Poitatna pfa&aoa ▼ CO'ovtaL UtO UL ittv. 43. v im. * torek II. fetomli 19Z8. cens om r Iihaja v»ak dan popoldne, Izroemli nedelfe to pranike. — Ihserati do 80 petit i 2— Din, do 100 vrat 2J50 Din, *eQI inseratt petit vrata 4.— Din. Popast po dogovora. Ioseratoi davek poeebej. >SloveD8ki Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ta inozemstvo 420— Din. Uprivniitvo: Koaflova ulica It 5, prltflSfe — Telefon 2304 " ' ' " * Uredništvo: Knallova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. ludi šanse MariDkmrićef e lino zelo slabe Po neuspehu g. Vukičevića je sinoči dobil dr. Marinković mandat za koncentracijsko vlado. -Dans je začel pogajanja s strankami. - KDK je pripravljena sodelovati, radikali se ne morejo odložiti, bodo pa najbrž odklonili — Beograd, 21. februarja. Dočim je vladala še včeraj dopoldne popolna ne-tesnost in so bile razširjene v političnih fcrogih glede načina rešitve vladne krize najgorostasnejše vesti, so se dogod-ki popoldne začeli naglo razvijati in do večera je bil položaj popoliroma spre-menjen. Gg. Vukičević in DavidoviČ, ki sta po zadnjih avdijencah voditeljev KDK spoznala, da ni mogoce voditi državne politike preko in mimo KDK, sta hotela resiti situacijo v zadnjem trenutku s tem, da sta še enkrat poskusi-la pridobiti KDK za sodelovanje v Vu-fcičevićevi vladi. V to svrho se je g. DavidoviČ opoldne sestal z gg. Pribi-Čevićem in Radićem. Njihov sestanek je trajal nad dve uri. G. DavidoviČ je uvidel, da je napravil veliko pogreško, ko se je imeveril KDK m se znova ući-* raja! g. Vukičeviću. Tekom popokineva so se vršile na dvoru avdijence raznih političnih prvakov. Največjo pozornost je vzbudila nad dveurna skupna avdi-jenca gg. Pribičevića in Radiča, ki sta ostala na dvoru vse do 19.40. Istocas-no sta bila pozvana na dvor tuđi gg. Vukščević rn predsednfk Narodne skupšchre dr. Perič. Takoj po povratku dr. Perica z dvora se je zvedelo, da je moral g. VukJčević vrniti mandat ter da je krona po nasvetu skupšeinskega predsed-nika poverila bivšemu zirnanje-mu mkiistru g. dr. Marinkoviču man-1 dat za sestavo koncentracijske vlade v smislu predlogov in zahtev KDK. Ta popolni preokret situacije je 12-zval zlasti pri radi'kalih in detnokratih veliko presenečenje. Zlasti kleroradi-ksdu ki so si ves dan prizadevali, da z intrigami in obrekovanjem oslabe akcijo KDK in rešijo situacijo za g. Vukičevića, so bili tako iznenađeni, da SO izgubili vsako orijentacijo. Po povratku g. Vukičevića z dvora se je vršila v vladnem predsedstvu konferenca ra-da'kalski'h ministrov, ki se je je udele-žil tuđi dr. Korošec. Ko jih je g. Vukičević informdral o razvoju dogodkov, so bili vsi tako rezervirani, da so odklonili novinari em vsako izjavo. Marinkcvićevi izgledi Glede izgledo-v dr. MarinkoviČa na uspeh njegove misije, so bila snočd mne-nja zelo deljena. V glavnem je njegov uspeh odvisen od stališča, ki ga bo za-vzel radikalski klub. Z ozirom na dej-stvo, da so se vukičevićevoi doslej vedno potegovali za njegovo sodelo-vanje v vladi, je težko verjetno, da bi to sodelovanje z njim odklonili sedaj. Ker