postrvi; že pogledati jih je bilo veselje, jesti pa še bolj. Četrtič drobno narezano zelje s kosom slanine ali Špeha; te jedi smo se zdržali skoraj vsi, da bi kaj ostalo za kuharja. Petič, pečen kozliček v spremstvu treh ali še več piščancev, šestič so se pripeljale druge večje ribe v omaki, ki jim pravijo krapi; okusni so, vendar ne kot krapi v naši Italiji. Sedmič, kozje meso, ki je plavalo v Žafranasto rumeni juhi; osmič, bobki iz zgnetenega mesa rakov, ocvrti na maslu v ponvi in na koncu zabeljeni s praženo čebulo in dišavami: ker je bila ta jed nekaj novega, je ostalo prav malo, zakaj držali smo se
pregovora, ki pravi: novost človeku godi. Na devetem mestu so postregli z novo jedjo iz mesa, po mojem kuhanega v krvi, ki ji sicer pravijo "meso v temi". Desetič, cvrtnjak iz Žajbljev in več jurčkov, ki bi jih človek na prvi pogled imel za gozdne gobe, toda njih imenitni okus je povedal, da so domače; noben ni ostal cel, da bi lahko povedal drugim, kaj ga je doletelo. Enajstič so prinesli oluščen ječmen, kuhan v mastni juhi, pa rahel in bel kruh; postregli so tudi z več vrstami odličnega vina, ki ni zaostajalo za imenitnostjo jedi. Vsi smo se pošteno podprli, od prihoda v dolino Savinje še nikjer bolje ali imenitneje. "
Če so se ob tej pojedini tudi vam pocedile sline in bi želeli preizkusiti kak recept iz starih slovenskih kuharskih knjig, posezite po Vodnikovih Kuharskih bukvah. To je prva kuharska knjiga z recepti v slovenščini, ki jih je Vodnik prevedel iz nemščine in jih priredil slovenskim razmeram. Izšle so v Ljubljani 1799, danes pa so na voljo tudi v faksimilirani izdaji.
Za pogum v preizkušanju starih receptov pa prilagamo še recept, ki smo ga v prevedli iz že omenjene knjige - nemške kuharice (1691).
Beljakova torta
Stepemo beljake iz 15 jajc, malo posolimo in dodamo toliko mleka, kot je beljakov. Dodamo pol funta (1 funt je 0,56 kg) zmletih mandeljnov in funt sladkorja ter vse zmešamo. Vsipamo v namazan model in spečemo. Pa dober tek iz Knjižnice Ivana Potrča!
Mira Jerenec
Obisk kolesarske dežele
V mestu Tilburg na Nizozemskem je med 21. in 29. novembrom potekala mednarodna mladinska izmenjava, ki smo se je udeležili člani društva Povod in Mladinskega sveta iz Ptuja.
Obisk v mestni hiši v Tiiburgu.
Volitve v Mladinski svet MO
Ptuj
Enajstega decembra so potekale volitve v mladinski svet Mestne občine Ptuj. Vsi kandidati bodo po statutu mladinskega sveta izvoljena mesta zasedali dve leti. Na volitvah so iz svojih vrst izključili Mlade Zelene Ptuja (politični podmladek Zelenih Ptuja), ki kljub dogovoru z izrednega občega zbora in opozorilom niso dostavili potrebne dokumentacije. V svoje vrste pa so sprejeli Gibanje slovenske mladine, ki je politični podmladek Stranke mladih Slovenije.
Društvo za miselno rekreacijo Povod je letos v sklopu festivala Ptuj - odprto mesto gostilo prvi del mladinske izmenjave. Nastala je na podlagi evropske prostovoljne službe, ki jo je pred tremi leti opravljal Robert Svikart v omenjenem mestu. Nizozemci so se prebivalcem Ptuja predstavili kot hip-hop skupina z zaključnim koncertom pred Mestno hišo. Naš obisk je bil bolj rockovsko obarvan in se je zaključil z obiskom HYPE festivala - naj večjega hip-hop festivala na Nizozemskem. Malo čudno se sliši, je pa bil žur.
Cel teden je potekal v znamenju priprav za omenjeni festival. Glasbena skupina dijakov in dijakinj iz ptujske gimnazije je vsak dan vadila v mladinskem centru Attak, kjer smo tudi preživeli večino časa. V petek smo organizirali slovenski večer in tako vedoželjnim Nizozemcem predstavili del slovenske kulture, ki se je zaključil z nastopom ptujske skupine.
Med pripravami smo se imeli priložnost vživeti v nizozemski način življenja. Kar pomeni, da smo vsak dan kolesarili in se prehranjevali s sendviči za zajtrk in kosilo. Večerja pa je bila vsak dan v znamenju kulinarike druge države. Za večino so bile najbolj zanimive učne
ure igranja na afriške inštrumente. Ogledali smo si tudi največje evropsko pristanišče in mesto Rotterdam ter rdeče ulice in kanalske poti v Amsterdamu. Vodja poti je bil Robert Križanič, ki je takole na kratko predstavil načrte Povoda v bližnji prihodnosti:
"Leto 2005 bo za nas zelo delovno, kar nas pa razveseljuje, saj se ukvarjamo s stvarmi, ki so zanimive in jih z veseljem počnemo. Seveda že tečejo priprave za izvedbo festivala Ptuj - odprto mesto. Ta se bo letos navezal na še en dogodek, ki ga soorganiziramo. To je največje svetovno srečanje Žonglerjev, ki bo od 14. do 21. avgusta na Ptuju. Razen tega bomo pripravljali projekte mladinskih izmenjav za skupine in posameznike in mladim svetovali ter jim pomagali pri mednarodnih projektih. Vseskozi se tudi sami izobražujemo in udeležujemo različnih seminarjev, predvsem tam, kjer lahko aktivno sodelujemo s svojim znanjem, predvsem na kulturno izobraževalnih področjih in delu Z mladimi. "
Besedilo in foto: Ozren Blanuša
V kolegij so bili izvoljeni naslednji kandidati:
Predsednik:
Dejan Klasinc (društvo Povod) Podpredsednik:
Dejan Rožmarin (Mlada Slovenija)
Tajnica:
Rebeka Pšajd (počitniško društvo Peregrin)
Mednarodni sekretar:
Matej Černjavič (Mladi liberalni demokrati)
Koordinator za kulturo:
Žiga Simonič (Mladi forum) Koordinator za izobraževanje: Damir Žerak (Social demokratska Mladina)
Koordinator za socialo: Mirjana Nenad (Mladi forum)
Člani ožjega izbora so postali:
Robert Križanič (društvo Povod), Jurij Sarman (počitniško društvo Peregrin), Luka Žižek (Mladi liberalni demokrati), Peter Fras (Klub ptuj-
skih študentov), Andrej Korpar (Social demokratska mladina), Veronika Emeršič (Mlada Slovenija), Tine Janežič (Dijaška sekcija kluba ptujskih študentov), Dejan Levanič (Mladi Forum), Aleš Strafela (Postpesi-misti).
Mesta v nadzornem odboru bodo zasedali:
Uroš Gojkovič (Klub ptujskih študentov), Katja Markež
(Dijaška sekcija kluba ptujskih študentov), Nina Horvat (Mladi liberalni demokrati), Matej Anželj (Social demokratska mladina), Peter Mlakar (Mladi forum).
Besedilo in foto: Ozren Blanuša
Klasinc.
