PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 298 (9603) TRST, četrtek, 23. decembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NAPOVEDANI LIKVIDACIJI SEDMIH DRUŽB USTANOVE EGAM VLADA JE PRIPRAVLJENA DOLOČITI IZREDNO DENARNO PODPORO OGROŽENIM PODJETJEM Minister Bisaglia je izjavil, da bodo zagotovili denar samo do konca marca - Nujna preureditev sistema državnih udeležb - Trenutno preprečena nevarnost odpustov z dela? RIM, 22. — Napovedana likvidacija sedurli družb, ki jib upravlja državna ustanova EGAM in ki zaposlujejo več kot 18.000 delavcev, je vzbudila velik odmev v vseli političnih in sindikalnih krogih. Z likvidacijo naj bi tudi zaprli veliko število industrijskih obratov in tako odpustili z dela več kot polovico delavcev zaposlenih pri vseh podjetjih EGAM. Nevarnost, da bi v najkrajšem času odpustili z dela 18.200 delavcev in grožnja vodstva EGAM, da ne bodo izplačali niti decembrske plače in 13. plače, češ da podjetja nimajo denarja, je prisilila ministra za državne udeležbe Bisa-glio, da je danes poročal v proračunski komisiji poslanske zbornice o nujnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se zagotovi zanoslitev delavcev. Na žalost pa minister ni znal obrazložiti nobenega stvarnega načrta za utrditev gospodarskega stanja podjetij EGAM in se je zato omejil samo na zahtevo po izrednem financiranju družb, za katera so že načeli postopek o likvidaciji. V bistvu je minister za državne udeležbe obrazložil samo obstoječi položaj. Zato je najprej poudaril, da bodo plače in 13. plačo lahko izplačali, saj je senat ob odobritvi zakonskega osnutka o industrijski preusmeritvi s posebno resolucijo obvezal vlado, da nakaže 50 milijard lir za najnujnejše (»trebe podjetij EGAM v krizi. Zato bo morala vlada o tem čimprej odločati. Poleg tega je minister izjavil, da je treba omenjeno vsoto znatno povečati, če se hoče preprečiti, da bo EGAM zaprla nekaj svojih družb V tej zvezi je minister Bisaglia dejal, da je treba za potrebe do konca tega meseca nakazati 130 milijard lir. Poleg tega pa, če se hoče zagotoviti zaposlitev delavcev in obratovanje vseh podjetij EG AM do 31. marca 1977, je treba, je dodal minister, nakazati nadaljnjih 205 milijard lir. To pomeni, da potrebujejo družbe EGAM najmanj 335 milijard, da se zamašijo najbolj odprte vrzeli in da se medtem lahko z zakonom ukrepa o preusmeritvi industrijske proizvodnje podjetij ter o preureditvi celotnega poslovanja te velike državne ustanove. V tem okviru je minister Bisaglia dejal, da bi morala vlada v najkrajšem času določiti ta denar z zakonskim odlokom, da bo lahko na razpolago čas da se preusmeritev in preureditev EGAM spravi v okvir splošnega načrta o preureditvi državnih udeležb. Minister Bisaglia je v komisiji poudaril, da se vlada lahko obvezuje samo za zasilno finansiranje iiiiMHMmmiiHMiMmMmm»iiiMiimimiiMH*MiiiiiiMiiuiii»iHHuniiHiiMMHiimiMmuMiiHiimiiiiiiiiiiHiHiiniiiinimiiimniiHMmuiMHmii»uiiiiiiiiiHiimi!iii NAPORI ZA DOSEGO SKUPNE STRATEGIJE V BOJU PROTI GOSPODARSKI KRIZI Sindikati pozitivno ocenjujejo sestanek s predstavniki strank Krizo bo mogoče premostiti s povečanjem zaposlenosti, smotrno investicijsko politiko in uravnovešen jem plačilne bilance - Prihodnji sestanek bo januarja RIM, 22. — Prihodnje srečanje vodstva sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL s predstavniki strank ustavnega loka bo po 29. decembru, to je po sestanku sindikalistov z vlado. Tako je bilo sklenjeno na sinočnjem posvetu med voditelji sindikatov in zastopniki KD, KPÌ, PSI, PRI, PDUP in PSDL' ki se jo občutno zavlekel, tako da ni bilo prvotno napovedanega sestanka enot nega tajništva federacije. Pač pa so nekateri udeleženci posveta kratko ocenili rezultat pogovorov s političnimi predstavniki. Glavni tajnik' sindikata CGIL Lama je izrazil v tej zvezi zmerno zadovoljstvo, kolikor je srečanje z liiimurtiimiMKiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiniMiiiini ~r ; 1 DANES Obračun dežele Deželni svet je z včerajšnjo sejo zaključil svoje letošnje delo. Novoletni predah bo razmeroma kratek, saj se bodo stalne komisije začele sestajati že 4. januarja, sama skupščina pa bo imela prvo sejo 20. januarja, ko bo vzela v pretres Pravkar deponirani načrt o obnovi krajev, ki jih je epustošil potres. Predsednik Pittimi je včeraj kratko povzel opravljeno delo in navedel, kolikokrat se je sestal svet, kolikokrat so zasedale stalne komisije in koliko zakonov je na novo prišlo v deželno zakonodajo. Opravljeno delo (podatke navajamo na drugi strani) je precejšnje, zlasti če upoštevamo, da je bilo leto 1976 leto Rižarne, leto političnih volitev in predvsem leto katastrofalnega potresa. K temu naj dodamo, da je leto 1976 praktično zajelo čas, ki loči podpis osimskega sporazuma od njegove ratifikacije v poslanski zbornici. V tem okviru je deželna skupščina ustanovila posebno komisijo za osimska vpraša-"ja, ki se je že večkrat sestala, Pa tudi v sami skupščini je osimska problematika sprožila dve širši razpravi s sprejètjem ustreznih sklepov. Kar zadeva neposredno slovensko manjšino v deželi, je delovanje skupščine prineslo le malo novega: nekaj obveznosti oziroma obljub v okviru razprave o proračunu, konkretno obveznost za rešitev krize Stalnega slovenskega gledališča, listano vitev posebne komisije za ramo in televizijo, v kateri sta tudi dva Slovenca ter dva zakona, in sicer zakon o muzejih in knjižni-ki do neke mere uveljavlja cali. tudi naše kulturne inštitucije ter pravkar zavrnjeni zakon o gmotni podpori slovenskim šolam v Furlaniji - -Julijski krajini. V to leto spada tudi načrt o obnovi potresnih območij — o katerem bo skupščina razpravljala šefe januarja — v katerem je med drugim zagotovljeno, da se bodo zaselki v Beneški Sloveniji obnavljali tako, da se bodo ohranile kulturne značilnosti prizadetega pre-mvalstva, ki je v tem primem pretežno slovensko. Končno spada v letošnje leto tudi sklep, ki se bo tudi uresničil v začetku 1977, da bo delegacija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine prvič u-radno obiskala najvišje predstavnike SR Slovenije, (ef) gospodarskimi izvedenci političnih strank prispevalo k razčiščenju stališč glede ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti za premostitev go spodarske krize. Glavni tajnik CISL Storti je sinočnji sestanek ocenil pozitivno, čeprav obstajajo med sindikalisti in predstavniki Strank še nesoglasja, tako n.pr. glede premične lestvice kot sredstva za pobijanje inflacije. Nesoglasij — je brž pripomnil Storti — pa so tudi med samimi političnimi strankami. Slednjič je socialist Signorile naglasil. da je snočnje srečanje pojasnilo marsikatero vprašanje v zve zi z vlogo sindikata v odnosu do političnih sil. Enotna sindikalna federacija je danes objavila tudi posebno sporočilo o srečanju s političnimi voditelji, ki v šestih točkah ponazarja posamezna gledišča udeležencev. Glede potrebe, da se izhod iz zdajšnje krize poišče v ukrepih za izboljšanje zaposlitvene ravni, v novi investicijski politiki in v uravno-vešenju, plačilne bilance, so soglašali predstavniki vseh strank, le krščanski demokrati in republikanci so izrecno poudarili še nujnost obvarovanja sedanjega tečaja lire nasproti drugim valutam. Kolikor zadeva problem izdatkov in davčnega vijaka v 1. 1977, je enotna sindikalna federacija predlagala uvedbo dodatnega davka na dohodke, s čimer so povsem soglašali le socialisti; predstavniki drugih strank so izrekli določene pomisleke in poudarili, da bi bilo najprej treba preveriti rezultate sedanje davčne obremenitve in na njihovi osnovi določiti realne denarne potrebe na področju javnih izdatkov ter šele nato morebiti preiti k dodatnemu davku. V zvezi z zakonom o industrijski preusmeritvi so vse omenjene stranke mišljenja, da ga bo treba izboljšati v okviru razprave v poslanski zbornici. Fiskalizacija socialnih dajatev: z ustreznim predlogom sindikalne federacije se strinjajo komunisti, medtem ko socialisti menijo, da ni zadovoljiv; republikanci so predlogu nasprotovali, krščanski demokratje pa svojega stališča niso pojasnili. Rešitev problema proizvajalnih stroškov vidi federacija CGIL-CISL-UIL v ohranitvi premične lestvice za izračunavanje draginjskih doklad in med c.rugim v povečanju proizvodnosti. Temu so naklonjeni brez rezerv tako socialisti kot komunisti, medtem ko demokristjani in republikanci zahtevajo zredčitev poviškov draginjske doklade na največ dva letno in revizijo seznama blaga in storitev, katerih cene oz. tarife neposredno vplivajo na oblikovanje življenjskih stroškov. Socialdemokratski zastopnik je z druge strani sinoči vztrajal pri potrebi, da se zniža «cena denarja». Nazadnje še problem tako imenovanega racioniranja : načelno se z njim strinjajo vse stranke ustavnega loka, dasiravno z večjim ali manjšim poudarkom na težkoče, ki so povezane z njegovo uresničitvijo, (dg) RIM, 22. — Višji sodni svet je danes imenoval za prvega predsednika kasacijskega sodišča dr. Calo-gera Vincija Orlanda. Pravosodno ministrstvo je dalo svoj pristanek za to imenovanje. družb EGAM, ne more pa sedaj narediti ničesar v pogledu srednjeročnega načrta za preureditev tc ustanove, ki je najtesneje poveza na s celotno dejavnostjo državnih ustanov, o kateri mora nujno razpravljati in odločati parlament. Med razpravo so prišli do zaključka, da je potrebno, da vlada sprejme nujne ukrepe za ureditev najnujnejših finančnih težav proizvajalnih družb EGAM, da se jim zagotovi obratovanje v prvem tromesečju prihodnjega leta in da se zatem sprejmejo ukrepi za dokončno ureditev celotnega vprašanja državnih udeležb. Sindikalne organizacije prizadetih podjetij EGAM so na delovnih mestih priredile zborovanja in proteste proti vodstvu državne ustanove, ki je dovolilo, da se začne postopek za likvidacijo sedmih družb. Delavci zavračajo tak način reševanja krize v podjetjih EGAM in zahtevajo, da se popolnoma spremeni politika državnih udeležb, da se podjetja postavijo na zdrave gospodarske noge, ker imajo vse pogoje, da lahko s primemo preusmeritvijo in preureditvijo zagotovijo zaposlitev sedanjim delavcem in po možnosti še povečajo število zaposlenih. Na stran delavcev so se postavile poleg sindikatov vse politične stranke, ki so naslovile na predsednika vlade in na ministra za državne udeležbe številne interpelacije, v katerih zahtevajo takojšnji vladni poseg, da se zagotovi obratovanje ogroženih podjetij. Medtem ko so danes začeli postopek o likvidaciji še dveh družb (Ma-tec in Vetrococke), je vodstvo sindikata kemijskih delavcev zahtevalo pogovor s predsednikom vlade. Izredni komisar EGAM odv. Niutta pa se je danes dopoldne sestal s federacijo kovinarskih delavcev in jim v bistvu sporočil to, kar je že včeraj povedal kemijskemu sindikatu: «EGAM je sprožila postopek za likvidacijo sedmih družb zaradi po-manjKarija denarja.» Sindikati O tem vprašanju so danes razpravljali nekateri parlamentarci KPI iz Furlanije Julijske krajine. Poslanci Baraccetti, Colomba, Migliorini in Cuffaro so obvestili ministra za državne udeležbe, da se sedaj postavlja v likvidacijo nekaj proizvajalnih podjetij v nasprotju s sklepi parlamenta, kar je nesprejemljivo in kar je treba takoj preprečiti. Poleg drugega so se komunistični poslanci zavzeli tudi za rudnik v Rablju, kjer je sedaj zaposlenih o-krog 470 delavcev, predvsem iz območja, ki je bilo hudo prizadeto po potresu. Nevarnost prekinitve obratovanja rudnika v Rablju so obravnavali danes tudi na seji tovarniškega odbora rudnika in sklenili, da se bodo vključili v skupni boj vseh delavcev, ki jim grozi brezposelnost. Z enako zaskrbljenostjo sledijo dogodkom družb EGAM tudi v drugih deželah, kjer prav tako grozi nevarnost, da bodo zaprli številne obrate. DIPLOMATSKI ZBOR PRI LEONEJU ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA Različna mnenja o vlogi 0PEC PARIZ, 22. — Dvojno tržišče surovega petroleja, do katerega je prišlo po razkolu v OPEČ, organizaciji držav izvoznic petroleja, v bistvu ni zmanjšalo gospodarske moči držav proizvajalk petroleja. To je mnenje, ki prevladuje v okviru mednarodne agencije za energijo, Ljer poudarjajo, da je petrolej še vedno «v rokah organizirane skupine», čeprav priznavajo, da je ta organizacija nekoliko zgubila na pomenu, ko sta prejšnji teden Saudska Arabija in Zveza arabskih emiratov sklenili podražiti petrolej za 5 od sto, medtem ko so se druge države OPEČ odločile za podražitev 10 od sto. Podpredsednik agencije za energijo trdi, da je količina petroleja še vedno omejena in da nikjer ni rečeno, da bo OPEČ dobavila vso potrebno nafto zahodnim državam ter da še vedno obstaja dokajšnja politična in gospodarska enotnost, ki združuje OPEČ. Bistveno različnega mnenja je a-meriški gospodarski dnevnik «Wall Street Journal». Sklep konference OPEČ o podražitvi petroleja v dveh fazah dokazuje, da OPEČ zgublja na vplivu. V svojem uvodniku pravi ameriški časopis, da ima Iran velike mednarodne obveznosti in da si je torej moral prizadevati, da bi dosegel čim večjo ceno za svojo proizvodnjo. Vsaka nadaljnja podražitev pa je po mnenju «Wall Street Journala» nerealna, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiinim SKORAJ VES DECEMBER JE BIL ŽE ILEGALNO V DOMOVINI TAJNIK KP ŠPANIJE CARRIIL0 ARETIRAN V SREDIŠČU MADRIDA Italijanski socialisti in komunisti pozivajo javnost, naj izrazi solidarnost z borbo španske demokratične opozicije - Nobene vesti za ugrabljenim predsednikom državnega sveta Oriolom URADEN POSEG ITALIJANSKE VLADE V MADRIDU MADRID, 22. — Tiskovna agencija «Europa press» je sporočila, da so španske oblasti danes aretirale tajnika španske komunistične partije “.iuitiaga Carrilla. ki je bil ilegalno v Španiji že od začetka tega meseca. Kot kaže, je do aretacije prišlo ob 18.30 v središču Madrida, v Ulici Jesus Ordonez. Carrillo se je baje sam sprehajal. Istočasno naj bi a-retirali generalnega tajnika katalonske socialistične stranke Gregoria Lopeza Raimunda. Santiago Carrillo je imel 10. decembra v Madridu tiskovno konfe- de, da uvede politične reforme, v bistvu uveljavil ter okrepil oblast predsednika vlade Suareza. Današnja aretacija pomeni, da je bila ;ylada prisiljena nekoliko popustiti izredno močnemu pritisku desnice, ki je seveda po skoraj 40-letni diktaturi frankizma ni mogoče odpraviti v nekaj mesecih. Zanimivo bo sedaj slediti nadaljnjemu razvoju dogodkov ter usodi Santiaga Carrilla. Tajništvo italijanske socialistične stranke je sporočilo, da je podvzelo uradne korake pri predsedstvu vlade in pri zunanjem ministrstvu, da . bi italijanska vlada takoj posegla v renco, ki je imela velik odmev v, pr|ri aretiranemu Carrillu in dosegla svetovni javnosti, prav zato, ker je njegovo izpustitev na svobodo. Enri- bila v samem središču Madrida. Ob tej priložnosti je sam izjavil, da nima drugih dokumentov, razen izkaznice komunistične partije, španska desnica je Carrillovo tiskovno konferenco izkoristila za takojšen napad na vlado in na njeno domnevno popustljivost. Kot kaže, pa njena pobuda, kot tudi instrumentalizira-nje ugrabitve predsednika državnega sveta Oriola, nista imela večjega uspeha, vsaj če sodimo po izidu referenduma, kjer se je sklep via- liiiiiiiiiiiMiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiii Mulinili iiiiiiMiiiiiiiiiiiiuimiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii Parlament izvolil deset elanov novega upravnega sveta RAI Glavni delničar RAI, ustanova IRI, mora imenovati še šest članov RIM, 22. — Polagoma se oblikuje nov upravni svet RAI-TV. Nadzorna parlamentarna komisija je danes imenovala deset novih članov upravnega sveta RAI-TV, od katerih so deželne uprave predlagale štiri svoje predstavnike. Za sestavo celotnega upravnega sveta mora sedaj imenovati šest članov večinski delničar, se pravi državna ustanova IRI. Nadzorna parlamentarna komisija je izvolila sledeče 4 deželne kandidate; Antonina Bertèja (KD), Lombardija; Giovannija Elkana (K D), Emilia - Romagna; Giorgia Tez-zeja (KPI), Lacij in Enza Chelija V .Kulturnem domu je bil sinoči slavnostni večer ob 50-letnici Kosovelove snirii, o čemer poiočamo na drugi strani. Na sliki: nastop zbora «Igo Gruden» in nekaterih članov SSG (PSI), Toskana. Neposredno je komisija izvolila sledeče člane upravnega sveta: Paola Grassija (PSI), Nicolo Liparija (KD), Pietra Adon-nina (KD), Franca Compassa (PLI), Leonella Raffaellija (KPI) in Adama Vecchija (KPI). Po vseh znakih sodeč bo za novega predsednika RAI-TV imenovan socialist Paolo Grassi, ki bo zapustil mesto ravnatelja milanske Scale. Do sedaj je bil predsednik socialist Finocchiaro. Obenem so sporočili, da nameravajo demokristjani predlagati za novega glavnega ravnatelja RAI-TV bivšega predsednika «Intersind» Giuseppeja Glisenti-ja. Zdi se, da tudi ostale stranke ustavnega loka nimajo nič proti njegovemu imenovanju. Po izjavah predstavnikov posameznih strank je razvidno, da je bil nov upravni svet, vsaj kar se tiče dela, ki ga imenuje nadzorna parlamentarna komisija, sestavljen po dogovoru, kar naj bi bilo tudi jamstvo, da bodo končno začeli resno izvajati zakon o reformi RAI-TV. Do sedaj je bil upravni svet zelo razdvojen in ni bilo v njem soglasja, kako na najbolj demokratični način upravljati to važno javno ustanovo za obveščanje javnosti. Upravni svet RAI-TV, ki ima 16 članov, bo upravljal ustanovo tri leta. Sporočajo tudi, da bo v prihodnjih 16 dneh sklicana skupščina delničarjev, na kateri bodo izvolili nadaljnjih šest članov, ki naj bi bili: Paolo Vol ponj (KPI), Armando Rigabello in Romolo Pietrobelli (KD), Elena Croce (PRI), Walter Pedul-là (PSI) in Gian Piero Orsello (PSDI). je javnost v teh dneh z velikim pričakovanjem gledala na proces demokratizacije, ki se je začel v Španiji. Zakonski osnutek o zazidalnih površinah senatnih komisijah co Manca, član tajništva PSI je izjavil, da prve vesti, nujno nepopolne, ki prihajajo iz Španije, ne govorijo o vzrokih, zaradi katerih je Carrillo bil aretiran. Politični vzroki pa so na dlani: španske oblasti skušajo še enkrat zadušiti in zatreti glas in moč nove Španije, velikih delavskih množic, ki se že štirideset let borijo za zmago demokracije in španskega ljudstva. Italijanski socialisti, je zaključil Manca, odločno protestirajo proti temu nedemokratičnemu dejanju ter izražajo svojo solidarnost kot je pred dnevi pravilno dejal Pietro Nenni na kongresu španskih socialistov. V zadnjih 48 urah ni nobene vesti o usodi ugrabljenega predsednika državnega sveta Antonia Oriola, ki so ga ugrabili pripadniki GRAPO (revolucionarna protifašistična skupina 1. oktober) 11. decembra ob 11.30. GRAPO je predvčerajšnjim baje dal pozitiven odgovor na poziv notranjega ministra Rodolfa Martina Ville, ki je po televiziji izjavil, da vlada ne izključuje možnosti amnestije, saj so o tem že razpravljali še preden so bili objavljeni izidi referenduma. Med političnimi opazovalci v Madridu pa prevladuje mnenje, da vlada ne bo utegnila sprejeti ukrepa o amnestiji pred februarjem in še takrat naj bi šlo za obširno pomilostitev, ne na za amnestijo. GRAPO je v svojih zadnjih sporočilih pred televizijskimi izjavami notranjega ministra dal jasno razumeti, da bodo predsednika državnega sveta likvidirali, če ne bo vlada razglasila amnestije, za smrt Antonia Oriola pa bo odgovorna samo madridska vlada. Jutri se bo vlada sestala na redni seji in v tem okviru bodo razpravljali o možnosti razglasitve amnestije. V zvezi z aretacijo Santiaga Carrilla je tajnik KPÌ Enrico Berlinguer izjavil, da gre za dejanje, ki je hud udarec za vse protifašiste in za vse tiste, ki verujejo v demokracijo in v vrednote svobode. Aretacija Santiaga