tuđi demokrati ne morejo zavrniti mandatarja iz svojih lastnih vrst in je tuđi KDK pristal na osebo dr. Marrnko-viča kot nosilca koncentracije, je dana možnost, da dr. Marinkovič izvrši pre-vzeto nakigo. Ker so vsi klubi sMcali za danes svoje seje, se bo že danes vi-delo, ali borno dobili parlamentarno vlado, ker ni dvoma, da bi se morali po neuspehu te akcije upostevati pred-k)gi KDK in iskati primemih ljudi izven parlamenta. Vabilo šefom strank __ Beograd, 21. februarja. Dr. Marinkovič je danes dopoldne takoj pri-stopil k realizaciji svojega mandata in pismeno naprosil vse šefe parlamentarnih skupin, da ga posetijo na domu, ker sam radi bolezTii ne more do njih, in se izjavijo glede sodelovanja v koncentracijski vladi pod njegovim vodstvom. Kakor je bilo pričakovati, je natetel dr. Marinkovič na največje težkoče v radikalskem klubu. G. Vukičević ga je posetil danes zjutraj ob 10. Dr. Marinkovič je zahteval od njega, da se izjavi, ali radikalski klub v načelu pristane na sodelovanje v koncentracijski vladi. G. Vukičević mu na to ni dal precizne-ga odgovora, temveč je izjavil, da bo predložil ponudbo radikabkemu klubu ki naj o tem o-dloči. r^21. II. 28. Pastnl torek Carigrajski karneval I Kailoa Sokol II. Viharna debata v radikalskem klubu G. Vukičević je odšel iz Marmkovi-čevega stanovanja takoj v Narodno skupščrno, kjer se je ob U. pričela seja rađfkalskega kluba, ki je trajala vse do 13. in }e bila zelo živahna in mestoma precej burna. G. Vukičević je ob vesti] klub, da je vrnil mandat, ki je bil sedaj poverjen v obliki koncentracijskega mandata g. dr. Marinkcviču. Ta je po-vabil k sodelovanju radikalski klub, ki naj se sedaj odloči. Za g. Vukičevićem je še dr. Perič na kratko poročal o včerajšnjih dogodkih In pojasnil, zakaj je predlagal za mandatarja dr. Marin-koviča. Od teh dokaj kratkih poročilih se je razvila na to zelo burna debata. V debato so posegli skoraj vsi uglednej-ši radikalski prvaki. Kakor ie bilo pri-č a kova ti, so vsi podcrtavali znano sta-fišče radikalskega kluba, da radikaU ne morejo sodelovati v koncentracijski vladi, če vodstvo koncentracije ni v njihovih rokah« Mnood so zelo oštro napadali gg, Vukidevića in dr. Periča ter zlasti zamerjali VukiČeviČu, da je s svojo trmoglavostjo povzročil. da je radikalska stranka izgubila vodstvo situacije. Srskić proti Vukićeviću in Periću Posebno oštro je na stop i 1 dr. Milan Srskič, ki je zahteval, da podata gg. Vukič€vič in dr. Perič točne informacije o razvoju dogodkov tekom zadnje-oa te dna in da pojasnita. kje je vzrok, da so se dogodki začeli razvijati proti intencijom radik*alskega kluba. Dr. Srskič je posebno oštro napadel dr. Periča. češ da bi bil prav lahko sesta-vil vlado, ko je imel koncentracijski mandat. Njegova misija se je razbila samo na tem, da je skušal razcepit KDK, dasi mu ie moralo biti kot pred-sedniku Narodne skupščine najbolj znano* da so taki poskusi brezuspešni. Sodelovanje KDK v vladi je neobhod-no potrebno in zato bi bila dolžnost dr. Periča kot mandatarja, da je pozval k sodelovanju KDK kot cdoto ne pa samo eno skupino. Ce