Novo leto očiščenja in veseljačenja
Veseli december gre h koncu. To je obdobje, v katerem je vse podrejeno veselju, praznovanjem, nakupovanju, norenju, dobrim željam in sklepom, pa seveda ihti in živčnosti, ki gresta zraven. Mesec, ki ga vse bolj agresivni trgovci zadnja leta pomikajo že tja nekam v sredo novembra in ga staršem in drugim darilokupovalcem v obup vse bolj suvereno obvladujejo kar trije dobri možje, bo končno eksplodiral v koncu starega in začetku novega leta. In potem bo prišlo očiščenje, preporod, stari grehi bodo pozabljeni in z upanjem bomo zrli v svetlo prihodnost.
Seveda vsi dobro vemo, da ni tako in da se bomo prvega januarja po vsej verjetnosti prebudili s prazno denarnico in razbolelo glavo, za katero se nam bo zdelo, da nam je številko ali dve prevelika. Marsikdo bo najprej pomislil na aspirin in velik kozarec vode, ki bosta pregnala neznosno šumenje v glavi, želodcu in po vsem telesu ... In velike obljube bodo hitro pozabljene in življenje bo znova utirjeno v ustaljene kolesnice, kakršne koli že so.
VOŠČILA NA DALJAVO
Lepa navada, da se s pisano voščilnico spomnimo tistih dragih ljudi, ki jih ob novem letu ne bomo mogli objeti in poljubiti z najlepšimi željami, sega v zgodnje predprejšnje stoletje, čeprav so redovnice pisale in risale dobrotnikom že v 15. stoletju. Prve tiskane voščilnice iz 19. stoletja pa so prodajali predvsem v dobrodelne namene. In danes? Unesco, Rdeči križ in taka ali drugačna društva, ki hočejo prislužiti kak tolar za svoje delovanje, se zdi, da jim ni več kar tako zaupati. In zdi se, da kljub razcvetu elektronske dobe, navadna kartonasta voščilnica z včasih kar smešnimi motivi dimnikarjev in prašičkov še ne bo izginila iz poštnih nabiralnikov. Kar preštejte, koliko se jih bo nabralo v vašem, da o tistih, ki se v imenu okorelega poslovnega bontona nakopičijo v še tako majhnem podjetju, sploh ne izgubljamo besed. V svoji neizvirnosti smo žal to lepo navado, ki naj bi pomenila izraz iskrene pozornosti, sprevrgli v nekakšno obvezo, ki je postala sama sebi namen.
V PRIČAKOVANJU VELIKE SODBE
Doživljanje upanja na apokaliptične prelome, ki jim
nismo nikoli ugotovili vzroka, je seveda staro vsaj toliko kot človekovo kobacanje po tem svetu. Ko je druščina ribičev, tesarjev, dninarjev, revežev in pobiralcev davkov spoznala Jezusa za božjega sina in ko so se učenci spomnili, kako ga je prepoznal Janez Krstnik, so po njem začeli preštevati čas. V upanju na njegov vnovični prihod (paruzija) so iz leta v leto čakali. In čakali. Neutrudno do konca življenja, iz roda v rod. Četudi sta jim sveti Pavel in evangelist Janez v svetih spisih namignila, da se je z veliko nočjo, ko je vstal od mrtvih, vnovični prihod v resnici že zgodil, so se stvari odvijale po svoje. Tako rekoč prosto po preprosti človeški domišljiji. Prihoda ni in ni hotelo biti, zato so računali, da se bo zgodil ob okroglih obletnicah; najprej sto, pa dvesto, tristo in nazadnje leta 1000, ko so bili od plebejca do kralja vsi prepričani, da se bo zares zgodila apokalipsa. Ko bo prišel sodit žive in mrtve in njegovi slavi ne bo konca! Kot smo videli, se ni, vendar pričakovanje korenite spremembe se je ohranilo, iz leta v leto. Ciklična kroženja časa, prehajanje iz teme v svetlobo, porajanje novega življenja poznajo skoraj vse civilizacije. Razlike so predvsem v obredju in času, določenem kot usodni prelomni trenutek. Koledarji so se nenehno spreminjali, začetki novega leta so določeni v različnih mesecih, vedno pa se tako ali drugače ravnajo po gibanju kozmosa. Vedno gre pač za konec nekega obdobja, obračun z njim in začetek novega, za praznik radosti in upanja. Starodavne družbe so ta krogotok vezale na naravne pojave, na menjavanje letnih časov in s tem
povezana obdobja počitka in življenja.
Tako se je novo leto začelo s spomladanskim enakonočjem, po katerem se dan daljša in se začne prebujati narava.
DEDIŠČINA STAREGA RIMA
Prvi so to pravilo postavili na glavo kdo drugi kot stari Rimljani. Leta 46. pr. Kristusom je Julij Cezar za začetek novega leta določil 1. januar, ki pri nas velja še danes, vmes pa se je seveda marsikaj spreminjalo, na novo postavljalo in prilagajalo. Rimljani so novo leto pričakovali hrupno, uživaško, s plesom, godbo ter preobiljem hrane, pijače in razuzdanosti, ki še danes ob takih priložnostih spada zraven.
Potem se je zgodilo krščanstvo in cerkev je poskušala vse, da bi pregnala razvratne poganske šege in navade, vključno z omenjenim praznovanjem, imenovanim satumalije. Bržčas je prav zato postavila Kristusovo rojstvo v to obdobje, pri čemer so 1. januarja obhajali le Gospodovo obrezovanje. Praznovanje novega leta se je prestavilo na božič in tako je veljalo vse do leta 1691, ko je papež Inocenc XII. zopet določil L januar za prelomni dan konca in začetka.
PAPEŽEV GOD
Večeru 31. decembra pravimo Silvestrovo. Po papežu Silvestru, ki je leta 335 v Rimu umrl na zadnji dan v letu. O njem kroži veliko legend, manj pa seveda zanesljivih dejstev iz zgodovinskih virov. Bil je prvi papež, ki je pod cesarjem Konstantinom doživel svobodo kristjanov in je bil prvi na čelu krščanske vere kot uradne religije v rimskem cesarstvu. Kot enega od prvih svetnikov, ki ni umrl mučeniške smrti, ga upodabljajo s papeško tiaro na glavi in bikom. Zakaj bikom? Legenda govori, da je sveti oče Silvester obudil v življenje nekega bika, ki ga je začaral in usmrtil neki judovski čarovnik. V poznejših obdobjih ga srečamo upodobljenega tudi s
ključi v rokah, kar je podobno slikarskim prikazovanjem sv. Petra. Toda Silvester v nasprotju s sv. Petrom, ki drži v rokah ključe nebes, odklepa novo leto. Kar asociira na pomlad, ko Marija odklene zemljo.
Vendar se tudi ponekod po Evropi ravnajo drugače. V Švici, na primer, še poznajo starega Silvestra. V severnem kantonu namreč velja za novo leto 2. januar.
Ponekod na podeželju velja za novo leto na primer martinovo, 11. novembra, drugje ga praznujejo spet spomladi, L maja. Na oba dneva so odplačevali hlapce in dekle, da so lahko šli na sejme kupit obutev in obleko.