Carrilla še enkrat postavlja na laž izjave španske vlade, ki trdi, da hoče uvesti v Španiji demokracijo. Komunisti zahtevajo, pravi Berlinguer, naj vsa svetovna javnost odločno podpre borbo španskih komunistov in demokratov za svobodo vseh strank, ki so se borile proti frankizmu. Italijansko zunanje ministrstvo je poverilo italijanskemu veleposlaniku v Madridu nalogo, naj izrazi španskim oblastem zaskrbljenost italijanske vlade ob aretaciji tajnika španske komunistične partije Santiaga Carrilla. Zunanje ministrstvo v svojem posegu tudi podčrtuje, da V RIM. 22. — Vladni zakonski osnutek o zazidalnih površinah, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, se bo ponovno vrnil v zbornico. V preteklih dneh so nekatere senatne komisije, ki proučujejo ta zakon, vnesle nekaj sprememb. Spričo tega bo morala zbornica o njem ponovno razpravljati in odločati. Gre sicer za tehnične spremembe, ki ne spreminjajo njegovega političnega pomena. Parlament mora ta zakonski osnutek čimprej odobriti, da se začne izvajati nova ureditev zazidalnih površin, saj je bil stari zakon o gradbenih vinkulaeijah, ki je zapadel 30 novembra, podaljšan samo za dva meseca. RIM, 22. — Predsednik republike Leone je danes sprejel na Kvirinalu člane diplomatskega zbora v okviru tradicionalnih božičnih in novoletnih voščil. Kot običajno, je v imenu diplomatskega zbora spregovoril apostolski nuncij Carboni, ki je podčrtal predvsem potrebo po tesnem sodelovanju med vsemi državami za uresničitev skupnega smotra svobode, demokracije in miru v svetu. Predsednik republike Leone se je zahvalil za loščila ter je v daljšem, nagovoru o-menil najvažnejše mednarodne dogodke v letošnjem letu in poudaril, da na žalost še niso bila pogašena žarišča oboroženih spopadov v nekaterih predelih sveta. (Na sliki vidimo predsednika republike, ko se pozdravlja z libijskim veleposlanikom v Rimu.) Voščila časnikarjev predsedniku poslanske zbornice Ingrau RIM. 22. — Predsednik poslanske zbornice Ingrao je ob letošnjem zaključku delovanja poslanske zbornice sprejel na Monteoitoriju parlamentarne časnikarje, ki so mu prišit vošč.i. za božične in novoletne praznike. Na voščila predsednika parlamentarnih časnikarjev Sensi-nija se je Ingrao zahvalil in izrazil željo po boljših odnosih in tesnejši povezavi med časnikarji m zbornico, ki igrajo nenadomestljivo vlogo pri obveščanju javnosti. RIM. 22. — Notranji minister Cossiga se je danes sestal in pogovarjal z načelnikom poslanske skupine krščanske demon raci je Picco-lijem. nato pa z načelnikom poslanske skupine PSI Balzamom Govorili so o perečih vprašanjih javnega reda in o sedanjem položaju v zvezi z nedavnimi krvavimi dogodki v Rimu, Milanu in Brescii. MiiiiiiiMiiiiMitiiiiMiHMiiuiiiiliiiiiiiiimimiiiriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiimiiiiitiintiiiiitiiiiiitiimiiiiiiiitnil PO RAZKOLU V MISOVSKÈH VRSTAH Nasprotniki Almiranteja izključeni iz stranke Razkolniki računajo na podporo iz sklada za financiranje strank RIM, 22. — V vrstah italijanske skrajne desnice, vsaj tiste, ki se sklicuje na stališča MSI, vlada v zadnjih dneh popolna zmešnjava. Predsedstvo poslanske zbornice je danes uradno sporočilo, da so poslanci, ki so zapustili MSI, ustvarili novo skupino «Nacionalne demokracije». K novi grupaciji je pristopilo 16 bivših misovcev in sicer: Di Nardo, Cantilo, Cerquetti, Delfino, D'A-quino, Galasso, Nicosia, Adriana Pa-lomby, Lauro, Roberti, Menicacci, Manco, Calabro, Borromeo - D'Ad-da, Sponziello in De Marzio, Za predsednika so izvolili Delfina, podpredsednik pa je D’Aquino. Misovci so odločitev predsedstva zbornice sprejeli z velikim negodovanjem ter z raznimi birokratskimi argumenti skušali dokazati, da nova skupina nima pravice do obstoja. Abiurante, je takoj sklical tajništvo svoje stranke: na sejj so sklenili, da črtajo iz seznama članov MSI vse tiste, ki so pristopili k «Nacionalni demokraciji». Javnost se medtem sprašuje, zakaj so tisti, ki so izstopili iz MSI, tako hitro sestavili novo poslansko skupino. Razlog je na dlani: po pravilniku o financiranju strank ima pravico do podpore vsaka skupina, ki se oblikuje pred 31. decembrom. Član socialističnega tajništva Lan-dolfi je v zvezi z razkolom med neo-fašisti, dejal, da ta kriza ne more v nobenem primeru prispevati k premostitvi sedanjih težav, v katerih se nahaja Italija. Razkol je do- godek, pravi Landolfi, ki sodi v okvir kalnih manevrov nekaterih krogov krščanske demokracije, ki si skušajo zagotoviti desničarske gla. sove, tako početje KD pa je povsem v nasprotju z večkratnimi izjavami predstavnikov stranke o demokratični konfrontaciji z drugimi političnimi silami, (if) Seja vodstva KIT RIM, 22. — Danes dopoldne se je na sedežu partije sestalo osrednje vodstvo KPI, ki je obravnavalo vprašanja obrambe demokratičnega reda. O tem je poročal poslanec Pcc-chioli. Poleg tega je vodstvo KPI razpravljalo tudi o obnovitvi upravnega sveta RAI-TV. o čemer je govoril poslanec Quercioli. Po sestanku so sporočili, da bodo predvsem o predlogih, ki jih je dal Pecchioli, objavili posebno poročilo, ki ga bodo nato komunistični parlamentarci o-brazložili v zbornici in senatu, ko bo govor o javnem redu. ŠPORT SINOČI V LIZBONI Poraz Italije V mednarodni nogometni tekmi t Lizboni je sinoči Portugalska premagala Italijo z 2:1 (1:0). 23. decembra 197S TRŽAŠKI DNEVNIK DELAVSKI STRANKI 0 STANJU TRŽAŠKIH KRAJEVNIH UPRAV KPI IN PSI: NEDOPUSTEN POLOŽAJ UPRAVNE IN POLITIČNE PARALIZE Tržaška občina in pokrajina ne moreta reševati niti tekočih upravnih vprašanj - Konkretna skupna pobuda komunistov in scdalistov Deželno vodstvo KD «obžalovalo» stališča in pobude posl. Tombesija Sedanji položaj skoraj popolne upravne in politične paralize tako na občini kot na pokrajini je nevzdržen. Tako je med drugim rečeno v tiskovnem poročilu, ki so ga objavili do zadnjem pogovoru med delegacijama KPI in PSI, posvečenem položaju v obeh glavnih krajevnih upravah našega mesta. Sre Čanja so se udeležili Ghersi. Trin-gale, Pesante, Carbone, Volk in Pahor za PSI, Rossetti, Monfal-con, Martone, Poli, Canciani in Pasi za KPI. Posledice te paralize, je rečeno v dokumentu, mora nositi demokratično življenje mesta: izvoljena sveta, namesto da bi se lotevala težkih vprašanj Trsta, ne moreta reševati niti tekočih upravnih vprašanj in se sestajata vedno boli poredkoma. Politične sile, konzulte, sindikalne in druge množične organizacije ostajajo na ta način brez bistvenega sogovornika, vse to pa se dogaja v še posebno delikatnem trenutku zaključne faze ratifikacije osimskih sporazumov, v kateri so konservativne in reakcionarne sile sprožile silovito protiofenzivo proti demokratičnim inštitucijam. Ta paraliza in to pomanjkanje političnega vodstva ne moreta trajati, kot so priznale tudi druge demokratične politične sile, kot PS Dl in PRI. Potrebno pa je, poudarjajo komunisti in socialisti v svojem poročilu, da KD končno izvede tiste izbire, ki naj omogočijo izhod iz sedanje mrtve točke. Za dosego tega cilja je potrebna demokratična mobilizacija javnosti okrog raznih odprtih problemov. Prav v tej zvezi sta KPI in PSI sklenili v najkrajšem času izdelati seznam konkretnih problemov in uresničljivih ciliev, ki naj se jih obe upravi lotita in jih skušata reševati. KPI in PSI — je rečeno v poročilu — se bosta za to potegovali kot opozicijski skupini, ali pa — kjer bi to bilo mogoče ali nujno — kot večina, pa čeprav le relativna. Glede teh programov nameravajo komunisti in socialisti sprožiti preverjanje z ostalimi demokratičnimi silami, s katerimi naj bi se soočali ne samo o oroblemih političnih zavezništev, pač pa tudi o konkretnih vprašanjih. V tem okviru poročilo obeh strank omč-n;'a možnost «ustvarjanja novih položajev» (beri: novega odbora) vsaj na pokrajini ter se zaključuje s poudarjanjem nujnosti oživitve dela v obeh izvoljenih svetih, še po sebno glede na bližnjo ratifikacijo Urnik trgovin za praznike Jutri, 24. decembra: vse trgovine bodo lahko podaljšale urnik za eno uro. Pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure (dvojna peka). Mesnice bodo odprte od 7.40 do 13. in od 16.30 do 19. ure. Sobota, 25. decembra — božič: zaprte bodo vse trgovine razen cvetličarn (od 8. do 13. ure). Nedelja, 26. decembra — sv. Štefan: zapite bodo vse trgovine razen mlekarn in pekam, ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure. osimskih sporazumov, ki terjajo največjo pozornost, angažiranost in budnost glede uresničevanja njihovega gospodarskega dela. O osimskih sporazumih sp govorili tudi na zadnji seji deželnega vodstva Krščanske demokracije v Vidmu, kjer so z zadovoljstvom po zdravili zaključek glasovanja v poslanski zbornici in poudarili važnost predvidenega finančnega kritja, ki bo omogočil uresničitev zelo važnih del za razvoj celotne dežele in za krepitev njene vloge mostu. KD je poudarila tudi važno vlogo krajevnih uprav in družbenih sil v fazi uresničevanja postavk sporazumov, končno pa je deželno vodstvo uradno obžalovalo zadržanje in pobude posl. Tombesija, ki so v nasprotju z linijo stranke in vlade. nutka, ko smo priča ponovnim kriminalnim napadom na demokratične ustanove in1 še posebno na sile javnega reda. V tej zvezi je tudi omenil važno vlogo tiska za demokratično rast celotne skupnosti. Predstavnik časnil jev Danilo Soli pa je v odgovor omenil, da je bilo letošnje leto posebno žalostno za našo deželo in izrazil željo, da bi bilo prihodnje odločno boljše. O Drevi se bo ob 19. uri na svojem sedežu v Ul. Kolonja 30 sestala rajonska konzulta za Kolonjo in škor-kljo. Na dnevnem redu je razprava o gradbenem razvoju univerzitetnih stavb. Resolucija Enotnega antifašističnega odbora devinsko-nabrežinske občine Enotni antifašistični odbor devinsko - nabrežinske občine, ki se je sestal 20. decembra 1976 za obravnavo delovnega načrta prihodnjih mesecev, se je izrekel o hudih dogodkih, ki so se te dni pripetili v državi. Odbor ostro obsoja ta kriminalna dejanja, ki so bila izvršena v raznih mestih Italije; klanja se nedolžnim žrtvam in izraža globoko sožalje prizadetim družinam ; izreka popolno solidarnost s silami javne varnosti, ki izvajajo težavno nalogo pri obrambi demokratičnega reda. Odbor se zaveda, da se vedno številnejša kriminalna dejanja povezujejo s poostritvijo ekonomske krize, kar dokazuje, da skušajo skrite prevratne sile ustvariti nevarno in neobvladujoče stanje, ki lahko privede do nedemokratičnih pustolovščin. Zato je bitka za rešitev hude ekonomske krize istočasno tudi boj za zaščito demokratičnega reda. Odbor poziva občane novo:zvolje-ne krajevne skupnosti in vse demokratične sile, na sodelujejo z organi javne varnosti v stalnem in budnem boju proti fašističnim grožnjam. Odbor končno obsoja fašistične tolpe, ki so zadnje dni psovale slovensko etnično skupnost in napadle tržaške sedeže KD, ustanove RAI in dnevnika «Corriere della Sera». Izmenjava voščil med časnikarji in vladnim komisarjem Vladni komisar Vincenzo Molinari je včeraj sprejel časnikarje za tradicionalno izmenjavo novoletnih vošči. Ob navzočnosti soproge in najožjih sodelavcev je vladni komisar v kratkem pozdravnem nagovoru o-pozoril na resnost sedanjega tre- • Tržaška občina obvešča, da bo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov občinski matični urad, za sprejemanj« prijav smrti ter oddajanje dovoljenj za pokop, odprt dne 26. decembra 1976 in 2. januarja 1977 od 8. do 10. ure. V KULTURNEM DOMU OB 50-LETNICI SMRTI SREČKO KOSOVEL JE SODOBNEMU ČLOVEKU ZAPUSTIL ZAKLADNICO UPANJA IN VERE Na slovesnem večeru je spregov 7 pesnik h<*rkv Kravos - Nastop zborov, recitatorjev in mezze npranistke Nore Jankovič - Učinkovita scena «če bi ugotavljali, katero besedo je Srečko Kosovel v svojih poezijah največkrat rabil, b. bili morda presenečeni, ko bi spoznali, da ni to beseda bori ali Kras ali kamen, ampak človek, človečanstvo, ljudje. Tudi ne žari v njegovi liriki največkrat zelena ali siva barva, kar V KULTURNEM DOMU Kosovelova razstava odprta od 16. do 19. ure Kosovelova razstava bo — sporoča Narodna in štud”ska knjižnica — odprta v f« zrju balkona v Kulturnem domu vsak delavnik od 16. do 19. ure. Kot poročamo na drugem mestu, je bila razstava odprta sinoči po slovesnem Kosovelovem večeru. Predvidoma bo razstava odprta tudi po praznikih do nedelje, 16. januarja 1977. bi se pač najbolje skladalo z našo predstavo o melanho' čnem, samotnem pevcu s Krasa: vsaj enakovredni razpoloženjski izrazili sta Kosovelu tudi zlata in rdeča barva. In če bi raziskovali čustvena stanja v vseh njegovih poezijah, bi videli, da ne prevladujejo razpoloženja o-tožnosti, strahu in nemočne predanosti, ampak da so jim ravnotežen člen mladostna zagnanost, življenjska zaupljivost, strastna bojevitost, eksplozivnost.» Te besede je pesnik Marko Kravos povedal na včerajšnjem slavnostnem večeru v Kulturnem domu ob 50-letnici Kosovelove smrti. S Kravosovim govorom se je pričela spominska slovesnost, ki so jo priredile Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza, Glasbena matica in Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Program se je odvijal na učinkoviti sceni, ki jo je izdelal Klavdij Palčič: črno ozadje in rdeče prečne črte na odru so ustvarile pomensko bogat in estetsko učinkovit prostor. Uglasbene Kosovelove pesmi so zapeli komorni NA ZADNJI SEJI PRED NOVOLETNIMI PRAZNIKI Predsednik Pittoni orisal dela deželne skupščine v letošnjem letu Deželni svet čakajo v letu 1977 obsežne naloge, zlasti obnova potresnih območij in priprave na izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov ■ Izglasovan nov zakon o pomoči za kmetijstvo Deželni svet se je včeraj zadnjič sestal v letošnjem letu. Dnevni red je predvideval razpravo o dveh zakonih, vendar se je debata okrog prvega tako zavlekla, da bo drugi zakon (pravila in posegi za preprečevanje požarov) prišel na vrsto na prvi seji prihodnjega leta, ki bo predvidoma 20. januarja. Sprejeti zakon vnaša vrsto sprememb in popravkov v deželno normo štev. 35 iz letošnjega leta, ki je bila sprejeta konec julija in ki pred videva vrsto posegov za obnovo kmetijskih dejavnosti na območjih, ki jih je prizadel majski potres. Norma izboljšuje postopke, ki so se v praksi pokazali za preveč zamudne in neustrezne, razširja domet nekaterih predvidenih olajšav in priznava večjo težo zadružnim oblikam sodelovanja v,kmetijstva. Zakon nadalje nekoliko poveča obseg prispevkov, ki jih bodo deležni posamezni kmetovalci in seveda razširja olajšave tudi na tista kmetijska posestva, ki jih je prizadel nov potres sredi septembra. Nova norma postavlja še posebno v ospredje živinorejo, za katero so predvideni še dodatni finančni in tehnični posegi. Med razpravo so svetovalci PSI, KPI in Furlanskega gibanja zahtevali priznanje večjih pristojnosti gorskim skupnostim, njihova prizadevanja v tem smislu pa so ostala brezuspešna. Pristojni odbornik Del Gobbo je izrazil mnenje, da se gorske skupnosti v deželi šele uveljavljajo in da še niso zmožne, da bi prevzemale novih nalog poleg tistih, ki so jim že priznane. Zato je v imenu odbora zavrnil vse popravke, Na koncu je Pittoni opozoril na ki so se nanašali na nove pristoj- novo prebujanje neofašističnih pre- NESPREJEMLJIV MGOVOR NA VPRAŠANJE SEN. JELKE GERBEC Minister za vzgojo Malfatti ne pozna vsebine in duha osimskih sporazumov Glede ustanovitve slovenskega tečaja pri zavodu «A. Volta» se minister povsem neumestno sklicuje na načelo recipročnosti Na pismeno vprašanje, ki mu ga je poslala sen. Jelka Gerbec glede ustanovitve slovenskega tečaja pri industrijsko-tehničnem zavodu «A. Volta», je minister za javno vzgojo s pismom z dne 15. 12. t.l. tako odgovoril: «To ministrstvo je vzelo na znanje vlogo z dne 14. aprila 1976, s katero je pokrajinska uprava v Trstu zahtevala ustanovitev tečaja s slovenskim učnim jezikom, ki naj bi bil priključen industrijskemu tehničnemu zavodu «A. Volta» v Trstu. Vendar, ker gre za zadevo, ki je povezana z našimi odnosi z jugoslovansko državo, se je imelo umestno in potrebno navezati predhodne stike z zunanjim ministrstvom, kakor tudi s predsedstvom ministrskega sveta. Iz teh stikov je izšla skupna o-rientacija, po kateri bo moralo hiti ustanavljanje šol in sekcij s slovenskim učnim jezikom na italijanskem ozemlju organsko uokvirjeno v politiko, ki jo bo vlada določila po ratifikaciji italijansko-iugo-slovanskih dogovorov v Osimu (zlasti v zvezi s čl. 8 omenjene po godbe). V kontekstu . take politike se ne bo opustila poglobitev zadeve, z namenom, da se ugodno reši, tako v smislu bilateralnih odnosov med dvema državama, da se zagotovi načelo recipročnosti, kot z vidika izvajanja italijanskih notranjih norm za zaščito manjšinskih etničnih skupin, zlasti slovenske.» • » * Znano je, da se že več let zavzemajo za ustanovitev samostojnega slovenskega tehničnega zavoda v Trstu Sindikat slovenske šole. odbor za slovenske šole. demokratične stranke, v katerih so vključeni Slovenci in sploh vsa slovenska javnost. Pa tudi šolske krajevne in o-srednje oblasti in krajevne ustanove so večkrat obljubile ustanovitev tega zavoda. Tržaška pokrajinska uprava je letos 14. aprila naslovila svojo vlogo na prosvetnega ministra in zahtevala ustanovitev le navadne tehnične sekcije s slovenskim učnim jezikom v sklopu italijanskega tržaškega tehničnega zavoda «A. Volta». Minister Malfatti je na pismeno zahtevo sen. Gerbčeve odgovori! naravnost neverjetno, kot ni doslej še noben minister niti pred 30 leti. Človek ima vtis, kot da bi šlo za čase hladne vojne, ko so oblasti reševale probleme slovenske šole, kot če bi šlo za šolo v kaki koloniji. Pa poglejmo, kaj pravi Mal fatti. V svojem odgovoru sporoča, da se je o zadevi ustanovitve slo venske tehnične sekcije v sklopu italijanskega zavoda «Alessandro Volta» posvetoval z zunanjim ministrom in s predsedstvom ministrskega sveta in da je po teh posvetih razvidno, da bodo nove šole ali sekcije s slovenskim učnim jezikom ustanovljene na italijanskem ozemlju le v skladu s politiko, ki jo bo vlada izbrala po ratifikaciji osimskega italijansko jugoslovanskega sporazuma (zlasti v skladu s čle nom 8 pogodbe). In kot da ne b) bilo zadosti neslanosti še dodaja, da bo seveda treba upoštevati predvsem tudi recipročnost, in sicer, da ne bo prišlo do ustanovitve nobene nove šole ali sekcije s slovenskim učnim jezikom, če ne bodo tudi jugoslovanske oblasti ustanovile podobnih šol za italijansko narodno skupnost v Jugoslaviji. Kolikor nam je znano — in to bi moral vedeti tudi minister Malfatti — iz govorov predsednika vlade, zunanjega ministra, vodje demokri-stjanske poslanske skupine in deželnega tajnika KD, ne bo veljalo, tako za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, kot za italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji, merilo recipročnosti, ampak načelo «najširše možne zaščite» v duhu ustave itd. Pri tem bi radi opozorili gospoda ministra še na neko drugo zadevo, ki spada v njegovo pristojnost in ki je bila navezana na recipročnost. V okviru recipročnosti je namreč že pred nekaj leti začela delovati v Trstu slovenska poklicna industrijska in obrtniška šola, ki pa je še vedno priključena italijanskemu zavodu «Galvani», ni avto nomna, nima svojega ravnateljstva in tako životari. Zakaj in do kdaj? Tak odgovor ministra za javno vzgojo nas preseneča. Njegova tolmačenja in stališča odločno zavračajo slovenska narodnostna skupnost, italijanska demokratična jav nost in vsi, ki v osimskih spora zumih vidijo instrumente za plodno sodelovanje med državama in sožitje mej tu živečima narodoma. nosti omenjenih skupnosti. Pri končnem glasovanju so se