bi dr Perič tako postopal. bi bila kriza vlade že rešena in bi imeli koncentracijo pod vodstvom radikala. Če pa se to že ni zgodilo, bi bil dr. Perič storil mtiogo pametnejše. da je osvojil predJog vodstva KDK, naj sestavi koncentracijsko vlado oseba izven parlamenta. To bi bflo omogočilo, da bi sodelo* vale pri koncentraciji vse stranke in bi se bili znova vrnili k pravemu par* lamentarirmu. Dr. PeriČ je napravil največjo napako, ko je ta predlog od« klonil in predlagal dr. MarinkoviČa. Btp7 rezultata V enakem smislu so govorhi tuđi Velja PopoviĆ. Milan Simono-v i ć. Miša Trifunović. Uja M i-h a j 1 o v ić. Nikola Uzunović. dr. Kojić. Ante Radojevič in drusri. Nikola Uzunović ie brezpogojno zahteval. da mora biti nosilec koncentracije radikal ter je v vsakem druzem slučaiu odklan'al sodelovanje. Po đveornl brezuspešni debati so končno našičevd nreko Ante Radojeviča zahtevali. da se sklepa-nje glede ponudbe dr. MarinkoviČa odgodi do popoldneva fat je bila nato sela radikalskesa kluba brez rezultata zaključena. KDK pristaja na vstop v vlado Takoj za Veljo Vukičevićem je naprosil dr. Marinkovič za sestanek oba voditelja KDK gg. Radiča hi Pribičevi-ča, ki sta se kmalu po 10. uri skupno odzvala vabilu in ostala pri dr. Marin-koviču do pol 12. Sestanek je potekel v prvjateljskem razgovoru. Radič kl Pribdčević sta v imenu KDK načeloma pristala na sodelovanje v koncentracijski vladi, ki bi jo sestavfl g. dr. Marinkovič. Dasi na tem sestarrku Š2 ni šio za posroje sodelovanja, so se vendarle vriWi razgovori rudi o tem vprašai^ju. Kakor izve vaš poročevalec zahteva KDK predvsem revizijo proračuna, revizijo davčnen zakona in svoji parlamentarni moči primerno število reso-rov. Izmed važnejših resorov mora KDK do-bdti vsaj enega rn to ali notra-nje ali zunanje ali pa finančno mmistr-stvo. Dr. Marinkovič je te pogoje vzel na znanje, pristavil pa je, da bo razde-litev resorov zelo težavna. Gg. Radič in Pribičević sta od dr. MarinkoviČa odšla takoj v klub KDK, kjer sta obvestila navzoče poslance o situaci-ji. Seja kluba je sklicana ob 17. Ostale šefe klubov bo g. dr. Marinkovič kcmsultiral tekom popoldneva. Kot zadnji priđe na vrsto demokratski khib, ker hoče g. Marrnkovič počakati na odločitev ostalih parlamentarnih skupta. Pesimistično presojanje MarinkovJćeve misije Splo§no se akcija dr. MarinkoviČa presoja zelo pesimistično. Dasiravno radikali na svoji dapoldanski seji nrso sprejeli mkakih sklepov, se splošno do-mneva, da bodo ali odklonili sodelovanje ali pa stavili tako težke DOfiroje, da bo uspeh misije dr. MarinkoviČa one-mogočen. Zatr.^pe se, da g. Vukičević še vedno upa, da se bo situacijo po neuspehu dr. Marmkoviča znova vmila v njegove roke. SERUM PROTI GOBAVOSTI? — Pariz, 21. februarja. »Indopacrfic« po-roča iz Padavie, da se ie profesor ju tamošnje univerze đr. Cooksu posrečilo najti serum zoper lepro. Nesreće, tragedije in samomori Samomorilna epidemija, ki razsaja po Ljubljani, je v^ersj zahtevala novo irtev. Snoči okoli 10. ure so našli pasantje v Zve-zdi neko žensko, ki se je svijala v silnih bo-lečinah. Kdaj nje