KAKO PRAZNUJEJO KITAJCI
Praznovanje novega leta je v tej starodavni orientalski civilizaciji še danes po tradiciji vezano na Luno. Tako Kitajci praznujejo v začetku februarja. Tudi za najštevilčnejše ljudstvo na Zemlji je to čas obiskovanj prijateljev, sorodnikov in znancev. Takrat očistijo hiše in jih okrasijo z dolgimi rdečimi trakovi z različnimi napisi o najboljših željah in sreči v naslednjem obdobju. Vendarle ima kitajsko novo leto morda globlji pomen kot na primer v Evropi. Kitajci se na ta dan lepo oblečejo in darujejo prednikom, obenem pa prosijo bogove za razkritje svoje usode. Nato se udeležijo pohoda zmajev, kar je veliko razuzdano veseljačenje, kakršnega v Evropi srečamo le na pustnih karnevalih. Sicer je pri nas zamrlo nekje v 18. stoletju, ko je pariški škof prepovedal novoletna razgrajanja. Današnji ostanek veseljačenj so le še bolj ali manj duhamome cerkvene procesije ob pomembnih praznikih. Zmaj med drugim tudi velja za zaščitnika dobrega duha, medtem ko v evropski krščanski kulturi pomeni demona, zlo silo, ki so jo škofje po srednjeveških legendah preganjali s palico in štolo.
Povzel in priredil: Ivo Komik
(se nadaljuje v prihodnji številki)
N/
Ob 10-letnici Športnega zavoda Ptuj
Na ptujskem gradu proslava ob desetletnici Športnega zavoda Ptuj in tradicionalni sprejem najuspešnejših športnikov
Drugega decembra je bila v slavnostni dvorani ptujskega gradu proslava desetletnice Športnega zavoda Ptuj. Med gosti so bili tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, poslanec državnega zbora Republike Slovenije Miroslav Luci, direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj in dolgoletni direktor Športnega zavoda Ptuj mag. Stanko Glažar, predsednik odbora za družbene dejavnosti pri Mestnem svetu MO Ptuj Vlado Čuš, člani sveta in strokovnega sveta Športnega zavoda Ptuj ter član Olimpijskega komiteja Slovenije Slavko Dokl.
Slavnostni govorniki so bili dr. Štefan Čelan, med drugim eden od ustanoviteljev in nekdanjih članov sveta zavoda, mag. Stanko Glažar, ki je vodil Športni zavod Ptuj prvih osem let in pol ter ključno prispeval k današnji pomembni vlogi in položaju Zavoda, in sedanji direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček.
"Trendi sodobnega časa narekujejo in zahtevajo nenehne spremembe in posledično prilagajanja, inovacije, učenje in dokazovanje. Neprestano iskanje odgovorov na zahtevna vprašanja je proces, ki ga v našem Zavodu vztrajno in dosledno gradimo. Tudi v bodoče bomo intenzivno pristopali k oblikovanju strokovnih osnov za zagotavljanje infrastrukturnih kriterijev na področju športa, kjer zaostajamo za nacionalnim povprečjem. Posebno pozornost bomo namenjali podpori učinkovitega upravljanja vzdrževanja športnih objektov in površin. Z vsemi športnimi subjekti v našem okolju bomo
nadaljevali s tesnim partnerskim sodelovanjem in s tem poskušali še povečati zadovoljstvo uporabnikov storitev, ki jih Zavod izvaja. V pomoč nam je sledenje sodobnim tokovom na področju informacijskih tehnologij. Športni zavod Ptuj se bo povezoval tudi mednarodno, za promocijo izobraževanja,, zdravstva, razvoja in miru pa bo potrebno skrbeti v letu 2005, v mednarodnem letu športa in športne vzgoje," je optimistično zazrt v prihodnost dejal Simon Starček.
V kulturnem programu so nastopili: pevka Ana Fuchs in pianist Mladen Delin, plesna skupina Tulipan in pevec Nejc Jakomini iz OŠ Mladika pod mentorstvom Anice Ternovšek in Klavdije Beučar-Brdnik, plesni par Martina Plohl in Miljan Nojič, Ptujski kvartet in kitarista Grega Zavec ter Tadej Žibrat, učenca Glasbene šole Karol Pahor pod mentorstvom učiteljice Jasne Hrženjak. Brina Ternovšek pa se je v lastni koreografiji predstavila s plesno točko Svetloba giba.
PRIZNANJA ZA VRHUNSKE ŠPORTNE DOSEŽKE V PRAVE ROKE
Športniki s svojimi vrhunskimi dosežki predstavljajo temelj vrhunskega športa in promovirajo naše mesto in državo širom sveta. Vrhunski športni dosežki so zlasti v zadnjih desetletjih pokazali in dokazali, da so avtonomna in avtohtona oblika
Ob tej priložnosti so spominska darila MO Ptuj prejeli: Natalija Sbiill iz Atletskega kluba Ptuj je bila med mlajšimi člani prva na državnem prvenstvu. Dejan Zavec BKM Magdenburg je dosegel 13 zmag v poklicnem boksu. Sebastjan Kolednik iz Judo kluba Drava Ptuj je bil prvi na mednarodnem tekmovanju, Lea Murko je dosegla 2. mesto in 5. mesto med člani do 23 let
Stanko Glažar in Marjan Lenar-tič, z roko v roki.
specifičnega kulturnega ustvarjanja, ki ima lastne kriterije vrednotenja svoje ustvarjalnosti, čeprav so le-ti prepogosto dodatno obremenjeni s komercialnim, medijskim in dnevnopolitičnim vrednotenjem športnega rezultata.
Več kot 90 ptujskih športnih društev in klubov se ukvarja s skoraj 50 športnimi panogami. Večina teh je usmerjena v doseganje vrhunskih dosežkov ali pa v sodelovanje na najpomembnejših tekmovanjih v državnem in mednarodnem merilu. Razmere za športno dejavnost v našem mestu žal niso med najboljšimi v Sloveniji. Po rezultatih na vseh področjih športa pa ptujski športniki in športnice sodijo v sam slovenski vrh.
Po slavnostni prireditvi ob 10-letnici Športnega zavoda Ptuj je sledil sprejem za uspešne športnike in ekipe v letu 2004 pri županu.
na Evropskem prvenstvu v judu, Miran Plošinjak pa je bil drugi na mednarodnem judoističnem tekmovanju.
Nadja Šibila iz Kluba borilnih veščin Ptuj je bila v kikboksu prva na svetovnem prvenstvu in dvakrat prva na evropskem prvenstvu. Marcel Fekonja iz istega kluba je v kikboksu dosegel prvo mesto na svetovnem prvenstvu. Izredno so se izkazali v tej borilnih veščinah tudi drugi kikboksarji iz tega kluba: Aleksander Kolednik, Sabina Kolednik in Jurček Horvat, Desa Repič pa je bila
Ugledni gostje v slavnostni dvorani in palaciju ptujskega gradu.
Predstavniki najuspešnejših klubov v MO Ptuj v družbi župana in Simona Starčka.
med mladinkami prva na svetovnem prvenstvu.
Priznanja za pomembne dosežke so prejeli člani Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj: Miran Keiner, Mitja Mahorič, Borut
Mercator-Tenzor se je izkazala med rokometašicami, Ajda Brumen iz Teniškega kluba Ptuj pa v tenisu.
Med ekipami pa so priznanje prejeli člani NK Drava Ptuj,
Najboljši športniki in športnice MO Ptuj na sprejemu pri županu.
Božič, Gregor Gazvoda, Ino-Aldo Ilešič, Matej Stare, Matej Marin in Valter Bonča.
Uspešni so bili tudi košarkarji Košarkarskega kluba Ptuj Siniša Bilič, Peter Marčič in Miha Sajko. Peter Balta iz Aerokluba Ptuj je bil v klasičnem padalstvu peti na svetovnem padalskem prvenstvu. Priznanje so prejeli člani Namiznoteniškega kluba Ptuj Danilo Piljak, Bojan Pavič in Vesna Terbuc.