svetovalci PSI, KPI in Furlanskega gibanja zaradi tega vzdržali, vse druge svetovalske skupine pa so normo podprle. Deželni svet je nato obravnaval dve resoluciji, od katerih se ena nanaša na pomoč, ki jo je priznala Evropska gospodarska skupnost za obnovo kmetijskih dejavnosti na potresnih območjih naše dežele, druga pa na pripravo posebnega načrta za odstranjevanje ruševin v opusto-šenih krajih. Prvo resolucijo, ki so jo vložili komunistični svetovalci Moschioni, Magrinj in Bettoli in ki obvezuje vlado, da bo zahtevala še nadaljnjo pomoč od EGS je odbor, sprejel brez pridržkov, drugo resolucijo, ki sta jo vložila socialist Ermano in predstavnica Furlanskega gibanja Puppini, pa je sprejel kot priporočilo. Ob zaključku seje je predsednik skupščine Pittoni v posebni izjavi povzel delo, ki ga je deželni svet opravil v letošnjem letu. Pittoni je predvsem omenil prizadevanja za odstranitev posledic naravne katastrofe ter izrazil svojo solidarnost s preostalimi brezdomci in begunci v Gradežu, Lignanu in drugih obmorskih mestih. V tej zvezi se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali obnavljati socialno in gospodarsko življenje po majskem in septembrskem potresu. Glede zakonodajne dejavnosti deželne skupščine in njenih organov je Pittoni navedel, da se je deželni svet sestal na 79 sejah, na katerih je izglasoval 74 novih zakonov. Stalne komisije pa so se sestale na 272 sejah. Pittoni je nato naglasil, da je deželni svet v tem letu večkrat naglasil težo svoje vloge na raznih nivojih, predvsem pa v stikih s predsednikom poslanske zbornice Ingra.om, s predsedniki parlamentarnih komisij in s predsednikom ministrskega sveta Andreottijem med njihovim obiskom na potresnih območjih. Deželno skupščino, je nadaljeval Pittoni, čakajo zdaj še velike naloge: med temi zlasti obnova opu-stošene Furlanije in izvajanje gospodarskih premis osimskega sporazuma. V tej zvezi je govornik poudaril velik politični pomen dejstva, da je najširši krog ljudskih in demokratičnih sil v naši deželi podprl prizadevanja osrednjega parlamenta po odpravi vseh spornih točk s sosedno Jugoslavijo in po vzpostavitvi tesnejših poslovnih in prijateljskih vezi s sosedno republiko. vratniških sil v državi in pozval deželno prebivalstvo, naj se še bolj strne okrog svojih demokratičnih inštitucij. • Desetega decembra so se člani Tržaške esperantistične organizacije zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so prebrali razna poročila ter razpravljali o bodočem delovanju. Na koncu so bile volitve novega odbora, niča bo Elda Doerfler Rupini, pod-ki so dale naslednje izide: predsed-predsednica Edvige Achermann ter tajnik Pier Giorgio Soranzo. Na programu je tudi srečanje z jugoslovanskimi esperantističnimi krožki. • Na sedežu v Ul„ San Nicolò 7 bo v sredo 29. decembra ob 18. uri posebna seja priletnih trgovcev iz tržaške pokrajine. Na seji bodo razpravljali o predlogu, da bi tudi v naši pokrajini ustanovili posebno združenje priletnih trgovcev, ki naj bi nato pristopilo k vsedržavni organizaciji Fenacom. Na seji bodo med drugim porazdelili vrsto priznanj Gledališča min.i: vi t- j j NA ZADNJI SITUISI januarja 1977 SPD TABOR OPČINE priredi od danes do 2. razstavo ROBERTA HLAVATYJA Odprtje bo danes, 23. decembra. ob 20. uri. Razstava bo odprta ob praznikih od 10. do 12. in od 16. do 20. ure; ob delavnikih od 18. do 20. ure. Slikarja bo predstavil Franc Udovič ROSSETTI Danes, 22. t.m., ob 20.30 Piccolo Teatro iz Milana predstavlja Giorgia Gaberja v «Libertà obbligatoria». Parter 2.500 lir, I. galerija 2.000 in II. galerija 1.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. Danes zadnja predstava. zbor GM, ki ga vodi Janko Ban, zbor «Igo Gruden», ’ ga vodi Sergij Radovič in mezzo* .anistka Nora Jankovič (najavljen basist Ivan Sancin zaradi bolezni ni nastopil). Zbora sta zapela nekaj melodičnih Kosovelovih resmi. Nora Jankovič je ob klavir: . Invi Neve Merlak zelo dobro in Uv, interpretira- la pesmi Tiha ml.il (R. Simoniti), V somrak zvoni (R. Simoniti), Večerni hlad (R. Simoniti), Romanca (R. Simoniti), Melanholija (R. Simoniti) in Ne, jaz nočem še umreti (nova uglasbitev A. Srebotnjaka). Pete pesmi so torej poudarile tihi del Kosovelove osebnosti. Izražale so melanholijo, osamljenost in tiho hrepenenje. Recitacija Kosovelovih pesmi je pomenila kontrast petju o-beh zborov in mezzosopranistke. I-gralci Stalnega slovenskega gledališča Miloš Battelino. Stanislava Bo-ninsegna, Miranda Caharija, Stojan Colja, Silvij Kobal in Mira Sardoč so recitirali ostre in borbene Kosovelove Integrale in konstrukcije. Prelomljeni stavki, drzne besedne zveze so se ločile, a hkrati dopolnjevale mehko melodijo petja. Scena je igro s kontrasti učinkovito poudarila. Predstavo je režiral Marjo Uršič. Ob zaključku programa je deklica v rdeči obleki položila na oder šop nageljnov, kot prisrčen poklon «krnskemu mladeniču», šop cvetja je po predstavi vzela Kosovelova sestra, da ga bo nesla na bratov grob v Sežani. V fojerju Kulturnega doma so o-tvorili razstavo Kosovelovih del, spisov o njem in prevodov njegovih pesmi v tuje jezike. Razstavo je občinstvu predstavil ravnatelj Narodne in študijske knjižnice dr. Franc Škerlj. Umrl je Orazio Fiume direktor «Tartinija» Tržaški državni konservatorij «Tartini» je izgubil svojega ravnatelja. Prof. Orazio Fiume, ki ga je vodil poslednjih šestnajst let, je predvčerajšnjim nenadoma umrl. V zadnjih letih je bil precej bolehen. Rojen v Monopoliju v provinci Bari pred 68 leti je diplomiral iz klavirja in kompozicije, izpopolnjeval se je v kompoziciji in v diri-gentstvu na akademiji Santa Cecilia v Rimu. Skomponiral je vrsto simfoničnih in simfonično - zborovskih del, njegovi najpomembnejši stvaritvi pa sta opera «H tamburo di panno» in zborni balet «In una notte di bufera» na besedilo pesnika Rainerja Marie Rilkeja. Razen v velikih italijanskih opernih teatrih od Rima preko Milana do Trsta so njegova dela izvajali tudi v tujini. Izvajala jih je tudi Slovenska filharmonija. Do lani je bil v Trstu tudi predsednik mednarodne žirije za nagrado «Mesta Trsta» za izvirne simfonične skladbe. V tržaškem in v italijanskem glasbenem svetu je užival velik ugled, sam pa je visoko cenil tudi delovanje tržaške Glasbene matice in bil naklonjen njeni publicizaciji. Rad je pohvalil gojence naše glasbene šole, ki so delali diplomske izpite na konservatoriju. Pogosto je tudi prisostvoval koncertnim prireditvam v našem Kulturnem domu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA Franček Rudolf KOŽA MEGLE Krstna uprizoritev Scena Drago Turina Kostumi Anja Dolenčeva Pantomima kurentov Jože Strafela Glasba Mojmir Sepe Režija JOŽE BABIČ Danes, 23. t.m., ob 16. uri abonma red H. Jutri, 24. t.m., ob 16. uri abonma red I. Včeraj-tanes Danes, ČETRTEK. 23. decembra VLASTA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. — Dolžina dneva 8.41. — Luna vzide ob 9.13 in zatone ob 19.34. Jutri, PETEK, 24. decembra ADAM in EVA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 13,1 stopinje, najnižja 9,6, ob 19. uri 9,6. zračni pritisk 1019.9 mb narašča, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik severovzhodnik 19 km s sunki 53 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. decembra 1976 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 25 oseb. UMRLI SO: 83-letna Giuseppina Ze-rial vd. Giacoletti, 68-letni Orazio Fiume. 68-letni Nicola Perrone, 77-let-ni Giuseppe Cargnelli, 88-letna Antonia Križmančič vd. Žagar, 90-letna Francesca Saina, 2 meseca stara Susanna Dodič, 91-letna Gabriella Svetina vd. Malalan, 78-letni Antonio Pincin, 91-letni Rudolf Kerkoč, 84-letna Anna Pečar, 73-letna Emilia Si-monetti por, Pergolis, 51-letni Ennio Pitteri, 57-letna Angela lop por. Pec-chiari, 84-letna Ernesta Stopar vd. Škabar, 88-letna Maria Stojnic vd. Momic, 67-letna Nella Turti por. Do-naggio, 70-letni Renato Romano, 87-letni Beniamino Schergna, 84-letni Alfonso Sanfilippo, 60-letni Alfredo Ma. rian, 70-letna Elvira Vigilati vd. Tedeschi, 72-letna Giuseppa Tozzi vd. Pepino, 85-letna Matilde Scala vd. Vidali, 83-letna Maria Crevatin vd. Girotto. iiituiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimittiiiifiiiiiiiiiiifimiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiminiiHiiiiuimi Pismo uredništvu Uredništvu Primorskega dnevnika Z obžalovanjem smo ugotavljali, da je tov. Spetič v svojem sobotnem članku na prvi strani Primorskega dnevnika postavil glasovalno izjavo poslanca «Lotta Continua» na isto raven kot izjavo misovcev. Menimo, da je treba to dejstvo pripisati slabi informiranosti o razlogih tiste glasovalne izjave. Zato prilagamo original glasovalne izjave tov. D. Pinta v poslanski zbornici ter poročilo pokrajinskega tajništva «Lotta continua» v upanju, da vas bo to privedlo, da svoje stališče popravite ali da vsaj o tem osebno razmislite. Menimo, da ob nasprotstvih in polemiki ne moremo spregledati, da smo se in se bomo ob številnih priložnostih (in tudi v teh dneh!) znašli na isti strani: proti fašizmu, nacionalističnim izzivanjem, atentatom proti jugoslovanski neuvrščenosti, napadom na pravice Slovencev v Italiji. Z bratskim pozdravom Pokrajinsko tajništvo «Lotta continua» V svojem poročilu iz poslanske zbornice sem navedel samo dejstva: poslanec Pinto je glasoval proti ratifikaciji osimskega sporazuma in se je pri tem distanciral celo od ostalih poslancev skupine «Proletarske demokracije», ki so se vzdržali glasovanja. V izjavi tajništva LC je, med drugim rečeno, da «industrijska cona na Krasu služi samo interesom kapitalistov in imperialistov». Organizacija «Lotta continua» pri tem pozablja, da je osimski spo- KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 Ariston 16.30—21.30 «Il deserto dei tartari». V. Gassman in G. Gemma. Barvni film. Mignon 16.00 «King Kong». Nazionale 15.30 «Il libro della giungla». Walt Disney. Barvni risani film. Grattacielo 16.00 «La pietra che scotta». Robert Redford in George Segai. Barvni film. Fenice 16.00 «Buffalo Bill e gli in-diani». Paul Newman in Burt Lan-caster. Barvni film. Excelsior 15.30—22.00 «Il Casanova» Federica Fellinija. Igra Donald Su-therland. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Historie d’O». Corinne Clery. Prepovedan mladini pod 18-letom. Barvni film. Ritz 16.30 «Le deportate della sezione speciale SS». John Steiner in Lina Polito. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «L’ultima follia di Mei Brooks». Barvni film za vse. Capitol 15.30 «Missouri». Jack Nickol-son, Marion Brando. Barvni film. Cristallo 16.00 «Il bocconcino». Helen Chanel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 15.00-21.45 «Mary Poppins». Julie Andrews in Dick Van Dyke. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Anche il sesso è un affare di stato». Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Invito a cena col delitto». David Niven, Peter Sellers. Vittorio Veneto 16.30 «Storia di una monaca di clausura». Catherine Spaak in Susy Kendah Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.00 «Il drittone». Giancarlo Giannini in Philippe Leroy. Abbazia 16.00 «The Delinquent». Kung-fu in Wang Chung. Barvni film. Radio Movie Club 77 (prireja CUC) 16.00 in 20.00 «King Kong» Cooperja in Schoedsacka. Ob 18.00 in 22.00 «Infanzia, vocazione e prime esperienze di Giacomo Casanova veneziano», Corr.encinijev film. Astra 16.30 «Il generale dorme in piedi». Barvni film. U. Tognazzi. Volta 16.00 «Nessuna pietà per Ulza-na». Burt Lancaster. Barvni western film. Razna obvestila Nabrežinska godba na pihala vabi vse ljubitelje glasbe na tradicionalni božični koncert, ki ga društvo prireja vsako leto za božič na glavnem trgu v Nabrežini. Začetek ob 10.30. V nedeljo. 26. t.m., ob 17. uri v Finžgarjevem domu bo igral ansambel Taims. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina — AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina-Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. Mali oglasi razum plod dogovora med Italijo in socialistično Jugoslavijo. Nekam iz trte izvita se nam zdi misel, da bi socialistična in neuvrščena Jugoslavija ščitila interese «kapitalistov in imperialistov». Da so bile motivacije poslanca Pinta različne od motivacij misovcev mislim, da ni treba posebej poudariti. Sicer pa v svojih poročilih nisem nikoli postavljal poslanca Pinta na isto raven z misovci. Da sem pa pri nujni sintezi v poročanju raje omenil izjavo načelnice skupine DP poslanke Luciane Castelline je tudi povsem razumljivo, saj je njeno zadržanje bilo pomembnejše od zadržanja poslanca Pinta, ki je govoril «v lastnem imenu». Stojan Spetič CARLI VIRGILIO vas vaui. ua upi ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68, 70, 850 coupé 69. 127 71. 75, 128 71. 72, o-pel 1000 71, 1300 66. 124 69, simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71, 124 coupé 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. Razstave V Tržaški knjigarni Franko Vec-chiet razstavlja najnovejše grafične liste. Atilij Kralj razstavlja v dolinski Torkli do 10. januarja 1977. Razstava je^dfljJfta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah iiTbražhikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št 732-627. I lili I l'l 11— V počastitev spomina Francke, mame pok. učiteljice Slavice Tence darujeta Nada in Valerija Pertot 10.000 lir za podporno blagajno liceja France Prešeren. Namesto običajnih novoletnih čestitk daruje Danilo štubel 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto pismenih voščil daruje družina Stojan Udovič 30.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Ob 17. obletnici smrti Cirila Kralja darujejo žena Stana, sin, hčere in brat 2.500 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 2.500 lir za ŠD. POJASNILO K POJASNILU V zvezi s pojasnilom časnikarja Paola Bertija glede neverjetnega tiskarskega škrata ali neljube pomote v reportaži o Trstu v reviji «Europeo» je Nerina Pavan, uslužbenka pri agenciji «Ansa», ki je po teleprinterju posredovala tekst reportaže uredništvu omenjene revije, poslala «Primorskemu dnevniku», listu «D Piccolo», ravnatelju «Europea», osrednjemu vodstvu agencije «Ansa» in sindikatom fotokopijo rokopisa ter oddanega besedila ter kratko spremno pismo. V pismu zavrača vsako krivdo za morebitne napake, ki naj bi nastale, tako pravi, po krivdi časnikarja, ali njegove strojepiske. Zato si pridržuje pravico, da bo primemo nastopila po pravni poti. Paolo Berti je v svojem pismu omenil «zločine teleprinteristov, protov in korektorjev, toda med navednicami. Napaka pa je nastala, ker v inkriminiranem stavku ni bil postavljen vprašaj na pravem mestu, oziroma je sploh odpadel. Pravi rogati škrat. Za vedno nas je zapustila naša draga mati, nona in pranona IVANA ŽUUAN vd. PREGARO Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti. Log št. 25, naravnost na pokopališče v Ricmanjih. Žalujoči: hči, sin, bratje, sestra, vnuki in drugo sorodstvo. Log, Rocol. 23. decembra 1976 V 91. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in RUDOLF KERKOČ Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice Žalujoči: hči Fani, sin Rudi z ženo, vnukinja Vera z možem ter drugo sorodstvo. Trst, 23. decembra 1976 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141: Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Vbije: tel. 271-124. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče in nono JOSIP PRASEL Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, 24. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v kontovelsko cerkev. Žalujoči: hči Ana, zet, vnuki in drugo sorodstvo. Kontovel, Trst, 23. decembra 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3. tel. 38006 PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Stroga kazen za mlada hegaaea roparja in napadalca Mendlerjeve Martina Losserja so obsodili na 10 let zapora, njegovega pajdaša Kubelaka, ki je policiji ušel, pa na 12 let zapora 23. decembra 1S73 Tržaški sodniki so včeraj sodili mladima češkoslovaškima beguncema — 22-letnima Martinu Losserju in Milošu Kubelaku, ki sa 24. oktobra lani oropala, zvezala in zaprla v omaro priletno žensko v Ul. Somma v Trstu. Pred sodni zbor pa je stopil le Losser, ki ga je policija kmalu po ostudnem roparskem podvigu prijela pri Latisani, potem ko je skočil z drvečega vlaka. Njegovemu pajdašu pa so sodili v odsotnosti. Po ropu mu je namreč uspelo zbežati v Nemčijo, kjer so ga sicer prijeli tamkajšnji agenti javne varnosti, a jim je potem pobegnil med vožnjo z vlakom, ko so ga hoteli izročiti italijanskim varnostnim oblastem. Sodišče je za mlada kriminalca izreklo strogo kazen. Zaradi ropa, povzročitve poškodb in vdora v stanovanje je namreč obsodilo Losserja na deset let zapora in 1 milijon denarne kazni, odsotnega Kubelaka pa na dvanajst let zapora in 1.200.000 lir globe. Sodnemu zboru je predsedoval Salerno, javni tožilec je bil Tavella, ki je za oba obtoženca zahteval dvanajst let zapora, branil pa ju je odv. Moro, ki je zahteval najnižjo kazen ob upoštevanju raznih olajševalnih okoliščin. Dogodek, zaradi katerega sta bila begunca včeraj obsojena, je lani oktobra močno odjeknil med tržaško javnostjo. Roparja, ki sta dan prej pribežala z Vzhoda in so ju namestili v begunskem taborišču na Padričah, sta se 24. oktobra brez denarja po- Novoletne jelke morajo imeti ustrezno potrdilo Nakup novoletne jelke nas lahko drago stane, če jelka ni plombirana in če nima ustreznega potrdila o izvoru, ki ga izdaja Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa. To je Sporočil zavod sam, potem ko je pred dnevi izšel v Uradnem vestniku SR Slovenije odlok izvršnega sveta, ki določa jasne norme za trgovanje z ro-voletnimi jelkami ter predvideva stroge kazni za kršilce. V nekaterih primerih so morali kupci neplombiranih jelk plačati 500 ND kazni, 100 ND za sodni postopek, poleg tega pa so morali jelko še enkrat odkupiti od omenjenega Zavoda. Kupci naj zato pazijo, od koga kupujejo in kakšne jelke kupujejo. Specializiran tehnični servis za popravila pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov TELEFON : 763 663 Ul. Molino a Vento 10-B - TRST stopala okrog postaje ter razmišljala, kako bi na najlažji način prišla do denarja. Tako sta potrkala na vrata 52-letne Use Mendler por. Me-nin v Ul. Somma 4. Ko jima je odprla, sta jo z orožjem v .rokah prisilila, da je spila večjo količino alkoholnih pijač ter jo omamljeno zvezala z žico televizijske antene, ji zamašila usta z robcem, jo zaprla v omaro ter prislonila k omari posteljo in nočno omarico. V stanovanju sta nato ukradla nekaj tisoč lir v gotovini, nekaj zlatih predmetov ter se celo preoblekla. Losser si je nadel srajco, Kubelak pa nogavice, medtem ko sta svoja oblačila pustila v stanovanju. Ravno na podlagi odvržene Losserjeve srajce z vidnim krvavim madežem od britja na o-vratniku jima je policija prišla na sled ter enega tudi prijela. Agentom je pri tem pomagalo tudi naključje. Roparja sta namreč odpotovala z vlakom za Benetke, ker pa nista plačala doklade za 1. razred, jima je sprevodnik zagrozil, da ju izroči policiji. Kubelak se je zato skril nekje v vlaku, Losser pa je pri Latisani skočil kar skozi okno ter se precej poškodoval. Agenti so ga v Latisani pridržali do prihoda tržaških preiskovalcev, ki so lahko preverili, da gre dejansko za napadalca Mendlerjeve. Kubelaku je, kot rečeno, beg uspel in je tako še zmerom na svobodi, čeprav nad njim visi dvanajst let ječe. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiuiiiiiiiiiiiiirttiiniiiifiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiit GORIŠKI DIJAKI PRI NAS --ri,'v.. Dijaki in profesorji trgovske poklicne šole iz Gorice so si med svo jim včerajšnjim obiskom v našem mestu ogledali tudi našo tiskarno, kot nam priča gornja slika. Še prej so obiskali' Rižarno ter se podrobneje seznanili-z njeno tragično zgodovino, nato pa sò si ogledali tudi naš Kulturni dom. TPPZ na dnevu JLA v Postojni V torek zvečer je na proslavi dneva armade v Postojni nastopil Tržaški partizanski pevski zbor s celovečernim koncertom. Proslavo, ki je bila v postojnskem gledališču, je z uvodnim govorom odprl general Mirkovič, nakar je TPPZ z orkestrom in recitatorji izvajal prvi del programa Partizanska balada, v drugem delu pa je zapel posamezne pesmi iz starega in novega repertoarja. Koncert je sklenil s krstno izvedbo «Pesmi o Titu» Kru-na Cipcija. Po koncertu se je prirediteljem zahvalil predsednik zbora Rudi Žerjal, nakar je zbor zapel še Internacionalo. Po končani proslavi so se pevci podali na družabni večer v Jamsko restavracijo, kjer so si s pripadniki JLÀ izmenjali darila in si medsebojno nazdravili z željo, da bi prvemu obisku sledili še drugi. URARNA - ZLATARNA MALALAN OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRST vam priporoča: ■ CERTINA D BULOVA B ZENITH B HEUER d 0 0 © © # © 0 1 ZANIMA VSE ! VELIK USPEH, KI SMO GA ZABELEŽILI S POBUDO «BOŽIČNO DARILO, KI VAM GA POKLANJA GODINA» nam je dal idejo, da razširimo iniciativo na vse artikle, tako da lahko V S I izkoristijo VSE 20% POPUSTA na PLAŠČE, LODNE, OBLEKE, JOPE in KRILA 20% POPUSTA na moške in otroške PLAŠČE, LODNE, OBLEKE, JOPE in HLAČE JOPA bober Spitz KRZNO " JOPA Castorvis KRZNO Castorvis MOŠKO KRZNO Murmell 695.000 — 550.000 890.000 — 690.000 320.000 — 250.000 360.000 — 280.000 690.000 — 550.000 10% POPUSTA na dragocena in navadna krzna 10% POPUSTA na vsa oblačila IZREDNE PONUDBE V VSEH ODDELKIH COdFEZIOm V# CftttHsCt POMEMBNA NOVOST 20. ZASIPANJA V RIMU GORIŠKI ZASTOPNIK PRVIČ NA SEJI KOMISIJE ZA VIDEMSKI SPORAZUM Italijansko ju gos!o vanski komisiji za mejni prehod Standrež prisodili še skrb za odprtje prehoda v Gabrijelovi ulici Zadnje zasedanje stalne mešane italijansko - jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o malem osebnem obmejnem prometu, ki se je zaključilo prejšnji teden na zunanjem ministrstvu v Rimu, je prineslo pomembno novost v sestavi komisije. Na tem zasedanju je bil prvič navzoč tudi župan obmejnega mesta Gorice Pasquale De Simone. S tem so ugodili dolgoletni zahtevi po vključevanju obmejnih predstavnikov v določena telesa, ki so sicer v domeni diplomacije. Dodamo naj, da je zaradi drugačnega mehanizma, ki urejuje sestavo jugoslovanskega zastopstva v tej komisiji, zastopnik novogoriške občine vedno sodeloval na zasedanju mešane komisije in je bil v skladu s tem načelom na sedanjem zasedanju v Rimu navzoč tudi predsednik občinske skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj. Udeležba predstavnikov obeh sosednjih mest, med katerima obstajajo v osimskem sporazumu, opredeljeni številni skupni interesi, je omogočila, da so bili ti interesi neposredno prikazani in je zaradi tega mešana komisija, ki sta jo vodila Italijan Trotta in jugoslovan Markič, zelo konkretno razpravljala in hitro ukrepala. «Zelo pomembno je, da sta bila De Simone in šušmelj vključena v delegaciji, ki sta sodelovali na zasedanju mešane komisije — je rečeno v tiskovnem sporočilu, ki ga o dogodku objavlja goriška občinska uprava». S tem se demokratično predstavništvo prebivalstva končno neposredno vključuje v obravnavo obmejnih vprašanj tudi na diplomatski ravni. S tem v zvezi je De Simone poudaril važnost prijateljskega sodelovanja med občinami v obmejnem pasu, kar po eni strani pomaga stvarno reševati vprašanja, ki se neprestano pojavljajo v odnosu med obmejnim prebivalstvom, po drugi strani pa prispeva k izboljšanju stikov med obema državama. Stališče goriškega župana je komisija o-svojila, koristnost neposrednega sodelovanja predstavništev obmejnega prebivalstva pa je poudaril tudi načelnik italijanske delegacije». Poleg drugih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu 20. zasedanja mešane komisije, naj omenimo priporočilo, ki ga je stalna komisija dala italijansko . jugoslovanski komisiji za mejni prehod štandrež, da svoj delokrog razširi tudi na vprašanje odprtja novega mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici (Erjavčev drevored v Novi Gorici), ki ga predvideva osimski sporazum. Pokrajina s« vključuje v urejanje družbenih dejavnosti Pod vodstvom pokrajinskega predsednika Agatija je bila seja o izboljšanju dejavnosti skupnega družbenega pomena kot so oskrba z vodo, plinom in elektriko, delovanje čistilnih naprav, upepeljevalnikov, smetarske, pogrebne in drugih podobnih skupnih služb. Gre za u-sklajevalno vlogo pokrajinske uprave pri nastajanju konzorcialnih te- tero se je zastopstvo goriške slovenske mladine sestalo v soboto na sedežu mladinskega krožka. Delegacijo je gostom predstavil predsednik komisije za mladino in šport pri izvršnem odboru SKGZ Ace Mer-molja, Igor Komel pa je govoril o delovanju mladinskega krožka in mladinskega centra. Na sestanku so goriško mladino predstavljali zastopniki mladinskega krožka, mladinskega centra ter mladinskih odsekov prosvetnega društva Oton Župančič in Ju ventina. V imenu delegacije slovenske mladine se je za pozdrave zahvalil Robi Kovšča in je hkrati predstavil člane delegacije Vita Habjana, Marka Mo-rela in Sandija Ravnikarja. les, kar daje pokrajini, v marsičem do nedavna «odpisani» ustanovi, nove razsežnosti pri odpravljanju sedanje gospodarske krize in novo mesto pri nadaljnjem skoku demokratičnih odnosov v družbi. Poročilo o tem sestanku, na katerem so imeli ravno sindikalisti pomembno vlogo, bomo objavili jutri. Srečanje mladih v soboto v Gorici V vrstah goriške mladine zelo u-godno ocenjujejo srečanje z delegacijo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, s ka- ■iiiimiiiriiiriiflilllilimmlliiiiir. lumini nuni 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 numi ODPRTO PISMO DRUŠTVA «ALVISE COMEL» ZAHTEVA PO USTANOVITVI PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA Pobude brez uspeha: pomanjkanje sredstev, politične volje ali nerazumevanja - Prirodoslovni muzej v Gorici ukinili pred šestdesetimi leti Prirodoslovno društvo «Alvise Cornei» v Gorici si že dolgo prizadeva, da bj v našem mestu ponovno odprli naravoslovni muzej. Pobuda pa vse do danes ni našla pravega odziva, čeprav so člani tega zelo delavnega društva potrkali že na marsikatera vrata. Pred dnevi so se odločili poskusiti vnovič. V odprtem pismu, ki so ga naslovili deželnim, pokrajinskim in občinskim upraviteljem, kakor tudi predstavnikom političnih strank, trgovinski zbornici ter Goriški posojilnici, so podrobno opisali številne težave s katerimi se morajo spoprijemati že vrsto let v pričakovanju primernega sedeža, kjer bi lahko razstavili bogate zbirke školjk, oka-menin, rudnin itd. Seveda ne manjka tudi težav v zvezi z denarjem, saj samo dobra volja članov — čeprav jo je veliko — ne zadostuje. PRIZADEVANJA UPRAVNEGA SVETA Za vključitev letališča Ronke v širšo mednarodno povezavo Inž. Augelli: «Prizadevamo si ohraniti vezo z Dunajem in jo želimo tudi s Prago in z Londonom, istočasno pa smo za krožno progo med sosednimi deželami» O prizadevanjih uprave letališča v Rpnkah, da bi deželno letališče vključili ne le v državne, marveč v mednarodne prometne tokove, smo že večkrat pisali in nekaj je bilo na tem že napravljenega, nekaj je bilo opuščenega, nekaj pa se z uspehom nadaljuje. Pred leti je zagrebška letalska družba Pan Adria odprla redno tedensko letalsko progo Zagreb - Ronke, ki je nekaj časa uspevala, kasneje pa so jo, zaradi premajhnega števila potnikov, opustili. Za to progo je zagrebško podjetje uporabljalo ma la 30-sedežna letala metropolitan in enkrat je bilo to letalo tudi nepravilno pristalo na ronskem leta lišču. Kasneje so na prizadevanje uprave letališča v Ronkah uvedli na našem letališču vmesni pristanek na dvakrat tedenski progi Mi lan - Beograd. Prva vožnja je bila prav na dan atentata na karabinjerje pri Petovljah, po nekaj mesecih, ob zaključku poletne sezone, pa je italijanska državna družba Alitalia! postajališče v Ronkah ukinila, ker ni bilo veliko zanimanja zanj. Leto pozneje so za poskus uvedli pbstajališče na že obstoječi dvakrat tedenski progi Rim - Dunaj. Uspeh je bil večji, tudi ker je uprava ronškega letališča v sodelovanju s turističnimi agencija mi v naši deželi in na Dunaju u-vedla turistične pakete, ki so se jih v veliki meri za nekajdnevni obisk Dunaja poslužili prebivalci naše dežele, Dunajčani pa so lahko prišli na ogled Trsta in drugih krajev v Furlaniji - Julijski kra jini. Postajališče v Ronkah na progi Rim - Dunaj je bilo tri leta samo sezonskega značaja, letos pa je bila ta proga odprta skozi celo leto. Obstajajo možnosti, da bi ostala ta Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1977 Celoletna Mesečna . 25.000 lir 2.500 lir VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI B0 DECEMBRA PREJEMAL BNEVNIK BREZPLAČNO Naročnine sprejemajo: Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št, 1/1 Tel. 83-382 Raznašala Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 proga odprta tudi v prihodnjem in v naslednjih letih, je dejal predsednik upravnega sveta ronškega letališča inž. Giovanni Augelli na tiskovni konferenci -goriškim in trži-škim novinarjem. Na konferenci, kjer so bili poleg inž. Augellija prisotni še podpredsednik Tacchinar-di, odbornika Colombo in Strisovich in tajnik dr. Oggianu, je bil govor tudi o nadaljnjih pobudah za povečanje letalskega prometa na tem letališču. Zaradi krize, ki je pred nekaj leti zajela vso Evropo, so morali opustiti velike investicijske načrte, ki so jih izdelali pred sedmimi leti, ko so računali da se bo tudi letalski promet nenehno večal in dosegel v letu 1980 približno milijon potnikov na tem letališču. Predvidevanje je bilo sicer zelo optimistično, takratni razvoj prometa pa je zelo obetal. Letos bodo, še pred zaključkom leta, skoro gotovo presegli število 190.000 potnikov, kar je za malenkost višje od lanskega števila. To so dosegli kljub številnim stavkam pilotov, ki so bile letos v vsej Italiji in ki so trajale več mesècév." fej tè ‘ stavke ne bi bilo, bi bili skoro gotovo presegli število 200.000 potnikov. Uvodoma smo omenili prizadevanja za ohranitev letalske proge Rim - Ronke - Dunaj. Člani uprave ronškega letališča so navezali stike tudi s češkoslovaško letalsko družbo ČSA, da bi tudi ta uvedla postajališče v Ronkah na svoj! redni letalski progi Praga - Rim, Prav tako so v teku pogovori z Alita-lio, da bi se na novo uvedla proga Ronke - Turin - London, so pa s tem v zvezi težave, kajti britanske letalske družbe imajo zelo pogoste stike z letališčem v Benetkah in ne želijo dvojnikov. Na vprašanje našega časnikarja je predsednik inž. Augelli orisa! potek pogovorov med odgovornimi činitelji naše dežele, Slovenije. Hr vaške, Koroške in Štajerske za u-vedbo krožne proge, ki bi vezala kraje v teh deželah. O stvari je bil govor že pred dvema letoma, lani ob tem času so prišli na obisk v Ronke zastopniki letališč Reka in Zagreb in družbe Pan Adria, malo zatem je bilo srečanje zastop nikov raznih letališč na Reki, kjer so stvar podrobno preučili. Potreb ne pa so spremembe obstoječih mednarodnih pogodb, nam je de jal inž. Augelli, da se taka proga uvede. Istočasno so potrebna tudi majhna letala in ustrezne družbe. Jugoslovani tako družbo že imajo, in sicer Pan Adrio v Zagrebu. Av strijci jo ustanavljajo, v Italiji pa trenutno v naših krajih take družbe ni. Da bi dobili širšo zaslombo pri teh pobudah je prav predsed nik ronškega letališča na seji od bora Treh Benečij o letalstvu pred lagal, da bi se v to skupnost obmejnih dežel vključila tudi Tridentinska - Južna Tirolska in da bi seveda v krožno progo vključili tudi to deželo. Stvar bodo sicer preučili na drugem zasedanju, ki bo v prvih mesecih prihodnjega leta. Toliko o prizadevanjih za uvedbo rednih mednarodnih prog, ki bi neposredno povezovale naše deželno letališče v Ronkah z važnimi sre dišči srednje Evrope in tudi v drugih krajih naše celine. Druge naloge, ki čakajo letališče v Ronkah v prihodnjem letu, pa bomo obravnavali kasneje. Jelka na Travniku dar Nove Gorice Na Travniku v Gorici so občinski delavci postavili novoletno jelko, dar občinske skupščine Nova Gorica, Drevo, ki so ga posekali v Trnovskem gozdu, dokazuje visoko stopnjo prijateljskih odnosov, ki prevevajo stike med obmejnim prebivalstvom in tudi’ stike med občinskima upravama Gorice in Nove Gorice. Hkrati se v tem daru izražajo tudi želje po še tesnejših in plodnih stikih v novem letu 1977. Prvi smučarski izlet SPD Gorka Dež in slabo vreme, ki sta v nedeljo spremljala mlade smučarje Slovenskega planinskega društva Gorica na njihovem prvem letošnjem zimskem izletu na Nevejsko sedlo, nista motila veselega razpoloženja mladih ljubiteljev zimske narave in smučarskega športa. Tisti, ki smučarske veščine zadovoljivo obvladajo, so se takoj postavili v vrsto k vlečnici, začetniki pa so se hitro znašli in ob pomoči staršev zastavili po snegu prve korake. Kakor nam je sporočila Nada Sancin, ki zaradi bolezni Jožice Smet skrbi za smučarski tečaj in za vse, kar je z njim v zvezi, bodo priredili v januarju štiri izlete jn bodo takrat tudi imeli redne vaje. V nedeljo so se mladi in njihovi starši ter spremljevalci odpeljali na Nevejsko sedlo kar z dvema avtobusoma, znak, da je pobuda SPD Gorica doživela lep sprejem. V okviru društva deluje namreč tudi laboratorij, kar pa precej stane. Goriški naravoslovci so prepričani, da bi tudi Gorica morala imeti svoj, čeprav skromen muzej, zato ponavljajo poziv vs’sm odgovornim dejavnikom — deželi, pokrajini, občini in političnim strankam, naj omogočijo ureditev takega objekta. Trenutno bi zadostovalo že okrog 250 kv. metrov. Pri tem navajajo primer sorodnega društva «S. Zenari» iz Pordenona. ki je našlo primerne prostore v občinskem naravoslovnem muzeju, kjer že nekaj let uspešno o-pravlja svoje poučno in znanstveno poslanstvo. Kljub takemu zadržanju oblasti, pa se je nekaj le premaknilo. Tako so v stavbi, kjer so bili prej uradi pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva v Gorici, namenili društvu dva majhna prostora, kjer bodo lahko namestili obširno knjižnico (približno 3500 knjig). Ostaja pa še naprej odprto vprašanje prostorov za izložbo prirodoslovnih zbirk. Prav zato se društvo ponovno obrača na vse merodajne dejavnike, s pozivom, naj vendarle kaj ukrenejo, da bo Gorica po šestdesetih letih ponovno pridobila pomembno poučno-znan-stveno ustanovo. Bo poziv tudi tokrat naletel na gluha ušesa? Cankarjeva proslava v Steverjanu Tudi na sedežu števerjanskega prosvetnega društva «Briški grič» so imeli v soboto zvečer Cankarjevo proslavo. Kot gostje so nastopili člani doberdobskega prosvetnega društva «Jezero», ki so imeli uspel recital na temo Cankarjevih pesmi in proze. Gre za štiričlansko skupino, ki se je osnovala prav za to priliko v Doberdobu in ki je z uspehom nastopila preišnji teden v domači vasi. Govor o pomenu Cankarja v slovenski literaturi in v slovenskem družbenem življenji na splošno pa je imel prof. Karlo Černič, ki ie orisal Cankarjevo miselnost in poudaril predvsem socialne težnje v delih našega največjega pisatelja. ‘Kino Gorica VERDI 17.00—22.00: «La polizia accusa, il servizio segreto uccide». M. Ferrer. Delia Boceordo. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. CORSO 17,00—22.00 «Roma drogata: la polizia non può intervenire». G. Alberti. Barvni film. Prepovedan mladini ped 18. letom. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «1984 — non sorge il sole». Znanstvenofantastični fiim. CENTRALE 16.30-21.30 «Mary Pcp-pins». W. Disney. J. Andrews in D. Van Dyke. VITTORIA 17 00— 22.00 «La ragazza alla pari». G. Guida in O. Lionello. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.000 «Signore e signori buonanotte». PRINCIPE 17.30- 22.00: «Violenza sull'autostrada» Barvni film. IMftrn Gorica in okolica SOČA «Trdoglavi poliraj», amerrki film, ob 18, m 20. uri. SVOBODA «Beli očnjak», italijanski barvni film. ob 18. in 20. uri. DESKLE «Rdeči orkester», nemški barvni film, ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. lliiiiiiiiiiliilliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiliiiiiiiiii V NEDELJO V PROSVETNI DVORANI PD JEZERO Številno občinstvo na skupnem koncertu dolanskega zbora in doberdobske godbe Dolani so lako dostojno proslavili 25-letnico ustanovitve zbora • Vključitev mladih v doberdobsko skupino Ul. Carducci 10 Ul. Oriani 3 številno občinstvo se je v nedeljo popoldne zbralo v prosvetni dvorani v Doberdobu, da bi prisostvovalo jubilejnemu koncertu pevskega zbora Kras iz Dola in s Poljan ter zaključnemu nastopu v letošnji sezoni doberdobske godbe na pihala Kras. Zanimive prireditve sta se poleg številnih kraških kulturno-prosvetnih delavcev udeležila tudi doberdobski župan Andrej Jarc ter podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Save-rij Rožič. Za uvod je z dvema skladbama nastopila doberdobska godba na pihala, ki jo vodi Tržičan Flumiani. Zaigrala je «Gradesano» in «Sinje morji». Dolanski zbor, ki ga že dolgo vrsto let vodi prizadevna Pavlina Komelova. je občinstvo pozdravil z Ipavčevo «Slovenec sem» ter s tem izpričal pomembno poslanstvo, ki Ja tudi pevski zbor ima pri utrjevanju narodne zavesti v naših ljudeh. Občinstvo je v imenu dolanskih pevcev pozdravil Janko Heric, ki je podal krajao zgodovino zbora, ki letos slavi svojo 25-letnico obstoja Heric se je spomnil na prvo vajo, ki so jo Dolani imeli 2. aprila 1951. leta. V teh dolgih 25 letih je zboi moral premagovati nemalo ovir. predvsem pa se je našel v stiski zaradi pomanjkanja primernih pro štorov za vaje. Zaradi tega so pevci romal; od ene zasebne sobe do druge. Ljubezen do slovenske besede je bila večja in kraški pevci so vedno vztrajali in si dajali poguma, da bi z večjo lahkoto premostili vse težave. V zadoščenje pa so jim bili številni uspehi, ki so jih želi doma ter v bližnji in daljni okolici. Predstavnik godbe je v svojem nagovoru izrazil željo, da bi se v doberdobsko skupino vključilo čim-več mladih, kar bi predstavljalo velik uspeh, še posebno ob 30 letnici u-stanovitve, ki jo bodo proslavili spomladi prihodnjega leta. Po obsežnem sporedu, ki je trajal več kot dve uri, sta godba in pevski zbor sklenila prireditev s partizanskima skladbama «Vstajenje Primorske» in «Pesem 14. divizije». NADALJUJE SE V TRŽIČU v Ul. Duca D'Aosta 91-93 (nasproti UPiM) VELIKA IZREDNA PRODAJA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNENIH IZDELKOV Nova uprava ARA bivši De Marchi 23. decembra 1976 VOJNI ZLOČINEC BO PRIŠEL PRED SODISCE Mentena bo Švica vendarle izročila ZÙRICH, 22. — Švica bo vendarle izročila Holandski vojnega zločinca Pietra Mentena. pa čeprav med Švico in Holandsko ni konvencije, ki bi predvidevala ekstradicijo. Še več, Švica pravzaprav niti ne pozna načela ekstradicije, razen v nekaterih izjemnih primerih. In v tem primeru Mentena ne bo enostavno izgnala, pač pa ga bo izročila holandski policiji v roke. Posebno holandsko letalo je že prišlo v Švico, da vojnega zločinca odpelje. Kakor smo pred nedavnim poročali, gre za vojnega zločinca — bogataša, ki ga ocenjujejo na težke milijarde v materialni vrednosti, kar pa zadeva njegove grehe iz zadnje vojne, so ti prav tako veliki, saj mu očitajo smrt nad 300 Judov, ki jih je dal postreliti, ali je pri njihovem pobijanju tudi sam