je ležala steklenica, iz katere je d i Šalo po špiritu ... , so menili nekateri pasanti. < Za kaj se je pa tako nalrla>, so govorili drugi, kajti iuh po špiritu je udarjal vsem v nos. Ker se je pa ženska krčevito zvijala in ni dajala no-benega glasu od sebe, so pozvali službujo-Jega 6tražnika- Ta je lakoj obvestil reSilno postajo, na kar je bila oezavestua ženska prepeljana v bolnico. Tu so u gotovi li, da je ženska v samomorilnem namenu pila po-rilni Špirit. Izprali so ji tako1 želodec in se je kmalu zavetfla. Danes je ie izven vsake nevarnosti. Policija je dognala, da je kan didatinja smrti 32 letna pOPtrfžnica Marija Gril. V Zvezrii je na tleb nasla poleg Gri-love neko pismo, v katerero se obupana poslavlja od sveta, obenem pa navaja, Ha je vzrok njenega samomora njena tajnost, ka-tero vzame s seboj v grob... Težko ranjenega so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico 25 letiega poeestniko-vega sina Antona Rozmana iz Smlednika. Tmel je prestreljen trebuh in je bil v ne-zavesti. Rmzman je postal irtev osebne osvete. V nedeljo je bila v Smledniku svatba, na katero je bil pavabljen tuđi on. Tam se je pa na ha jal tuđi posestnikov sin Franre Knis^r. Rozman in Kaiser sta si bila stara nasprotnika, njuno sovraštvo je datira'o iz časa, ko sta oba dvorila nekemu deMetu, radi katerega sta si tuđi skočila v lase Ko je torej Kaiser ragledal Rozmana, je Jeze zardel, rekel na ni ni5. Kasneje sta se oba sporekla, beseda je dala besedo in končno sta se stepla. Med pretepom je Kaiser nenadoma potegnil samokres in rddal na svojega nasprotnika strel. Krogla je »-dela Rozmana v trebuh in se je nesrečnež z bolestnim krikom zgrudil na tla. V5eraj je bil prepeljan v bolnico, kjer so ga takoj operirali. Njegovo stanje je zelo resno. Kaiser je bil aretiran. V bolnico je bil tuđi prepeljan 16 letni krojaški vajenec Ivan Oblak iz Smlednika, ki se je obstrelil s flobertovko. Imel je pi-štolo v zepu in ta se mu je sprožila. Projektil ga je zadel v levo nogo. Njegova po-Škodba je lahka. — 7 letnega Frana Đan-cinga, ucenca ljudske Sole iz ISke Loke, je r.jegov součenec Anton Cuden po nesreći s peresnikom sunil v desno oko. Rusija predlaga popolno razorožitev tekom štirih let Senzacijonalen predlog sovjetskega zastopnika na razorožit-veni konferenci v Ženevi za onemogočenje vojne — Moskva, 21. februarja. Prvi na-mestnik sovjetskega kamisarja za zunanje zadeve L i t v i n o v je kot pred-sednik sovjetske delegacije za razoro-žitveno konferenco predložil glavne-mu tajništvu Društva narodov nacrt razorožitvene konvencije v smislu pred-logov, ki jih je stavil na razorožitveni konferenci dne 30. novembra 1927. Nacrt konvencije predvideva brez-pogojno razorožitev, ki naj se izvede v dobi prihodnjih štirih tet V prvem letu se mora znižati stalež vseh armad naj-mani za polovico; uničiti se tnorajo vse zalage mui^ciie, izločiti vojna letala, demontirati vojne ladje ter razpustiti vse vojne oblasti, tako da bo že po pr- vem letu onemogočen vsak oboroieo konflikt. V nadaljnih treh letih naij se izvede poolna razorožitev. Kontrola nad