Mina Markovič iz Planinskega društva Ptuj (športno plezanje) je v Franciji plezala po naravni steni z oceno smeri 7c na pogled. Tjaša Brumen iz ŽRK
članice ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj, Judo klub Drava Ptuj, članice Teniškega kluba Ptuj, Strelski klub Ptuj, AMD Ptuj-karting in člani in članice Namiznoteniškega kluba Ptuj.
V imenu športnikov se je županu za izkazano čast zahvalil vrhunski kolesar Mitja Mahorič.
Moderator Andrej Okreša je na koncu zbrane povabil na družabno srečanje v prostore romanskega palacija.
Ivo Kornik Foto: Langerholc
Nadji Šibila dve zlati medalji
Ptujski tekmovalci v dvorani Tabor osvojili kar štiri medalje
Z zadnjimi finalnimi dvoboji se je v Mariboru 28. novembra končalo evropsko člansko prvenstvo združenja Wako v semi in light kontaktu kikboksa ter glasbenih katah in aerokikboksu. Slednji disciplini sta bili v senci zanimivih, kakovostnih in dramatičnih bojev na štirih boriščih, v katerih so pomembno vlogo igrali slovenski kikboksarji in kik-boksarke. I\la prvenstvu jih je pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja ter trenerjev Tomaža Barade in Bojana Korošca nastopilo 30. Vse štiri dni se je v dvorani Tabor predstavilo 470 tekmovalcev in tekmovalk iz
28 držav.
Naši predstavniki so bili v skupnem seštevku zelo uspešni. Osvojili so dvanajst odličij - 6 zlatih ter po tri srebrna in bronasta.
V reprezentanci Slovenije so nastopali tudi trije odlični Ptujčani: Nadja Šibila, Aleksander Kolednik in Sabina Kolednik.
Slovenska junakinja v štajerski prestolnici je bila po pričakovanju Nadja Šibila (nad 70 kg), ki je obranila naslov evropske prvakinje v semi in light kontaktu, s katerim se je ovenčala leta 2002 v Jesolo Lidu v Italiji. Prvo zlato medaljo je osvojila, ko je v finalu light kontakta premagala Poljakinjo Paulino Biec, drugo pa, ko je v finalu semi kontakta ugnala Britanko Caroline Jones.
Svoj nastop za slovensko reprezentanco sta uspešno opravila in se povzpela na stopničko zmagovalnega odra še Aleksander Kolednik (do 63 kg) in Sabina Kolednik (do 50 kg), ki sta slavila zmagi v semi kontaktu.
Selektor Vladimir Sitar:
"Takšnega uspeha res nismo pričakovali, saj je bila tokrat konkurenca zares huda. Z dvanajstimi kolajnami smo samo potrdili, da v kikboksu sodimo v sam svetovni vrh. Izjemno sem zadovoljen s sijajnimi dosežki svojih varovancev. Nadja Šibila je ponovno dokazala, da je kraljica svetovnega in evropskega amaterskega kikboksa. Brat in sestra Aleksander in Sabina Kolednik pa sta lahko za vzor in sta naša velika upa za vnaprej."
Ivo Komik Foto: Franc Slodnjak
Dobitniki medalj na EP v Mariboru in selektor Vladimir Sitar
Tečaj za vaditelje plavanja
Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse zainteresirane, ki bi želeli učiti plavanje, v tečaj za vaditelje plavanja.
Pričetek 40-umih predavanj bo v soboto, 15. januarja, ob 9. uri.
Prijave sprejemamo do 10. januarja 2005 na telefon 041 311 414 (Franjo Rozman).
Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj
23. DECEMBER/GRUDEN
"Kar sem dosegel, ne bom zdaj spustil iz rok."
Pogovor s profesionalnim boksarjem Dejanom Zavcem
Dejan Zavec je ena izmed najbolj pozitivnih osebnosti v evropskem profesionalnem boksu. Široko razgledan, prodoren duhovitež živahnega značaja in poln idealov. Je izredno odločna oseba, kar je občudovanja vredna kvaliteta.
Le komu je iz ust ušlo toliko pohval? Tomažu Baradi, tistemu, ki je trikrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 63 kg, kar doslej ni uspelo še nobenemu tekvon-doistu na svetu.
Boks je športna veščina, katere korenine sežejo daleč nazaj v zgodovino človeštva. Že Homer je v svoji Iliadi opisoval boj s pestmi med Epiosom in Evrilom. Za nekatere je to plemenit šport, za druge navadno pretepanje. Boks je trenutno, vsaj v svetu, predvsem velik posel. V Sloveniji nikoli ni zares dobil domovinske pravice, v prejšnji državi je bil, podobno kot nogomet, popularen in politično podpiran predvsem na jugu. Kljub temu pa ima tudi naša država svojo zgodbo o boksu. Njen naslovni junak je Dejan Zavec.
ju. To je mogoče le s popolno predanostjo športu, s katerim se ukvarjaš. Sicer nikoli ne moreš doseči tistega, kar zagotavlja razliko med vrhunskimi in dobrimi športniki. Zaradi tega sem celotno življenje podredil boksu. Se danes se trudim izboljšati svojo tehniko in telesno pripravljenost.
Odločeni ste priti na vrh in tam tudi ostati. Včasih se je takšnim reklo karieristi. Danes so to profesionalci.
Kar sem dosegel, ne bom zdaj spustil iz rok. Občutek je izjemen. Obstaja vrednota moralnih in etičnih norm, ki dokazuje, da vrednost mojih uspehov ni umetno ustvarjena iluzija, ampak da se moram za naziv najboljšega izkazati z delom svojih rok in človečnostjo svojega značaja. V poklicnem boksu je nadvse pomembno imeti jasen občutek za usmeritve in namene ter vedeti, kaj človek hoče!
Dejan Zavec
V	čem je skrivnost vašega uspeha?
V	moji zmagovalni mentaliteti. Uspehe sem si zagotovil s trdim delom, odrekanjem in veliko željo po nenehnem dokazovan-
ih ste sredi novembra 2002 dobili povabilo za trening in sparing v kampu poklicnih boksarjev Sports Evennts Steinforth (SES) v Magdeburgu, se je za vas odprl nov list v
izjemno uspešni športni karieri. Kajti srečo, da so povabljeni na preizkus v tako znano sredino, ki je zadnja stopnička pred vstopom v profesionalni boksarski svet, imajo le izbranci. Najboljši med amaterji. In vi po 205. borbah, 171 zmagah, 19 neodločenih izidih in 15 porazih ter sedmih naslovih članskega prvaka Slovenije v velterski kategoriji, zagotovo sodite mednje.
Povabilo nemškega boksarskega menedžerja Ulfa Ste-infortha me je presenetilo, čeprav sem se ga potihem nadejal. Hkrati mije bilo jasno, daje to življenjska priložnost, ki jo moram zgrabiti z obema rokama. Priporočil me je mariborski kralj borilnih veščin Tomaž Ba-rada, in da bi kar najbolj pripravljen odpotoval v Magdeburg, sem nekaj časa ob njegovi pomoči prizadevno vadil v Športnem centru Barada. 25. novembra me je v kampu SES pričakal trener Werner Kirsch in bil zadovoljen s tem, kar sem pokazal. Dejal je, da vsak mesec preizkusijo 30 in več amaterskih boksarjev z vsega sveta in poudaril, da v zadnjih osmih mesecih z nobenim izmed njih niso podpisali profesionalne pogodbe.