osebno sodeloval. Pieter Menten je Holandec, ki se je koj po zasedbi Holandske vključil v domačo esesovsko enoto in postal tudi častnik. S to enoto je odšel na vzhodno bojišče, kjer se je obnašal kot večina esesovcev. V naseljih Podhorce, Urijcz in Lemberg, ki so sedaj na zadnjem zahodnem robu Sovjetske zveze, blizu meie s Poljsko, tedaj pa so še prL padala Poljski, je Menten jeseni 1941 dal postreliti ali celo sam streljal 320 Judov, katerim je nato pobral vse, kar je bilo vrednega. Tedaj je namreč pripeljal iz izropanih domov teh poljskih Judov tri vagone dragocenega pohištva in slik, kar je postalo osnova njegovi poznejši dejavnosti, ko je kot prekupčevalec umetnin postal eden najbogatejših Holandcev. O njegovem zločinskem početju med vojno se je nekaj časa šušljalo. nato je govorjenje utihnilo, dokler se zadeve ni pred nedavnim lotil neki holandski časnikar, ki je vso zadevo razkril. Da bi prišel do potrebnih podatkov, je odpotoval celo v kraje v Sovjetski zvezi, kodar jp' bil Menten med vojno s svojo esesovsko enoto. Tu je dobil dovolj dokazov in pričanj in s tem materialom je prišel domov ter sprožil proti vojnemu zločincu kampanjo. Sredi prejšnjega meseca, točno 14. novembra je ta v vsej naglici pobegnil zdoma, le kako uro preden je prišla ponj policija. Pustil je razkošno vilo in velikansko bogastvo. Pobegnil je v Švico, kjer se je prijavil pod tujim imenom in se izdajal za Škota, ki da je prišel v Švico na počitnice. Toda Interpol mu je bila na sledi in ga odkrila. Holandske oblasti so se takoj oglasile, vendar smo že prej rekli, da med Švico in Holandsko ni konvencije, ki bi predvidevala ekstradicijo. Toda Švicarji so v tem primeru napravili izje- mo. Na osnovi členov 70 in 102 državne ustave, ki predvideva izgon nezaželenega in državni varnosti nevarnega tujega državljana, ter dekreta iz 1965, ki predvideva ekstradicijo «človeka, ki je osumljen zločinov proti človeštvu», je parlament odobril vladni sklep, da «se izžene in izroči Holandcem Pieter Nicolaas Menten, Holandec, ki je obtožen hudih vojnih zločinov». Do teh ugotovitev pa so Švicarji prišli na osnovj dokumentov, ki so jim jih poslali Holandci. Holandske oblasti so koj po razgaljenju vojnega zločinca prosili sovjetske oblasti, da naj jim dostavijo morebitne dokaze o početju holandskega zločinca v že omenjenih krajih Sovjetske zveze v času vojne in sovjetske oblasti so jim dale na razpolago zares veliko neizpodbitnih dokazov in dokumentov, iz katerih izhaja, da «Menten je ukazal ustrelitev, deloma pa je tudi sam osebno streljal» Jude. Te dokumente, ki jih je holandsko sodišče nanaglo proučilo, so takoj dostavili švicarskim oblastem Otroci iz zavoda Rittraever so nas obiskali ...rs m - S. Pred dnevi so obiskali «Primorski dnevnik» gojenci zavoda slepih Rittmeyer, ki so spoznati z našim časopisom in tiskarno. Na sliki jih vidimo jned stroji se hoteli pohliže v rotaciji. VODITELJICA MIROVNEGA GIBANJA V SEVERNI IRSKI WILLIAMSOVA PRAVI... « V velikem katoliškem Andersto mu nimajo otroci niti ene gugalnice» Kako je gibanje za mir nastalo in kakšen je njegov namen - Osnova vse te krvave zadeve je socialnega značaja - Zakaj se gibanje usmerja sedaj v Anglijo? Krvavi obračuni med katoliškimi in protestantskimi teroristi v Ulstru trajalo že sedem let. Številni načrti za mirno rešitev so propadli, še: preden so bili konkretno formulirani. Navzočnost britanske vojske v Severni Irski je razmere še poslabšala. Najnovejši poskus — žensko mirovno gibanje — ki se je porodilo letos sredi poletja, ko je Betty Williams ob smrti troje otrok, ki jih je pregazil teroristični avtomobil po oboroženem spopadu in je pod vtisom te smrti stopila iz protestantskega v katoliški del Belfasta in začela od vrat do vrat oznanjati mir v Ulstru, je naletel na odobravanje. Pogumni ženski iz protestantskega dela se je pridružila istega dne teta umor- jenega otroka Mairead Ccrrigan in od tega dne dalje sta Wil-liamsdva in Corriganova organizirali v raznih krajih Velike Britanije številne pohode, katerih namen je, ustaviti pokol. Razgovor z VVilliamscvo nam bo pojasnil marsikaj. Kako je prišlo do ustanovitve ženskega mirovnega gibanja? «Že štiri leta sem priča pokolom v Severni Irski — pravi Betty Williams. — čeprav tega nisem želela, sem se po naključju vedno znašla tam, kjer se' je dogajalo kaj groznega. Videla sem umirati mnogo ljudi. In ko so podtaknili peklenski stroj v zabavišču McGlade, sem prav v trenutku eksplozije bila v neposred ni bližini, koder sem se vozila mmiimiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiimniiiiiiimiiiuimiiiiiiimimmiiiiriiiinuiiiiiiimiimiiimiiiiiiHiiiiiiiiniiiiinitii.miiimmim.. Študenti z onstran meje obiskali Rižarno - ' Na pobudo kluba študentov občine Sežana, s sodelovanjem mladinske organizacije ekonomske fakultete v Ljubljani, kluba škofjeloških študentov, notranjskega študentskega kluba, kluba štipendistov Islre, osnovne organizacije mladine v Divači in podjetja «Kras» je v soboto skupina 25(1 študentov obiskala Rižarno in počastila spomin žrtev. Popoldne pa so bili na predstavi SSG «Koža megle». piiiiiHHiHiiiiuiiHiiiiiiiitMiiiuitiiwnmumiimmiH'HHininiiiiiiiiiiminiiMmiiiiimmiimiiiiiHiiimiiiiiiaimmiHmmuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje Vojaščina kot delovna doba Vpr. : «Prihodnje leto bom dopolnil 70 let, vendar še zmeraj delam v svoji trgovini jestvin in sem istočasno že v pokoju kot trgovec. Ker sem rojen leta 1907, bi lahko vprašal za odkup prispevkov 1920-26, toda. če sem prav razumel, nimam pravice do odkupa polnih 5 let. Drugih prispevkov kot delavec nimam, saj sem se že kot 13-letni deček zaposlil za pekovskega vajenca in sem opravljal ta poklic vse do vpoklica k vojakom. Takrat seveda nisem bil zavarovan, po vojaščini pa sem delal vedno doma in sem pred štirimi leti prejel komai minimalno trgovsko pokojnino. Če vprašam za odkup 1920-26, bom prejel delavsko pokojnino?» A. G. Tudi trgovcem kot ostalim samostojnim delavcem (kmetom in obrtnikom) je dana možnost, da si s 1.1.1977 zagotovijo višjo pokojnino, če odkupijo delovno dobo 1920-26. Seveda velja ta možnost za tiste upokojence, ki so imeli dne 1.7.1920 vsaj 15 let, lahko pa so tudi za kako leto mlajši, če kakorkoli uveljavljajo delovno dobo kot podrejeni delavci. V našem specifičnem primeru obstaja možnost izboljšanja pokojninskih prejemkov, treba je le preveriti, če je bila že vključena pri odmeri starostne trgovske pokojnine tudi doba služenja vojaškega roka. Ker je namreč ta «na izmed obveznih državljanskih dolžnosti, zavarovalni zavod priznava vojaščino kot delovno dobo in šteje v zavarovalno dobo toliko simboličnih prispevkov, kolikor časa je dotični nosil vojaško suknjo. Po podatkih, ki jih navajate v vašem pismu, sta možni dve rešitvi, od katerih je le ena ugodna za vas: 1. Če ste ob upokojitvi kot samostojni trgovski delavec priložili tudi vojaški list, so vam tisti dve leti služenja vojaškega roka že upoštevali pri sedanji trgovski pokojnini, vendar zaradi nizke osnove niste od tega imeli nobene koristi in pokojnina je slej ko prej minimalna in jo bodo s prihodnjim letom povišali na 76,250 lir mesečno. Sicer lahko zahtevate odkup delovne dobe od leta 1922 (ko ste dopolnili 15. leto starosti), vendar vam bodo priznali kvečjemu 4 leta zavarovanja, kar pa ni dovolj za priznanje invalidske pokojnine podrejenih delavcev (vsaj 5 let). Ker ste že upokojeni, bi ne mogli doplačati prostovoljnih prispevkov in ker ne uveljavljate drugih prispevkov pri splošnem obveznem zavarovanju, bi vam delni odkup dobe 1920-26 ne prinesel nobene koristi. 2. V kolikor ni bila voiaščina že vključena v sedanjo trgovsko pokojnino, imate adut v svojih rokah, da skupno z odkupom delovne dobe 1920-26 dosežete pet let zavarovanja in tako prejmete ugodnejšo pokojnino podrejenih delavcev (79.650 lir). Ob koncu samo še nasvet: če hočete v celoti izkoristiti ugodnosti odkupa, vložite zadevno prošnjo še ta mesec. ŽIGOSANJE ZDRAVSTVENIH KNJI« IC Podrejeni delavci oziroma upokojenci, ki uživajo zdravstveno oskrbo INAM, imajo veljavne svoje knjižice vse do leta 1978. Isto pa ne velja tudi za samostojne delavce, ki morajo letno, razen redkih izjem, žigosati svoje knjižice pri ustrezni bolniški blagajni. Obrtniki in trgovci morajo vsi brez izjeme letno obnoviti veljavnost svojih knjižic, kar velja tudi za kmečke upokojence, ne pa za aktivne neposredne obdelovalce. PRIJAVA OLJK Pridelovalci oljk iz dolinske in miljske občine, ki bi radi tudi letos prejeli dopolnilni prispevek Evropske gospodarske skunnosti za svoj oljčni pridelek, morajo najkasneje do zadnjega januarja prihodnjega leta vložiti na pokrajinsko nadzorništvo za prehrano prijavo o pridelku in prošnjo za prispevek. Pravzaprav ministrski dèkret obvezuje upravičence, da v roku 15 dni po stiskanju oljk uredijo vse potrebno. Zato pozivamo vse tiste, ki so že peljali oljke v Bassano. da čimprej prinesejo na naš urad ustrezno potrdilo in podpišejo vse potrebne obrazce. s svojim avtomobilom. Ustavila sem, stopila iz avta, da bi videla, ali bi ne mogla kako pomagati 1 tistim, ki so bili pomoči potrebni. Videla sem par čevljev, samo par čevljev. Človek, ki jih je imel obute, je bil razkosan. Kose tega človeka so zlagali v plastično vrečo...» In ste prav tedaj sklenili organizirati mirovno gibanje? «Ne. ni bil to sklep trenutnega razpoloženja. Sklep za to je bilo moje štiriletno prepričanje, ki je v meni rastlo in dozorevalo, ko sem bila tolikokrat priča, ko so ljudje umirali, ne da bi vedeli zakaj in čemu. Pravzaprav se je to zgodilo zelo preprosto. Zares fantastično je bilo one prve noči: stopila sem v srce belfastske četrti. ki je znana kot začasno «svobodno» ozemlje IRA in skoraj neverjetno se zdi, koliko ljudi je friislilo in' čutilo prav isto, kar sem mislila in čutila jaz. In pri tem nisem vstopala v hiše in domove kdove kako vljudno in ponižno. Ne, po značaju sem napadalna, posebno ko zagovarjam idejo miru. In, žal, brez olepševanja sem vedno in povsod rekla vse, kar sem o tem mislila. Po navadi sem potrkala na vrata in ko je kdo vrata odprl, sem mu enostavno zabrusila v obraz vprašanje, ali si želi miru. Vpra-šala sem tudi, ali vidi ali ne vidi blaznosti, ki se dogaja že toliko let. In glej, kjerkoli sem to vprašala, povsod so mi pritrdilno odgovorili. Le v štirih ali petih primerih so mi zaloputnili vrata pred nosom. Toda v tej četrti Belfasta je šest tisoč domov. Odstotek pozitivnih odgovorov se sploh ne da primerjati z negativnimi.» In kakšni so cilji vašega gibanja? «Problem Severne Irske je socialni problem — pojasnjuje Betty Williams. — Za prebivalstvo Severne Irske Velja slab" glas) da je nasilno. Lahko pa vam rečem, da to ni res; da ti ljudje niso takšni. V splošnem smo vsi mi dobrodušni, celo velikodušni, hkrati je tudi res, da nas neznatna manjšina izsiljuje, tako, da smo vsi skupaj žrtve teroristov, nasilja. Naš cilj je, da tako protestantska kot katoliška skupnost živita v skupnosti miru in medsebojnega razumevanja. So pri nas katoličani kot tudi protestanti; ki v vsem svojem dolgem življenju niso spregovorili med seboj besede. Ko se včasih zberejo na skupna zasedanja, se drug. drugega obdelujejo z grdimi izrazi in klevetami. Ko pa je sestanka konec, Se pogovarjajo kot normalni ljudje. In šele tedaj prihajajo do spoznanja, da pravzaprav tako ene kot druge tarejo isti problemi. In teroristi te ali one struje, ti nasilneži, ki prinašajo smrt tem in onim, uničujejo živce katoličanom in protestantom. Pri tem pa ne gre le za tiste, ki prinašajo smrt, ne gre le za atentatorje, morilce, gre tudi za ustanove. Gre za ustanove, ki skušajo doseči le eno: zavladati nad sprtima skupnostima. Neki politik je pred časom na televiziji izjavljal: «Mislim... da, jaz mislim... Jaz menim... Jaz...». Pa ni res. On sploh ne misli in če kdaj misli, zlo misli. Ti ljudje niso nikoli pripravljeni pristati na to, da tudi nekdo drugi misli prav nič jim ni mar, kaj ljudstvo misli. Mi pa bi radi v Severni Irski organizirali, izgradili družbo, ki bi lahko postala zgled vsemu svetu. Seveda, zavedamo se, da bo ta pot dolga, trnova.» Vaše gibanje je žensko gibanje. In kako mislite, da boste kaj dosegle? Kako boste uveljavile mir, ko pa imajo glavno besedo moški in so moški tisti, ki so nosilci nasilja? «Ženske, katerih možje pripadajo raznim poivojaškim organiza- cijam. prihajajo k nam in nas vprašujejo, kaj bi še dalo storiti. In tem ženskam smo rekle in jim ponavljamo, da od njih prav zares ne pričakujemo, da bi naj svoje . može prijavile oblastem, ker bi posledica tega bila le to, da bi bili zapori spet polni. Namesto lega jim svetujemo, naj svoje može prepričajo, da naj ne nosijo več s seboj orožja. Pravimo jim, naj svojim moškim, možem oziroma sinovom, rečejo: «Ne nosi več te puške» ... «Prenehaj izdelovati peklenske stroje» ... «Pozabi na vse to in se ponovno vrni v družbo, nihče te ne bo prijavil, nihče te ne bo zaprl».» (Ladaljevanje na zadnji strani) Na filmskih platnih ROBERT ALTUAN: Buffalo Bill and the Indians Po «Nashvillu» se je Robert Altman vrnil k režiji s filmom «Buffalo Bill and the Indians, or: Sitting Bull’s History Lesson» (Buffalo Bill e gli Indiani, ovvero: la lezione di storia di Toro Seduto, 1976). Žal nam je bila v Italiji prikazana krajša verzija filma, ki jo je proti režiserjevi volji predelal producent Dino De Laurentiis; pri tej verziji so ponekod težave tudi za samo razumevanje dogajanja, še večja pa je zadrega ob kritični oceni. Altman se nedvomno ni zadovoljil z demitizirajočo operacijo. Predelava mita Buffala Billa mu je predvsem priložnost za razmišljanje o spektaklu, ki je po njegovem mnenju pravi čili in smisel ameriške zgodovine. Mar-sikak moment filma je lep, vseskozi je fotografija Paula Loh manna izvrstna (utelesi nam u-metelni značaj in obenem svojevrstni čar spektakla). VALERIO ZURLINI: Il deserto dei Tartari O italijanskem filmu Valeria Zurlinija «Il deserto dei Tartari», posnetem v Iranu po romanu Dina Buzzatija. so že mnogi pisali, v glavnem zelo naklonjeno. Tudi nam se zdi film izdelan pazljivo, z inteligentno uporabo naravnega dekorja. Škoda, da Zurlini ni v celoti izkoristil priložnosti, ki mu jo je nudila filmska predelava Buzzati-jeve atmosfere: to, kar je bilo v knjigi «metafizika», bi bilo moralo v filmu postati razmišljanje o «realnosti izven kadra», ki preganja osebe. Dobra je uporaba igralcev različnih narodnosti, kakršni so Vittorio Gassman, Giuliano Gemma, Helmut Griem, Philippe Noiret, Jacques Perrin (ki je tudi producent), Francisco Rabal, Fernando Rey, Laurent Terzieff, Jean-Louis Trintignant, Max Von Sy-dOvv. * # # Mehiški režiser Arturo Ripstein je posnel film, ki se poslužuje raznih mednarodno uveljavljenih zvezd. V njegovem «Foxtrotu» (Foxtrot) nastopajo namreč Peter O’Toole, Charlotte Rampline. Max Von Sydow. Claudio Brook, Helena Rojo idr. Podobno se posluži tudi vsakovrstnih filmskih sugestij, od katerih so nekatere očarljive Očarljiva je predvsem uporaba glasbe, ki daje filmu naslov. S. G. iiilliiimimiiiimMiiiMiiiiHHiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiitMfiitiimitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii Samo kratek sprehod po tržaških galerijah Razstava petih sc v miljski «Lo Squero» nadaljuje Kot že nekajkrat, srno tudi tokrat primorani napraviti le kratek sprehod po tržaških galerijah. Tokrat velja to še posebej, saj so galeristi pripravili za praznične dni skoraj izključno kolektivne razstave. Pravzaprav so dali na o-gled in seveda v prodajo dela tistih slikarjev ali grafikov, ki so pii njih razstavljali čez leto. Začeli bomo z galerijo «Planetario» v Ul. Armando Diaz 1, kjer imajo razstavljena dela kakih 20 slikarjev, med katerimi sta tudi Mušič in Priča. V tej galeriji najdemo tudi dela samega Picassa ali slovitega Francoza Cesarja, nadalje dela Francoza Armana in drugih znanih likovnikov V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16 je galerist Ponte po zaključku razstave risb in bronastih vlitkov Adriana Albertija razobesil grafiko vrste znanih umetnikov. Od pretekle sobote so na voljo občinstvu grafični listi tudi po zelo popularnih cenah, saj, dobimo na primer «Rešeni stolp» že za 15 tisoč lir. So pa na prodaj tudi grafični listi po 150 tisoč lir, vendar gre za dela s podpisom Marcella Mascherinija in drugih znanih mojstrov. V galeriji «La lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 so prav tako 'v' soboto odprli božično razstavo, ki bo trajala do 14. januarja in kjer so na voljo dela zelo znanih umetnikov,.ki so razstavljali pred, časom v tej galeriji. Tako imamo na primer tu dela Tržačana Oresta De-quela, ki sicer živi v Rimu, Parizu in v ZDA. nadalje so tu navzoči Grassi, Tahirovič. Marušič, Novarra, Sovjet Segelman in drugi V galeriji «Torbandena» v Ul. Torbandena 1 so razstavljena dela vrhunskih mojstrov kot so De Pi-sis. Guttuso; Sassu, Zigaim, Vedova. pa tudi naivec Rabuzin. " V galeriji «Tommaseo» v Ul. Canal Piccolo 2 bodo do 2. januarja na voljo ljubiteljem umet-. nosti dela, ki so jih podpisali u-metniki kot na primer Tržačan Bruno Cersicla, ki pa živi v Rimu, prav tako Tržačana Luciano Celli in Emanuela Marassi, pa tudi Rodolfo Aricò. Paolo Rateili in drugi. Tudi tu. so na voljo ljubiteljem umetnosti dela priznanih mojstrov po razmeroma nizki ceni, saj moremo grafiko gofnjih umetnikov dobiti že po, 50 tisoč lir. So pa tudi tu razstavljena in na voljo dela po višjih cenah. V galeriji «Tribbio» na Starem Trgu Piazza Vecchia 6 pa bo do 7. januarja odprta razstava del Pristana Albertija, torej tistega tržaškega umetnika, ki je napravil ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Argumenti: Vzgojna televizija DOlARjI IN PEDAGOGIJA 13.00 Oddaja o potrošniških cenah 13.30 DNEVNIK 17.00 Program za najmlajše: Igre in pripovedi 17.25 V osebni, dopisniki poročajo: Paolo Scandaletti 18.15 Argumenti: Vzgojna televizija — Združene države Amerike 18.45 Skladbe za orgle 19.20 Jaz in moji trije sinovi, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 STAVIMO? Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno. Težko je v nekaj vrsticah prikazati menda že dokaj zepleteno nagradno tekmovanje, v katerem bo ponovno začel nastopati menda najboljši zadevni italijanski «strokovnjak» Mike Bongiorno, ki bo v prvem večeru pravzaprav uvajal na eni strani teamece, na drugi pa tudi občinstvo, ki bo odslej sledilo oddaji. Baje se je za tekmovanje prijavilo že nad 1500 tekmecev, ki jih bo seveda posebna komisija odbirala. 21.50 TEME BIENALA ’76 Nocoj je na vrsti zaključno nadaljevanje serije z naslovom «Teme Bienala». Za to oddajo je služila kot osnova velika razstava z naslovom «Racionalizem in italijanska arhitektura med dvema vojnama». Kot je znano, so to razstavo najprej organizirali v Benetkah, nato se je spremenila v potujočo razstavo, ki je obiskala več italijanskih mest. Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kana! 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele: Otroci v industrijskih mestih 17.00 Pela slena — ŽIVLJENJE DOMA IN IZVEN NJEGA 13.00 Tehnične znanosti: Tehnika in umetnost 18.25 Rubrike dnevnika 2 — ŠPORT 18.45 VESEL BOzIČ, CHARLIE BROWN! — risani filmi 19.10 Poročenca na koncu sveta TURKMANI, POSLEDNJI POTOMCI GENGIS KHANA 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 TRIJE MUŠKETIRJI, prvo nadaljevanje Slovito delo Aleksandra Dumasa so predelali v parodijsko nadaljevanko, ki se bo vrstila petnajst večerov zaporedoma. Režijo je prevzel Sandro Sequi, ki je izbral vrsto znanih umetnikov. Prvo nadaljevanje se začne v gostilni «Pri pošti», seveda v Parizu. Je to le prva slika sicer zelo razgibanega romana slovitega avtorja. PAGANINI Danes je na vrsti četrto, zaključno nadaljevanje, Prva stran MREŽA VSAKDANJIG INFORMACIJ Oddaja govori o tem, kje, kdaj in kako neka vest nas.tane. Seveda ne gre za drobne vesti, pač pa za tista dogajanja, ki dobijo svoje mesto na prvi strani. Govor bo danes tudi o tem, kakšno pot bo vest ubrala, preden bo prišla v obliki poročila pred bralca. Pa tudi o tem bo govor, kaj vest pomeni s tega ah onega zornega kota, v okviru časopisa in bralstva. Vidim, slišim, govorim. Ob zaključku DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 14.