izvedbo konvencije naj bd vrftla stalna mednarodna kontrolna komisija, ki bi se osnovala pri Društvu narodov in v kateri Si bile paritetno zastopane vse članice Društva narodov, v poedi-nih državah pa še posebne kontrolne komisije, v katerih bi bili zastopniki vlade, parlamenta ter samoupravnih tele« in delavskih organizadj. Litvincrv- predlog je zbudil v krocUi Društva narodov veliko senzacijo, ker je to prvi konkretni predlog grlede opsega in načina razorožitve. Sodišče, ki mora samo sebe deložirati Klašičen primer zanikrnosti in nerednosti naše uprave. — Varaždinsko sodišče je moralo samo sebe obsoditi na deložacijo. — Zagreb, 21. februarja. Nenavaden orobletn je moralo danes razvozljati /araždinsko okrajno sodišče. Sodišče je nastanjeno v privatnem poslopju, to-da ministrstvo pravde je že delj Časa ostalo najemnino na dolgu. Hišni po-sestnik Je dolgo prosil In grozil. toda detuuja ni bilo od nikoder. Končno se ie odločil ter vložil tožbo proti ministrstvu pravde, obenem pa zahteval deložacijo sodišča. Sodišče je moralo samega sebe obsoditi in danes bi bilo moralo Iz- vršiti deložacijo. Sodniki so bili v hudl zadregt, končno pa so se izmazall na ta nnčln, da se je varaždinsko sodišče proglasilo za nepristojno v lastnl zađe-vi ter prosilo, da se delegira drugo sodišče. Oddelek ministrstva pravde v Zagrebu ie že ponovno urgirat pri ml-iilsrrstvu i/plačilo doline najemnoie, vendar pa denarja ni od nikoder in ta* ko bo moralo sodišče bržkone Ie posta-vtti samo sebe na ulico. Iz ljubljanske kronike Noč v znamenje predpusta. — Bridka usoda r^skega emigran-ta. — Bojeviti Janez. — Cigani in Italijani. — Nesreće in drugo. Ljubljana, 21. februarja. Včerajšnja kronika je bila zelo pestra. Na policijo je prispelo nebroj prijav radi kaljenja nočnega miru, pretepov, iz,iredov in sličnih deliJctov. Kronika je bi1! pač v znamenju predpusta. Mno?e pre^laviee so delali policiji razni pijanci. Tako se je v Cierlarjevi ulici na Selu stepla snoci ve£ja družba fantov. Pri pretepu je bilo več vročekrvnežev ob-Sutno poskodov?^niTi, nekateri so morali iskati ćelo zdravniške pomoći. Red je napravil Sele stražnik, ki je bil pozvan. * V gostilni Sedej v Kolodvorski ulici j*» snoČi klepar Fran GorSič naletel na nekega Kusa, ki je imel veliko in krvaveČo rano na prsih. katero si je sam izpiral. Gorlic je o dopodku obvestil službujoče^a stražnika, ki je Rusa prepeljal na stražnico od tu pa je bil kasneje z rešilnim avtom prepeljan v bolnico. Gre za ruskei?a emigranta Jurija Rajterja, biv§effa kapetana v carski vojski, ki pa je ponolnoma propadal. Moi je stra-sten alkoKolik, ne ljubi se mu delati, mar-več pohaia okoli svojih rojakov in se pre-življa vefinoma z bera?enfem. Spi pod milim nebom. V?erai je bil pijan v neki go-stilni in se je sprl z ffosti. Med prepirom pa ie neki nezoanec sunil z nožem v prsa. Raj-ter ie na policiii pravil, da se je sunil sam, vendar to ne drži. kajti imel je vso povaljano suknjo in tuđi mestoma raztrgano, kar priča, da se je tepel. V bolnici so ga obvezali, ker pa poškodba ni težka, je lahko danes zjutraj zavod