Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurl Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorl Klagenfurl Posamezni Uvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. V novem letu vsi na delo! Živimo v nemirnem času. To ne -velja le v pogledu na silni razvoj v Znanosti in tehniki, ko dejansko sedamo po zvezdah in luni; to velja Predvsem tudi za politična dogajanja v svetu. Tako smo bili v minulem letu priče nerazumljivih metod sile, za katere smo mislili, da so končno nehale biti sredstvo za reševanje problemov vsaj v naprednem, socialističnem taboru. V Vietnamu še vedno divja vojna vihra in umirajo nedolžni ljudje, ker ena stran misli, da mora »ščititi“ demokracijo pred dejansko 'voljo svobodoljubnega ljudstva. Na Srednjem vzhodu vlada napetost, ki vsak čas lahko vzplamti v nove krvave boje. V Biajri umira ljudstvo od gladu, ko obračunavajo med seboj vidne in nevidne domače in tuje sile . . . O b teh pojavih smo tembolj zainteresirani na mirnem sožitju med na-todoma v naši deželi, pa tudi med sosednimi narodi tu in onstran meje. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in z njo večina koroških Slovencev tudi v minulem letu sPet dokazali, da so jim zbližanje in Sožitje med narodi, aktivno vključevanje v družbeno dodajanje ter sodelovanje z demokratičnimi silami v državi resna zadeva in pravi odraz njihovega spoznanja in odkritosrčne-ga hotenja. Po drugi strani tudi priznamo, dr, ' sta proti nevarni mobilizaciji nemških šovinističnih sil, ki so zlonamerno izkoristile enostranske, nekoordinirane zahteve ob^ začetku minulega leta, tudi pri večini sodržavljanov nemškega jezika zmagali razsodnost In strpnost, ki se zavedata, da je v odobnem svetu le v mirnem sožitju • logoče reševati tudi manjšinska vprašanja. Toda zgolj to še ne zadostuje. Kokoški Slovenci upravičeno pričakujejo končno tudi dejansko rešitev še odprtih vprašanj. Mislim, da jih ni :reba naštevati, ker so poznana, tljub temu smatram za potrebno, da 1osebej opozorim na odprto vprašanje pristojnosti manjšinskega šolske-.'<* oddelka, na vprašanje posebnega ’“Iturnega referenta za slovensko fanjšino in s tem v zvezi tudi stalne otacije za slovenske kulturne in go-Podarske potrebe ter ne nazadnje ’onovno na vprašanje lastnega po-lopja za slovensko srednjo šolo in še >a vprašanje javne državne ali deželne kmetijske strokovne šole za fante. To so vprašanja, o katerih navadno nihče ne govori, ker so taka, da p jih bilo mogoče brez posebnih tež-'OČ rešiti — ker pri njih gre za zgolj 'ulturne težnje manjšine, ki večin-:ega naroda neposredno ne zadene-'• Zato molk o teh tudi tehtnih prašanjih nikakor ni razumljiv, v '■olikor nima namena zakriti neresnosti ponovno danih obljub o učin-oviti podpori kulturnih in gospo-arskih teženj koroških Slovencev. Pri teh zahtevah se niti ne sklicujmo na določila državne pogodbe, tarveč mislimo, da bi njihova reši-ev pomenila vsaj po petnajstih letih 'esničitev sklepa koroškega deželne-*v zbora z dne 28. septembra 1920, •J> da „hoče za vse čase varovati ovenskim sodržavljanom njihovo je-tkovno in narodnostno posebnost ter njihovemu duhovnemu in gospodar-kejriu razcvetu posvetiti enako skrb ] 2a ncm“ske prebivalce v de-*\To željo izražamo v pogledu 3 jubilejno leto 1970, za katero bo-o potekale priprave že vse letošnje to. Razmere nas silijo, da gledamo na izvoj dogajanj stvarno, brez senti-entalnosti. To ne velja le napram zayi m vladi, pač pa tudi napram nmim sebi. Naša politika vedno spet trpi na m, da si nikdar nismo na jasnem o Človeštvo hoče živeti v miru Ob prehodu iz starega v novo leto so vodilni državniki naslovili na svoje narode tradicionalne novoletne poslanice, v katerih so — kakor običajno ob taki priložnosti — opozorili na najvažnejše probleme doma in v svetu. Tokrat je v teh poslanicah morda še bolj kot sicer prevladovala želja človeštva po življenju v miru, svobodi in pravičnosti. To je tudi razumljivo, saj je mednarodni položaj trenutno vse prej kot razveseljiv ter bo — to so izrecno poudariti mnogi državniki — v novem letu treba velikih in vztrajnih naporov, če se hočejo narodi zavarovati pred nevarnostjo novega oboroženega spopada. Da velik del odgovornosti za sedanje razmere v svetu nosijo velike sile, je bilo ob tej priložnosti izraženo na več straneh. Tako je na primer avstrijski zvezni predsednik Franz Jonas zelo nedvoumno na- POOO<>POO<><>C OOO C*X>OCx> S Novoletni sprejem S g pri deželnem glavarju g O Koroški deželni glavar Hans g g Sima je v sredo zvečer prire- o g dil v veliki dvorani celovške- g O ga Doma glasbe tradicional- g ni novoletni sprejem, ki so se o ga udeležili številni predstav- g niki političnega, javnega, go- g spodarskega in kulturnega življenja Koroške. V svojem govoru je deželni glavar posebej naglasil, da bo deželno politiko tudi v bodoče preveval duh strpnosti in sodelovanja, kajti za uspešen razvoj je potrebna enotnost vseh deželanov, vseh gospodarskih krogov, obeh narodnostnih skupin ter vseh ljudi različnega političnega gledanja in verskega prepričanja. OOPPPOOPOOC^OOPOOOOPOOOPO glasil, da je zlasti nenehna oboroževalna tekma velesil vzrok, da še ni uspelo doseči napredka pri odstranjevanju nevarnih žarišč v svetu, 'ki ogrožajo mednarodni mir. »Oboroževalno tekmovanje velesil se žal nenehno nadaljuje, z velikanskim naraščanjem oboroženih sil teh držav pa se očitno zmanjšuje njihova sposobnost, da bi za pereče probleme svetovne politike lahko dosegli zadovoljive politične, to je miroljubne rešitve." Tudi jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je kritiziral današnjo prakso, da urejajo sporne probleme z uporabo sile in z raznimi oblikami pritiska, najpogosteje na račun majhnih in srednjih dežel. Poudaril je, da bo Jugoslavija tudi v bodoče vodila politiko sodelovanja z vsemi, ki to želijo, na enakopravni podlagi, ob obojestranskem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve. »Drugačna naša politika niti ne more biti, ker smo trdno prepričani, da . j svet ni druge alternative kot enakopravno sodelovanje, s katerim je predvsem mišljeno spoštovanje neodvisnosti in suverenosti vsake dežele in pravica slehernega naroda, da sam, brez kakšnega vmešavanja od zunaj, izbere svojo pot notranjega razvoja. V nasprotnem primeru se zaostrujejo mednarodni odnosi in prihaja v nevarnost svetovni mir, kar je že pokazala izkušnja v preteklosti." Posamezni državniki so izrazili prepričanje, da bo v novem letu treba posvetiti vso pozornost raznim perečim vprašanjem, kajti spričo današnjega položaja v svetu je potrebna budnost in solidarnost narodov, ki se zavzemajo za napredek in mir. Tudi papež Pavel VI. je naglasil, da mir, zasnovan na negotovih premirjih, na ravnotežju sil, na bldkih in zvezah ali na strahu pred posledicami vojne, ni popoln, ker mu manjkajo najvišji ideali, kajti »korenine miru so v priznavanju pravic človeka". mejah svoje politike. Ali ni tako, da se v programih in akcijah čestokrat raje izživljamo v spominih na zgodovinske dogodke pred tisoč in polsto-letjem, ali pa se zasanjamo v utopije bodočnosti, ne vidimo pa dejanske današnje stvarnosti, ki nikakor ni rožnata? Ali ne iščemo čestokrat raje dialog z visokimi intelektualnimi krogi izven, pri tem pa pozabljamo na najbolj potreben dialog med seboj in z našim človekomf Ali ni tako, da se mnogi navdušujejo nad „širino“ pokoncilske cerkve, pri tem pa molče gledamo, kako nam ista cerkev dan za dnem jemlje jezik iz šole in bogoslužja ter utesnuje naše soodločanje v njeni upravi? Ali ni tako, da se hudujemo nad brez dvoma neidealnim šolskim zakonom, pri tem pa se ne poslužujemo niti tistih pravic, ki nam jih dajet Ali ni tako, da ob tehnizirani družbi nimamo več časa za knjigo in nadaljnje izobraževanje; da ob radiu in televiziji nimamo več časa za lastno kulturno ustvarjanje in delovanje; da ob gramofonu in raznih „boksih“ ni več živega zanimanja za našo pesem? Ali ni tako, da še vedno raje vodimo visoko diplomatsko politiko in priča- Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni 18. Slovenski ples ki bo v soboto 18. januarja 1969 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Sodelovali bodo: ® Plesni orkester iz Ljubljane pod vodstvom Franca Puharja; poje Sonja Gaberšček 9 Instrumentalni kvintet »Veseli trgovci" iz Kranja 9 Baletni ansambel ljubljanske Opere Vstopnice po 25 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu ter pri večerni blagajni. Slovenska prosvetna zveza »Manjšine zbližujejo narode" kujemo rešitev od zgoraj, pri tem pa zanemarjamo lastno, podrobno delo na vseh področjih našega narodnega življenja? In vendar je to naša glavna in prvenstvena naloga. Pogledati moramo naši današnji stvarnosti v oči, ne pa bežati pred njo; konfrontirati se moramo z vsemi bistvenimi vprašanji in pojavi današnjega časa in naše narodnostne skupnosti! Taka konfrontacija pa zahteva od nas več kot sklicevanje na mednarodne obveznosti, zahteva od nas strnjene enotne vrste starih in mladih ne glede na različne politične in svetov-nonazorne poglede, zahteva od nas vseh točno poznanje vseh problemov našega ljudstva in brezhibno organizacijo našega terena. Za uresničitev vseh teh nalog je Zveza slovenskih organizacij na svojem občnem zboru začrtala jasne smernice, ki terjajo sedaj njihovo oblikovanje v delu. To delo kliče nas vse. Zato hočemo in moramo v novem letu na delo vsi, prav vsi brez razlike! Kajti stanje je resno in čas hiti. Dr. Franci Zwitter predsednik Upravnega odbora ZSO Pred novim letom so se v Ljub-Ijani sestali na tradicionalnem novoletnem srečanju župani štirih sosednih občin — Ljubljane, Nove Gorice, Gorice in Celovca in si zaželeli osebno srečo ter srečo, zdravje in napredek svojim občanom. Predstavniki štirih občin so ob tej priložnosti naglasili prijateljske odnose, ki se čedalje uspešneje razvijajo. Posebej je bila poudarjena pri tem tudi vloga narodnih manjšin. Tako je predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Miha Košak naglasil: »Narodne manjšine na tej ali na drugi strani meje, ki so bile v preteklosti sporno vprašanje, so danes prav po zaslugi obojestranskega razumevanja postale dejavnik, ki naše narode in državljane zbližuje in spodbuja k še nadaljnjemu prijateljskemu sodelovanju." Predsednik občinske skupščine Nova Gorica Milan Vižentin pa je v tej zvezi opozoril: »Seveda ne bi bilo prav, če bi zanikali, da bo potrebno v prihodnje storiti še marsikaj, za kar pa sta nujni še večja mednarodna širina in strpnost ter še bolj stvarno sporazumevanje sodobnih tokov. Iz te miselne zveze se lušči tudi vprašanje slovenske manjšine v sosednih deželah, ki je sicer deležna že večje pozornosti, vendar še ne uživa tistih pravic, ki bi si jih želeli." Prav tako pa sta o manjšinskem problemu spregovorila tudi koroški deželni glavar Sima in predsednik izvršnega sveta Slovenije Kavčič, ko sta ob novem letu podala izjavi za ljubljansko televizijo. Deželni glavar Sima je dejal, da je bilo lani pri stikih med predstavniki Koroške in Slovenije tudi več govora o manjšinski problematiki ter ugotovil, da je preostalo le malo odprtih vprašanj. »Po mojem mnenju je šolski problem dobro rešen," je med drugim izjavil deželni glavar, »čeprav na obeh straneh še vedno prihaja do novih želja. Vendar pa mislim, da moramo manjšini dati to, kar ji koristi in kar hkrati ne škoduje večini. S tega stališča ocenjujem tudi vprašanje uradnega jezika." Predsednik izvršnega sveta Kav- čič pa je glede manjšinske problematike izjavil: »Mislim, da odprte meje že same po sebi krepijo položaj narodne manjšine in ustvarjajo razumevanje in vzdušje, v katerem se da marsikaj reševati. Kot je znano, je bilo v preteklem letu tudi nekaj formalno pravnih statutarnih korakov v smislu izboljšanja položaja naše manjšine. Nekateri so že realizirani, za druge pa upamo, da se bodo realizirali v tem letu ali v bližnjem prihodnjem obdobju. Sicer pa je nastalo potrebno ozračje za direkten dialog v odnosih med matičnimi narodi in slovensko manjšino, ozračje, v katerem je mogoče reševati vsa ostala vprašanja." Johnsonova oporoka V teh dneh zaključuje ameriški predsednik Johnson še