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija Šolska TV: Alžirska konferenca predstavlja dve tretjini človeštva Mala čebelica, nadaljevanka Jole, Jole — mladinska nadaljevanka FILMSKI BURLESKI Charlie Chaplin je prav gotovo pojem filmske komedije, zato "L2&eč. tekckLj ga1 kdaj, predstavimo njegove burleske. Tokrat bomo predstavili dve: najbolj značilno «Potepuh», ter mani znano "MaftW kh 'Volanom.,-. DNEVNIK V živo': ZNANJE ZA DELO Današnja oddaja bo govorila o tem, kako pereče je vprašanje kvalifikacij v slovenski industriji oziroma ekonomiji nasploh, kjer ni niti 4 odstotkov delavcev z visoko izobrazbo, hkrati pa kar 45 odst. komaj kvalificiranih ali celo nekvalificiranih delavcev. Vmes POROČILA Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.35 URA JE 10.10 - ATENTAT, film Film je režiral časlav Damjanovič. V glavnih vlogah igrajo George Montgomery. Phil Brown. Ljuba Tadič, Rada Popovič in Branko Pleša. . Pobratena mesta, dokumentarna oddaja Zagreb Ulica Sezam Pravična razdelitev tega, kar imamo MAURITIUS, aktualna oddaja Človek na vrhu, film DNEVNIK 21.00 22.05 22.55 9.00, 15.00 17.20 17.25 18.25 19.30 21.10 22.05 17.45 18.15 20.00 20.50 22.15 kipec «zlatega svetega Justa», ki ga tržaški časnikarji kronisti poklanjajo v znak priznanja tistim Tržačanom, ki se uveljavijo v svetu in s tem uveljavijo v svetu tudi sloves našega mesta. Letos je to priznanje dobil prof. Luzzato Fegiz. V galeriji «Tribbio» so na prodaj umetnikove risbe po ceni 150 tisoč lir, vtem ko gredo cene bronastih vlitkov od 600 tisoč do 2 milijonov lir. Tega bežnega pregleda ne moremo zaključiti, ne da bi se ustavili v Miljah, kjer v veliki občinski galeriji «Lo Squero» razstavlja svoja dela pet mlajših tržaških likovnikov in sicer Grimalda. Kravos, Švara, Vecchiet in Volk. O teh petih likovnikih smo že večkrat govorili, posebej pa smo poudarjali njihovo zares zgledno pobudo, da so ob 30-letnici osvoboditve izdali skupno mapo petih odtisov, petih grafičnih listov za skromno ceno 50 tisoč lir. In še to so namenili skladu za postavitev spomenika padlim borcem in aktivistom iz nekdanjega tržaškega četrtega okraja, to se pravi iz Skednja, Sv. Ane, Dacija in Domja. Tokrat smo se namenoma dlje ustavili pri kolektivnih razstavah, ki pravzaprav niti niso razstave v običajnem smislu, pač pa. če bi nam bilo dopuščeno tako reči. nekakšne razprodaje del slikarjev, ki so bolj stalni razstavljavci teh galerij. V zvezi s temi priložnostnimi predprazničnimi razstavami bi radi podčrtali še eno pozitivno u-gotovitev: V zadnjih letih se je uveljavila zelo pozitivna navada, da si ob božičnih, oziroma novoletnih praznikih ljudje vedno pogosteje poklanjajo, namesto nekdanjih zabojev vin in žganih pijač raje sliko ali grafiko, ki v nekaterih primerih ne le da ne stane več, pač pa ima neprimerno večjo in trajnejšo veljavo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Spoznali se boste z novim poslov- TRST A 7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Prvi pas — Dom in izročilo: Dobro jutro: Glasba in kramljanje: Nekoč je bilo; Koncert; Bliža se božič; Božič v šoli; Naš posnetek; Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Drugi pas - Za mlade: Sestanek; Kulturna beležnica; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; Glasba na našem valu; 16.00 - 19.00 Tretji pas — Kultura in delo: Koncert harfistke Giuliane Stecchine; Za najmlajše: Slovenski znanstveniki; Pevska revija; Lahka glasba: KOPER 6.30, 7.30. 8.30, 12.30, 13.30. 14.30. 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Klavirske skladbe; 9.30 Plošče: 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Folk glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Operne skladbe; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 17.20 Ten Years after; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci: 19.30 Pop glasba; 20.C0 Glasbena fantazija: 21.00 Slovenski skladatelji; 21.45 Predstavitev LP; 22.45 Poje Frank Sinatra. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; C.00, 7.30, 8.40 Jutranji spored. 9.00, 10.35 Vi in jaz; 1100 Poje Donatella Moretti: 11.30 Drugi zvok; 12.45 Nekaj besed...; 13.30 Plošče: 14.05 Radijska pripoved; 14.30 Simfonična, komorna in o-perna glasba; 15.05 Italija v sto letih; 15.35 in 17.30 Primo NIP; 18.30 Dve besedi in nekaj popevk; 19.30 Drobec satire; 21.05 Vabimo vas: 22.20 Beethovnove klavirske sonate; 23.05 Nočni spored. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.C0. 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenske ljudske; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Zaigramo vam po želji: 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 «Vrtiljak»; 18.05 Iz domačega o-pernega arhiva: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel: 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ponevke in ritmi; 0.30 Pop. rock, beat. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekaj bo šlo navzkriž, kar pa vas ne sme spraviti iz ravnotežja. V družini ne bo vse najbolje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Imeli boste srečo, ker bo nekdo od vaših tekmecev moral popustiti. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Odlična priložnost za sklenitev po-voljnega posla. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaši načrti se bodo izkazali pravilni. V družbenem življenju bo nekaj narobe. Nervozni boste. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pripravite se na spremembe v poslovnih odnosih. Preveč zanemarjate svoje zdravje. Pa tudi družino. Horoskop DEVICA (od 23. 8. do 22.9.) Nekdo iz vaše poslovne družbe vas bo razočaral. Nevsakdanji dogodek bo razveselil družino. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Primerno razpoloženje, za preizkušnjo nekih poslovnih ponudb. Delali boste načrte za bližnjo prihodnost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Začeli boste delo, ki bo terjalo veliko odgovornosti. Nekdo bo prinesel v vašo družino žarek sonca. nim partnerjem. Nevšečne spremembe v družinskem razpoloženju. KOZOROG (od 21. 12. do 20. O Brez sodelovanja ne boste prišli nikamor. Trdno ohranite svoje stališče ob nekaterih družinskih 'zadevah. VODNAR (od 21. 1. do 19.2.) Pozitivno obravnavanje nekega obsežnejšega načrta. Čemu se upira‘ te željam najbližnjih? RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekdo skuša izpodkopati poslovno razpoloženje vaših sodelavcev. Razmere v družini se bodo še utrdile- S PORT SPORI'S PO RT 23. decembra 1970 AVTOMOBILIZEM Catanzaro je osvojil le tesno zmago Rezervni igralci Triestine navdušili Gostje so razočarali - Clemente, Mitri in Marini odlični Triestina — Catanzaro 1:2 TRIESTINA (1. polčas): Bartoli-ni, Berti, Lucchetta, Fontana, De Luca, Clemente, Andreis, Marcato, Peressin (Furlan), Trainini, Dri. (2. polčas): Ianza, Berti, Mitri, Franca, Del Frate, Clemente, Rossi, Marcato, Furlan, Marini, Goffi. CATANZARO: Pelizzaro (Novembre), Nicolini, Vichi (Anelli), Vignando (Braca), Silico, Ranieri, Petrini, Arbitrio, Nemo, Boccolini (Im-prota), Palanca. STRELCI: v 27. min. p.p. Nemo, v 11. min. Palanca in v 30. min. d.p. Marini. SODNIK: Perussini (Videm). KOTI: 6:5. GLEDALCEV: 3000. V prijateljski tekmi sta se spopri- jeli ekipi Catanzara, član prve italijanske lige in domača Triestina. Ves prvi polčas je bila tekma prav res «prijateljska», saj sta obe ekipi zaigrali precej lagodno. Predvsem je razočaral Catanzaro, ki je dosegel le en zadetek: Triestina je namreč v tem polčasu napadala, pa čeprav neuspešno. Vsekakor smo ob polčasu imeli vtis, da bi z večjo prizadevnostjo gostje lahko napolnili mrežo vratarja Bartolinija. Povsem drugačna slika se je pokazala v drugem polčasu. Gostje so zamenjali le nekatere standardne igralce, medtem ko je Tagliavini, razen Goffija, poslal na igrišče celotno mladinsko postavo. «Bodoča tipanja» Triestine so navdušila še precej številne navijače. Z borbeno in hitro igro so mladi igralci po drugem prejetem zadetku še sami dosegli gol, v 40. min. pa je Mitri celo zadel prečko, potem ko sodnik ni upošteval očitnega prekrška nad Furlanom v kazenskem prostoru. Tako je Triestina zamudila priložnost za prestižni remi. Vsekakor smo med domačimi mladinci opazili nekaj izredno nadarjenih igralcev (Clemente, Mitri, Marini), ki jih namerava trener Tagliavini čimprej uporabiti tudi za prvenstvene tekme. Nedvomno pa so se danes rezervni igralci dosti bolj izkazali kot standardni člani prve ekipe. A. K. Unionova nogometna enajsterica, ki brani podlonjerske barve v prvenstvu 3. amaterske lige ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................,ii,iiii,iiii,iiniii.iiimiii.m..iii.iiiiiii V BURGASU SLALOM ZA «POKAL VITRANG Primorje je v nedeljo v 2. AL gladko premagalo Pro Farro z 2:0 1 •• \ - *;■' - ■'■■■ ... ' ....1 ' ■ Iz planinskega sveta Aktivnost SPDT v prejšnjem tednu V okviru planinskih večerov, ki jih prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta, je bilo v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu predvajanje filmov Bruna de Lu-gnanija o Dolomitih in otoku Bu-rano v Beneški laguni. Večer je dobro uspel, saj je bila Gregorčičeva dvorana natrpana, pa tudi kvaliteta vseh treh filmov je bila dobra. Glasbena spremljava je izpopolnjevala dovršen okvir teh planinskih filmov. V soboto popoldan pa je bil v prostorih PD «Cankar» že tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme, ki je kar dobro uspel. Ljudi je bilo sicer manj kot prejšnja leta, vendar pa je bilo kupčij vseeno mnogo, saj je smučarska sezona že tu, z njo pa tudi skrb za čim bolj popolno smučarsko opremo. Mladinski izlet, ki bi moral biti to nedeljo na Sv. Lenart je zaradi slabega vremena odpadel, saj je ves dan lahno pršilo in je bilo nebo popolnoma prekrito s sivimi oblaki. januarja 1977. To je danes sporočila mednarodna avtomobilska zveza, ki je tako potrdila, da so bili vsi spori v zvezi z denarnimi vprašanji okrog tega tekmovanja odstranjeni. Pescara izgubila PESCARA, 22. — V prijateljski nogometni tekmi v tem kraju je romunska ekipa Petrolul visoko premagala Pescaro s 4:1 (2:0). Izidi sinočnjih tekem prve italijanske košarkarske lige: Xerox - IBP 86:84 Brina - Libertas 77:71 Sapori - Pagnossin 70:67 Forst - Jollycolombani 88:85 Chinamartini - GBC 124:44 Sinudyne - Brili 93:85 Cosato - Scavolini 78:74 Bilanca Alpinističnega odseka Ljubljana matica Da je alpinizem v Sloveniji dosegel vrhunske nivoje, nam pričajo že naslednji podatki o delovanju morda najbolj aktivnega alpinističnega odseka iz Slovenije, in sicer Ljubljane matice. Člani tega odseka so v tem letu opravili skupno kar 690 tur. Od tega je bilo 561 plezalnih vzponov, od katerih 31 prvenstvenih, 81 pristopov v 48 turnih smukov. Med prvenstvenimi vzponi velja posebej omeniti direktno smer na skalaški steber v Škrlatici (Slane Belak in Tone Sazo-nov) ter trikot v Široki peči, med prvimi ponovitvami pa «mansardo» v Planji ter Zorčevo smer v Triglavu. Alpinistka Tiziana Weiss Mlada tržaška alpinistka Tiziana Weiss, ki že vrsto let sodi med najboljše italijanske in evropske alpinistke, ima za sabo celo vrsto izredno težkih vzponov, kot so: severni raz v Monte Agner, Buhlovo smer v Cima Canali, severni raz v Malem Mangartu, jugovzhodni raz v Sass Maor in Bonaltijevo smer v jugozahodnem stebru Tofana de Ro-zes. Tiziani želimo le, da bi nadaljevala po poti rekordov in vrhunskih podvigov. Spet osvojen Mt. McKinley Doug Scott in Dougal Boston, o-ba še polna zagona z Mt. Everesta, sta v šestih dnevnih in pol preplezala v južni steni Mt. McKinleya novo varianto ameriške smeri. Cassi-nova smer v isti steni pa je doslej doživela že številne ponovitve, med drugim jo je Charlie Porter ponovil tudi sam v 36 urah. D. J. RIM, 22. — V prijateljski nogometni tekmi je Roma premagala mladinsko italijansko državno reprezentanco s 5:1. * # * GENOVA, 22. — Sovjetska reprezentanca bo v četrtek, 20. jan. 1977 igrala prijateljsko tekmo z italijansko reprezentanco nogometašev pod 21. letom. Tekma bo v Genovi. NOGOMET NOGOMET V VČERAJŠNJI PRIJATELJSKI TEKMI KOŠARKA NOGOMET NOGOMET ODBOJKA SMUČANJE JUGOSLOVANI ZOPET BALKANSKI PRVAKI «Plavi» so v zadnjem srečanju premagali Bolgarijo (98:76) Jadranovi košarkarji v boju za žogo pod košem BURGAS, 22. — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je na Balkanskih igrah v Bolgariji premagala še zadnjo oviro, reprezen tanco Bolgarije, in je tako zopet postala balkanski prvak. Jugoslovani so odpravili Bolgare z 90:78 in so tako potrdili, da na Balkanu že vrsto let nimajo enakovrednih tekmecev. Čeprav so «plavi» zanesljivo in povsem zasluženo osvojili, sicer po predvidevanju, prvo mesto na BAI, pa je bila igra jugoslovanske vrste dokaj poprečna. Vse kaže namreč, da ni več v reprezentanci složnosti in prijateljstva, ki sta bili glavni značilnosti za velike uspehe, ki jih je dosegla «plava vrsta» na vseh mogočih tekmovanjih in nazadnje še na OI v Montrealu, ko je osvojila srebrno kolajno. Krmilo reprezentance je prevzel Aca Nikolič, ki pravzaprav nosi glavne zasluge, da je postala Jugoslavija prava «košarkarska velesila» ne samo v Evropi, temveč v svetu. NiksJič pa je zaslovel pred več leti,-Jtekar sta reprezentanco vodila Ranko žeravica in Mirko Novosel. Košarka se je v Jugoslaviji hitro razvijala. Dozorela je do takšne mere, da je že postala za zgled tudi Sovjetom, ki so bili dotlej nepremagljivi v Evropi. No, Nikolič pa je medtem treniral v Italiji. Delal je v klubih, kjer je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Minilo pa je preveč časa, da bi se lahko Nikolič ponovno vključil v sistem dela v «jugoslovanski košarki». Skratka, da je prišlo že na turneji po ZDA do nesporazuma med igralci in trenerjem, ni le slučajen dogodek. Tudi v Bolgariji so Jugoslovani pokazali velike vrzeli v o-brambi in tudi v napadu. Zmagali so, ker so bili dejansko za razred boljši od ostalih nasprotnikov. MADRID, 22. — Jugoslovan Anton Leskovar, ki nastopa za Impol iz Slovenske Bistrice, je dosegel na svetovnem mladinskem prvenstvu v judoju izreden uspeh: osvojil je bro-.nasto kolajno v kategoriji do 93 kg. Smola z vremenom v Kranjski gerì Odpovedano tekmovanje bodo nadomestili s slalomom v Laaxu (Švica) Odpoved mednarodnega slaloma za «Pokal Vitranc» v Kranjski gori, veljavnega za svetovni pokal, še vedno buri duhove. Potem ko so se tekmovalci že odpeljali iz tega slovenskega zimskošportnega središča Gajin vratar Kante uiiiimiimiiiiimiiiiiiliiiiiiiinini......................iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....■mtiiiiiilmiiim............................................................................................................................................................ V POVRATNEM SREČANJU V BELO HORIZONTU N IZTRŽIL NEODLOČEN IZID JI L MEDCELINSKI POKAL Domača ekipa Cruzeiro je povsem razočarala preko 114.000 gledalcev Cruzeiro — Bayern 0:0 CRUZEIRO BELO HORIZONTE: Raul; Morais, Nelinho; Piazza (E-duardo), Osiris, Wanderlei, Jairzin-ho, Ze Carlos, Palinha, Dirceu Lo-Pes (Forlan), Joaozinho. BAYERN MONCHEN: Maier; Andersen, Schwarzenbeck; Beckenbau-Horsman, Weiss; Rumenigge (Ar-binger), Torstensson, Honess, Miil-*er> Kappellmann. SODNIK: Partridge (Anglija). . BELO HORIZONTE, 22. — Bayern iz Miinchna je osvojil letošnji nogometni medce’inski pckal. Tudi v povratnem srečanju so bili nogometaši iz ZRN boljši od južnih Američanov, pa čeprav se je tekma konča-a Pri neodločenem izidu 0:0. Zahodni Nemci so namreč v prvi tekmi zmagali z 2:0 in so zato v gosteh skušali predvsem obdržati prednost vsaj enega gola. To jim je tudi uspelo, saj so domačini razočarali na vsej črti. Preko 114.000 gledalcev, ki se je zbralo na tribunah stadiona v Belo Horizonte je po končani tekmi pošteno izžvižgalo svoje varovance, ki so le občasno z, Jairzinhom ogrožali Maierjeva vrata. Vse to pa je seveda bilo premalo, da bi lahko upali na visoko zmago in da bi tako osvojili prestižni pokal. Ekipo Cruzeiro sestavljajo stari BERITE REVIJO nogometaši, ki igrajo «zastareli nogomet»: preveč preigravajo in tudi podaje so prepočasne in neučinkovite. V napadu pa so bili domačini vselej v zadregi proti trdni obrambi zahodnih Nemcev. Rimini — Avellino RIMINI, 22. - V drugi italijanski nogometni ligi so odigrali tekmo med Riminijem in Avellinom, ki so jo svoj čas preložili zaradi slabega vremena. Zmagal je Rimini z 2:0. Reali je v 20. min. zakrivil avtogol, Sollier pa je 13 minut kasneje postavil izid na 2:0. S to zmago je Rimini na lestvici dohitel Spal, Ternano in Modeno, ki imajo po devet točk in so na zadnjem mestu. Drevi na stadionu «1. maj» Neubauerjev! varovanci proti prvoligašu Rijeka Srečanje se bo pričelo ob 19.30 Po končanem prvem delu odbojkarskega prvenstva 2. moške lige bodo odbojkarji Bora odigrali drevi še zadnjo in povrhu mednarodno tekmo v letu 1976. Srečanje s šesterko Rijeke bo obenem tudi najlepše slovo od leta, ki se izteka in ki je prineslo Borovim odbojkarjem velik uspeh. Najprej so si priborili mesto med dru-goligaši (to je v tisti konkurenci, kjer je Bor v bližnji preteklosti požel najlepše uspehe), v prvem kvalifikacijskem delu letošnjega prvenstva pa so si status drugoli-gaša ohranili še za prihodnjo sezono. Glede na dejstvo, da igra odbojkarjev z Reke Boru «leži», si drevi na stadionu «1. maj» lahko pričakujemo lepo igro. To pa še toliko bolj, ko bosta oba tekmeca vstopila na igrišče brez vsake bo- jazni, ker bo zmaga samo prestižnega pomena in osvojitev točk ne bo cilj tega spopada. Dosedanji prvenstveni nastopi jugoslovanskemu prvoligašu niso prinesli velikih uspehov (štiri zmage v dvanajstih tekmah), kar pomeni, da mu je lahko Bor povsem enakovreden nasprotnik. Pri ekipi Rijeke je prišlo zadnja leta do velikih sprememb. Nekateri starejši in prekaljeni odbojkarji so prenehali z igranjem na čelu z dolgoletnim reprezentatom Urnautom. Letos je tik pred prvenstvom oblekel vojaško suknjo še Vučkovič in tako je ostal praktično od stare prekaljene ekipe še samo kapetan Brožič. Ne glede na to pa zna Rijeka zaigrati odlično in, kljub neprimerni dvorani, si lahko nadejamo dobro odbojko. Tekma se bo pričela ob 19.30. na svoje domove, kjer bodo preživeli novoletne praznike, je vsa zadeva zapustila pri slovenskih ljubiteljih smučanja grenak priokus. Kranjska gora namreč kandidira za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva alpskih disciplin leta 1982 in uspešna organizacija tekmovanja za svetovni pokal bi bil res najlepši dokaz o tem, da so slovenski smučarski delavci sposobni spraviti pod streho tudi tako pomembno prireditev, kot je svetovno prvenstvo. Prav tega dokaza pa zdaj v Kranjski gori ne morejo podati. Zato je tam odpoved torkovega slaloma izzvenela še tem bolj prizadeto. Glavno vprašanje, na katero skušajo najti odgovor je zdaj, če je bilo na Vitrancu res storjeno vse, kar bi moralo biti opravljeno. Organiza torji so se, kot vsi priznavajo, res izredno potrudili in so progo skušali tudi utrditi z nitromonkalom, nitro-foskalom in urejo, s «snežnim cementom», vendar se vse to ni obneslo. Že po šestem, sedmem smučarju, ki se je spustil po progi, se je pokazala trava. Odpoved tekmovanja je bila torej umestna. Zanimivo je, da snega na slalomišču niti ni bilo tako malo, pač pa je bila za tekmovanje usodna štiridnevna otoplitev ozračja. Ogrela se je namreč zemlja, sneg se je _ začel taliti od spodaj navzgpr'_ Jako' ni JnkUpo-, trebne trdnosti «baze» ih” proga" je propadla. Nekateri izvedenci so bili mnenja, da delček krivde za odpoved le leži tudi na prirediteljih: progo bi morali namreč, po njihovem mnenju, začeti utrjevati že več dni prej, ne pa šele na dan tekmovanja. Kaj zdaj? Pisali smo že, da je mednarodna smučarska zveza predlagala nov termin za to tekmovanje v Kranjski gori: izvedli naj bi ga 3. ali 4. januarja. Zdaj pa vse kaže, da je tudi ta predlog propadel. Od organizatorjev tekmovanja za «Pokal Vitranc» so namreč zahtevali, naj zagotove čarterski letalski prevoz iz Švice (kjer bodo tekmovalci nastopali 2. januarja) do Brnika, česar pa verjetno v Kranjski gori niso mogli sprejeti. Tako je prišla včeraj vest, da bodo kranjskogorski slalom za «Pokal Vitranc» nadomestili 3. januarja s slalomom, ki ga bodo pripravili Švicarji v Laaxu. Upajmo, da bo vsaj tam dovolj snega. SMUČANJE V nedeljo bo na Lažni pri Lokvah odprio društveno prvenstvo smučarskega kluba Nova Gorica. Nastopilo bo več kot 100 tekmovalcev. Start bo ob 10. uri. PARIZ, 22. — Mednarodno avtomobilsko tekmovanje formule ena za Veliko nagrado Argentine, bo 9. NOGOMET JUDO PRUŠntK • GAŠPER |fjg H IH S1 El SE p Ili lil 99. . Tedaj sem tudi zvedel podrobnosti o komandirju kurirske postaje na Kožlaku Nantlu in o usodi njegovih kurirjev. Biti partizanski kurir na Koroškem in še v ostri zimi, je bilo menda najtežje opravilo. Saj so tedaj padale kurirske Postaje druga za drugo. Niso bili redki primeri, da so zajeli m postrelili vse, kar je bilo živega v kurirski zemljanki. Siedi februarja so tudi kurirji na Kožlaku zaslutili nevarnost. Njihov komandir je bil Luka Pečnik - Nantl iz Dele. Umaknili so se tik pred prihodom policistov. Utirali ?.