zapustil. V post i Ini Marijana Silovič* na Iianski cesti je bila sno?i domaća zabava. Plesali so tuđi. dasi lastnik ni ieml dovolienja za ples. V lokalu se je pojavil vi5ji stražnik ButkoviS in je rajanie preoovedal. Gostje no ubo«?ali in nehali plesati. To pa ni bilo povolji hlap-cu Janezu Srnjaku. Janes se je osokolil, sto-pil je pred stražnika in resolutno izjavil: >Mi smo Ljubijančani in lahko pleSemo. Mi poznamo postave in plesa r^-n vo boste branili, kajti po naših iilab ir<^ \ri.< In je prijel stražnika in ga skušal :zriniti ix aotoe. Stražnik seveda ni hotel kapitulirati, pa tuđi Janez se ni vdal. Pograbi! je stražnika za plaSč, mu odtrgal službeno vrvico in mu plaŠč lako raztrgal, da mu je povzrofil okoli 400 Din škode. Sele nato se je bojeviti Janes umiril in se odstranil iz gostilne. Sedaj bo imel neprilike na policiji, plačati bo moral povzročeno škodo, obenem ga bodo na policiji poučili, da se v uradno službovanje ne sme vme&avati in da postave 5e premalo pozna . . . Dva nesrečna Itakjana, pnj takoj opazil posestnik Zerovnuk, ki je BerHčev sos«cejo. Razbojnike je spremljalo 20 orožnikov z na-sajenimi bajoneti. , Ko je bila otvorjena naša prva zračna zveza Beograd—Zagreb in obratno, se je videio, da je to rrgovsko kulturna potreba, ki so jo uvedli v drugih drža-vah že pred leti. Prva naša zračna proga ima v Beogradu zvezo s potniški-mi avioni družbe Franko-Rournaine katere letaia vzdržujeio ^^ačni promet med Bukarešto. Beogradom in Sofijo. Ker obstoja tuđi med Sofijo in Carigradom že delj časa redni zračni promet, je Zagreb tako zvezan z vzhodnimi dr-žavami, ki imajo že većinama vse redne zračne linije. Turska ima tri zračne proge, dve za notranji promet, eno pa za ostale balkanske države. Pri nas je v nacrtu več zračnih prog ki bodo vezale vsa večja mesta z Beogradom in Zagrebom. Prva taka proga bo otvorjena med Beogradom in Podgorico. Let bo trajal na tej profri 3. ure. Takoj na to bo otvorjena proga Zagreb—Split in Beograd—Skoplje z večjimi vmesnimi postajami. Največje važnosti za razvoj naše države bodo pa nove mednarodne zračne proge. To bo pred vsem stalna proga Zagreb—Dunaj in Zagreb—Trst. Na prvi progi bodo obratovali avioni naše družbe za zračni promet in avioni avstrijske Lufthanse. Pot med Zagrebom in Dunajem bo tra:ala približno dve uri. Pogajanja za otvoritev te proge se že vrše in bodo kmati zaključena. Za otvoritev proge Zagreb—Trst se tuđi pogaja vendar se ni sthdrazuma med našo državo in Ttalijo. Zračni potniški promet med Zagrebom in Beogradom se razvija normalno. Včeraj so bili n. pr. v avionu iz BeogTada vsa mesta za-sedena. Iz Zagreba sta pa odletela v Beograd dva gospoda in dve dami. • Iz Mostarja poročajo, da se je v her-cegovskem selu Zavojnica pri Mostarju odigrala krvava ljubavna tragedija. Lepa Darinka je bila že dolgo zaljubljena v vaškega fanta, ki je ljubil tuđi njo in ji obljubil. da jo vzame za ženo. Nedavno se ji je pa izncveril. Darinka je bila vanj silno zaljubljena in mu je verjela vsako besedo ter se mu udajala. Fant pa z njo ni imel resnih namenov in je iskal prilike, da