Čeprav sem vajen trdega in zavzetega dela, tako utrujajočih treningov nisem pričakoval. Vsak dan sem sparirai nekaterim odličnim poklicnim boksarjem, poleg tega pa še treniral. Trije tedni so hitro minili in napočil je čas za vrnitev domov. Po zadnjem treningu 14. decembra 2002 me je poklical Ulf Steinforth in mi ponudil v podpis triletno profesionalno pogodbo. Ostal sem odprtih ust, kajti uresničil se mije življenjski sen.
Na vaši športni poti so trenerji odigrali ključno vlogo. Vsak ima delček zaslug za to, da ste uspeli v svetu krutega profesionalizma.
Ivan Pučko že dve desetletji sodi med najboljše slovenske boksarske trenerje. Med elito ga
ne uvrščajo le uspehi Dejana Zavca. Vedno je znal zbrati okoli sebe veliko mladih prizadevnih boksarjev ter jih s svojim znanjem in kritično presojo pri njihovem športnem udejstvovanju učiti, usmerjati in bodriti. Vsi, ki ga poznamo, ga spoštujemo zaradi svoje človeške topline, nesebičnosti in resnega odnosa do dela. Tukaj so seveda še Slobodan Anđelič, Stanislav Milutinovič in Tomaž Barada. Brez njih ne bi bil to, kar sem, brez njih zagotovo ne bi uspel. Zdaj je moje napredovanje zaupano izkušenemu Wernerju Kirschu.
Udeleženec EP 1995 v Nemčiji in 1996 na Danskem ter SP 1997 v Budimpešti in 1999 v Houstonu je 1. marca 2003 v nemškem mestu Aschersleben prvič okusil profesionalni ring. Napočil je najpomembnejši trenutek kariere. Moj tekmec v velterski kategoriji (do 66,7 kg) je bil Madžar Zsolt Toth. Krstni nastop med poklicnimi boksarji sem opravil z odliko. Dvoboj, ki naj bi trajal štiri runde po tri minute, se je končal v dobri poldrugi minuti dveh neenakovrednih boksarjev. Sodnik v ringu je namreč po minuti in 39 sekundah opotekajočega Totha poslal v kot in mi dvignil roko.
Aprila 2004 ste v mariborski dvorani Tabor dočakali svoj veliki trenutek in po soglasni odločitvi sodnikov premagali Rusa Viktorja Baranova ter postali medcelinski prvak.
To je bil boksarski spektakel, kakršnega v Sloveniji še ni bilo in se ga bom vedno rad spominjal. Privabil je tudi številne ugledne goste boksarskega športa. Med njimi predsednika svetovne zveze NBA, Američana Walterja Butcha Flans-burga, ki je bil navdušen. Prireditev je bila velik organizacijski zalogaj, a smo mu bili kos. Po soglasni sodniški odločitvi sem premagal izkušenega, čvrstega in neugodnega Rusa in se tako ovenčal z naslovom medcelinskega prvaka po različici NBA v velterski kate-
goriji.
Priborili ste si še drugo lovoriko, odkar ste sklenili pogodbo z vodstvom kluba SES.
Do trinajste zaporedne zmage v Dessau so me med drugimi ponesli tudi glasni slovenski navijači iz Leskovca pri Ptuju, kjer sem preživel otroštvo. S tehničnim knock-outom sem v osmi rundi prisilil k vdaji nemškega Poljaka Arthurja Nowaka in dodal še naziv mednarodnega nemškega prvaka. Zahvalite se lahko predvsem svoji jekleni volji, da ostajate neporaženi tudi po svojem 14. profesionalnem nastopu. Čeprav ste si med dvobojem z Latvijcem Jurijsom Borejkom že v drugi rundi vnovič poškodovali ramenske vezi v desni roki, ste stisnili zobe in Zgolj s šibkejšo levico v razpro-
dani magdeburški dvorani Hermana Gleselerja prišli do tesne zmage 2 : 1 po točkah. V očeh Dejana Zavca je bilo kljub velikemu uspehu opaziti žalosten odsev.
Človeške in športne usode se vseskozi prepletajo. Bolečina, žalost, obup na eni strani, zadovoljstvo in zmagoviti nasmeh na drugi. Obnovila se mi je poškodba levega ramena, ki sem jo staknil v dvanajstem dvoboju proti Francozu Boubakerju Sidibiju. Po natančnem pregledu nemških specialistov je bila diagnoza zastrašujoča: operacija! Opozorili so me, naj bom skrajno previden. Zlate roke fizioterapevta Saša Vogrina iz Lenarta so bolečino omilile in jo pozdravile. Zraven terapij, ki jih opravljam, pa vseeno ne mirujem in vadim v centru Barada ter
BK Legionar po strogo začrtanem programu svojega klubskega trenerja.
Po tako uspešnem začetku poklicne boksarske poti ste se na evropski lestvici boksarjev velterske kategorije povzpeli na
12.	mesto, na svetovni pa na 44. mesto. Sanje o evropski kroni so zdaj lahko resničnost?
V strokovnem vodstvu SES zelo previdno načrtujejo dvoboje. Potrebnih bo še nekaj zmag, da bom lahko izzival evropskega prvaka združenja World Boxing Association (WBA), Francoza Frederika Kloseja. Upam, da se mi bo priložnost ponudila že v prihodnjem letu, vendar nisem nestrpen. Njegov slog borbe poznam in prepričan sem, da bi ga po nekajmesečnem trdem delu lahko premagal.
Prihajajo novi izzivi?
Po božično-novoletnih praznikih se vračam v Magdeburg. Če se bodo moja predvidevanja uresničila, bom imel naslednji dvoboj konec februarja ali v začetku marca 2005. Le še psihološko moč bo treba utrditi. Kajti tako telesno kot tudi tehnično bom povsem pripravljen. Na srečo hujših pretresov ni bilo, a je bilo nevarno ...
V krogu prijateljev nihče nikoli ni dvomil v njegovo vrnitev. V bistvu je bilo to vseskozi samo vprašanje časa. Dejanova volja in trma, zaščitna znaka njegove boksarske kariere, sta aduta, da se zgodba ne bo tako kmalu končala.
Ivo Kornik Foto: dokumentacija kluba Legionar Ptuj
5. DRŽAVNO PRVENSTVO KENDO ZVEZE SLOVENIJE
Dva državna naslova za Ptujčane
Osemindvajsetega novembra je bilo v Velenju peto državno prvenstvo Kendo zveze Slovenije. Udeležili so se ga tekmovalci in tekmovalke iz štirih klubov: Akademija bojevniških veščin Ptuj, kendo klub Bushido Murska Sobota, KK Shidokai Kranj in KK Iss Hogai Velenje. Ptujčan Dejan Korez je med mladinci osvojil 1. mesto v iai-doju, Nejc Ciglar pa 3. mesto med mladinci v kendu. Lovro Medved in Matic Ceh sta osvojila prvi dve mesti.
Državno prvenstvo KenZS se je odvijalo v dveh oblikah mečevanja: v katah (tehniki) iai-doja (tradicionalnega samurajskega mečevanja) in shobu itto (borbah) kenda (športnega mečevanja). Za ptujsko ekipo so nastopili Lovro Medved, Matic Čeh (dečki), Dejan Korez, Nejc Raj, Nejc Ciglar (mladinci), Domin Bošnjak in Robert Špilak (člani). Ekipo je vodil trener Silvester Vogrinec, ki je na tekmovanju tudi sodil.