zadnje izjave, ki jih bo podal pred izročitvijo oblasti novemu predsedniku Nixonu. Le še deset dni namreč traja njegova predsedniška doba, kajti 20. januarja bo izvedena zamenjava v Beli hiši. Kaj bo predsednik Johnson podrobno izjavil v svoji poslanici narodu, v svoji proračunski izjavi in v poročilu o gospodarskem stanju, seveda še ni znano. Vendar v političnih krogih splošno govorijo o »Johnsonovi oporoki", v kateri pa dosedanji predsednik nikakor ne bo mogel mimo dejstva, da izroča svojemu nasledniku vrsto težkih bremen. V kratkim besedah niti ni mogoče navesti vseh perečih vprašanj, katerim bo moralo novo ameriško vodstvo v bodoče posvetiti svojo pozornost. Med glavne »hipoteke" pa nedvomno sodijo: vietnamska vojna, kriza na Srednjem vzhodu, rasni problem ter odnosi med Ameriko in Sovjetsko zvezo ali v širšem smislu med Vzhodom in Zahodom. Drži, da je predsednik Johnson ravno tem vprašanjem posvečal veliko pozornost in se zavzemal za njih reševanje. Prav tako pa je in ostane tudi dejstvo, da mu rešitve niso uspele in jih bo moral skušati iskati njegov naslednik, o katerem pa danes seveda še nihče ne ve, v kolikšni meri bo imel bolj posrečeno roko. 10. januar 1$ Svetovni problemi na pragu novega leta Za položaj v svetu ob začetku novega leta je značilnih seveda več različnih problemov, izmed katerih pa si hočemo tukaj nekoliko bliže ogledati le tri — to so Vietnam, Srednji vzhod in monetarna kriza. • VIETNAM V minulem letu je prišlo v zvezi z vietnamskim problemom do vrste važnih ukrepov, ki so znova opravičili vero v končno zmago razsodnosti. Kmalu po začetku velike ofenzive južnovietnamske osvobodilne fronte je ameriški predsednik ukazal takojšnjo ustavitev bombardiranja krajev severno od 19. vzporednika in izrazil pripravljenost Amerike, da se pogaja o miru. Takoj nato je tudi severnoviet-namska vlada pristala na pogovore o brezpogojni ustavitvi bombardiranja in vseh drugih vojaških akcij proti Severnemu Vietnamu, da bi se potem lahko začela prava pogajanja. Dober mesec pozneje so se v Parizu res začeli ameriško-severnovietnamski pogovori in ob koncu leta so bile v polnem teku priprave za pogajanja, pri katerih naj bi poleg Amerike in Severnega Vietnama sodelovali še predstavniki južnovietnamske vlade in južnovietnamske osvobodilne fronte. Trenutno stanje: Kriza v Vietnamu je že dosegla vrh in krivulja se je v pravkar minulem letu začela spuščati. Nenapovedana vojna med Ameriko in Severnim Vietnamom se je neformalno končala. S pariškimi pogovori so se odprle otipljive možnosti za politično rešitev. Od začetka pariških srečanj dalje se v Južnem Vietnamu odvija politični boj za vpliv nad množicami, čeprav ima ta boj za sedaj še pretežno vojaški značaj. Američani bi se radi čim bolj neopazno otresli vietnamskega bremena; Saigon bi hotel čim dalje izkoriščati njihovo prisotnost, da bi kolikor se le da oslabil politični pa tudi vojaški vpliv F NO (južnovietnamska osvobodilna fronta — op. ured.); cilj FNO pa je do kraja onemogočiti saigonsko vlado in izsiliti široko demokratično koalicijo, ki bi se z Ameriko začela pogajati o umiku ameriških vojakov. Perspektive: Ameriška vlada lahko bolj odločno pritisne na Saigon in pospeši pogajanja v Parizu; ameriška vlada lahko uresniči grožnjo in ponovno bombardira Severni Vietnam, če bi FNO prešla v novo ofenzivo; v FNO lahko prevlada radikalno krilo, ki se strinja s Pekingom glede „popolne vojaške zmage“ in torpedira pogajanja v Parizu; v Saigonu lahko pride do udara pristašev vojne, ki prav tako lahko postavijo Ameriko pred izvršeno dejstvo in vsaj za dalj časa zavrejo pogajanja; pogajanja v Parizu ali kje drugje se lahko zavlečejo v naslednje leto, kot je bil to primer na Koreji. O SREDNJI VZHOD Položaj na Srednjem vzhodu je bil v minulem letu v znamenju pogostih „povračalnih akcij", kakor tako na izraelski kot tudi na arabski strani imenujejo manjše spopade čez sedanjo „mejo“ oziroma partizanske in podobne akcije na ozemlju nasprotnika. Tik pred koncem leta je Izrael zagrešil spet neodgovoren napad, tokrat na Libanon, medtem ko je bila pred meseci žrtev takega napada Jordanija. Spričo tega tudi posredovanja Združenih narodov niso rodila uspeha in je Srednji vzhod slej ko prej eno izmed glavnih žarišč, ki se lahko vsak trenutek razširijo v novo vojno. Trenutno stanje: Leto 1968 ni vneslo v položaj na Srednjem vzhodu nobenih radikalnih sprememb; vendar kriza ni mirovala. Izrael in neposredno prizadete arabske države so še naprej taktizirale, pri čemer so Arabci poko-zali nekoliko več pripravljenosti k popuščanju kot Izraelci, vendar ne eni ne drugi ne dovolj, da bi omogočili uspeh posredovalcu OZN Jar-ringu. Ta je opozoril, da bo treba poiskati kaj učinkovitejšega. Zahodna javnost je začela v zadnjem letu z večjim razumevanjem obravnavati tudi arabske argumente. Zamenjava predsednika v Ameriki obeta bolj uravnovešeno ameriško politiko na tem področju. Perspektive: Stanje lahko ostane nespremenjeno, če Nixonova vlada pokaže sicer več razumevanja za arabsko stališče, vendar ne toliko, da bi bila pripravljena prisiliti Izrael k umiku. Prav tako je možno, da pride med Ameriko in Sovjetsko zvezo do sporazuma o rešitvi, ki bi obsegala umik izraelskih čet z vseh zasedenih arabskih ozemelj razen iz starega dela Jeruzalema, kjer bi tako imenovana sveta mesta dobila mednarodni status; v tem primeru bi arabske države morale priznati Izrael. Ni pa tudi izključeno, da bi prišlo do nadaljnjega zaostrovanja odnosov in celo do nove vojne med Izraelom in arabskimi državami. • MONETARNA KRIZA Kakor eno leto prej britanski funt, tako se je lani znašel v nevarnosti najprej ameriški dolar in potem zlasti francoski frank. Vodilne industrijske države so sprejele razne ukrepe, da bi valutni sistem obvarovale pred popolnim polomom. Francoski predsednik de Gaulle je tu- Začelo se je leto novih obremenitev Ko je parlament na Dunaju prejšnji mesec razpravljal o državnem proračunu za leto 1969, je bilo iz ust OVP-jevskih poslancev zelo pogosto slišati besede samohvale. Govora je bilo o »stabilnosti'' šilinga (ki je baje najbolj »trda valuta" svetal), o najbolj socialni politiki, o polni zaposlitvi in sploh o vsestranski blaginji, kot je avstrijsko ljudstvo še nikdar ni doseglo. Vse to in še marsikaj drugega so zagotavljali GVP-jevski poslanci in člani vlade tako rekoč na pragu leta, ki pa bo v resnici leto novih obremenitev. Letos bodo namreč začeli veljati nadaljnji ukrepi, ki jih je GVP-jevska vlada sprejela za tako imenovano »ozdravitev" državnega gospodarstva. Treba je pogledati samo vprašanje pokojnin in rent. S 1. januarjem 1969 so bile pokojnine in rente povišane za 7,1 odstotka. Povišanje sicer ne znaša zahtevanih 10,3 odstotka, vendar tudi teh sedem odstotkov ne bi bilo slabo — če to povišanje ne bi bilo le navidezno. Upoštevati je namreč treba, in to je zveza avstrijskih rentnikov in upokojencev tudi zelo odločno ugotovila, da bodo pokojnine s sedanjim povišanjem dosegle šele gospodarsko raven leta 1967. To pomeni, da pri zvišanih pokojninah niti niso upoštevane številne podražitve leta 1968, da niti ne govorimo o obremenitvah, ki jim bodo kakor vsi drugi avstrijski državljani še posebno tudi rentniki in upokojenci izpostavljeni v letošnjem letu. Da »blaginja” avstrijskega ljudstva ne bi dosegla še višjo raven, so namreč v izdatni meri poskrbeli tako zvezna vlada in parlament kakor tudi posamezne deželne vlade in deželni zbori ter številne občinske uprave. V deželnem in občinskem merilu so bili znatno povišani razni prispevki in davki, ponekod pa so bile uvedene tudi še nove dajatve. Prav tako je bilo poskrbljeno tudi v državnem merilu, kjer bodo 10-odstotnemu zvišanju mezdnega in dohodninskega davka sledile razne podražitve. Če je zveza avstrijskih rentnikov in upokojencev že za lansko leto ugotovila, da so dodatne obremenitve znižale življenjsko raven starih ljudi, potem taka ugotovitev kljub sedanjemu navideznemu zvišanju pokojnin tudi za novo leto nikakor ne bo pretirana. Predvsem pa ta ugotovitev ne bo veljala samo za upokojence in rentnike, marveč tudi za veliko večino delavcev in njihovih družin, ki jim bodo z zvišanjem raznih tarif in davkov ter s številnimi podražitvami naložena nova bremena, ne da bi bili hkrati v zadovoljivi meri soudeleženi tudi na dejansko doseženi večji proizvodnji in višji produktivnosti. Pri razdeljevanju dobičkov in bremen je bila OVP že vedno zelo enostranska — in taka je pač tudi politika sedanje vlade. Milijarde gredo v zrak V Italiji so po zadnjih podatkih v enem samem letu prodali 66.656,778.479 cigaret v skupni vrednosti 745.870,164.058 lir. Temu je treba dodati še okoli 290.000 kg njuhalnega tobaka v vrednosti 537,563.084 lir, 3,5 milijona kg tobaka za pipo v vrednosti 18 milijard lir, 1 milijon kg cigar v vrednosti 8,8 milijona lir ter 134.891 kg malih smotk v vrednosti 1,8 milijona lir. To pomeni, da je celotna prodaja tobaka in tobačnih izdelkov v enem letu dosegla 81.730,917.244 kg v vrednosti 775.012,509.223 lir (okroglo 30 milijard šil.)! Razvoj jugoslovanskega turizma Jugoslovansko turistično gospodarstvo si je v srednjeročnem programu razvoja do leta 1970 zastavilo cilj, da poveča devizni dotok na 400 milijonov dolarjev. S tem bi postalo turistično gospodarstvo ena vodilnih »izvoznih" dejavnosti v državi. Za lažje razumevanje in ocenjevanje zastavljene naloge pa je seveda potrebno, da si nekoliko podrobneje ogledamo dosedanji razvoj turizma v Jugoslaviji. Najprej je treba ugotoviti, da se je v povojnem razdobju začel jugoslovanski turizem hitreje razvijati šele nekako po letu 1948, ko je Jugoslavijo obiskalo 61.500 inozemskih turistov in so zabeležili skupno 417.907 nočitev tujih gostov. Domačih turistov je bilo v omenjenem letu 1,616.756, število njihovih nočitev pa je znašalo 8,993.638. Devizni dohodek V JUGOSLAVIJI: Stari bankovci NISO VEČ V PROMETU S 1. januarjem 1969 so zgubili svoj-stvo rednega plačilnega sredstva stari bankovci po 5000, 1000 in 500 dinarjev z letnicama 1. maj 1955 in 1. maj 1963. Vendar pa je stare bankovce možno še do 30. junija zamenjati pri Narodni banki. di v tej zvezi pokazal, da hoče dosledno hoditi svojo lastno pot; njegov odločni „ne“ na zahtevo po razvrednotenju franka je presenetil vso svetovno javnost. Trenutno stanje: Krize še ni konec, vendar najšibkejši člen mednarodnega denarnega sistema trenutno ni več frank, marveč spet britanski funt. Sedanjo krizo v bistvu sestavljajo štiri skupine problemov: uradne paritete posameznih najpomembnejših valut ne ustrezajo stvarnemu razmerju njihove moči; plačilnih sredstev, ki so v mednarodnem obtoku, je premalo, da bi z njimi lahko pokrivali potrebe naraščajoče mednarodne trgovine; razmerje med vplivi na delovanje mednarodnega valutnega sistema in na spremembe v njem ne ustreza stvarnemu razmerju gospodarskih moči držav, ki tvorijo najvažnejše člene sistema; mednarodni valutni sistem praktično popolnoma obvladujejo zahodne gospodarske velesile, medtem ko dežele v razvoju čutijo težo njihovih odločitev, a pri odločanju pravzaprav sploh ne sodelujejo. Perspektive: V zvezi z vsemi štirimi skupinami problemov napovedujejo precej globoko reformo mednarodnega denarstva, do katere pa najbrž ne bo prišlo v enem sunku, temveč postopno. Zamisli je mnogo, toda okrog nobene, ki bi koreniteje posegla v sistem, se še ni zbralo dovolj podpore. od turizma je v letu 1948 dosegel vsega 1,9 milijona dolarjev, medtem ko so tuji turisti dnevno porabili okrog 4,6 dolarja pri povprečni dobi bivanja 7 dni. Za primerjavo navajamo, da je lanski devizni dotok od turizma, ne vštevši prometne storitve, po oceni znašal nad 185 milijonov dolarjev, dnevna poraba tujih gostov pa se je zvišala na okrog 12 dolarjev, vendar se je v primerjavi z letom 1948 zmanjšala povprečna doba bivanja inozemskih turistov. Dejanska prelomnica v zvezi s hitrejšo rastjo turističnega prometa in izkoriščanjem naravnih in drugih pogojev za krepitev turističnega prometa in izkoriščanja naravnih in drugih pogojev za krepitev turističnega gospodarstva je pravzaprav šele leto 1962. Tedaj se je število nočitev