bi se je odkrižal. Zanemarjal jo je in se je ogibal. kjer je Ie mogel. De-vojka je hrepenela po izgubljeni sreči. toda vedno je še upala, da se bo njen Ijubček vrnil in izpo'nil svojo obljubo. Dnevi so minevali, toda dražega ni bilo. Nesretna devojka je uvidela. da jo je zapustil. Po glavi so ji zacek rojiti obup-ne mračne misli, ki so nesrečnico gnale v smrt. Nekega dne je Darinka nenadn-ma izgin^a. Povsod so jo iskali toda zaman. Darinkin sosed je ime! na dvo-rišču gk>bok vodnjak. Te dni ga je hotel očistiti kakor običajno vsako leto. Pri tem k našel v njem truplo izginule ne-srecnice. ki ie v o-bupu sla v prosto-vojlno smrt. ker jo je dragi zapustil. Ko je nezvesti mladenič zvedel kaj je sto-rila njegova zarmščena ljubica, je tuđi nenadoma izginil iz vaši. Sedaj iščejo tuđi njega in obstoja sum, da si je sam končaJ življenje. • Predsnoćnjim ie na neki demokratski zabavi v Bijelem Potoku pri Beogradu ustrehl s samokresom sin tamošnjega župana Velimir Gavriiović zemljoradnika in bivšega demokratskega kandidati za župana v Bijelem Potokm Simo Hica. Na zabavi je bik) precej go-stov iz Beograda, ki naj bi ustvarili pri-merno raspoloženje. Zabavi je priso-stvoval rudi neki bivši demokratski kandidat za skupsčinske volitve. Ta j€ vstal, da bi s primernim govorom pozdravi! goste. Po megovem govoru je nastal prepir med raznimi bivšimi de-mokratskimi kandidati. Med prepirljivci se je nahajal tuđi županov sin Velimir Gavriiović. Nekateri so ga začeli izzi-vati in med temi ie bil tuđi Iiić, ki je Gavrilovića prosil, naj ne dela nereda in naj se pomiri. Gavriiović se je pa vedno bolj razburjal. Pri zadnjih volit-vah je Ilić dobil več glasov kot Velimi-rov oče. Zato se je Gavriiović se bolj zaganial v Ilica. Proti večeru je nastal med gosii pravcati pretep. Ker Gavriiović Ie ni miroval. so ga s silo pahnili iz dvorane. Mož je pa potegnil samokres in ustrelil na Ilica, ki se je zgrudil na tla. Prepeljali so ga takoj v bolnico, toda že med potk) je izdihnil, ne da bi se zavede!. V dvorani, kjer se je vršla zabava }e nastala velika panika. Zabava je bila prekinjena. Tlić je bil vodja demokratov v Bjelem Potoku. Prosveta ŠENTJAKOBSKl GLEDAL1ŠKI ODER V LJUBLJANI V soboto, 25. februarj«: »Pred poroko«. (AKonnu.) V nedeljo, 26. februarja: »Pred poroko«. (Irren.) Triumf rumunske pesmi »Ljubljani Sinočnji koncert pevskega zbora Cantarea Romaniei iz Btikarešte ie uspel nad vse pri-Zakovan je. sijajno. Unionska dvorana je bila dobro tasfcciena in prav je, da smo v Ljub ljani sprejeli zbor e ta kim narđuSenjem in tako prisrfeimi ovacijami kakor morda *e noben »bor Rajti to je v reanici tuđi zaslu-iil. Canlarea Romaniei je po svojih rrinogo-Stovilnib koncerlnih turnejah (zbor j? ob-i^kal dof=edai nad 23 velemest v Inozem^tvn) pridobil svetovn i sloves kot koralni tbor velikaša formata. Marcel Botei. zbor->viv1ja in j?ftn*»rj»lni c!ftsb«!i nadrornik v nuKnre-§li, je rarame) k zboru pritegniti pevke in pev«-e nnjtntei.ffentnejSih slojev svoi»: domo-▼Iim* in jih stmtti v imponujo?o, reprezon-tviivn) r««K'to. Nje^^va naloga je bili«. l.Va