° S1. 8az Pr°ti Beli, policisti pa so hiteli za njimi. Vendar se Jnn je possilo priti do belske ceste, kjer so pri Kristanovi ?agl. trčili ob novo zasedo. Udarili so se, žal pa je nekaterim urirjem zmrznilo orožje. Imeli so ranjene. Umikali so se Po potoku Bele, skakali s kamna na kamen, se pogrezali do pasu v mrzlo vodo. ran' ° lc'st* so hiteli za krvavo sledjo in jih došli. Zajeli so dato6^.6’ iterimi je bil tudi Nantl, ki mu je odpove- nnšlrin™Z-',?‘ Zayezane so gnali v Železno Kaplo, jih bili s so Ri,1 r^ti 'n vrgli v ledeno mrzlo celico. Med ranjenci drei p, " popesnikov, šeinov, pa tudi sivolasi, hudo bolni An-J ajer - Marko, ki se je zdravil v zemljanki pri koman- dirju Nantlu. Po dveh dneh so jih vlekli v Borovlje, kjer je bilo nacistično naglo sodišče. Gestapovci so jih pretepali in neusmiljeno mučili. Da bi jih zastrašili in prisilili k izdaji, so dva ranjenca Šeinovega in Štefija Nauma, oba iz Bele, vpričo vseh ustrelili. Vedeli so namreč, da imajo opravka s kurirji, pa so hoteli iz njih izviti kurirske skrivnosti. Tako strašno so jih pretepli, da niso več poznali drug drugega. Nato so jih prepeljali v Celovec in zaprli v zapore v Tes-sendorfu. Celovški zapori so bili prepolni. Nantla in Milana so zaprli v neko zasilno samico, ki ni imela mrež v oknih, vendar je bila pod okni močna straža. Na Zavrhu so mi pripovedovali šele ta del zgodbe. Mislili sm°, da jih bomo morda videli po osvoboditvi. Kakih štirinajst dni kasneje sem zvedel, kako se je razpletla Nantlova usoda. Ves čas je iskal priložnosti za beg. Na velikonočni ponedeljek jo je našel. Vedel je, da mnogo tako ne tvega: ali smrt v zaporu ali na begu. Opolnoči je odprl zabito okno in čakal. Našel je ugoden trenutek, se splazil skozi okno in se vrgel v jarek ob baraki. Seveda pri tem, je povzročil nekaj hrupa. Esesovci so imeli tam tudi domače zajce. In ko so se zbrali, so se zadovoljili z mislijo, da so najbrž ropotale živalce. Nantl se je previdno odplazil, srečno zapustil nevarno področje in se podal proti Gosposvetski gori. Bil je lačen, da so se mu «kar zvezde delale». V okolici je bilo polno gestapovcev. Zato jo je mahnil nazaj v Križno goro pri Celovcu. Hodil je samo ponoči. Podnevi se je v gozdu zakril z dračjem in tam nepremično ležal. Nekoč je zablodil v žično oviro med nemške vojake, ki so v Križni gori gradili utrdbe. Drugič pa bi ga skoraj odkrili Celovčank Ko je bil v Križni gori zakopan v mah in pokrit z borovimi vejami, so začele v celovških tovarnah tuliti sirene. Celovčani so pred bombai diranjem zbežali v Križno goro in nekdo je skoraj stopil nanj. Nekega dne ga je zasledil neki esesovec in tekel za njim, da mu je komaj ušel. Na srečo je naletel na drvarje, ki so delali v Križni gori, doma pa so bili iz Rožne doline izpod žingarice. Imeli so zvezo s partizani. Ti so ga hranili s črno kavo in kruhom in ga za nekaj dni skrili. V soboto pa, ko so odhajali domov, se jim je pridružil. Oblekel je hlače in jopič nekega drvarja, čez ramo pa si del sekiro. Tak je korakal z njimi čez dravski most mimo stražarjev in gestapovcev. Tri dni je ostal pri drvarjih pod žingarico, kajti bil je popolnoma izčrpan. Nato je odšel iskat partizane. Na Žin-garici je po dolgem času spet čul prelepi vzklik: «Stoj! Kdo je?» Kakor mi je sam pravil, mu je tedaj od sreče srce tako močno tolklo, da je komaj odgovoril. In že je padel v naročje tovarišu, komisarju Gregi. Ko se je spet pošteno «najedel mesa» in prišel k moči, je znova prevzel težko nalogo komandirja kurirske postaje. Kako težavna je bila kurirska služba, nam pove tudi primer Malejevega Pavla. Ta je opravljal službo kurirja čez Škrbino, ki je visoka skoraj 2.000 metrov. Po vrtoglavih strminah je vodila kurirska pot. Mnogokrat, zlasti pozimi, je bila življenjsko nevarna in moral si biti zelo pogumen in spreten, da si zmogel gorsko stezo, kjer so po navadi hodili samo gamsi. V poletnih mesecih so grozili plazovi grušča, pozimi pa snežni. Večkrat se je vrnil kurir s škrbine hudo ranjen. Zadela ga je skala. Nevarno je bilo zlasti v pomladanskem času, ko se zemlja taja. Večkrat je kurirje zasul snežni plaz pod Košuto ali Škrbino, kjer je bila partizanska bolnica «Amerika», ko so nosili težke nahrbtnike hrane za ranjence. Vse to breme je padlo predvsem na rame selskih fantov in upravnika bolnice Lojzija Selana - Maka. Nekoč je snežni plaz zasul partizansko patruljo z zdravnikom «Amerike» Brankom. Kako so se ti tovariši trdo prebijali vsa leta skozi zasede in kako so morali kakor gamsi plezati po gorskih pečinah in grebenih, kaže Pavlova zgodba. Pavel je začel vedno bolj šepati. Noga ga je začela v zimskih mesecih vedno bolj boleti in predlagal je komandantu 5. relejnega sektorja tov. Lugjiu, naj mu dovoli počitek. Pavel je vzel s seboj nečaka, partizana Franca Koprivnika. Napravila sta si zemljanko v Lisičjem hribu v Grlovcu. Ko sta jo zgradila, so jima sporočili, da prodira v Grlovec tristo policistov ni da bodo «prehajkali» tudi Lisičji hrib. Tja so se umaknili kurirji Mirko in Andrej Ogris ter Pavlov brat Ludvik. Skupaj so odšli na Veliko peč, od koder je lep razgled proti kmetom sončne strani Zgornjega kota. Ob treh popoldne so zagledali policijske kolone. Ena je šla h Francu, druga k Žerjavu. Opazovali so jih do noči in se naposled podali v partizansko kočo na Grlovcu, kjer so skuhali večerjo. Vso noč so stražili. Snega je bilo do kolen in lahko bi jih tudi ponoči sledili. Naslednje jutro so spet šli na Veliko peč in opazovali policijo, ki se je sprehajala po Zgornjem kotu, ter si kuhali kavo. Policija, ki je bila tudi pri Mlečniku, od koder se vidi ta del Grlovca, je opazila dim. Seveda partizani tega niso vedeli. Naposled so se odpravili na kurirsko pot, misleč, da sovražnika ne bo v Grlovec. Z njimi je šel tudi Franc Koprivnik, Pavel pa je ostal doma. Sedel je na nahrbtnik in naslonjen ob smreko skoraj zadremal. Cez čas zasliši pod seboj hojo. Mislil je, da so gamsi, kajti v Grlovcu je dovolj te divjadi. Ni šel niti pogledat. Zaradi bolečin v nogi je bil zelo utrujen. Slednjič je le pogledal čez skalo. Za njo je stal policist, ki je takoj streljal. Brž se je umaknil, za njim pa se je pognalo 55 policistov. Streljali so, kakor da vre. Pokale so bombe, drdrale strojnice in brzostrelke. Pavel se je umaknil v skale. Navkreber ni mogel, ker ga je bolela noga. Grabil je za drevesa in kar dobro napredoval. I Nadaljevanje sledi j Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjelja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 23. decembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel HcUjaL.^JzTT In tiska ^ ^Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG BOMBNI ATENTAT NA BRESCIANSKEM TRGU ARNALDO V enem tednu so preiskovalci zbrali nekaj skopih in protislovnih indicij Se nejasna vloga, ki jo policija In karabinjerji pripisujejo priprtim brigadistom PO PISANJU NEKEGA AMERIŠKEGA ČASNIKA FBI potrjuje: Leteliera ubili agenti čilske tajne policije DINA Bivši obrambni minister, ki je bil umorjen 21. septembra v Washingtonu, je bil eden od najvidnejših voditeljev čilske opozicije v tujini BRESCIA, 22. — Po dolgem sestanku na brescianskem državnem pravdništvu, katerega so se udeležili tudi vodja karabinjerske legije polkovnik Arciolla in načelnik političnega urada dr. Castore in na katerem so proučili dosedanje izsledke, so namestniki državnega pravdnika dr. Rotella, dr. Lisciotto in dr. Caiazzo, ki vodijo preiskavo o atentatu na Trgu Arnaldo, zaslišali v kaznilnici «Canton Mombello» pet priprtih osumljencev. Gre kot smo poročali za domnevne brigadiste Cornacchio, Pedrottija in Giuseppeja Damianija (slednji je osumljen tudi. da je sodeloval tako z BR kot s fašistično prevratniško skupino «nuova fenice») ter za Renata Fe-nocchia in Renata Corsinija. ki sta se včeraj javila preiskovalcem, ko sta zvedela, da ju iščejo. Položaj slednjih dveh je še zelo nejasen, čeprav vse kaže. da nista vpletena v podli izpad in da sta bila priprta le, ker je Fenocchio precej podoben «fotokitu» domnevnega atentatorja. Drugih indicov o njuni domnevni prevratniški dejavnosti ni, poleg vsega pa prijatelji govorijo, da ima Fenocchio še zelo trden alibi za uro atentata. Nekoliko drugačen je coložaj o-stalih treh priprtih. Za Cornacchio nimajo preiskovalci nobenega dvoma: spričo gradiva, ki so ga zaplenili na njegovem domu (seznam paznikov iz raznih italijanskih kaz-n:'nic, naprave za ponarejanje osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj, dokumente, ki so jih brigadisti zaplenili lani med vdorom na sedež brescianskih industrijcev) menijo, da gre za pripadnika samozvanih «rdeč h brigad». Že dalj časa naj bi sumili, da so brigadisti ustanovili svojo celico tudi v tem mestu, včerajšnje odkritje pa naj bi domnevo potrdilo. Še več: poudarjajo, da jf to. kar so odkrili, šele vršiček ledene gore, vendar pristavljajo — in to jasno ter odločno — da priprtje Cornacchie še ne pomeni, da je on odgovoren za atentat na Trgu Arnaldo. Drugače je z Damianijem, ki naj bi igral istočasno na dveh šahovnicah. skrajnolevičarski in fašistični. Na njegovem domu naj bi med drugim zaplenili rokopis letaka, s katerim je fašistična skupina «nuova febee» prevzela odgovornost za a-tentate na sedeže KPI in ANPI v Brescii, Vareseju in Milanu. To je v bistvu vse, kar so preiskovalci zbrali v enem tednu preiskave in tudi največji optimist bi le s težavo trdil, da je žetev bogata. Najprej črna sled, nato rdeča, nato rdeča-črna . . . Vprašanje je, kaj se bo iz tega izcimilo, razen seveda, če ne gre za običajen oblak prahu, s katerim se skuša speljati preiskava na stran pota. (vt) Ulile kazni za mafijce PALERMO, 22. — Prizivno sodišče je danes izreklo drugostopenjsko razsodbo proti pripadnikom tako imenovane nove mafije. Gre za 74 oseb. Razsodba je izzvala dokajšnje presenečenje: v nasprotju z zahtevo javnega tožilca, naj se kazen za mafijce poostri (skupno je zahteval 248 let zapora proti 110 iz prvega procesa). pa tudi v nasprotju s pričakovanji same javnosti, ki je naveličana izsiljevanj, ugrabitev in umorov, je sodni zbor namreč oprostil številne obtožence, ki jim je bila dosojena pa prvostopenjski razsodbi zaporna kazen ter z druge strani prav občutno znižal kazni drugim. Vsega je bilo obsojenih 16 mafijcev. in sicer skupno na 31 let 10 mesecev in 15 dni ječe zaradi združevanja v zločinske namene (prej je bilo 53 obtožencev obsojenih na 110 let in 10 mesecev zapora). Gerlando Alberti bo sedel 4 leta 6 mesecev. Gaetano Badalamenti 2 leti in 15 dni in Tommaso Buscetta 2 leti. drugi pa so prejeli milejše kazni. Po prvostopenjski razsodbi je najvišja kazen znašala skoraj 7 let ječe. Preiskava o delovanju mafijcev se je začela julija 1971. Dva meseca pied njenim začetkom so «neznanci» umorili državnega pravdnika Pietra Scaglioneja. leto prej pa je izginil novinar Mauro De Mauro, ki je vodil osebno preiskavo o mafijskem kriminalu. Na Reki odprli razstavo sodobnega italijanskega kiparstva REKA. 22. - V reški Modemi galeriji so danes odprli razstavo sodobnega italijanskega kiparstva. Gre za izredno pomembno kulturno pobudo, saj je zbirka bronov obredla že vsa glavna evropska mesta. Razstava. ki sta jo priredila rimska Vsedržavna razstavna ustanova in italijansko veleposlaništvo v Beogradu, bo na Reki do 5. januarja, potlej pa bodo zbrana dela razstavili še v jugoslovanskem glavnem mestu in v Murski Soboti. Na svečanem odprtju, katerega so se udeležili vidni predstavniki reških dmžbeno-političnih organizacij, predsednik Unije Italijanov prof. Ferri ter italijanski konzul v Kopru Messina, so poudarili pomen prireditve, ki spada v okvir sporazuma o kulturnem sodelovanju med Italijo in SFRJ.. E. Klarich V velikem katoliškem (Nadaljevanje s 4. strani) So konkretnejši dokazi, da žensko mirovno pihanje pozitivno vpliva na ljudi? «Preden smo v Severni Irski začeli s svojim delom, je padlo v tej medsebojni borbi v poprečju po 40 oseb na mesec. Kot organizacija smo zahtevale, da naj nam posredujejo konkretne podatke o umorih in o umorjenih. V septembru je bilo 15 mrtvih, v oktobru 12, v novembru 20. Torej vendarle mani kot nekoč. Seveda bi želela slišali nekega dne vest, da ni bil umorjen niti eden. Vsekakor sem prepričana, da je naše gibanje prispevalo k ublažitvi spora, k zmanjšanju nasilja.» Kako pa so reagirale oblasti? Kaj menijo funkcionarji? «Doslej ni bilo nikakršne reakcije in mi je niti ne želimo. Najbolje bo, če bodo te stale ob strani. Britanski vladi ni nikoli uspelo kaj več. Pa tudi politiki niso odkrili novih elementov, ki bi dali ponovnega zagona preiskavi, menim. da bom zaključil svoje delo še pred novoletnimi počitnicami.» Tako je poudaril v razgovoru s časnikarji florentinski preiskovalni sodnik Alberto Gorrieri, ki po formalizaciji vodi preiskavo o umoru rimskega sodnika Vittoria Occorsia in ki si je včeraj ogledal v pre stolnici prizorišče podlega izpada. «Če pa bomo zbrali nove indice, ki bi nam omogočili boljši vpogled v ozadje zločina — je še dodal — menim, da bo najbrž potrebna dodatna preiskava.» Dr. Corrieri, ki si je pripravil načrt za delo, je s svojo izjavo dejansko priznal, da sta namestnika državnega pravdnika Vigna in Pappalardo v nekj mesecih mrzličnega dela zajela jedro vprašanja. Slika je v glavnih obrisih znana, manjkajo pa še podrobnosti, da bo lahko jasnejša. Možen pa je tudi nepričakovan razplet, saj sta sodnika, ki sta bila zadolžena za neformalno preiskavo, resda poglobila vprašanje umora rimskega kolega, obenem pa sta odkrila tudi druga kazniva dejanja. Vsem osumljencem sta namreč naprtila še obtožbo oživljanja fašistične stranke. Najpomembnejše odkritje pa je najbrž obstoj londonske banke «Universal Ban-cking Corporation», ki je bila ključ- PATERSON, 22. — Težka in sramotna dediščina iz ameriške preteklosti je znova planila na površje: temnopolta moška bosta morala po vsej verjetnosti do kraja odsedeti dosmrtno zaporno kazen za zločin, ki ga — tako vse kaže — nista zagrešila. Krivdo imata le to, da nista belca in da sta se vselej ter odkrito borila za priznanje vseh državljanskih pravic ameriškim črncem. Rubin Carter, 39 let, svoj čas v samem vrhu lestvice najboljših boksarjev na svetu in prijatelj John Artis sta, obtožena trojnega umora. Dne 17. junija 1966, sredi silovitih rasnih izgredov, naj bi v Patersonu (New Jersey) ustrelila uslužbenca bara - restavracije Lafayette, takoj nato pa še dve stranki. Vsi trije so bili belci. Proces proti Carterju in Artisu je bil leto pozneje. Na zatožni klopi sta se znašla zaradi pričevanja nekega Alfreda Bella, ki je policijskim agentom povedal, da ju je videl, ka ko sta na vrat na nos pobegnila iz omenjenega gostišča nekaj trenutkov po streljanju. Obtoženca sta to odločno zanikala. Ne samo. zatrjevala sta, da ju usodnega dne sploh ni bilo v tistem delu mesteca, vendar zaman. Javni tožilec Burrell Ives je znal spretno izkoristiti Bellovo pričevanje, še bolj pa okoliščino rasnih nemirov. Ti so nastali, ko je uspeli v ničemer. Mi pa smo se znašli v praznini, v politični praznini, ki so jo pustile ali bolje ustvarile oblasti in funkcionarji. Ljudje se počasi privadijo na nasilje, politiki pa govore o sprejemljivem nasilju. Tega pa mi ne sprejmemo, človek, ki to sprejme ali tako misli, ne more biti normalen.» In kakšno taktiko boste uporabili sedaj? «Smatramo, da bomo organizacijo prenesle vse do Anglije, kajti Anglija je tista, ki je v zadevo vpletena. Ljudje nam ugovarjajo, čemu organiziramo mitinge na Angleškem? Severna Irska je britanska. Z mitingi, z našo prvo etapo smo že na koncu. Z drugo etapo, ki se sedaj začenja, pa bomo tako katoličane kot protestante vprašali, kaj vse jim je potrebno, da bi pripadniki obeh skupnosti živeli v miru in skupaj. Seveda, kaj jim . je potrebno? Pod tem pojmom razumemo socialne, družbene in druge potrebe. Tudi potrebo po kosu kruha, ki se odraža v zaposlitvi. V ogromni katoliški četrti Belfasta — Ander-stownu — ni niti ene gugalnice... V protestantski četrti Shankhill Roadu prav tako nimajo otroci protestantskih staršev niti ene gugalnice ali tako imenovanega tobogana. Začnimo kar s tem.» ni člen pri, «izpiranju» umazanega denarja, sada ropov in ugrabitev. V knjigovodstvu tega bančnega zavoda je najbrž ključ, ki bi na stežaj odprl vrata v podtalni svet političnega in navadnega kriminala. V tem pogledu so preiskovalci naredili v zadnjih dneh pomemben korak naprej: odkrili so ime urugvajskega državljana, ki je bil naslovnik nekega tekočega računa. Gre za 47-letnega Carlosa Guenca Echarteo, po rodu iz Buenos Airesa, vendar pa urugvajskega državljana s stalnim bivališčem v Montevideu. Echartea je namreč kupil z italijansko valuto za 100.000 dolarjev ameriških vrednotnic, ki so lih nato razpečali predvsem v Piemontu. Ne glede na dejstvo, da je bil U-rugvajec vpleten tudi v razpečeva nje ponarejenih bankovcev v Rimu, kaže, da je denar za nakup vrednostnih papirjev del odkupnine za apuljskega bančnika Luigi-ja Mariana. Znano pa je, da so Mariana ugrabili fašistični teroristi, med katerimi tudi domnevni Occorsiov morilec Pierluigi Goncu-telli. Od tod pomen, ki ga preiskovalci pripisujejo zasliševanju Echar-tee. Važnost zasliševanja bo še bolj razvidna, če pomislimo, da je bil v razpečevanje obveznic vpleten tudi Valerio Romagnino, poslovnik iz Alessandrie, ki je znan po svo- skupina belcev ubila temnopoltega natakarja: Ives je torej z lahkoto prepričal porotnike, da je šlo pri umoru treh belcev preprosto za maščevanje in tako sta bila nesrečnika obsojena na dosmrtno ječo. Vprašanje, kako je Bello lahko videl Carterja in Artisa v neposredni bližini prizorišča uboja, čeprav nista bila tam, ni zagonetno. Kakor rečeno, sta se obtoženca, še zlasti pa Carter, odločno in javno borila za enakopravnost med belci in črnci. To je kajpak hudo motilo določene kroge in policija je sklenila, da jima pošteno zagode. Truditi se ji tudi ni bilo treba: na razpolago je imela Alfreda Bella, možakarja, ki je bil že večkrat v ječi in se mu torej nikakor ni splačalo priti navzkriž s pravico, četudi morda z lažnim pričevanjem . . . Obsojenca sta prebila že devet let v kaznilnici, med vsem tem časom pa ljudje njunega primera niso mogli pozabiti. Prvič zato ne, ker novinarji niso bili stoodstotno uverjeni, da sta Carter in Artis res morilca, drugič in predvsem pa zato, ker sta se za nesrečna črnca zavzela svetovni boksarski prvak težke kategorije Muhammed Ali (Cassius Gay) in sloviti popevkar Bob Dylan. Le-ta je za Carterja «Hurricana» (kot so sredi desetletja 1950-60, ko je naskakoval naslov svetovnega prvaka NEW YORK, 22. — Domneva ameriških naprednih krogov in demokratov, da je za umor bivšega Allende-jevega obrambnega ministra Rolanda Leteliera (ubit je bil 21. septembra letos) odgovorna čilska tajna policija DINA, je bila včeraj uradno potrjena. Kot poroča list «Los Angeles Times» je ameriška zvezna policija FBI prepričana, «da je neki funkcionar čilske hunte prišel v ZDA s ponarejenimi dokumenti, da bi pripravil načrt za zločin». Ameriški preiskovalci zaenkrat nočejo povedati še agentovega imena, potrjujejo pa vsekakor, da gre za osebo, ki je tesno povezana s tajno policijo DINA in z desničarsko politično organizacijo «Patria y li-bertad». Slednja, čeprav je bila u-radno razpuščena nekaj dni po krvavem državnem udaru 11. septembra 1973, dejansko še obstaja. Za časa Allendejeve demokratično izvoljene vlade je bila brez dvoma najmočnejša in najpomembnejša desničarska polvojaška in teroristična organizacija, tudi zaradi izdatne denarne podpore iz ZDA. Samo ameriška vohunska služba CIA je financirala njeno delovanje s 40 milijoni dolarjev. Kot rečeno izjave funkcionarjev ameriške zvezne policije kronistom I jih simpatijah do fašistov in ki je I bil v stiku s Pierluigijem Concu-telljem. V reki utonilo 13 otrok z vzgojiteljico PARIZ, 22. — Preiskovalci so sestavili končni obračun strahovite prometne nesreče, ki se je prioetila sinoči v pristaniški četrti Lvona. Utonilo je 14 oseb, od tega trinajst otrok z raznimi telesnimi hibami. Avtobus z 22 handikapiranimi o-troki, ki sta jih spremljali 23-letna vzgojiteljica Josiane Martin in njena mati. je zaradi goste megle strmoglavil v reko Rhone. Rešili so se le voznik. 