inozemskih turistov v primerjavi z letom 1958 več kot podvojilo: v letu 1962 so v Jugoslaviji zabeležili 598.845 inozemskih gostov s 5,270.135 nočitvami. Že leta 1957 je bil v državnem merilu prekoračen predvojni obseg turističnega prometa, ko so v jugoslovanskih turističnih središčih in turističnih krajih zabeležili 1,966.354 nočitev tujih gostov, medtem ko je predvojni rekord znašal le 1,562.448 nočitev. V letu 1962 je preživljalo oddih v Jugoslaviji 162.359 tujih turistov več kot leta 1961, v primerjavi z letom 1958 pa se je njihovo število povečalo za več kot 2,5-krat. Leta 1962 je bil dosežen tudi pomemben uspeh pri doseganju deviznega dohodka od turizma: prvič v zgodovini jugoslovanskega turizma je namreč devizni dotok prekoračil vsoto 40 milijonov dolarjev. V letu 1965 je devizni dohodek od turizma presegal 100 milijonov dolarjev; leta 1967 je znašal, ne vštevši prometne storitve, 153,5 milijona dolarjev, pri čemer je odpadlo na konvertibilne devize 132 milijonov dolarjev. Vključno s prometnimi storitvami, katerih vrednost cenijo na okrog 35 do 40 milijonov dolarjev, je bil potemtakem v letu 1967 dosežen dotok v skupni vrednosti 185 milijonov dolarjev. Če prištejemo še devizne dohodke s področja druge blagovne in neblagovne potrošnje ter s področja zasebnega gospodarstva, potem je devizni dotok od turizma v širšem smislu te besede v letu 1967 znašal gotovo več kot 260 milijonov dolarjev. Lani je — kakor ocenjujejo — znašal dohodek od turizma brez prometnih storitev okrog 185 milijonov dolarjev; upoštevaje skupno potrošnjo, prometne storitve in dohodke v zasebnem gospodarstvu pa je gotovo presegel vrednost 300 milijonov dolarjev. V razmeroma kratkem razdobju doseženi promet na področju turizma sicer že ni odraz dejanskih možnosti, vendar bo pokazal šele nadaljnji razvoj, če bo res uspelo izkoristiti vse zmogljivosti in s tem doseči tudi zastavljeni cilj — 400 milijonov dolarjev deviznega dotoka v letu 1970. osi ROKeo) sveči c k DUNAJ. — Zvezni prezident Franz nas je za zasluge pri razvijanju prijateljsi odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo oc koval vrsto predstavnikov Slovenije. Vel zlati red časti z lento je prejel predsedi republiške skupščine SR Slovenije Ser Kraigher, predsednik republiškega izvrši Vf ga sveta Stane Kavčič je bil odlikovat m velikim srebrnim redom časti z lento, čl n( izvršnega sveta Bojan Lubej in predsedi _| mestnega sveta Ljubljana inž. Miha Ko! s sta dobila veliki zlati red časti z zvezdo velikim zlatim redom časti sta bila odlil vana načelnik urada za zunanje zadeve ki bi di vršnega sveta dr. Ivo Murko in operati’ P* inštruktor v republiškem sekretariatu notranje zadeve Anton Tomc, z velik liji srebrnim redom časti pa šef skupščinske te' protokola Gustav Kranjec. WASHINGTON. — Prejšnji mesec S bil narejen spet velik korak naprej po pSfa osvajanja vesolja. Tričlanska posadj2g| (Frank Borman, William Anders in Jai^,.,-, Lovell) je z ameriško vesoljsko ladjo „ Apja-lo 8“ večkrat obkrožila Mesec in se SL srečno vrnila na Zemljo. S tem je bilaTer kakor pravijo strokovnjaki — odprta veku pot na Mesec in da je več ali n/10? le še vprašanje šaša, kdaj bo res prvi člo€)°v pristal na naravnem satelitu našega pločr neta. Ob tem uspešnem poskusu so bili ar riški astronavti in strokovnjaki za ves< ske polete deležni številnih čestitk iz vi delov sveta. Med prvimi so prispele češi ke iz Sovjetske zveze. PEKING. — Na Kitajskem so prej! mesec izvedli eksplozijo nove termonukle 2 ne bombe in ta dogodek, ki je v ostalhlen svetu izzval ogorčenje, proslavili kot veZj1 s praznik. Japonska vlada je sporočila, bil so se po tej eksploziji desetkrat povečpbčr jedrske padavine v severni Japonski. Voe p dar po vladnem zagotovilu ta okolišČD°n radioaktivnih padavin ne ogroža zdrahi j' ljudi. bila PRAGA. — Sindikalno glasilo »PraBtva je objavilo izid ankete, ki jo je izvedel npko bratislavski institut o priljubljenosti ptrat tičnih voditeljev med slovaškim prebidetih stvom. Anketa javnega mnenja je pokazfonc da je na prvem mestu prvi sekretar KP toro škoslovaške Aleksander Dubček s 94,2 Ha 1 na drugem mestu predsednik republike Llepih vik Svoboda z 91,8 %, na tretjem pa prdolgi sednik skupšine Jožef Smrkovsky s 60,5ipet glasov. Predsednik vlade Oldrich Černiklove dobil 57,8 %> in prvi sekretar KP Slovaikih Gustav Husak 34,9 % glasov. ie Zc BEJRUT. — Sirska vlada je izdala odheda o razdelitvi 600.000 ha državne zeffvezi kmetom, ki bodo v 20 obrokih plačalittistr« odstotkov njene vrednosti. N; KAIRO. —• Glavno mesto Združi______________ arabske republike Kairo bo praznovalo tos svoj veliki jubilej, namreč tisočletn obstoja. Za to priložnost pripravljajo r ne slavnosti. _ PRAGA. — V zvezi s spremembo l ® škoslovaške v zvezno državo Češko in S V vaško je tudi vlada formalno odstop>2esec Mandat za sestavo nove vlade je preds^j&a nik Svoboda ponovno poveril Oldri1 , kr: nevrih v Zahodni Nemčiji. Pri teh mati . rih hoče Amerika predvsem demonstri^e z' svojo sposobnost, da v kratkem času { pelje čez Atlantik večje število vojaštv, * > vso opremo. ' e’ MOSKVA. — V Sovjetski zvezi s0(v°^’ strelili avtomatsko vesoljsko postajo „ 1 nera 5“, ki naj bi sredi maja prodrl* ,ar.c ehko“ pristali n'lt bi sredi ozračje Venere in tam „mehko“ lisi LEP USPEH SLOVENCEV V ITALIJI: Slovensko gledališče v Trstu bo dobilo uradno priznanje in podporo Tržaški občinski svet je pred nedavnim razpravljal in sklepal o vprašanju, ki je velikega pomena za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Slo je namreč za ustanovitev posebnega združenja z imenom .Stalno slovensko gledališče”, s katerim naj bi sedanje Slovensko gledališče v Trstu, ki že petindvajset let uspešno deluje kot najvišja kulturno-umetniška ustanova vseh Slovencev v mejah italijanske repu-jlij blike, končno dobilo uradno priznanje ter bilo v bodoče deležno tu-tc di finančne podpore iz javnih sredstev. Za praktično izvedbo bo sicer iti’ potrebno še posebno določilo v ustreznem zakonu, vendar pa že u sklep tržaškega občinskega sveta pomeni lep uspeh Slovencev v Itaki1 liji, ki so si s tem pridobili izpolnitev ene izmed svojih upravičenih zah-skc tev po enakopravnosti. ec Sklep o ustanovitvi združenja ) pStalnega slovenskega gledališča so sadjzglasovcrli zastopniki vseh demo-IaIfcratičnih strank, medtem ko so neo-Pfašisti skušali glasovanje preprečiti ja1er so med razpravo ponavljali zna-L jne nacionalistične in šovinistične u/iapade na Slovence. Posamezni lo^ovorniki so izpade neofašistov odločno zavrnili. Tako je eden izmed a t Pomanjkanje lastnega poslopja še vedno bremeni slovensko gimnazijo socialističnih odbornikov nedvoumno poudaril: .Kulturne ustanove slovenske manjšine se morajo postaviti na isto raven kot italijanske; to je merilo civiliziranosti kakega naroda, ne pa požig Narodnega doma.” (V dobi fašistične Italije je bil požgan slovenski Narodni dom v Trstu — op. ured.) Tudi drugi svetovalci so v raz- česi reji kle Zdaj že več kot deset let stari pro-italblem pomanjkanja lastnega poslopja veza slovensko gimnazijo v Celovcu je a, osrednja točka tudi na zadnjem veijobčnem zboru Združenja staršev, ki V(je prejšnji mesec zasedal v celovškem [išČDornu glasbe. Dodatna obremenitev, irakj jo povzroča ta pomanjkljivost, je bila prikazana tako s strani učitelj-5raStva kakor tudi s strani staršev in di-1 njakov. Prav tako pa je bila spet en-pfcrat (kolikokrat že v zadnjih desetih bi^etih!) nazorno prikazana „pot od azlPoncija do Pilata", ki jo prehodimo P koroški Slovenci vsako leto znova, 1,2 Ha bi končno le dosegli izpolnitev ; iJepih obljub z najvišjih mest, kjer že prdolgo zagotavljajo (pa očitno vedno C,5ipet pozabljajo) .prednostni položaj" ■niklovenski gimnaziji pri gradnji šol-Dvatkih poslopij. Svoje tozadevne težnje je Združenje staršev tudi tokrat izpo-odvedalo v brzojavkah naslovljenih na zeitveznega kanclerja in pristojne mi-ialiaistre. Na občnem zboru je bilo izvoljeno ruŽL alo letu o r Umrla sta novo vodstvo Združenja staršev: predsednik je postal odvetnik dr. Janko Tischler, podpredsednik šolski ravnatelj in župan Herman Velik, ostali odborniki pa starši slovenskih dijakov iz raznih predelov Koroške; dosedanjemu predsedniku šolskemu ravnatelju Valentinu Vautiju, ki je vsled bolezni moral opustiti delo v združenju, pa je občni zbor izrekel priznanje in zahvalo za njegovo delovanje. Ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zablatnik je zbranim staršem prikazal stanje na šoli, ki ima v tem šolskem letu 22 učiteljev in 425 učencev ter prvič v vseh osmih letnikih po dva paralelna razreda. Strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko je govoril o težnjah dijakov po soodločanju pri vodenju in upravljanju šole, o tako imenovani demokratizaciji šole, ki dobiva izraz v posebnih .parlamentih učencev". V finančnem pogledu je bilo ugotovljeno ugodno aktivno stanje, vendar je občni zbor sklenil povišanje članarine na 20 šilingov, da bi Združenje staršev lahko še bolj uspešno izpolnjevalo svoje važne naloge. pravi zavzeli zelo pozitivno stališče do problemov slovenske manjšine ter naglasili, da je ustanovitev Stalnega slovenskega gledališča izpolnitev le ene izmed obvez, ki jih ima Italija napram Slovencem. Poudarili so, da bo treba pristopiti k reševanju tudi vseh ostalih odprtih vprašanj slovenske manjšine, kajti — kakor je na primer dejal eden izmed krščansko-demokratskih svetovalcev — .pravice manjšin se morajo ščititi, ne glede na zunanjo politiko ali načela recipročnosti, če smo demokrati in imamo republiško ustavo". Podobno stališče je zastopal tudi socialist Arnaldo PiHoni, ki je dejal, da je trba tudi ob tej priložnosli odkloniti načlo recipročnosti, .ker je vprašanje odnosa do slovenske manjšine notranje vprašanje, vprašanje demokracije in pravičnega odnosa do sodržavljanov slovenske narodnosti". Ostro je zavrnil nacionalistična stališča neofašistov, ki so zahtevali, da smejo pravice Slovencev veljati samo tam, kjer jih je 25 odstotkov (so podobne zahteve pri nas na Koroškem mar tudi izraz neke duhovne sorodnosti?), ter poudaril, da sploh ne gre za odstotke, temveč za upravičene zahteve Slovencev. Zastopnik Slovenske skupnosti dr. Dolhar je izrazil zadovoljstvo spričo sklepa o ustanovitvi združenja Stalnega slovenskega gledališča. Ta sklep pomeni prvo priznanje Slovenskemu gledališču v Trstu, ki je kulturna stvarnost, ki že petindvajset let izvaja izredno pomembno kulturno dejavnost v mestu. Izrazil je prepričanje, da je s tem storjen le prvi korak in osnova za to, da bodo podobnega ravnanja deležne tudi druge ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji. Prejšnji mesec — 22. decembra — so Slovenci v Italiji obhajali tudi jubilej svojega osrednjega glasila .Primorskega dnevnika", ki izhaja kot naslednik pred 25 leti usta- Klub slovenskih študentov aktiven tudi v zadnjih mesecih Delovanje Kluba slovenskih študentov na Dunaju je bilo v zadnjih mesecih seveda še močno pod vplivom dogodkov, ki so se pred lanskoletnimi poletnimi počitnicami odvijali okoli visokošolskega doma .Korotan". Trenutno je v omenjenem domu le nekaj članov kluba, medtem ko stanujejo po večini razkropljeni po vsem mestu, kar močno ovira klubsko delovanje. To izhaja tudi iz poročila, ki ga je objavil časnikarski referat KSŠ. Iz tega poročila med drugim povzemamo, da je bil Klub slovenskih študentov na Dunaju kljub številnim težavam aktiven tudi v zadnjih mesecih, ko se je zvrstilo nekaj zanimivih prireditev. Poleg razgovorov o perečih študentskih problemih je treba omeniti zlasti dejavnost kulturnega krožka pod vodstvom kulturnega referenta Horsta Ogrisa. Jože Koruza je predaval študentom o .koroških bukovnikih in pisateljih v slovenski literaturi do leta 1918", Matjaž Kmecl o .trenutnem položaju slovenske literature", F. J. Bister pa je dal svojemu predavanju naslov .Slovenec med Vzhodom in Zahodom". Nadalje so študenti diskutirali o papeževi encikliki .Humanae vitae", imeli pa so tudi tradicionalno miklavže-vanje. Posebna prireditev je bila posvečena 45-letnici Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Nastanek in zgodovino