Najbolje se je odrezal Dejan Korez, ki je med mladinci zmagal v iai-doju. V I. krogu je premagal Mitjo Kelemana iz MS, v II. krogu klubskega kolega Nejca Ciglarja in v III. krogu Maksa Rozmana iz M. Sobote. Manj sreče je imel v kendu, kjer je v I. krogu dosegel nerešen izid z Mitjo K., v II. krogu pa je izgubil s kasnejšim zmagovalcem Jonom Hauptmanom iz Kranja.
Nejc Ciglar je v kendu osvojil
bronasto medaljo. V I. krogu je izgubil z Jonom H., v II. krogu imel nerešen izid z Maksom R., v polfinalu pa je tesno premagal klubskega kolega Nejca Raja. V iai-doju je bil peti.
Nejc Raj je bil v iai-doju četrti in v kendu peti. Lanskoletni prvak je letos nastopil bolan, kar se mu je poznalo na rezultatu. Robert Špilak in Domin Bošnjak sta imela manj sreče med člani. Domin je v iai-doju v I. krogu naletel na kasnejšega zmagovalca D. Horvata iz M. Sobote. V kendu je v I. krogu premagal tekmovalca iz Sobote, v II. krogu pa izgubil s Kranjčanom. Tudi R. Špilak je nastopil bolan in v iai-doju ter kendu izpadel v I. krogu. Posebno presenečenje prvenstva so bili tekmovalci iz Murske Sobote, ki so kljub temu, da kot klub obstajajo komaj eno leto, pokazali zavidljiv nivo tehnike. Prekmurski mečevalci so pobrateni s ptujskim klubom, saj
Matic Ceh, Nejc Raj, trener Silvester Vogrinec, Lovro Medved (z leve spodaj], Domin Bošnjak, Nejc Ciglar, Dejan Korez, Robi Špilak (stojijo z leve].
strokovni vodja ABV Ptuj vodi treninge v KK Bushido od samih začetkov njihovega kluba. Po tekmovanju je bila volilna skupščina, ker se je mandat predsedniku zveze Silvestru Vogrincu iztekel. Kandidaturo za novega predsednika sta vložila Robert Markež (Velenje) in Edvard Gnjezda (Kranj). Izvoljen je bil Gnjezda.
Rezultati:
IAI-DO
Dečki: 1. Lovro Medved (Ptuj), 2. Matic Čeh (Ptuj). Mladinci: (6 tek-
movalcev): 1. Dejan Korez (Ptuj), 2. Maks Rozman (M. Sobota), 3. Mitja Keleman (M. Sobota). Članice: 1. Špela Gabrovec (Velenje), Člani (16): 1. Danilo Horvat (M. Sobota), 2. Dominik Huser (M. Sobota), 3. Teodor Merc (Velenje),
KENDO
Mladinci (6): 1. Jon Hauptman (Kranj), 2. Mitja Keleman (M. Sobota), 3. Nejc Ciglar (Ptuj), Članice: 1. Andreja Polajnar (Kranj), 2. Špela Gabrovec (Velenje), Člani (20): 1. Teodor Merc (Velenje), 2. Aljoša Šrot (Velenje), 3. Robert Markež (Velenje), Ekipno: 1. Kranj, 2. Velenje
Polona Zorman
Izšel je zbornik Planinskega društva Ptuj
Petinduajsetega novembra smo se ptujski planinci ponovno zbrali na ptujskem gradu in predstavili jubilejni Zbornik. V njem smo prikazali petdesetletno dejavnost društva in se spomnili tudi nekaterih predhodnikov, ki so širili planinsko miselnost že veliko prej. Prav z njihovo pomočjo na Ptuju dozorela želja, da bi imeli svoje društvo.
Bogata vsebina dela našega društva bi zahtevala veliko več prostora, da bi prikazali številne dejavnosti, ki smo jih uspešno izvajali. Veliko planincev hrani v svojih popotniških in drugih zapisih dragoceno dediščino. Vsak zase čuva lepe spomine, le nekaj nam jih je uspelo izbrskati. Nekateri raje pripovedujejo, drugi tudi kaj zapišejo. Želeli smo, da bi z Zbornikom ostal spomin na tiste entuziaste, ki so nesebično razdajali svoje znanje in čas, da je planinska miselnost prodrla med mlade. Prav njim je bilo namenjeno v našem društvu vedno veliko pozornosti. Lahko se boste seznanili z delom posameznih odsekov, lahko se boste vživeli v dogodke, ki so jih zapisali
posamezniki v spomin na nepozabna doživetja.
Zbrali smo tudi podatke o udeležbi naših članov na slovenskih planinskih poteh, o obiskovalcih na Haloški planinski poti, ki postaja v zadnjem času vedno bolj obiskana. Predstavili smo varovalce žigov na haloški poti, opisali tudi nekaj plezalskih izkušenj. Prepričani smo, da bo lahko v Zborniku vsakdo našel kaj zase. Posebej pa ga priporočamo v branje ob dolgih zimskih večerih. Morda se vam bo ob branju porodila želja za kakšno planinsko pot spomladi ali druženje s prijaznimi ljudmi, ki imajo radi naravo.
Viktorija Dabič Foto: Ante Mlinarevič
7. dobrodelni ples Lions cluba Ptuj
V Kidričevem, v prostorih restavracije Pan, je 13. novembra potekal 7. dobrodelni ples Lions cluba Ptuj z dražbo likovnih del priznanih slovenskih in italijanskih likovnih umetnikov, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Vladom Forbicijem, vodjem Galerije Tenzor, in Stanko Gačnik. Dražili smo naslednja likovna dela: Nora de Saint Pieman, Dušan Fišer, Verena Fanny Trausch, Stojan Kerbler, Jernej Forbici, Viktor Rebernak, Boris Farič, Marika Vicari, Tanja Špenko in Fran Zupan.
Qd leve stojijo: Branko Brumen (ustanovni predsednik LC Ptuj], dr. Aleš Gačnik (predsednik Lions cluba Ptuj], mag. Janko Arah [guverner lions distrikta 129 Slovenija), Jure Mlakar [predsednik Leo distrikta) in Vasja Strelec (predsednik Leo kluba Ptuj].
Zunanja ureditev Mestnega stadiona
V novembru je bila za izvedbo zunanje ureditve območja vhoda na Mestnem stadionu Ptuj izbrana družba Nizke gradnje iz Puhove 6 na Ptuju. Izvajalec je v novembru opravil vsa potrebna zemeljska dela in v decembru nadaljuje s polaganjem tlakovca. Dela bodo dokončana predvidoma do konca decembra.
Valentina Golob
Z novim letom nova zakona o prekrških in o varnosti cestnega prometa
S 1. januarjem 2005 bosta pričela veljati nova zakona -Zakon o prekrških in Zakon o varnosti cestnega prometa. V skladu s tema predpisoma se bodo med drugim spremenile višine kazni oz. glob na področju prometa. Po novem bo moral kršitelj cestno-prometnih predpisov, torej tudi za nepravilno parkiranje, plačati globo in ne več le denarno kazen. Razlika pa ne bo le v izrazu, ampak predvsem v višini zneska, ki se bo v
glavnem v primerjavi z dosedanjim podvojil.
Po zgoraj navedenih predpisih so se zadeve v celoti precej poostrile. Zato apeliramo na vse udeležence v prometu, tako v tekočem (problem so predvsem prevelike hitrosti) kot v mirujočem - parkiranje, da se resnično izogibajo prekrškom in s tem skrbijo predvsem za varnost in red, pa tudi za svoj denar.