30-letni Jean Noel Maury. vzgojiteljičina mati in devet otrok; eden od teh je kljub delni paralizi na nogah sam priplaval do brega. Zadnje trupelce so iz mrzlih voda potapljači potegnili šele davi. Nadrobnejših pojasnil o nesreči ni, vsekakor kaže, da krivde zanjo ne gre prtiti šoferju, ki je sicer še pod hudim šokom. Uvedena je bila stroga preiskava, s katero hočejo dognati, čemu niso pristojni dejavniki preusmerili avtomobilskega prometa iz luške četrti, čeprav je nanjo legla tako gosta megla. srednjetežke kategorije, navijači i-menovali boksarja zaradi njegove izredne borbenosti) celo zložil in nato seveda izvajal pesem «Hurricane», ki je v javnosti napravila globok vtis. Spričo čedalje ostrejših zahtev po obnovitvi procesa je vrhovno sodišče New Jerseya res odredilo novo obravnavo, toda tudi tokrat je bila razsodba enaka: dosmrtna kazen. Priča Alfred Bello, ki je po prvem procesu zanikal svoje izjave, jih je sedaj znova potrdil in tako skorajda zapečatil Carterjevo in Artisovo usodo. Od marca sta bila na začasni svobodi, naenkrat pa sta se ponovno znašla za rešetkami. Njuna odvetnika sta razsodbo označila kot izrazit sad rasne mržnje in vložila priziv. V petek bo sodišče razpravljalo o možnosti izpustitve obsojencev na začasno svobodo proti kavciji, zadnja beseda pa bo izrečena 2. februarja: svoboda ali dosmrtna ječa. (dg) Atentati na telefonske centrale SIP v Rimu RIM, 22. — Neznanci so v zgodnjih jutranjih urah poškodovali večje število oddeljenih central telefonske družbe SIP. Ustreznih atentatov losangelskega lista, dajejo uradni pečat in potrjujejo domnevo, ali bolje prepričanje vseh demokratov, da je za Letelierovo smrt odgovorna zloglasna tajna čilska policija. Vest, da je nekaj dni pred atentatom na nekdanjega ministra v vladi «ljudske enotnosti» prispel v New York agent čilske obveščevalne službe, je prvi objavil ugledni «New York Times» že dva dni po atentatu in se pri tem skliceval na pričevanje Williama Wipflera, predsednika odbora za Latinsko Ameriko pri nacionalnem svetu cerkva. Wipfler je v razgovoru s časnikarji poudaril, da je vohuna opazil ob njegovem prihodu neki čilski begunec. Takoj nato je na bivšega Allendejevega ministra zgrmel plaz grozilnih nisem, dokler niso morilci 21. septembra uresničili svoj zločinski načrt. Predsednik odbora za Latinsko Ameriko je še dodal, da je obvestil FBI o prisotnosti Pinochetovega vohuna še pred atentatom na Leteliera. žal pa mu zvezna policija ni verjela in ni posvetila informacijam potrebne pozornosti. Zanimivo je tudi, da je FBI uradno potrdil Wipflerove trditve šele tri mesece po zločinu. Zakaj pa je santiaška fašistična hunta izbrala za žrtev ravno Leteliera in ne drugih vidnih čilskih odpornikov, ki živijo v ZDA? Razlog te izbire je zelo preprost. Po prihodu v Washington je Roland Letelier. e-den od najvidnejših predstavnikov socialistične stranke in znan ekonomist, začel tkati vezi med dotlej še razpršenimi predstavniki opozicije. Kot poroča znani «columnist» Jack Anderson se je bivši obrambni minister zadnje dni pred smrtjo srečal s predstavniki čilske krščanske demokracije, da bj se pomenil z njimi o ustanovitvi enotnega opozicijskega gibanja, navezal pa naj bi tudi neposredne stike s skrajnolevi-čarskim gibanjem MIR. Vest iz takega vira kot je FBI, ki ga ne gre sumitj simpatij do levičarjev, še zlasti pa ne do čilskih političnih beguncev, neizpodbitno potrjuje to, kar demokratične sile vsega sveta ponavljajo že tri leta obenem pa pojasnjuje, kaj Pinoche in njegovi podrepniki pojmujejo kot «totalitarno demokracijo»: fizično likvidacijo vseh odpornikov in režim, ki temelji na «miru pokopališč». Nedavna osvoboditev tajnika čilske KP Corvalana in nekaterih drugih voditeljev opozicije ne pomeni, da je vojaška hunta ubrala novo pot. To je le krinka, s katero hoče preslepiti mednarodno javno mnenje, dejanski obraz pa je hunta pokazala z napadom na Leteliera in na Leightona ter s pokoli v svojih taboriščih, ki nimajo ničesar zavidati nacističnim. (vt) MILAN, 22. — Sedma kazenska sekcija tukajšnjega sodnega dvora je obsodila na poldrugo leto zapora in tri milijone lir globe znanega finančnika ter borznega operaterja Antonia Pagliarula, in to zaradi goljufije. Z druge strani Da je še v teku preiskava milanskega državnega pravdništva o Pagliarulovem stečaju v vrednosti kakih 3 milijard lir. V denarni polom je menda vpletena tudi njegova žena Barberina Raccagni. Finančnik se bo moral zagovarjati med drugim zaradi potvarjanja finančnih obračunov, nezakonite delitve dobička in seveda zlonamernega stečaja. je bilo kar enajst, k sreči pa so vsaj trije spodleteli. Po vsej verjetnosti sta jih izvršila 23-letni Ferdinando Brancato in 18-letni Amerigo Matteucci, ki so ju policijski agenti zaprli v kaznilnico Regina Coeli, ker se kljub cestnemu policijskemu bloku nista hotela ustaviti z avtomobilom. Agenti so v vozilu našli skoraj prazen bencinski hranilnik. V resnici so bili vsi atentati izvršeni na enak način: kovinska vratca sta prenapeteža s silo odprla, zlila v notranjost bencin ter nato podtaknila prižgano vžigalico. Škoda je precejšnja. Vsaka posamezna centrala SIP služi poprečno potrebam 500 telefonskih naročnikov. Nadaljnje štiri telefonske centrale so neznanci sežgali v soboto, a minuli ponedeljek je bila na vrsti še ena. Preiskavo o zadevi sta sprožila tako politični kakor leteči oddelek rimske kvesture. Preiskovalci so mnenja, da gre atentate pripisati strumentalizaciji napovedi o povišanju telefonskih pristojbin, ki prične veljati, kot znano, 1. januarja. Z druge strani je skupina mlade ničev ponoči skušala sežgati prodajalno časopisov, ki je last 50-letne-ga sindikalista UIL Maria Cacialli-ja. Mimoidoči par je pravočasno zapazil zublje in začetek požara pogasil. i*fiii*«i»ii»iiiiim*MinnMiiiiiiini»iiiiiiiiHininiiHiiiiiu»iiniiniiiiiiinini»iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuw»iii»iiiiinii»iHii»iiniiii»iiiiimniminiiniiiiminiuiimiiiiiiiimi» PREISKAVA O UMORU SODNIKA OCCORSIA Karabinjerji na sledi Urugvajcu ki je «izpiral» umazan denar Gre za 47-letnega Carlosa Guenca Echarteo, ki je bil vpleten tudi v razpečevanje ponarejenih bankovcev - Vez s P. Concutellijem FIRENCE, 22. — «Če.,ne borno ................................„„„„.„i„.„i„„li„i.ii».in........................................ MEHIŠKA ČRNCA OBSOJENA NA DOSMRTNO JEČO ZA UMOR, KI GA ZELO VERJETNO NISTA IZVRŠILA Carter «Hurricane» in John Artis žrtvi rasne mržnje Razsodba temelji na pričevanju enega samega človeka, sicer večkratnega gosta zaporov v New Jerseya TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINOČNJI SEJI KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Po dolgem delovanju odbora ostavka predsednika Colje Odobrili so proračun za leto 1977 - Prihodnja seja bo januarja prihodnjega leta Na sinočnji seji glavne skupščine Kraške gorske skupnosti je dosedanji predsednik dr. Pavel Colja podal ostavko s pripombo, da je to storil v interesu prebivalcev skupnosti in v upanju, da bo čimprej prišlo do izvolitve novega predsednika in novega glavnega sveta. Sinočnje seje se je udeležilo 31 svetovalcev, odsotnih pa jih je bilo 18. Dnevni red je vseboval štiri točke in sicer odobritev proračuna za leto 1976, izvolitev predsednika, izvolitev upravnega sveta ter pooblastilo upravnemu svetu za spremembe k statutu. Kar se tiče proračuna je bil ta zgolj blagajniškega značaja. Dohodki vsebujejo prispevke deželne uprave za kritje stroškov rednega delovanja, vsote pa, ki jih je dežela namenila za investicije, bodo vključene v proračun za leto 1977. Za proračun je volilo 27 svetovalcev, eden se je vzdržal, trije svetovalci pa so glasovali proti. V edini glasovalni izjavi je svetovalka Slovenske skupnosti Ferletičeva kritizirala pozno odobritev proračuna, kar je, po njenem mnenju, le potrditev neučinkovitega delovanja te ustanove. Kar se pa tiče izvolitve predsednika, je komunistični svetovalec. Budin predlagal, da bi sejo odložili. dokler ne bi prišlo do političnega dogovora za izvolitev novih organov skupnosti. Predlog sta podprla socialist Hreščak in soeialdemokral Zanevra, Ferletičeva pa je bila proti. Za odložitev je glasovalo 27 glasovalcev, štirje pa so bili proti. Glavna skupščina kraške gorske skupnosti se bo spet sestala po 10. januarju 1977. Kaj ho s 470 delavci rabeljskega rudnika? Komunistični svetovalec Magrini je na včerajšnji seji deželnega sveta sprožil vprašanje o vznemirljivih vesteh, ki prihajajo iz Rima v zvezi s položajem državne družbe EGAM in zahteval od deželnega odbora, naj nujno prevzame ukrepe, potrebne za nadaljevanje proizvodnje v rabeljskem rudniku in v tovarni Savio v Pordenonu, ki pripadata omenjeni družbi (rudnik prek družbe AMMI). Deželni odbornik za industrijo Stopper je v odgovoru dejal, da je deželna vlada že nastopila v Rimu z zahtevo, naj se čim prej uredi zadeva EGAM, pri kateri je neposredno prizadetih kar 18.200 delav- cev, od tega več sto v naši deželi. Ministrstvo za državne udeležbe je deželnemu odboru sporočilo da se bo z zadevo EGAM. ukvarjal v najkrajšem času ministrski svet. Deželni odbor — je še pristavil Stopper — bo pobliže sledil razvoju dogodkov okoli tega vprašanja na splošno, zlasti pa seveda k-ar zadeva rabeljski rudnik, kjer je zaposlenih 470 ljudi, in tekstilno tovarno Savio v Pordenonu. Slovenska skupnost zahteva vključitev Slovencev v organe za industrijsko cono Slovenska skupnost je objavila tiskovno poročilo, v katerem pravi (vira ne navaja), da se je razširila vest, da so programi in načrti za industrijsko cono na Krasu že v izdelavi. Za italijanski del naj bi EZIT že predvidel, da se bo cona delila na dve področji: začetno cono in rezervno za poznejše razširitve. Tudi na jugoslovanski strani — pravi poročilo — že pripravljajo načrte za njihov del bodoče cone. Poročilo nato pravi, da vse to «poteka mimo volje krajevnih uprav, domačega prebivalstva in slovenskih strokovnih ter gospodarskih organizacij. ■ Slovenska skupnost stoji na stališču, da se s tem omalovažuje slovenski del prebivalstva, ki ni bil poklican k sodelovanju. Še posebej pa je obžalovanja vredno, da v odločujočih komisijah, ki jih je imenoval EZIT, ni nobenega slovenskega strokovnjaka ali predstavnika pa čeprav je znano, da so v vodstvu EZIT prisotni predstavniki vseh italijanskih strank ustavnega loka». OB VČERAJŠNJEM NAPADU NA DIJAKA POMORSKE ŠOLE Tržaška demokratična javnost obsoja fašistično nasilje Skupina desničarskih skrajnežev je po neuspelem sprevodu po mestnih ulicah napadla in pretepla demokratičnega dijaka Ko so popolnoma odpovedali argumenti, s katerimi so skušali manipulirati dijaške množice, da bi z njimi preplavili mestne ulice v pro-tiosimskem revoltu, so se tržaški fašisti poslužili tistih dobro znanih metod, ki jim najbolj ležijo in ki jih od vselej označujejo — to je metod nasilja. V prejšnjih dneh so pripadniki mladinske misovske organizacije «Fronte della Gioventù» hujskali dijake po šolah, naj zapustijo pouk in naj v sprevodu manifestirajo proti osimskemu sporazumu. Ti poskusi so jim spodleteli. .Včeraj je običajna skupina desničarskih skrajnežev spet rovarila po mestu, vendar se jim nihče ni pridružil. Celo največji prenape-teži industrijskega zavoda Volta, ki se še niso sprijaznili z mislijo o prosti industrijski coni, so se raje združili v samostojen sprevod ter pretrgali vse vezi s tistimi, ki so jih pred dnevi skušali. pahniti v protiosimske pustolovščine. Ravno med včerajšnjo desničarsko manifestacijo je spet prišlo do izraza fašistično nasilje. Skupina fašističnih pretepačev je na Trgu Goldoni napadla in pretepla demokratičnega dijaka s pomorske šole, 16-letnesa Livia Sacchettija, ki se je moral zaradi udarcev po čelu in levem delu telesa zateči v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na medicinskem oddelku s prognozo o-krevanja v sednuh dneh. Tržaška demokratična in antifašistična javnost je ta nov primér nasilja najodločneje obsodila. Tajništvo tržaške federacije KPI je v svojem tiskovnem poročilu pozvala delavstvo, antifašistično mladino ter vse slovenske in italijanske demokrate na okrepitev budnosti, ki naj prepreči nove primere izzivanja in s tem omogoči nemoten razvoj miroljubnega sožitja. Istočasno je federacija KPI obsodila popolno pasivnost enotnega antifašističnega odbora tržaške občine, ki se kljub številnim pozivom z več strani še ni sestal, da bi sprejel ustrezne ukrepe. Tudi pokrajinsko tajništvo PSI je izdalo poročilo, v katerem obsoja podli napad na Sacchettija ter poziva demokratične sile naj popolnoma izolirajo izzivaško dejavnost desničarskih sil. Tajništvo «Lotta Continua» je mnenja, da je napočil trenutek. ko je treba najodločneje preprečiti fašistično dejavnost v našem mestu, ter napoveduje za petek ob 11.30 na Trgu Garibaldi širšo manifestacijo, ki jo prireja svet delegatov šole D’Aosta. V večernih urah se je na oddelku za prvo pomoč splošne bolnišnice zglasil tudi 16-letni dijak Francesco Sferco iz Ul. Pisino 12, kjer so mu zaradi udarcev po glavi dali prvo pomoč ter ga odslovili s prognozo okrevanja v 12 dneh. Dejal je, da ga je v jutranjih urah, ko je pred šolo Da Vinci vabil dijake, naj se udeležijo desničarskega sprevoda, pretepla skupina mladih levičarjev. zreducirala na 80 in bi, po našem skromnem mnenju, bila lahko to število še vedno nekoliko zmanjšala, da bi razstava imela višjo raven. Ob napovedani uri se je zbralo v galeriji veliko umetnikov in njihovih znancev, katerim sta na kratko spregovorila predsednik Dante Pisani in član vodstva Luigi Danelutti. Sledila je razdelitev nagrad. Pokal vladnega komisarja je dobil Ennio Steidler, bronasto kolajno krožka za kulturo in umetnosst (CCA) so podelili Claudiu Cerni-Goju, bronasto kolajno avtonomnega deželnega sindikata je dobil Giorgio Cisco, bronasto medaljo tržaške občine pa E-lettra Metallinò. Poleg teh nagrad so dobili posebna priznanja še Guido Antoni, Mario Bessarione in spet Claudio Cerni-Goj, Giorgio Cisco ter Elettra Metallinò in končno še Giovanni Cucek, Enzo Mari, Fulvio Mo-nai, Orlando Poian in Adriano Stock. Ob zaključku formalnosti se je začel nekakšen oporečrv.ški del te tradicionalne razstave. Na podstavek, ki ga je Luciano Trojanis postavil za svoj polemični kip, je stopil mladenič, ki je na razne načine, v glavnem v obliki ameriškega heppe-ninga, protestiral proti stagnaciji, ki «že dolgo let vlada v tržaškem u-metniškem življenju, seveda zaradi tega, ker imajo vse umetniško življenje v zakupu določeni krogi. Zaradi tega so najbolj obetavni ljudje zapustili mesto». Kontestacija je sicer nekoliko vznemirila okolje, ni pa bilo nika-kih drugačnih motenj. Razstava bo trajala do 30. t.m. Z vespo podrl psa ter se težje poškodoval Pri Žavljah, malo pred predorom, se je včeraj popoldne, okrog 14. ure ponesrečil 18-letni študent David Kermec iz Boljunca 307. Ko se je s svojo vespo 125 peljal proti predoru, mu je nenadoma prekrižal pot velik pes. Mladenič je treščil vanj ter padel z vozila. Pri tem si je zlomil levo ključnico ter se potolkel po glavi in udih. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Prispevaj is za DIJAŠKO MATICO Slovenska skupnost — nadaljuje poročilo — zahteva od Italijanskih strank ustavnega loka, da se takoj spremeni takšen način poslovanja, ki je krivičen do slovenskega prebivalstva .in. ugotavlja, da «se bo tak odnos spremenil samo takrat in v primeru, ko bomo Slovenci enakovredno vključeni v odločujoče organe in načrtovanje bodoče cone». Proti povišanju cen ob praznikih Tržaška občina je v teh dneh sprožila pobudo, da ne bi prišlo do neupravičenih poviškov cen ob praznikih. To bi omogočilo kupcem smotrnejšo uporabo denarja. Ustrezni predlog je tržaška občina naslovila Zvezi trgovcev in zadrugam, ki so pripravljene na sodelovanje. Tržaška občina bo dala vsem trgovinam, ki se bodo odzvale pobudi razpoznavni znak, da ga bodo razobesili v izložbah. Za podrobnejše informacije so na razpolago uradi v Pasaži Costanzi 2, 3. nadstropje, soba 31 od 10. do 12. ure. SKR TEČAJ SU'. A. «A, DNE 22. 12. 1976 Ameriški dolar: debeli 864.— drobni 835. — Funt šterling 1454.-— Švicarski frank 353,50 Francoski frank 172.90 Belgijski frank 23.80 Nemška marka 364,70 Avstrijski šiling 51.— Kanadski dolar 835.— Holandski flnrint 349.50 Danska krona 145.— Švedska krona 207.50 Norveška krona 164.— Drahma : debeli 20,— drobni 20,— Dinar: debeli 42.— drobni 42.— SPLOŠNA OPREMA ]Mc Deželna razstava v palači Costanzi Sinoči je bila v veliki razstavni dvorani palače Costanza otvoritev že tradicionalne deželne razstave, ki jo erganizirata deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov ter tržaški krožek za kulturo in umetnost (CCA). Za razstavo je bilo predložen;h nič manj kot 120 del, ki pa jih je selekcijska komisija od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel 54-390