kluba je na podlagi arhiva orisal tajnik F. J. Bister, medtem ko je predsednik Avguštin Malle v obširnem referatu zavzel stališče k raznim aktualnim vprašanjem študentske organizacije. Tako je med drugim govoril o odnosih med klubom in slovenskimi organizacijami na Koroškem, o klubu in visokošolskem domu .Korotan", o vlogi in nalogah, ki jih ima visokošolska mladina tako v splošnem narodnem življenju kakor še posebej pri svojem delu med slovensko mladino na Koroškem, ter končno o splošni problematiki visokega šolstva v Avstriji. Ob tej priložnosti so se člani kluba spomnili tudi lani umrlega lektorja za slovenščino na dunajski univerzi dr. Karla Piuka, kateremu je klub po sklepu občnega zbora podelil posmrtno častno članstvo „v spomin in zahvalo za duhovno in finančno pomoč, ki jo je nudil slovenskim študentom na Dunaju". KULTURNE DROBTINE • V št. Petru Slovenov v Beneški Sloveniji (Italija) je bilo zasedanje mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur, na katerem so tokrat obravnavali zlasti položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pri tem je bilo med drugim tudi povedano, da živi slovenska manjišna v neenakopravnem položaju v različnih pokrajinah — na Tržaškem in deloma tudi na Goriškem se njen položaj polagoma izboljšuje, medtem ko beneških Slovencev italijanske oblasti sploh ne priznajo kot slovensko narodno skupnost. Na zasedanju so sprejeli vrsto sklepov, ki jih bodo posredovali pristojnim ustanovam. novljenega .Partizanskega dnevnika”. Za to priložnost je izšla jubilejna številka .Primorskega dnevnika", ki prinaša zanimive prispevke iz zgodovine in današnje stvarnosti naših bratov v sosedni Italiji. # Mednarodna razstava upodabljajočo umetnosti treh sosednih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, ki jo poznamo pod imenom INTART, bo letos prirejena v Ljubljani. Lani je bila ta razstava v Vidmu, prejšnje leto pa je v Celovcu doživela svoj „krstM. # Kakor znano, bodo prihodnje olimpijske igre leta 1972 v MUnchenu, kjer prav tako kot lani v Mehiki nameravajo poleg športnih prireditev organizirati tudi posebno ..kulturno olimpiado". V tem okviru hočejo pripraviti antične gledališke igre, v načrtu pa imajo tudi razstavo, na kateri naj bi svoje umetnine prikazale države, ki bodo sodelovale na olimpijskih igrah. 0 Na ljubljanski univerzi je trenutno vpisanih nekaj več kot 8700 rednih študentov, nadaljnjih 700 študentov pa študira izredno. V šolskem letu 1968-Š9 se je v prve letnike vpisalo blizu 3500 študentov. Največ študentov — namreč čez 1940 — je vpisanih na filozofski fakulteti, preko 1450 pa jih je vpisanih na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. )0 i • OSKAR HUDALES in S V mariborski bolnišnici je prejšnji •topnesec umrl znani slovenski pisatelj redpskar Hudales. Po poklicu učitelj je idneloval kot prevajalec, avtor učbenikov in sodelavec raznih revij in časo-i zitisov ter radia. Skupno je Oskar Hudales napisal e clkoli 50 knjižnih del, med katerimi 0 d' zavzema njegova avtobiografska ColiMladost med knjigami“ nedvomno zMosebno mesto. Med zgodovinskimi ilijOsmani pa je treba predvsem omeniti jegovega „Križarja Lenarta“ ter ob- 1 P tržno delo „Med dvema svetovoma", za t je izšlo ob 1100-letnici prihoda boratov Cirila in Metoda med Slova-mene. ti or Smrt ga je vse prezgodaj iztrgala dit ustvarjalnega življenja, saj je bil n Aar le 63 let. 1*1 meri* DR- E- BESEDNJAK iotoi $tar let le v Trstu umrl dr. En-an Besednjak, dolgoletni manjšin- ln Publicist. *r u v 7 v m\ad[h letih se je dr. Besed-,ent 'ak uveljavil * kot predstavnik Slo-lske?r!ce? v goriškem deželnem zboru, 20 bH poslanec v rimskem par- ‘mentu, medtem ko je z dr. Vilfa-io s0^el°val na rnanjšinskih kon-SfemeS!^‘ desetletja je dr. Besed- 3 ^juk vodilno sodeloval pri raznih li-h Jk; leta 1948 je v Trstu ustanovil tih fbnik^,,Novi list“ kot glasilo Sloven-'mane. krščanskosocialne zveze, sicer pa nstri ie zavzemal za skupnost vseh Slo- isu \ncev v ItaliP- je nedvomno spreten politik in '.leden publicist, vendar po drugi i soet°v.ni voj™ ni več uspel širše uve-j0 ^°iti svojega načela, pred leti pa se odrlf *afadi bolezni moral povsem u-ristai‘iti iz političnega življenja. TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA B 5V«s lednih in Jvan Cankar Dne 9. decembra 1968 je Naš tednik končno pribil: Ivan Cankar v svojem življenju nikdar ni bil slep pristaš kake ideologije te ali one barve, ampak je vedno prisluhnil občutljivemu utripu lastnega srca. Ne morem se znebiti občutka, da je revolucionar Cankar koroškim narodnim svetnikom sila neprijeten in da si ga na vsak način skušajo ohraniti kot genija med slovenskimi pisatelji, čistega .kake ideologije”. Ko se tako zelo trudijo, da bi očistili Cankarja .kake” ideologije, pa postaja zmeraj bolj očitno, da ga nameravajo očistiti prav določene ideologije, namreč .rdeče”. Očitno se spis .Kako sem postal socialist" ne uvršča tako brez težav v koncept NskS. Sicer pa je ta spis tako .kratek” in .nepomemben” v primeri z ostalim njegovim opusom, da tokorekoč nima močnejše veljave, torej Cankar ni bil v tolikšni meri socialist, ampak pisatelj, torej ni bil vezan na nobeno ideologijo. Ideologija naj pomeni tu očitno določeno prepričanje in gledanje na svet. V nečem pač ima Tednik prav s svojo trditvijo, pribito vsem koroškim Slovencem na nos: Cankar se nikoli ni slepo zagledal v kako jasno in nazorno začrtano prepričanje, prepredeno z neštetimi dogmami, imobilno in neaktualno, temveč njegovo prepričanje je bilo kritično razpoloženo proti vsem obstoječim institucijam in proti obstoječemu .redu" nasploh. Cankar se je zavedal nevarnosti .odprtega pisanja na jasno začrtani osnovi kake organizacije”. Zato so njegova dela hkrati tudi ostra kritika tako imenovane .ideologije” in .svetovnega naziranjo”, ker so ta patentirana prepričanja ovira za samostojno mišljenje posomeznikovo. In če pisci Tednika vedo, da je Cankar kritično preiskoval in razgalil tako imenovane ideologije, tako klerikalno kakor liberalno in socialnodemokratsko, je to ponoven dokaz za njihovo nesramnost, da 50 let po njegovi smrti hinavsko uporabljajo njegovo kritiko ideologij OPOMBA UREDNIŠTVA V rubriki .Tribuna bralcev" objavljamo od časa do časa dopise bralcev našega lista, pri tem pa izrecno ugotavljamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. za zagovarjanje in utrjevanje svoje jasno začrtane ideologije, zaprašene, zastarele in neaktualne. Kaj mislijo pisci, da je Cankar pisal zato, da lahko Naš tednik po 50 letih z njim dela, kar hoče. Kaj se ne zavedajo, da je Cankar videl funkcijo umetnika le v tem, biti povsod kritik in s svojo umetnostjo ožigosati družbeni kaos, se torej zavzemati, angažirati za boj pozitivnih zgodovinskih sil proti konservativnim, negativnim. Kaj se ne zavedajo, da je Cankar še danes in morda prav posebno danes in posebno na Koroškem edinstvena kritika zastarele ideologije narodnih svetnikov in prvakov, da Cankar ni pisal za NskS, temveč proti njemu! Samo zato, ker je Cankar že 50 let mrtev in ker se narodni prvaki in veljaki ne pišejo več Grozd in Gruden, samo zato si drznejo imenovati genija. Da bi odvrnili vsak preblisk možganov, da je Cankar tudi dandanašnji aktualen, se z vsemi močmi upirajo .ideologu” Cankarju. Vsakomur, ki opozarja na današnji pomen Cankarjeve kritike, vsakomur, ki skuša Cankarjeve misli aplicirati na današnjo družbo, podtikajo miselni teror in ideologiziranje velikega genija. S tem si umetno ustvarijo .ideologa” Cankarja, ga napadajo in hkrati s tem dušijo vsako aktualno interpretacijo njegovega dela. Naravnost groteskno pa se zdi, ko imenuje NT poročilo o recitalu z dne 28. novembra .literarno kritiko" in imenuje to literarno mračnjaštvo .osebno interpretacijo", .subjektivno dojemanje". Kje najdeš človek tu osebno dojemanje in razumevanje Cankarja, kje je obrazloženo piščevo mišljenje o Cankarjevi besedi? Zatajiti Cankarja kot družbenega revolucionarja — je mar to tista čudovita svobodna interpretacija? Kaj torej? Seveda, Cankar je bil oster borec proti kle-čeplazništvu, oportunizmu, nenačelnosti in vsem napakam svoje dobe. Seveda pada njegova kritika še občutno na današnjo družbo, seveda je Cankar še aktualen. S tem se gotovo strinja tudi NT in njegova jasno začrtana ideologija. Vsaj tu pa postane jasno, da ima NT povsem druge predstave o funkciji umetnosti kakor Cankar, kajti sicer bi vzel dobre Conkorjeve nasvete resno. Tega pa ne more storiti, ker bi s tem vzbudil dvom o potrebi svoje lastne eksistence in eksistence različnih narodnih prvakov in svetnikov. Saj bi pomenilo prakticiranje Cankarjevih nasvetov in kritik smrt tradicionalne narodne politike in politični konec različnih narodnih veljakov. Samo tako lahko razumemo, zakaj je revolucionar Cankar narodnim prvakom (svetnikom) in njihovi jasno začrtani ideologiji neprijeten, da, nevaren. Cankarjeva beseda pa je premočna, da bi jo mogli prevpili in zatajiti, zaforej ga umivajo in čistijo vseh .ideoloških", .rdečih” madežev. Jože Messner Janez Wutte - Luc petdesetletnik / Črnijevi mamivslovo Prejšnji mesec — 26. decembra 1968 — je v ožjem krogu svoje družine obhajal svoj petdesetletni življenjski jubilej Janez Wutte - Luc, p. d. Urank v Veselah pri Št. Vidu v Podjuni. Uglednega gospodarja in naprednega kmeta na Urankovem posestvu v Veselah poznamo in spoštujemo širom po Koroškem. Splošno uživa u-led, kajti poleg svojih domačih skr-i najde vedno spet čas, da se zavzema za gospodarski napredek tudi v širšem merilu in posebej kot odbornik domače občine. Že pred leti je med drugim organiziral hladilno napravo za Št. Primož in okolico, kjer so mu hvaležni mnogi občani, ki lahko hranijo svoje gospodarske pridelke za uporabo v živahnem tujskopromet-nem času ob Zablatniškem jezeru. Svoj dom pri Uranku je Luc v kratkih letih prezidal in obnovil v moderno poslopje, ki zdaj v polni meri služi zahtevnim letoviščarjem, ki prihajajo iz mnogih evropskih dežel na Koroško, da najdejo oddih in uživajo ob lepotah krajev okoli Za-blatniškega in Klopinjskega jezera. Med zadnjo vojno je Janez VJuttej takrat star šele 26 let, stopil v vrste borcev za svobodo. Dobil je partizansko ime Luc, pod katerim je tudi danes znan širom po Koroški in izven njenih meja. Njegovi soborci so ga v težkih časih partizanske borbe spoštovali, cenili in mu zaupali. Večino partizanske dobe je prebil Luc v Svinski planini, prav tam, kjer je bil položaj najtežji, kjer je na posameznega borca prišlo dvajset ali še več nasprotnikovih vojakov. Med boji je bil ranjen ter je najhujše dni svojega življenja preživel v vzdušju pravega tovarištva. Njegovi soborci so kmalu spoznali njegove sposobnosti spretnega in iznajdljivega borca ter so mu zaupali težko odgovornost vodstva. Zato je povsem razumljivo, da so Luca že pred tedni obiskali na domu njegovi nekdanji bojni tovariši iz Ljubljane in Kranja ter zastopniki Zveze koroških partizanov iz vseh predelov Koroške, da mu stisnejo roko in mu čestitajo ob njegovem življenjskem jubileju. Vse najboljše, predvsem mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva, pa mu želijo vsi, ki ga poznajo, saj Janez Wutte vsa povojna leta prizadevno in požrtvovalno sodeluje v naših narodnih organizacijah. Tovariš Luc, še na mnoga leta! Čeravno je Ana Einspieler, p. d. Črnijeva mama v Zgornji vešči pri B-ilčovsu, dočakala lepo starost 81 let, vendar je vest o njeni smrti močno odjeknila ne le med svojci in domačini, marveč širom po naši zemlji, saj je bila znana in spoštovana daleč naokoli. Marsikdo je obžalujoče ugotovil: škoda, da nam ne bo več dajala vzpodbudnih nasvetov in utemeljenih o-pominov. To velja tako v osebnem pomenu kakor tudi v družbenem in narodnem merilu. Mnogi posamezniki se imajo črnijevi mami zahvaliti za pomoč in podporo, ki jim jo je nudila v najrazličnejših preizkušnjah. Radi so se oglasili pri njej, da jim je svetovala, da jih je tolažila, da jim je pokazala pot iz trenutne težave. Vse življenje je Črnijeva mama mnogo čitala, obiskovala je razna predavanja in tečaje, skratka zanimala se je za vse probleme zasebnega, družbenega in tudi političnega