Jožica Težak
Na prireditvi z bogatim protokolarnim in kulturnim programom sta nastopila vokalistka Dragica Kladnik - Dada in kitrarist Marko Zaletelj ter legendarne Rožmarinke. Na prireditvi so svečano zaprisegli člani novoustanovljenega Leo kluba Ptuj ter novi član LC Ptuj. Ob tej priložnosti sta nas obiskala guverner lions distrikta 129 Slovenija - mag. Janko Arah in predsednik Leo distrikta Jure Mlakar. Izkupiček dobrodelnega plesa z dražbo likovnih del bo namenjen: zbiranju sredstev za nakup medicinskega aparata
za preiskave vidnega polja, za izvajanje socialnih programov prostovoljne pomoči lokalnih prostovoljcev pri oskrbi in druženju na domovih invalidov, za tradicionalno božično-novo-letno obdarovanje socialno ogroženih družin, za pomoč harmonikarju Borutu Zagoran-skemu pri podiplomskem študiju na kraljevi glasbeni akademiji v Londonu (v partnerstvu z MO Ptuj) ter za humanitarne akcije Leo kluba Ptuj.
Dr. Aleš Gačnik, predsednik Lions cluba Ptuj
V Sončku zbrali 662 kilogramov novcev za sončni jutri
Društvo za cerebralno paralizo Sonček Ptuj - Ormož je zaključilo letošnjo že 6. humanitarno akcijo zbiranja kovancev vseh valut, pod sloganom Novčič za sončni jutri. V letošnji akciji smo zbrali 662 kilogramov kovancev oz. 1.328.300 tolarjev. Letošnja sredstva bodo namenjena predvsem financiranju hipo-terapij (s konji), ki so v veliko pomoč mladostnikom v razvoju.
Sporočilo za javnost Društva za cerebralno paralizo Sonček
Ptuj - Ormož
ŠPORTNI ZAVOD	PTUJ
2250 PTUJ, ČUČKOVA 7, Tel.: 02 787 76 30	Fax: 02 787 76 31
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Nedelja, 2.1. 8.30-15.30	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 8.1. 8.30-18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
19.00	Rokomet, članice, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : Loka
Nedelja, 9.1. 8.30-18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 15.1. 10.00	Rokomet, dečki, ŠD Rokometna šola Ptuj : Gorenje
11.30	Rokomet, ml. dečki A, MRK Drava Ptuj : Radgona
13.00-21.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Nedelja, 16.1. 10.00	Rokomet, kadetinje, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : Celje
11.30	Rokomet, ml. deklice A, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : Celea Celje
12.00-18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 22. 1. 8.30-18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Nedelja, 23.1. 9.30	Rokomet, st. deklice A, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : Velenje
10.30	Rokomet, ml. deklice A, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : Žalec
11.30	Rokomet, ml. deklice B, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : Žalec
13.00-18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Sobota, 29. 1. 10.00	Rokomet, dečki, ŠD Rokometna šola Ptuj : Ormož
11.30	Rokomet, ml. dečki A, MRK Drava Ptuj : Prevent
13.00-18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
19.00	Rokomet, članice, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj : Olimpija
Nedelja, 30.1. 8.30-18.00	Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
Petek, 14.1. 20.00	Košarka, člani, KK Ptuj : Ježica Ljubljana
Sobota, 22.1. 18.00	Odbojka, članice, ŽOK Ptuj : Jesenice
Petek, 28.1. 20.00	Košarka, člani, KK Ptuj : Celjski KK
Sobota, 29.1. 8.30-17.00	Badminton, U-19, turnir Badminton zveze Slovenije
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
Sobota, 15.1.	
8.30-13.00	Mali nogomet, U-10, NK Drava Ptuj
Od četrtka, 27. januarja, od 15. ure do nedelje, 30. januarja, do 19. ure Razstava golobov
ŠPORTNE PRIREDITVE -januar 2005
Program v Kolnkišti
Sobota, 25. december,
21:30: OLIVIJA - božični koncert Severa Gjurin - vokal, Gal Gjurin - vokal, kontrabas, bas kitara, Boštjan Gombač - vokal, klarinet, piščali, tolkala, elektronika, Gašper Peršl - tolkala, Dejan Lapanja - kitara, vokal Andraž Mazi - kitara, Rihard Zadravec - harmonika Zasedbo odlikuje poseben zvok, ki kombinira sproščeno jazzovsko akustiko z alpsko kombinacijo zvokov klarineta in harmonike. V ospredju je mehak ženski vokal, sledita pa mu dva moška.
Nedelja, 26. december,
20:00: ROJSTVO NARODA - projekcija filma David W. Griffith, ZDA, 1915 Praznični program Kolnkištinega filmskega krožka
Sreda, 29. december,
19:00: MULHOLLAND DRIVE - projekcija filma David Lynch, ZDA, 2001 Gostuje Filmska sekcija CID
Nedelja, 2. januar,
20:00: ŠUND - projekcija filma Quentin Tarantino, ZDA, 1994 Praznični program Kolnkištinega filmskega krožka
Sreda, 5. januar,
19:00: VSE ALI NIČ - projekcija filma Mike Leigh, VB, 2002 Gostuje Filmska sekcija CID
Petek, 7. januar,
21:00: REGGAE VEČER
Topli ritmi za mrzlo zimo z Borisom Magdalencem - D. J. Borom.
Nedelja, 9. januar,
20:00: BONNIE IN CLYDE - projekcija filma Arthur Penn, ZDA, 1967
V	okviru retrospektive filmov novega Hollywooda
Sobota, 15. januar,
20:00: IRSKA - potopisno predavanje Predava Martin Helbing
Mesta, ki nikoli ne spijo, naravne lepote in bogata kulturna dediščina. Na potopisnem predavanju bo govora o teh krajih, začinili pa jih bomo s tradicionalno glasbo in kakšno debato o pivu, predvsem kralju piva na Irskem, Guinnessu. Vstopnine ni.
Nedelja, 16. januar,
20:00: PLAVALEC - projekcija filma Frank Perry, ZDA, 1968
V	okviru retrosepktive filmov novega Hollywooda
Vstopnine za ogled filmov ni.
23. DECEMBER/GRUDEN
GLEDALISCE/PRIREDITVE/
RAZSTAVE
ZA OTROKE
orna
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ruj
Program v januarju
Prostori Centra interesnih dejavnosti Ptuj so od 13. decembra dalje spet v polni uporabi.
V novem letu premikamo programsko dogajanje s srede na petek - da bodo naši dogodki še bolj dostopni srednješolcem in študentom!
8.1. ob 10. in 11.30 abonma Lutka in Račka ter izven
T. Ungerer - N. Herlec: BOANA, režiserki Ksenija Ponikvar, Nataša Herlec, Lutkovno gledališče Tri Kranj
petek, 7. januarja, ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE SLIK ANE ŠUSTER
27.1. ob 9.30 in 11.00 Lilijana Praprotnik Zupančič: PRINCESKA IN ČARODEJ, za šole in izven	režiser Miha Alujevič, Mestno gledališče Ptuj
31.1. ob 9.30 in 11.00 Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
za šole in izven	režiserka Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj
petek, 14. januarja, ob 19. uri
GLEDALIŠKA PREDSTAVA Goran Gluvič: "JAM SESSION"
Igrata Uroš Potočnik in Primož Ranik, diplomirana igralca.