življenja, zato pa je veliko vedela in znala in to svoje znanj« je radodarno delila doma v družini, pa tudi v ožji ter širši okolici. Posebno pri srcu ji je bila' usoda naše slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Nikdar ni vpraševalo, za kakšen svetovni nazor ali za kakšno politično prepričanje gre pri eni ali drugi stvari; bila je povsod, kjer se je na kakršenkoli način odražalo naše narodno življenje. Njena prisotnost ni bila le pasivna, celotno dogajanje je OPOZORILO UREDNIŠTVA Zaradi pomanjkanja prostora smo morali posamezne prispevke nekoliko skrajšati, drugih stvari pa tokrat sploh nismo več mogli objaviti, marveč smo jih morali odložiti in bodo objavljeni v prihodnji številki. Sotrudnike in bralce našega lista prosimo za razumevanje. Uredništvo V spomin Tonori materi \J V nedeljo 29. decembra 1968 smo v Železni Kapli položili k zadnjemu počitku Marijo Šporn, Tonovo mater iz Remšenika. Velika množica žalnih gostov, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, je bila izraz spoštovanja in ljubezni do rajne. Ob odprtem grabu se je v imenu Zveze koroških partizanov poslovil od nje organizacijski sekretar Peter Kuhar, ki je položil na grob tudi venec, pevci Slovenskega prosvetnega društva »Zarja" pa so ji zapeli žalostinke. Umrla je mati, ki je v življenju mnogo pretrpela. Rojena je bila v Lepeni pri Rošu, njeni starši pa so bili dolga leta najemniki grajskega posestva pri Krištanu v Beli. Kmalu po prvi svetovni vojni se je Marija poročila z Rokom Šporn, ki je imel malo orsko kmetijo pri Tonu v Remšeni-u. Kdor pozna Tonove bregove, tudi ve, da je tam za številno družino KOLEDAR Petek, 10. januar: Pavel Sobota, 11. januar: Hlgin Nedelja, 12. januar: Alfred Ponedeljek, 13. januar: Veronika Torek, 14. januar: Hilarij Sreda, 15. januar: Pavel Četrtek, 15. januar: Marcel Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. »malo preveč za umreti in mnogo premalo za živeti". Tonova gospodarja sta kmalu spoznala krivično družbeno ureditev, ki je v tistih časih dušila delovnega človeka v naših krajih, kjer je bil absolutni vladar usode malih ljudi nemški grof. Zato sta se že pred letom 1930 vključila v delavsko gibanje in ni naključje, da se je med zadnjo vojno celotna Špornova družina pridružila narodnoosvobodilnemu boju. Oče Rok je kot partizan padel marca 1944. Mati Marija pa je imela v partizanih tudi svoje tri otroke, medtem ko je bila sama najprej borka koroškega odreda, nato pa kuharica in gospodinja raznih partizanskih bolnic; še danes se je marsikateri preživeli borec spominja kot Micke, ko mu je kot ljubeča mati stregla in mu celila rane. Pokojno Tonovo mater bomo ohranili v najlepšem spominu. Mnogo je prispevala v svojem življenju, da generacija, ki je prišla za njo, živi bolje in danes morda niti ne more več verjeti, da je morala Tonova mati prehoditi svojo življenjsko pot v neizmernem pomanjkanju. Morda pa ji je prav to vlivalo moč in vztrajnost, da je premagala vse težave, da se je z možem in otroci vred bojevala za boljšo bodočnost. Tudi o njej bi lahko rekli, kakor je zapisal naš veliki pisatelj Ivan Cankar: »Lastno trpljenje je kakor zrcalo, v katerem spozna človek trpljenje drugih. Kdor ni trpel do krvi, ostane otrok in ni videl življenja." Sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje, Marijo Šporn pa bomo ohranili v trajnem hvaležnem spominu! spremljala s polno prizadetostjo. Grajala je vse, kar bi moglo škodovati koroškim Slovencem, pa naj je to prišlo od ene ali druge strani; veselila se je vseh uspehov, ki so bili doseženi z združenim prizade- vanjem. Še prav posebno je črni-jevo mamo bolelo narodno odpad-ništvo, vendar teh narodu izneverjenih sinov in hčera ni obsojala, ampak je večkrat dejala, da so to bolni udi na narodovem telesu. V največ primerih niso sami krivi, da so zašli na tako pot: zapeljani so bili od krivih prerokov, ali pa so podlegli raznim puhlim vabam narodnih nasprotnikov in podlegli; za vse take je vedno našla lepo besedo opomina, da je njih dejanje zgrešeno. Pokojna Črnijeva mama je tudi rada pisala. Odkar izhaja »Slovenski vestnik", je bila med njegovimi rednimi dopisniki. Prav tako pa je na krivice, ki so se zgodile posameznikom ali pa naši narodni skupnosti, opozarjala tudi v pismih, ki jih je pošiljala raznim ustanovam v deželi in državi in tudi drugam v svetu. Če bi bila zbrana njena korespondenca, potem šele bi mogli pravilno ocenili njeno široko zavzetost, saj je v svojih pismih znala najti pota tudi do najvišjih domačih in svetovnih ustanov in osebnosti. Še bi lahko govorili o njenem dobrodelnem udejstvovanju, ki ni bilo omejeno le na razne akcije v prid Rdečega križa ali na posvetovalno delo v smislu znane Kneipove metode; na njeno pobudo so bili po vaseh že številni tečaji o zdravstvu, na katerih so predavali priznani strokovnjaki. Lahko bi govorili o njenem prizadevanju za širjenje slovenskega tiska in slovenske knjige; lahko bi govorili o njeni skrbi za dijaško in študentsko mladino; lahko bi govorili o njeni zavzetosti za uveljavljanje naprednih in modernih izkušenj v kmetijstvu in gospodarstvu; lahko bi govorili še o tem in onem, o vsej neizmerni požrtvovalnosti in v pravem pomenu besede vsestranski aktivnosti pokojne Črnijeve mame. O njeni življenjski poti, o njeni skrbi za družino, o njenem delu za soseščino in za skupnost so ob odprtem grobu na bilčovskem pokopališču spregovorili dr. Pavle Za-blatmik, ki je na posebno željo pokojnice opravil pogrebne obrede, ter predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter in zastopnik kmetijske zbornice. O priljubljenosti, ki jo je uživala, in o hvaležnosti, ki so ji jo še enkrat hoteli izkazati od blizu in daleč, pa je pričala udeležba na njenem pogrebu. Našo slovensko pesem, ki jo je v svojem življenju tako globoko ljubila, j'i je v poslednje slovo zapel moški zbor bilčovskega prosvetnega društva. Vsem otrokom in sorodnikom ve-ija naše iskreno sožalje, Črnijevi mami pa hočemo ohraniti trajen spomin! Nova pridobitev za Sele Zadnjo nedeljo v starem letu je selski župan Velik v navzočnosti številnih domačinov in tudi gostov iz sosednih občin izročil svojemu namenu novo vlačilnico, ki bo gotovo omogočila nadaljnji razvoj zimskega športa in turizma v tej gorski občini. Vlačilnica je bila zgrajena v neposredni bližini gostilne pri Trklu v Freibachu, kjer so izredno ugodni pogoji za smučanje tako za začetnike kot tudi za izvežbane in zahtevnejše smučarje. Novi objekt je zgradil selski domačin Adolf Kelich, lastnik lesnopredelovalnega obrata v Innsbrucku, potrebno zemljišče pa je dal na razpolago lastnik Trklove gostilne Max Rakuschek. Oba sta v razumnem sodelovanju ustvarila pogoje, da se bodo tudi ti kraji lahko še bolj okoristili z razvojem zimskega turizma, ki mu na Koroškem zdaj že nekaj let posvečajo vedno večjo pozornost. Pomen nove vlačilnice je v svojem govoru med otvoritveno slovesnostjo naglasil tudi župan Velik, ki je ugotovil, da se je s tem izpolnila daljna želja občine in predvsem za smučanje navdušene mladine, kajti narejen je bil važen korak za razvoj tega smučarskega terena ob vznožju Obirja. Vlačilnica je bila zgrajena na zelo ugodnem kraju, saj se prav tam konča avtobusna proga Borovlje—Sele; prav tako so možnosti dovoza iz Šmarjete in Galicije, iz občine Železna Kapla pa po novi cesti preko Šajde. D O B — C Tik pred koncem starega leta smo na pokopališču v Nonči vasi izkopali dva sveža grobova, kjer sta našla zadnji počitek dva člana naše širše narodne družine. Življenje in delo obeh je bilo tesno povezano z našim skupnim prizadevanjem za našo splošno blaginjo in za ohranitev slovenskega življa na Koroškem. Dva dni pred novim letom smo spremili na nončavaško pokopališče Janeza Randeva, Mežnarjevega An-za iz Doba. Zaradi njegovega lepega značaja, idealizma in požrtvovalnosti smo ga cenili v vsej okolici. Družina se je trudila za svoje življenjske potrebščine v bolj skromnih razmerah na mali kmetiji, toda marljivo in skrbno, da jim vsakdanjega kruha ni manjkalo. V vzdušju narodno zavedne družine se je sin Anzej razvil v kremenit in neupogljiv značaj. Komaj je zapustil osnovnošolsko klop, je našel pot v slovensko prosvetno društvo v Pliberku. V družbi in marljivem sodelovanju s svojimi sovrstniki je v društvu vzljubil delo za dobro in lepo, za naše skupne vzore in ideale. S predanostjo je v društvu izpolnjeval razne funkcije; hodil je peš v Pliberk ob vsakem času in vremenu, kadarkoli je društvo potrebovalo njegovo pomoč. Bil je tudi odličen igralec ter se je uveljavil zlasti v zahtevnih komičnih vlogah. Mnogi se še spominjamo, kako mojstrsko je na primer odigral Krjavlja v »Desetem bratu" in še razne vloge v drugih igrah. Za svoje požrtvovalno prosvetno delo je prejel »Drabosnjakovo priznanje" kot viden izraz pohvale in priznanja naše osrednje prosvetne organizacije. V zadnjih letih je Anza veliko trpel, ko se je poškodoval na rokah, pa tudi drugače je bolehal. Njegova dobra žena in posinovljenec sta mu z ljubeznijo lajšala trpljenje. — Na Silvestrovo se je na nončava-škem pokopališču zbrala velika množica žalnih gostov, ko je domača zemlja zagrnila telesne ostanke daleč naokoli znanega in spoštovanega Franca Nachbarja, p. d. Jopovega očeta v Cirkovčah. Smrt dragega Jopa je bila tragična toliko bolj, ker je umrl ob nesrečnem naključju: povozil ga je avto in hudim poškodbam je podlegel v celovški bolnišnici. V kratkih besedah ni mogoče niti približno zajeti življenje poti Franca Nachbarja in njegovega vsestranskega koristnega dela za skupnost. Pokojni izhaja iz znane Kropove družine, pozneje pa je vzorno gospodaril na Jopovi kmetiji, kjer je bil dober mož svoji ženi ter zgleden oče in vzgojitelj svojega številnega naraščaja. Toda svojega časa in truda ni žrtvoval le zase in za svojce; njegova srčna zadeva je bila vedno tudi skupna blaginja in skupne koristi slovenskega ljudstva. Mnoga leta je bil zvest in aktiven sodelavec v domačem prosvetnem društvu, kjer je poleg drugih funkcij in dolžnosti skozi deset let izpolnjeval naloge društvenega knjižničarja. Vsako nedeljo je skrbel za marljive bralce, pa tudi sam je ogromno bral ter si s tem osvojil visoko stopnjo izobrazbe. Slovenska prosvetna zveza ga je v zahvalo za I R K O V Č E njegovo nesebično delo v prosveti odlikovala z »Drabosnjakovim priznanjem", ki ga je bil odlikovani Franc Nachbar srčno vesel. Zaradi svojega znanja je mnogo let tudi uspešno deloval kot uradnik zavarovalnice. Kot tak je prehodil vso okolico ter imel zaradi svoje poštenosti in korektnosti velike uspehe. Ljudem pa je pomagal tudi s tem, da jim je pisal vloge in prošnje na razne urade. Pri obeh pogrebih je življenje in delo pokojnikov lepo orisal duhovnik v svojem nagrobnem govoru, pevski zbor pod vodstvom Foltija Hartmana pa je zapel v slovo žalostinke. Od Franca Nachbarja se je s primernimi besedami zahvale v imenu občine in še posebej v imenu prosvetnega društva poslovil tudi podžupan Mirko Kumer. žalujočim svojcem v obeh družinah izrekamo naše globoko in odkrito sožalje! B I L Č O V S Tukajšnje Slovensko prosvetno društvo »Bilka" je na Štefanovo u-pnizorilo v dvorani pri Miklavžu Jalenovo dramo »Dom". V tej igri sodeluje 16 igralcev, ki so se dvakrat predstavili, popoldne -in zvečer; obe predstavi sto bili dobro obiskani, posebno zvečer je bila dvorana sploh premajhna, da bi mogli dobiti -prostora vsi, ki so prišli, da bi si ogledali sadove naših prizadevnih prosvetašev. Splošno je znano, da se naši igralci vedno dobro pripravijo za vsako 'igro, kar je tudi vzrok za dober obisk naših prireditev. Tudi tokrat se je občinstvo zelo pohvalno izrazilo o vseh sodelujočih. Nikomur ni bilo žal, da je prišel na prireditev, saj je bil vsak deležen res lepega kulturnega užitka. Vsi nastopajoči so svoje vloge nadvse posrečeno podali ter jim je treba izreči vso pohvalo; zlasti pa zasluži priznanje režiser, ki je skrbel za pravilno razdelitev vlog ter za temeljito pripravo celotne igralske skupine. Pred igro sta nastopila dva mlada deklamatorja. Dijakinja 2. razreda slovenske gimnazije Anico Ogris je recitirala »Astronavta Petra" iz Mladega roda, šolar tukajšnje ljudske šale Gerhard Esi pa se je predstavil z Gregorčičevo »Življenje ni praznik"; oba sta podala pesmi s pravim doživetjem. P0 -igri pa je še trio naših godbenikov zaigral nekaj veselih komadov, za katere je pri navdušenih poslušalcih žel obilo priznanja. Želja vseh navzočih je bila, naj bi mladina še naprej marljivo delovala v našem prosvetnem društvu sebi v čast, ljudem v kulturni užitek’ V lem smislu pa- Bilčovščani po5jl Ijamo vem našim kulturnim skupinam širom Koroške iskrene pozdrave z željo in pozivom: Tudi v novem letu na delo za našo prosvetol Leta 1921 je češki pisatelj Karel Ča-pek, ki je skoval ime robot, napisal igro, v kateri cela armada mehaničnih pošasti zavzame svet. Dandanašnji je svet res poln takih pošasti, toda vse so še vedno pod človekovim nadzorstvom. Delajo v tovarnah in opravljajo stvari, ki bi jih navadni stroji ne zmogli brez navzočnosti človekove roke. Tak značilni robot ima ponavadi hidravlično roko, ki se lahko steguje, grabi industrijski material in ga prenaša z enega mesta na drugo. V ZDA izdelujeta robote, uporabne v industriji, v glavnem dve tovarni. Zdaj je takih pošasti samo v ZDA že kakih DO, cena posameznih pa se giblje od 18 tisoč do 25.000 dolarjev. Obe tovarni pričakujeta, da bosta že spričo sedanjega povpraševanja naredili do leta 1972 kakih 5000 takih robotov. Roboti so zelo v rabi v gradbeni industriji. Posebno so pripravni za prenašanje opeke, ko vsak robot zaleze za sedem delavcev. V avtomobilski industriji jih uporabljajo za nameščanje raz- Roboti prihajajo nih razžarjenih osi v ležiča, v Fordovih tovarnah pa neki robot celo barva motorje. Če se ne pokvarijo, ima investitor z njihovim delom že čez dve leti povrnjen denar tistim, ki robote sposojajo. Izposo-levalnina je ponavadi 2,7 dolarja na uro Za prvih petsto ur, nato pa se zniža na ly7 dolarja. Ker je tako pripraven, ker dela kar naprej in ker ne potrebuje malic, ni tedaj nič čudnega, da so se nekateri ameriški sindikati že pritožili čez uporabo robotov v industriji. Res pa je spet, da za nekatera dela delavec veliko raje vidi, ee jih opravlja robot. Steklo - vsestransko uporabna snov Ob besedi »steklo" vsakdo pomisli na prozorno, krhko snov, iz katere so okenska stekla, steklenice in kozarci. Stekla pa je danes že mnogo, na najrazličnejših področjih uporabnih vrst. Poznamo steklo, ki je šestkrat trše od jekla, kot svila mehke steklene tkanine, upogljivo steklo in ..žejno" steklo, ki v transistorjih vpija tudi najmanjše sledove vode. Človek izdeluje steklo že 4.500 let, vendar je šele pred kratkim ugotovil, kako zelo spremenljiva in uporabna je ta snov. Odkrivanje novih področij steklarske industrije je deloma povzročila konkurenca plastičnih mas in papirja, ki je grozila, da bo steklo izpodrinila. V začetku petdesetih let je naraščajoča uporaba pločevinastih konserv za pivo, mleko in limonado začela močno ogrožati tržišče s steklom. Težji je postal položaj industrije stekla že takrat, ko so arhitekti začeli graditi poslovne stavbe brez oken, da bi si prihranili stroške za klimatske naprave. Zaskrbljeni izdelovalci stekla so začeli iskati možnosti, da bi svoj izdelek tehnološko izboljšali. Surovine za običajno steklo so apnenec, soda in pesek. Če te snovi pomešamo in stalimo, dobimo tekoče steklo, ki se kmalu strdi. Postopek je zelo preprost in surovin ne manjka. Če bi Zemljo zajel ogromen požar, bi od nje ostala velika steklena krogla. Če pogledamo steklo pod mikroskopom, opazimo, da nima trdne strukture — njegove molekule niso razporejene v pravilno mrežo kot molekule kristalov. Ta strukturna posebnost omogoča, da med molekule stekla lahko vnesemo različne delce lin tako spremenimo njegove lastnosti. Včasih so ljudje zbirali stare steklenice in črepinje, ki so postale po dolgem ležanju na soncu rdečkaste. Znanstveniki so enak učinek poskušali doseči s kemikalijami: iz njihovih prizadevanj je nastalo na svetlobo občutljivo steklo, na katerem se začrtajo najdrobnejše slike in vzorci. Uporabno je za tiskanje. :,. Safirji so prav tako kot ru-®}ni sestavljeni iz iste snovi. V i bistvu so to kristali aluminije-v?§a oksida, ki mu znanstve-biki pravijo korund. Tako kot jaibin spadajo tudi safirji sku-;Paj z diamantom, smaragdom ln biserom v skupino najbolj 'Cenenih draguljev. , Zmotno je zelo razširjeno panenje, da so safirji samo mo-bte barve. Le redki vedo, da se safirji v naravi pojavljajo v jbnogih različnih barvah. Čisti, tezbarvni safirji naravnega iz-v°ra so prava redkost. Zaradi ^manjkanja barve in leska jih raguljarji le redkokdaj brusijo *a nakit. Večina tako imenovanj^ »belih safirjev", ki jih vi-imo v cenenem nakitu, je sin-teticnega izvora, barva safirjev je odvisna od Nekaj podatkov o safirjih kemičnih primesi v kristalih. Tudi med safirji je mogoče Poleg modrih safirjev obstajajo najti tako imenovane zvezdne zeleni, vijoličasti, rumeni in kamne. Pri pravilno obrušenih vi rožnati z mnogimi vmesnimi odtenki. Kot pri večini dragih kamnov, tako tudi pri safirjih ni njihova kamična sestava tisti dejavnik, ki odloča o njihovi zvezdnih safirjih je mogoče prav tako kot pri zvezdnih rubinih videti na površini kamna svetel sij v obliki šestero-krake zvezde. Tudi safirje lahko pridobi- vrednosti, temveč to, kakšen varno sintetično. Postopek je videz imajo. Najdragocenejši enak kot pri pridobivanju sin-med njimi imajo lepo modro tetičnih rubinov s to razliko, barvo in izvirajo večinoma iz da osnovni surovini alumini-Tajske. Druga najdišča safirjev jevemu okisdu dodajo namesto so v Indiji, Avstraliji, v Zdru- titanovega oksida ali železove-ženih državah Amerike in na ga oksida kot pri izdelavi Cejlonu. Najdišča na Cejlonu umetnih rubinov majhne količi-so izredno bogata in iz njih iz- ne drugih kemičnih snovi, pač virajo mnogi izmed zelenih, glede na to, kakšne barve safir rumenih in pisanih kamnov. želijo izdelati. Njegov bližnji sorodnik je fotolropno steklo, ki pod vplivom ultra vijoličnih žarkov potemni in postane spet svetlo, ko ultravijoličnim žarkom ni več izpostavljeno. Za sedaj izdelujejo iz tega stekla samo leče za sončna očala. V debelejših plasteh namreč fototropno steklo obdrži temno barvo več ur. Če se bo kemikom posrečilo skrajšati čas, v katerem to steklo spet posvetli, se bo njegova uporabnost močno povečala. Primerno bo, na primer za okenska in avtomobilska stekla. Za odkritje ene najbolj nenavadnih vrst stekla se moramo zahvaliti naključju. Neki znanstvenik je žaril kos za svetlobo občutljivega stekla v peči. Ko ga je hotel vzeti iz nje, mu je zdrsnili na tla, vendar se ni razbil, ampak odskočil. Sedaj tako pripravljeno steklo uporabljajo za nosove raket, saj je zelo odporno proti toploti, ki nastane zaradi trenja z zrakom, ko se raketa vrača no Zemljo. Po najnovejših poskusih s trdim steklom lahko sklepamo, da bomo čez čas verjetno stanovali v steklenih hišah. Tu in tam trdo steklo že zdaj uporabljajo namesto ometa. Druga vrsta stekla rabi za večjo varnost v avtomobilih. Kot so pokazale raziskave, večina hudih poškodb na glavi in vratu ne izvira od udarca v vetrobransko steklo, ampak jih povzroči sunek nazaj skozi razbito steklo. Ameriške tovarne stekla so zato izdelale vetrobranske steklo iz varnostnega stekla in umetne snovi, ki je izredno elastično. Če nanj z višine šestih metrov spustimo dva in pol kilograma težko kroglo, se steklo ne razdrobi, ampak le izboči. Vsi novi ameriški avtomobili so opremljeni s takšnimi vetrobranskimi stekli. Medicina ima dandanes na voljo endo-skop, ki omogoča življenjsko važne preiskave. Naprava je podobna špagetu, sestavlja pa jo nekaj sto tisoč kot los tankih steklenih vlaken, ki so svetlobni prevodniki. Z njo je mogoče usmeriti svetlobo v poljubno smer in prenašati slike z enega konca do drugega, in to celo v primeru, da magično nit zavozlamo ali napeljemo okoli vogala. Endoskop uporabljajo zdravniki za odkrivanje želodčnih obolenj, na živalih pa preizkušajo, koko bi z njim lahko preiskovali tudi srčno zaklopko. Da bi si spet pridobila tržišče, s katerega jo spodrivajo pločevinaste in papirnate kon-serve, je začela ameriška steklarska industrija izdelovati steklenice, ki so pravo tehnično čudo. Nove steklenice so lažje in cenejše od svojih prednic ter so ob vratu in dnu izbo- čene, da se stranske stene ne morejo poškodovati. Arhitektom je steklarska industrija ponudila okensko steklo, ki je prevlečeno z določenimi kovinskimi oksidi. Tako steklo odbija toplotne žarke in zaradi tega zmanjšuje stroške za klimatske naprave. Zelo uporabno bo steklo tudi pri bodočih poskusih izkoriščanja ležišč rud na morskem dnu. Steklo ima namreč globinski trdotni efekt. V globini 3.000 metrov znaša pritisk vode 315 kilogramov na kvadratni centimeter. Kovinska plošča, ki naj bi vzdržala tolikšen tlak, bi morala biti precej debela. Steklo pa pod visokim pritiskom postane gostejše in zaradi tega še trdnejše. —------ŽANI M I V OSTI—— 0 Znameniti ruski vojskovodja maršal Suvorov (1729—1800) je mnogokrat osebno zbudil svoje vojake tako, da je kikirikal kot petelin. • Največji pisalni stroj na svetu so izdelali v nemškem mestu Kaufbeuern. Meri 100 krat 120 centimetrov in tehta 4 cente. 200 vajencev kovinarske šole je vložilo v delo 10.000 prostovoljnih ur. • Najhujši potres v našem stoletju je prizadejal 1. septembra 1925 laponsko in močno porušil Tokio in Jokohamo. Mrtvih in pogrešanih je bilo v tej naravni katastrofi 142.807. O Prislovično pasjo zvestobo je izdal Mathe, najljubši hrt angleškega kralja Richarda II. Ko so kralja leta 1399 v gradu Flint zajeli sovražniki, je stekel k Earlu Lancastrskemu, kraljevemu najbolj zagrizenemu tekmecu, in mu začel lizati roko. Tako je postal pes prvi podložnik kralja Richarda, ki je sklenil zavezništvo z novim gospodarjem, kasnejšim kraljem Henrikom IV. Richard II. je umrl v ječi. 0 Domačini v Ekvadorju lovijo velike želve z lokom in puščicami. Ker puščica od blizu ne naredi nobene škode debelemu želvinemu oklepu, jo strelec sproži visoko v zrak s tako preciznostjo, da opiše parabolo in z velike višine pade na želvo. Zaradi prostega pada ima tedaj toliko moči, da žival smrtno rani. • Canadian River (Kanadska reka) v Združenih državah Amerike izvira v zvezni državi New Mežico in teče skozi Tezas ter Oklahomo v Arkansas, v bližino Kanade pa sploh ne pride, 0 Abraham Lincoln je bil edini predsednik Združenih držav Amerike, ki je služil v vojski — prej ko je kot predsednik postal tudi vrhovni poveljnik — kot navaden vojak. V vojski je bil od 27. maja do 10. julija 1835 in je dobival 21 centov plače na dan. 0 Neka sovjetska tovarna konzerv je dala na trg pločevinke s kondenziranim in sladkanim krtovim mlekom. Pred poldrugim letom so v Ohotskem morju ujeli veliko samico kita skupaj z mladiči. Ko so mladiči odrasli, so jih spustili, mater pa so udomačili. Naučili so se jo molsti in pridobili pri vsaki molži okoli 200 litrov odličnega mleka, ki vsebuje 60—70 odstotkov maščob. Mleko sterilizirajo, sladkajo in na poseben način obdelajo. Za uporabo je prav tako kot kravje, le večjo hranilno vrednost ima. 0 Blizu Luganskega jezera v Švici je ohranjen najstarejši zemljevid na svetu. Vrezali so ga v skalo štiri tisočletja pred našim štetjem. Kaže dokaj zapleteno pot, označeno z majhnimi sledovi stopinj. V določenih razmakih so označena počivališča, zvezdice v različnih položajih ob robu poti pa pomenijo morda čas potovanja. • Ivan Cankar: NA KLANCU ls==^=^ 19 notarka ,Kaj pa Stopilo je k njemu gospa sodnica, in gospa stala zraven, in županja, debela stacunarka. ®la tvoja mati?" ga je prašala sodnica. »Reci ji, da naj pride k meni!" »Šivajo!" je odgovoril Lojze. »Bomo že vse napravili,” je dejal župan štacunar oglasi mati pri meni!" je dejal.. . , Vse to je bilo tako čudovito, prišlo je tako nenadoma, bi ............................. ----------------1 ------- Naj , -■ se Lojze smejal in jokal obenem. Ni mogel odgovor- iti, vse se je zibalo pred njim. Ko so delili češnje in štruklje, j6 komaj okusil; potem so napravili velik prostor in pričele to • . . I.I. . I ’Z_l: I rvn vjis.u3iir puicm ju *----- i ; se igre; otroci so se podili in so kričali, Lojze pa je hitel v°^°v, po bližnjicah čez polje, mimo trga in po klancu gor. je skoro in ves zasopljen je bil. V rokah je nosil ro-6c* ki je bil spravil vanj češnje in štruklje, pod pazduho ® tiščal rdečo, z zlatom obrezano knjigo, zavito v me a **pir. hb v l~juk>ljano pojdem!" je zaklical, ko je stopil v Mati se je prestrašila, snela je naočnike in je vstala, s "V Ljubljano pojdem, so dejali gospodje. Vse o o ^ napravili; rekli so, da se oglasite pri njih. Ze jeseni wldem.”