ZA MLADINO
10. in 12.1. ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
Igor Bauersima: norway.today, režiser Miha Golob, Mestno gledališče Ptuj
11.1. ob 10.00 in 12.00 rokgre: PAVLEK, režiser Rok Vilčnik - rokgre, igra Peter Terza šole in izven	novšek, Mestno gledališče Ptuj
25.1. ob 9.30 in 11.30 Lutz Hübner: CREEPS, režiser Rene Maurin, Mestno za šole in izven	gledališče Ptuj
ZA ODRASLE
28.1. ob 19.30	Tim Firth: NEVILLOV OTOK, režiser Dražen Ferenčina,
za izven	Mestno gledališče Ptuj
NA GOSTOVANJU
5. in 6. 1. ob 9.00, 10.30 in 12.00
Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
režiserka Ivana Djilas, v Kulturnem centru Janeza Trdine Novo mesto
13.1. ob 12.30
15.1. ob 11.00
22.1. ob 17.00
29.1. ob 19.30
Igor Bauersima: norway.today, režiser Miha Golob, v Novem Mestu
Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
režiserka Ivana Djilas, v Gledališču Koper
Roald Dahi: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
režiserka Ivana Djilas, v Cankarjevem domu Ljubljana
Tim Firth: NEVILLOV OTOK, režiser Dražen Ferenčina, na festivalu DNEVI KOMEDIJE v Celju
GALERIJA MAGISTRAT
Januar 2005
Vabimo vas na slovesnost ob odprtju in ogled razstave idejnih projektov za prenovo Mestnega gledališča Ptuj.
Slovesno odprtje bo v petek, 7. januarja, ob 12. uri.
Razstava bo na ogled do četrtka, 20. januarja 2005.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Ptuj
petek, 21. januarja, ob 18. uri
POTOPISNO PREDAVANJE Reinhard Brečko: SOLO JADRANJE OD KARIBOV DO SLOVENIJE
sreda, 26. januarja, ob 11. uri ZASEDANJE MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA
Sodelujejo učenci vseh osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj. NOVO NA PODROČJU NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA
TEČAJ KALIGRAFIJE
-	vodi Natalija Resnik Gavez
-	za starejše osnovnošolce, srednješolce, študente in druge, ki jih zanima kaligrafija
-	prvo srečanje v torek, 4. januarja, ob 17. uri
-	tečaj obsega 5 srečanj po 3 šolske ure
POBARVAJMO PRAZGODOVINO
-	ustvarjalne delavnice za osnovnošolce
-	slikanje na naravne podlage in z naravnimi materiali, izdelovanje naravnih barvil, otroška interpretacija motivov prazgodovine, vrednotenje prazgodovinske umetnosti v načinu slikanja in tehnike
-	vodita arheologinja Vesna Merc in prof. likovne umetnosti Mojca Grula
-	prvo srečanje v petek, 28. januarja, ob 16. uri
-	delavnice bodo potekale štirikrat po dve šolski uri
FILMSKI VEČERI vsako sredo ob 19. uri v CID
Natančen spored filmov bo na voljo v CID in info točki KPŠ od 3. 1. 2005 dalje.
V novem letu želimo vsem veliko sreče, zdravja, ljubezni, prijateljstva in srečanj z domišljijo!
Center interesnih dejavnosti Ptuj je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Od 27. do 31. 12. bo CID zaprt. V petek, 24. 12., bo odprt do 12. ure.
v_____________________________________________________w
Nagrade razpisujejo Terme Ptuj; D za DDV:SI20241275.
Sava Group
[NOVEM'
kVaTERMAH'
NOVOEETNI
•PEES
SAVA HOTELS & RESORTS
' ! \
Termalni Park
PANONSKE TERME
Odgovorite in zadenite nagrado! Katero obletnico praznujejo Terme Ptuj v letu 2005?
a) 10. obletnico
1.	NAGRADA
2.	NAGRADA
3.	NAGRADA
b)30. obletnico
c) 100. obletnico
PROSTOR
ZA
ZNAMKO
Spoštovane bralke in bralci Ptujčana, obkrožite pravilen odgovor. Kupon izrežite, prilepite znamko in odrezek pošljite do 15. januarja 2005 na naslov Term Ptuj.
Terme Ptui d.o.o. Pot v toplice 9 2250 PTUJ

Oolozranski oddelek 35 Ä PTUJČAN 20Q4
352 ( 497.12- Ptuj)
II III lllllll
,,	S000382, 12
-.. -- --
Nov up, nova misel, nov dan ...
Naj bo NOVO LETO 2005
leto dobrih poslovnih odločitev ter čas zadovoljstva v zasebnem življenju.
Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da smo sredstva, predvidena za čestitke in poslovna darila, namenili v dobrodelne namene.
Zahvaljujemo se za zaupanje.
Še vnaprej si želimo dobrega sodelovanja
Komunalno podjetja Ptuj d.d.
_________________'________	_______I
rCp LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00
v soboto: 7.00 - 14.00 DEŽURSTVO V jANUARju 2005I
1.1.2005	ID 2.1.2005
10.1.2005	- 31.1.2OO5
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo OO 20. DO 7. LIRE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEQA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
____________________________________________________________________
TOKŽvTT Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura	in sicer:	ob delavnikih od 20, do 7. ure
ob sobotah od 14. do 7, ure ob nedeljah in praznikih 24 ur
1'JH MOJI Vil
Lokata* t>ids«na organizacija Ptuj
Slovenski trg 3.2250 Ptuj
www.pnij-tourisffi.si
V ORGANIZACIJI LTO PTUJ
Naj bo uspešno, naj bo očarljivo, iskrivo, igrivo. Naj bo bahavo, norčavo in zdravo.
Naj bo mirno, kot nebo večerno.
Minljivo in večno, preprosto - srečno.
Vam ždi kolektiv LTO Ptuj.
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani
LTO Ptuj jev tem, najbolj prazničnem mesecu v letu, na Mestnem trgu pripravila novoletni sejem, kjer so naprodaj domača peciva, medeni izdelki, izdelki društva Ozara in še kaj. Sejem seje začel v ponedeljek, 20.12., in bo trajal do petka, 31. 12, od 12. do 17. ure ob spremljavi mehanske božične glasbe.
23.12. ob 17. uri bo v kavarni Evropa Božiček razveselil obiskovalce in j ih obdaril.
24. 12. ob 12. uri bo župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan daroval občanom božično torto, z božičnim repertoarjem se bo predstavil Ptujski kvartet, Božiček pa bo obdaril najmlajše obiskovalce.
Silvestrovanje na Mestnem trgu,
31. 12. 2004
21.	00 mehanska glasba
22.	00 nastop glasbene skupine Bratov Gašperič 00. 15 novoletno voščilo župana Mestne občine
Ptuj dr. Štefana Čelana 00. 20 silvestrski ognjemet 00. 30 nastop glasbene skupine Bratov Gašperič
JANUAR 2005 - dežurstva lekarne
ponedeljek torek
sobota	nedelja
410^ 5I0IČ/ 6T0PČ/ 7T0R4Č
Veliko zdravja v novem letu 2005 vam želi kolektiv lekarne Toplek!
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
ERA CENTER PTUJ
široka ponudba blaga na enem mestu
SUPERMARKET
*lf
vinoteka s svetovno znanimi vini pripra^^ne jedi 1,^2, 3, že diši delikates^ * a ,	^
sadje, zelenjava
delikatesa sadje, zelenjava sveže pečen kruh mesnira
PAPIRNICA
-	darilne vpčke
-	darilni papir j
foto albumi žepne knjige
darilni seti -k * "k
DRSALIŠČE -^ezpla^o disanje in izposoja c^alk!
** * * ra®]	-fr ic