______ Tako se je zgodilo, da je vzbrstela mladika na preperelem drevesu. Na klancu siromakov in izgnancev se je zbudilo upanje, vse je bilo vznemirjeno, izba pri Mihovih je bila zmerom polna, najpogosteje je prihajal pisar. Slovesen je bil in govoril je mnogo, čudne reči iz mesta, iz šole, prav kakor človek, ki je veliko vedel in veliko izkusil. Tudi čevljar je prihajal, toda ni verjel veliko, dejal je, da ni zaupati ljudem tam doli; da ga bodo spravili v mesto ter potem pozabili nanj in ga pustili tam v gnoju, v siromaštvu. Boljše bi bilo, da bi ostal doma in da bi ne hodil iz življenja, ki se je v njem rodil in ki ga je navajen. Taki iz svojega pravega življenja izrvanl ljudje so še veliko nesreč-nejši, kadar se vrnejo vanj, potem ko so bili okusili sladkost sveta. In vrnejo se vsi . .. Čevljarja niso poslušali, pijan je bil zmerom in govoril je kakor razbojnik, nič mu ni bilo verjeti. Tudi v cerkev ni hodil nikoli in nedelja mu je bila samo toliko, da je popil malo več žganja nego ob delavnikih. Pisar pa je bil pameten in izkušen človek; pripovedoval je o mestnih ljudeh, kakor da bi bil znanec in prijatelj vseh; nič mu ni bilo skritega na svetu in o vsaki stvari je znal govoriti, da se je človek čudil. Francka je bila veliko zdoma, posebno na jesen, ko se je bližal čas. Vsi so bili prijazni, dasi so govorili z njo kakor z deklo, in čakala je časih po celo dolgo uro v temni predsobi, preden je prišla gospa in jo je ogovorila. Župan ji je dal deset goldinarjev, župnik ji je izročil pismo na gospoda v mestu, ki bo preskrbel Lojzetu kosilo; dobila je pri sodniku za Lojzeta stare obleke, ki jo je bilo treba popraviti, prenarediti in zakrpati; — veliko je bilo dela in skrbi, toda skrbi so bile sladke. Kadar je šivala ponoči, tudi Lojze ni spal in razgovarjala sta se tiho, da bi se ne predramila mati, ki je sopla težko za zastorom, in mala Francka, ki je ležala na skrinji in se je premetavala. Nekaj sladkega skoro skrivnostnega je zbližalo mater in sina; velikih upov polne sanje so bile tako enake, da jih nista skrivala drug drugemu in da se jih nista sramovala. Komaj še se je poznala razlika med otrokom in materjo, celo obraza sta si bila čisto podobna, oči so sanjale enako in so gledale skozi sivo steno daleč v svet, ki se je razprostiral tam velik in krasen. Srečali so se pogledi in spoznala sto oba, da mislita na očeta, in oba sta spoznala, kako je bila ta misel težka in žalostna. »Da bi bili zdaj doma!” — Molčala sta, toda kmalu in hkrati sta se obraza zjasnila in spet so se srečali pogledi. Francka je izpregovorila: »Morda se bosta srečala v mestu, nenadoma na ulicah!" — Morda se bosta srečala v mestu, oba srečna in vesela; hodil bo Lojze, morda na večer, po ulicah, kjer stoje ob obeh straneh visoka poslopja in lepe cerkve vse naokoli — in tedaj mu položi nekdo roko na ramo: »Lojze, kaj pa ti tukaj delaš?" Oče stoji pred njim, gosposko oblečen, in se čudi in je ves vesel. »Študiram, oče!" bo odgovoril Jojze. »Gospodje so me dali v šolo, vse se je doma izpremenilo, ljudje so blagi in prijazni in nič več ni siromakov na klancu." In spomnila sta se na Toneta. »Da bi bil doma, Tone, ubogi Tone, ki je šel, kakor da bi ga bili obsodili na smrt." »Saj pride tudi lahko v Ljubljano ... pozneje ... k očetu morda, če je tam ... o, ki je prav gotovo tam — kje pa bi bil drugje? In vsi bodo skupaj, lepo bodo živeli, vse skrbi bodo pri kraju ..." Dvoje otrok je sanjalo in božji mir je bil v izbi. Za zagrinjalom je soplo težko in na skrinji se je premetavala mala Francka. Na predvečer slovesa je bila velika gostba pri Mihovih. Pisar in čevljar sta kupila žganje, pol klanca je bilo zbrc»-nega v prostorni Izbi. Francka je napravila bogato večerjo, jedli so svinjino in bel kruh, dišalo je tako prijetno, da se je 6 _ $tev. 1 (1385) Otroci in bolezen Smo v času, ko pogosto zbolijo otroci, tudi tisti, ki so sicer odporni. Toda koliko je otrok v osnovi bolj zdrav, toliko težje prenaša obvezno ležanje, morebitne zdravniške obiske, jemanje zdravil, skratka: bolniško disciplino. V takšnih primerih more materin odnos do otroka in bolezni pogosto bolj pomagati pri izboljšanju zdravja in trenutne krize kot sam zdravnik. Mati mora v takšnih trenutkih razumeti otroka in mu nuditi toplino in prijateljsko besedo, hkrati pa ne sme otroku kazati svoje vznemirjenosti. Torej — vaš otrok je prehlajen. Vsi znaki so očitni: glavobol, moker nos, solzne oči. Zvišana temperatura še ne pomeni, da gre za resno bolezen, temveč da se telo brani pred boleznijo. Otroku nudite prvo pomoč tako, da ga denete v posteljo, da ga toplo oblečete in pokrijete, toda ne preveč; to pa še ne pomeni, da mu ne boste nudili svežega zraka z zračenjem prostora, v katerem leži. Otrok naj ne začuti, da so oči vseh družinskih članov uprte izključno vanj in da je postal središče. Vse to bi pomenilo pripravljanje terena za zdajšnjo ali poznejšo hipohondrijo . .. Naučite otroka, ko je še majhen, da se ne boji zdravil. Le-ta ne smejo postati zanj „stra-silo“; prav tako ne sme postati jemanje zdravil poseben obred, ki se pričenja s stavkom: „Če vzameš tableto, boš dobil novo igračko ali čokolado." Tak odnos pripelje hitro do izsiljevanja. Naučite otroka, da je njegova dolžnost — prav tako kot umivanje zob in sploh umivanje — jemati zdravila, kadar je bolan. Prav tako naj ne bo zdravnikov obisk za otroka nekaj grozovitega. Vsako vnetje grla in angine spremlja zvišana temperatura, zato ne ustvarjajte v hiši panike. Denite otroka v posteljo; prva dva dni bolezni mu omogočite čimveč možnosti za počitek. V sobi naj ne bo preveč svetlo, posteljnino pa zmenjajte, da se bo otrok prijetneje počutil v „sveži“ postelji. Danes ima večina zdravil, namenjenih otrokom, prijeten okus. Farmakologi so se potrudili in odpravili „strašna in grenka“ zdravila iz časov naših babic. Zakaj jih potem otrok ne bi jemal brez hrupai Vedite tudi, da zdravila pomagajo le, če jih otrok zaužije ob pravi uri, redno in v določeni količini. Pogosto mora sprejeti otrok tudi injekcijo. Največkrat injekcije ne bolijo, razen tistega znanega pika, toda kljub temu je treba otroka pripraviti na določeno bolečino: postopoma, blago in previdno. Nikoli pa otroku ne obljubite kazni, če se bo uprl zdravniku. In ko je vaš malček že iz najhujšega, mora ostati še nekaj dni v sobi ali celo v postelji. Ker se mu je povrnil apetit, mu pozorno pripravljajte jedi. Naj bodo okusne in lepo servirane. Poiščite si v teh dneh vsaj pol urice prostega časa, da preberete otroku pravljico. Hitreje bo ozdravel, če bo čutil, da ni osamljen, hkrati pa mu bodo ti trenutki, ko odraste, prijeten spomin na otroška leta. 10. januar 1969 I is Koristnost smrekovega olja Pozimi, ko se zadržujemo večinoma v zaprtih prostorih, na toplem, nam dobro de, če kdaj pa kdaj osvežimo zrak. To najbolje naredimo s smrekovim oljem. Taka osvežitev zraka pravzaprav ni nova; marsikje na podeželju imajo navado, da posebno pozimi naložijo na ogenj smrekove vejice, da v stanovanju prijetno diši. Smrekovo olje je prijetna, po limonah dišeča tekočina, ki na zraku hlapi; prostor, v katerem izhlapeva, pa dobi prijeten vonj po iglastem gozdu. Drobni nasveti ■ Tintne madeže odpravite s kamnitih stopnic s klorovim apnom, ki ga zmešate v vodi in pridenete malo ocetne kisline (na 20 g belega apna 5 g kisline). ■ Presno maslo, ki je postalo žarko, bo spet užitno, če ga v mleku izperete, nato pa ga izplaknete v vodi tako dolgo, da postane čista. Nato maslo še nasolite in dobro pregnetite. ■ Star, zanemarjen porcelan očistite z zmesjo iz poldrugega litra vode, v kateri ste skuhale malo klorovega apna, nekoliko ocetne kisline in soli. Ko se ta zmes ohladi, zdrgnete z njo umazana mesta na porcelanu nalahno s ščetko. Potem posodo dobro izplaknite v mlačni vodi in zdrgnite še s platneno krpo. ■ Če je stanovanje na novo prepleskano in je ostal o stanovanju neprijeten vonj po barvah, postavite vanj posodo z mlekom. Mleko bo vsrkalo neprijetni vonj. ■ Čajne madeže s posode odpravite z milom in kuhinjsko soljo. S smrekovim oljem si pomagajo tudi v gledališčih, kino dvoranah, bolnišnicah, avtobusih in povsod tam, kjer se zbira veliko ljudi, pa je prostore težko zračiti. Doma si lahko pomagamo tudi tako, da natočimo v posodo vodo in nekaj kapljic smrekovega olja; le-to takoj prične hlapeti, ko postavimo posodo na toplo peč ali radiator. Kmalu v prostoru prijetno in osvežujoče zadiši. Smrekovega olja pa ne uporabljamo samo za osvežitev prostorov. V precejšnjih količinah ga uporabijo tudi v kozmetiki in celo za zdravilo. Najbolj so znane smrekove kopeli: vodi dodamo nekaj kapljic smrekovega olja ali pa tablete in tekočine, ki jim je dodano smrekovo olje. S tem dodatkom prijetnost kopanja še povečamo; to občutimo kot prijetno toploto na koži, ki pordi zaradi večjega priliva krvi. Nekaj kapljic smrekovega olja v alkoholu odlično osveži usta, uporabljamo pa ga tudi za grgranje pri vnetju grla. Smrekovo olje ne le da prijetno diši, ampak tudi razkužuje, ker ubija glivice ali vsaj preprečuje njihovo rast. Poleg tega utrjuje dlesni in pušča v ustih prijeten vonj. Znana je tudi uporaba smrekovega olja za inhalacijo — vdihavanje pri obolenju nosne votline. Nekaj kapljic smrekovega olja vlijemo v vročo vodo in vdihavamo soparo. Včasih pomaga že vdihavanje olja, ki ga nakapamo na robec in vdihavamo. Dobro je tudi, če prehlajenim otrokom nakapamo na blazinico nekaj kapljic smrekovega olja; to prijetno dene, ker jih osveži in pomiri. Včasih pomaga tudi pri oslovskem kašlju, da omili napade. Pravijo, das mrekovo olje preganja molje. Če polijete po dnu omare nekoliko olja, bo počasi hlapelo, duh po smrečju pa bo odganjal molje. Prijetnega duha po svežem se bo navzela tudi obleka; to ji bo le v korist. Tudi med perilo dajejo s smrečnim oljem napojeno vato ali pivnik, da ima perilo prijeten in osvežujoč duh. Pri tem se ni treba bati, da bi olje pustilo madeže, ker smrečno olje ni mastno in počasi izhlapi. Poskusite! OGRSKO ZELJE • Ena manjša zeljna glava, 1 kislo jabolko, žetrP j. svežega svinjskega mesa, sol, kumina, paprika, n>* K1 vode in kisa, 1 žlička paradižnikove mezge, nekaj' zin prekajene slanine. t3 Posodo obložimo s tenkimi rezinami prekajene *• nj nine. Nanje zvrnemo narezano zelje, vrhu zelja pol č; bolčne rezine. V sredini naredimo jamico in strel** vanjo koščke zrezanega mesa ter vse skupaj osoli* S£ in potresemo s kumino in papriko. Na vrhu naj * ^ zelje, led zalijemo z vodo in kisom in dodamo ' . paradižnik. Pokrijemo in kuhamo kaki 1 uri. Tako P pravljeno zelje serviramo kot samostojno jed s *: st hom, lahko pa ponudimo zraven še krompir ali *« J SVINJSKO MESO — PEČENO ALI KUHANO V SOP» ' Pol kg svinjskega mesa, 1 kg krompirja, t čeb»"s, malo paprike, Idi kisle smetane, 2 dl kislega ml**Jr sol. | Jj Meso zrežemo na tanke ploščice ali koščke, ki*1 • pir olupimo in ravno tako zrežemo na listke. V P 1! maščeno posodo stresemo malo na kolesca zrel*1 , čebule, dodamo meso, ga malo osolimo, potres** s papriko in čebulo, na vrh pa denemo krompir, * p terega tudi osolimo, čez vse polijemo kislo mleks n smetano. Tako pripravljeno jed lahko spečem* \ pečici ali skuhamo v sopari. SKUTINI SVALJKI P Zanje potrebujemo: 20 dkg moke, V« kg skute, ** 2 jajci, slan krop in maščobo xa zabelo. ^ Presejani moki dodamo pretlačeno skuto, sol jajci; na hitro ugnetemo testo in oblikujemo svalj* Zatem jih kuhamo v slanem kropu 10 minut. Zabeli* in takoj ponudimo s solato ali poljubno omako. Moremo pa jih tudi ocvreti, posladkati in poni^ s sadnim sokom. v Ce ste preveč suhi Če se želite zrediti, morate najprej 4 zdravniški pregled, kajti mršavost more b: ^ tudi bolezenska. Šele ko ste prepričani, ^ x ste zdravi, pričnite — jesti! j j Najpomembnejši dejavnik pri mršavosti’ i slabi živci. Poskusite najprej njih pozdra^ < Mnogo spite, najmanj 8 do 10 ur dnevno! J Pred večerjo ali spanjem se sprehaja? } pol ure! Po sleherni večerji popijte pol P J piva, ker vsebuje hmelj in kalorije, ki pol"' jevalno vplivajo na živce in pospešujejo ** jenje. j, Jabolko - najbolj zdravo sadje Spremenite način prehrane! Jejte najm0' šestkrat na dan; vaš želodec mora biti ve( 1 no poln. Jejte, kar vam srce poželi! Znan angleški pregovor se glasi: .Vsak dan pojejte eno jabolko z lupino vred, pa boste zdravi!" V nekem francoskem medicinskem časniku so objavili, da eno jabolko zadostuje telesu za hrano in energijo za nekaj ur. Sorta jabolk reneta vsebuje na primer več fosforja kot druge sorte in prav zaradi tega pomaga telesu odstraniti odvečne strupene kisline, ki zapuščajo telo z izločanjem urina. Reneta je odlično sredstvo bolnikom z nezadostno ledvično funkcijo. Kanadsko jabolko je bogato s sladkorjem, ki ga mišice človeškega telesa hitreje asimilirajo kot katerikoli drug sladkor. Zdravniki svetujejo za dojenčke, ki bolehajo za črevesnim katarjem, nastrgano kislo jabolko, ki naj stoji eno uro na zraku, da porjavi. Rusko narodno zdravstvo pravi: .Jabolko, ki ga zjutraj pojeste s skorjo vred, vas bo rešilo vseh trebušnih neprijetnosti. Počenjajte pa to vsaj šest tednov zapored!" Po preležani gripi, pri fizičnem ali umskem naporu so jabolka, ki smo jih spekli v pečici in potrosili s sladkorjem, blagodejno zdravilo. Znano je tudi, da jabolka pomagajo pri utrujenosti, francoski zdravniki pa priporočajo tudi grizenje jabolčnih pečk. Le-te namreč vsebujejo veliko količino vitaminov, ki so nam potrebni za ravnovesje živčnega sistema. Vendar se izogibajmo prekislih jabolk; prav tako tudi ne uživajmo veliko jabolk naenkrat, kajti jabolko ni kompletna hrana. In ne pozabimo, da je tik pod jabolčno lupino največ vitaminov, zato jih nikar ne lupimo. Omake, ki jih boste uživali, naj bo° zgled kulinarične umetnosti, zrezki panir^ meso mastno. Jejte banane, hruške, grozdi* kompot s sladko smetano, torte, pecivo kremamli in čokolado! Nikarte pa uživati premočne kave, čoj in žganih pijač! Angleške osmice Na desko denite 28 dkg moke in 14 dkg rovega masla. Maslo dobro zmešajte z moko1 zdrobite. Potem dodajte sok in lupine polo"1* limone, 6 rumenjakov, 2 žlici vina, 14 o*j sladkorja, 1 dkg pecilnega praška in za nože" konico soli. Iz tega hitro naredite testo, ga ra* lo pognetite in napravite majhne osmice. PJ mažite jih z raztepenim beljakom, zmešaflij z žlico sladkorja, in jih specite v ne zelo vn> pečici. celo mati na postelji vzdignla, odgrnili so zagrinjalo, zato da je videla vso veselo družbo; v naročju je imela krožnik in je jedla brez vilic, ker se ji je roka tresla. Čevljar se je kmalu opil lin se je prepiral s pisarjem, ki je sedel zelo modro in slovesno za mizo ter si je privezal bel robec okoli vratu, da bi si med jedjo obleke ne omazal. .Ljudje so dobri, samo razumeti jih je treba!" je trdil pisar. „No, kdo pa jih je prosil, da bi se pobrinili za tanta? Sami so se spomnili — odprli so roko, ne da bi jih bil kdo nadlegoval, ne da bi kaj imeli od tega ... Seveda, če gre človek nadnje kakor berač na cesti, kakor razbojnik — potem ni rnič, so trdi... Samo nadlegovati ne gospode!" „Je že prav!" je odgovarjal čevljar. .Ampak tudi oni naj ne nadlegujejo nas siromakov. Zakaj pa so bogati? Zato, ker nas nadlegujejo! Nas vse, ki smo tukaj, so nadlegovali tako dolgo, dokler nas niso slekli čisto do nagega ter nas spodili na klanec. Mene so še zaprli vrhu tega." Družba se je zasmejala. Niso spoštovali čevljarja, ker je govoril, da bi človeku vstajali lasje, toda poslušali so ga radi. ,ln kaj so napravili zdaj imenitnega?" je nadaljeval. .Ali mislite, da so se pobrigali za fanta iz same dobrote, da jih je gnalo srce? Za kratek čas so se pobrigali zanj, v zabavo so jim taka dobra dela, ki jih ne stanejo veliko. Kadar se naveličajo zabave, bodo pri kraju vsa dobra delal To se pravi, da se delajo norca iz nas siromakov, in jaz bi ne vzel od njih niti prevrtanega krajcarja." Lojzetu je bilo hudo, da je čevljar tako govoril, in tudi Francka je bila nezadovoljna. ,Če bi mi ne dali nič drugega, kakor enkrat dobro besedo,” je dejala, ,pa bi jim bilo hvaležna zanjo." .Seveda,' se je nasmehnil čevljar. .Vedo, da ste taki, zato se delajo norca in nosijo glavo še bolj pokonci. Ka- dar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil, je tudi iztegovali ne bodo." .Nevoščljivost govori iz vas!" mu je očital pisar. .Nevoščljivost, kaj pa drugega; samo škoda, da niso vsi ljudje nevoščljivi; drugače bi bilo na svetu." — Lojze je pil žganje, omamilo ga je kmalu in napolnile so mu glavo velike in sladke misli. Rad bi bil z materjo sam, da bi se razgovarjala — o Ljubljani, o lepih hišah, ki so tam, o lepem življenju, ki čaka v prihodnosti. In še dalje so šle njegove misli, zmerom više so se spenjale, že je dovršil vse šole, že je bil imeniten in velik, vsi so živeli pri njem, moti, oče in Tone in Francka; vsega je bilo zmerom dovolj na mizi, pečenke, vina, oče je sedel ves dan za mizo in je kadri in bral romane, mati je hodila po gosposkih izbah in je pospravljala, zato da ji ni bilo dolgčas; zvečer pa je bila luč na mizi in sedeli so vsi skupaj in so se raz-govarjali — večen božič je bil, večna velika noč. In prišel je časih čevljar v vas — dali so mu vina in so ga pogostili prijazno; zmajeval je z glavo in ni mogel izpregovoriti grde besede. Prišel je pisar, poklonil se je že pri durih; branil se je malo, toda nato je sedel za mizo in si privezal okoli vratu bel robec in se je smehljal, kakor da bi mu svetila luč v oči. Vsi so prišli — ves klanec je prišel, vse lačno, zakrpano in zbegano uboštvo, in on jih je pogostil vse, velika pojedina je bila in šele pozno v noč so se vračali na klanec v desetih kočijah, peli so po poti in vriskali, vino jim je bilo stopilo v glavo in izginilo je nenadoma vse siromaštvo, vsa grda grenkoba je izginila iz src; klanec siromakov, ki je gledal prej dol na trg temno in zavistno, je odprl tope oči in je gledal dol jasno in veselo, kakor brat na brata ... Razšla se je družba, ko je bilo že pozno in so v trgu ugasnile že skoro vse luči. Glasil se je potem zunaj še dolgo glas čevljarjev, ki je prepeval po klancu. V izbi je dišalo močno po žganju in zrak je bil poln tobakoveil; dima. Francka je odprla okno; mesec je sijal. Lojze je vstal in zazibalo se je pred njim. .Glej, piH sem!" si je mislil in zasmejal se je; zdelo se mu je čud"j in smešno, da je bil pijan, nič mu ni bilo neprijetno in scn"j zibalo se je, kamor je pogledal: zibala se je nalahko mizf kakor da bi bil kdo spodaj in bi jo dvigal s hrbtom, r bala so se vrata, zibala so se okna in tla so se časih m zamajala. Sedel je na posteljo. Mati je stopila k nje*" in ga je pogladila po laseh. .Spat pojdi, Lojze! Kaj ^ veš, kakšen dan bo jutri?” — Lojzeta je izpreletelo, tc»M se je iztreznil in oči so pogledale bistro. Ko se je razpravil in je ležal že dolgo časa, se je vzd'9'i nil na komolcih in je pogledal proti materini postelji. je klečala na tleh, čisto je bila sključena v dve gube ^ Lojze je slišal, kako je šepetala. Na mizi je bila luč globok privita, tako da je bil mrak v izbi. .Mati!" je zaklical Lojze na lahko in je iztegnil ro^ Mati je dvignila glavo počasi in se je ozrla k Lojze111' njen obraz je bil čudno mlad, ves bel in brez gub ustni*] so se smehljale mirno. .Jaz ne morem spati." .Moli naglas!" Pokleknil je v postelji in molila sta polglasno. Za itriije. resnična. Bilo je leta 1945 v vasi, , n* *i jo imenujemo Chardeuil, čeprav 10F t0 ni njeno pravo ime; iz razumljivih razlogov ga moram zamolčati. Priče-9 nja se v vlaku, s katerim so se vra-vali francoski vojni ujetniki iz Nemili, Cl^e: ^ nekem oddelku za deset oseb drugem kraju. Pustil bi ji hišo in denar. Ničesar ne potrebujem. Imam svoj poklic in pričel bi čisto novo življenje. Morda je idiotsko, toda jaz sem pač takšen: ali vse ali nič...“ Lokomotiva je zapiskala, zavore so zaškripale in vlak je zavozil na poni 1 l* je nagnetlo dvanajst preutrujenih stajo. Oba moža sta umolknila. „o i pivših ujetnikov, ki pa so bili raz- 0 f 'Sfani in veseli. Po petletni odsotno-s tf sti so zanesljivo vedeli, da bodo spet 1 r» videli svojo domovino, svoje domove jrilIn družine. pod drugim imenom naselil v kakem preohlapna. Mnogo je pretrpela in zelo je shujšala. Zato se je odločila za obleko iz črne svile, ki si jo je sešila sama. Preden je začela pripravljati kosilo, je razmišljala, kaj naj pripravi, da bo možu posebno všeč. Takrat, leta 1945, je v Franciji vsega pri- * Chardeuila je 1,0 Skoraj vsak je nosil v sebi podobo ,i#-V0Je zene in ljubezen do nje v upih jn skrbeh. Ali je ostala taka, kot je kre< . a> in zvesta? Kaj je doživela, kaj V ? i?. Počela v dolgi dobi osamljenosti? ki so imeli otroke, niso bili to-*««» hko zaskrbljeni. Žene so se morale t, Posvečati otrokom in njihova navzoč-nost bo bivšim ujetnikom olajšala pr-Ve dneve po povratku. V kotu oddelka je sedel mož, čigar Poteze in oči so dopuščale domnevo, , f 0i!ANDR£ maurois .11' Župan Chardeuila je bil obenem tudi vaški učitelj. Bil je mož na mestu, skrben in daljnoviden. Ko je nekega dopoldneva prejel iz ministrstva obvestilo o bližnjem povratku Renau-da Leymarieja, ki naj bi se vrnil s transportom ujetnikov 20. avgusta, je sklenil, da bo o tem osebno obvestil njegovo ženo. Delala je na vrtu, ki je bil najlepši v vasi. „Prav dobro vem, gospa Leymarie, da vas ni treba obzirno pripraviti na povratek vašega moža. Vendar sem menil, da bi mu vsekakor želeli pripraviti lep sprejem. Vem, da tudi vi Povratek i H, . e aa ni Francoz, ampak Španec. Ime P111 je bilo Renaud Leymarie in je bil i) ^Bardeuila. Medtem ko je ponočni J yiak drvel skozi pokrajino in je od ,asa do časa samo žvižganje lokomo-, j1Ve Prekinilo enolično ropotanje ko-ks> se je Renaud razgovarjal s svo-ifr J>m sosedom: nit »Ali si poročen, Saturnin?" rt »No, seveda ... dve leti pred voj-?°> dvoje otrok. Ime ji je Marta; ho-0' Ces videti njeno sliko?“ eC , Saturnin droben in vesel možak z brazgotinastim obrazom, je potegnil Namaščeno listnico iz notranjega že-j^a. s7°ieSa suknjiča in ponosno poka-^ *al ze precej zdelano sliko. }j< »Zares je čedna," je menil Ley-> ^arie. »In se ne bojiš povratka?" i »Bojim? Blazno se že veselim. Za-Tkaj naj bi se bal?" , »Ker je lepa, ker je bila sama in | *er je še toliko drugih mož na sve-- tu.. »Temu se moram smejati. Za Mar-kratko in malo drugi možje ne j ®pstajajo. Vedno sva bila srečna. Če ! ti prebral šele pisma, ki mi jih je •j Pisala vsa ta leta ...“ L , »No, da, pisma. To še ničesar n j . kazuje. Tudi jaz sem prejemal lep; d Plsma, a sem vendar nemiren." [. »Ti torej nisi prepričan o zvestobi ‘ Sv°je žene?" H »Že, vsaj nekdaj sem bil. Šest let * “Ta Poročena in najino razmerje se n‘koli ni skalilo." 4 »Pa kaj bi torej še rad?" J t i,”To stvar občutja, dragi moj. Sem i ake vrste človek, ki nikoli ne veruje , srečo. Vedno sem si dopovedoval, j 3a je Helena zame predobra, preleti Pa> prepametna. Sposobna žena je, ki l Yse razume. Samo da se dotakne i ?rpe in že je iz nje napravila obleko. ^rejuje skromno podeželsko hišico in j ve.ie iz nje ustvarila paradiž. Med , . °jno je bilo v naših krajih mnogo j Jj8Vncev i'1 ir>ed njimi mnogo mož j Boljših, kot sem jaz. Morda celo j zavezniki. Najlepša žena v va-1 je gotovo zmešala glave." J »Pa kaj zato? Da te je le ljubila!" »Prav imaš. Toda predstavljaj si, ne a « Pomeni biti pet let sam. Chardeuil j j1 nJen domači kraj in v njem ni ime-r • tokenih svojcev. Skušnjave so to-I J Bile zares velike." i »Moram ti že reči, da si zelo sme-*•/-več razglabljaš. In naposled: k a' stav Uaj si, da se je medtem res kol z£ocBl°- Kaj že to pomeni, če ji tie' sPet sarn° ti vse! Glej me- ]^’ Ce bi mi kdo pripovedoval, da je » arta • • • V tem primeru bi pač od-^jV.°ril: .Nobene besede več o tem. °Ja zena je; bila je vojna; bila je je vojna; va ■« ’ 2