kot kje drofip, k*r se ramunski pevPi že Od fvoie mlidosti vefba v cerkvenem Kcrn-lu pravoflavrip lituririje in mu je a capeTla zbor tradicijonerno avtohton. Zbor r»XTK>laffa s Stevilnhni lepo izraTnanini, oev^ilfivimi •oprani izriatnimi alti. izredno raofrnVni in mogotno doneCimi basi ter prijetnfmi te-norji. Obfndov»li sno IntonaSno natiioeiiost. nararm) tofno«t in prerisnoat t«r veliko fflasbeno kulturo, ki očitava izbornegi, ru< lininiiiega, naravno«! idealnega 'liri^enta. Botei sna iivabtti is ibora vsak oajSibkejSi akcent, vsak najrahlejli creoeendo in nas ie « tvojim! mirntmi, slikovito znaSilnim* fe »tami ofiaral ir pri prvih pesmih. Zbor pj mn parira, ko! bi pel pixf Mpnoro. Spor«! \t nudil hfetorifnp odbrane sklmtbe romanske xbor«vr*kr literature, naboino in pri prr«to narodno penem t«r «bore tx *\etov na Utentnrm ki |Ui 4i«Mdai it lisoio tli- Jrtli. ^fno^o iip'cno nar«.tinih pesmi ijubke meloJike in živahne^a ritma je momi ibor ra sploJno zalttevo npmanta vrertri zlasti yvi daljših turne iah. Po *KTe*«o »'*vr»ga dela koncerta .^o p v. »•lr*ivili Pomuue rredstavitHji Gl-jsbone Matice in 7.xetc tepskih zbore *er jim u-ročili lovorjev venec. dalje predstavnik! pevskega zbora *Lisinskr*, ki **o jim po.la rili spominsko plaketo. Koncert je potelcel vseskozi animiran'), tako da se je obfinstvo po dveurnem pozci-nem poslnSanju Ie ležko Iccilo od nepozab-na lepe rum unske pesmi. —in. »Ham'eU t Eđvarđ Kohoutom, č!a» nom Narodnega divadla v Pragi v naslovni vlogi. Opo«arjamo n» jutrišnio gostovanje prvaka praškega Varodneg:* divadla, ki na* stopi na naših deskah kot HamJet. O od* ličnem dramskem igralcu in ljubcm go«tu smo ^Tvorili že v prejšnjih noticah. Dancs Ie ponovno opoz&rjasno p. n. občinstvo na to gostovanje. Prva repriza F!otowe opere »Marta« 9e vr$i v četrtek, dne 23. t. m. ▼ ljubljanski operi za abonente reda A. Prikođnja premijera v ljubljanski drami je komedija »Sestrična iz Varšive« v reiiji ravnatelja g. Goli«. — Mariborski abonenti na bftoke se opo- Z9TVL)O, da se bodo vršile operne predstave samo do 1. aorila, to Da v velik em Stevila, do tem datuniD Da saflio ooeretne. Toliko v znanje s prinoročilom, da se kk. blok-abo-nenti pravo^asno poslužujem svoiih vstoptiic. Tzvrstna vesetoigrm na Sentfakobskem đedatliken. odru V soboto. 25. februarja in ▼ nedeljo 36. februarja vprirori Sent* jakobski gledaH§ki oder ivvrstno veaeloigro »Prvd porokom. Dejanje veseloigre je prc* pleteno s tako izbornim zdravim humor* jem. da se bodo potetniki od srca nasrne* jafi, Pri predstavi aodduje po Uol^i odvot' v nosti zopet naša irboma igralka gospa Metka Ham*Bučarjeva v vlog' praičakicje Emerencije, Predprodaja v>taprric je od četrtka dalje v trgovini gosp. Petcr ^terka nasL Miloš Kamičnik. na Starem trgu, So* botn* predstava je nameniena abonentom in drugemu občinstvu. nedeljska p« je izveo abonmaja. £Seiežmca KOLEDAB Daaes: Torek, 21. februarja 192i>, kato-ličani: Post, pravosLavni 8. februarja, Mak-similijan. Jutri: Sreda, 22. tebruarja 1928, katoiifcn-ni: Pepelnica, pravoslavni: 9. januarja. Stol sv. Petra. DANAŠNJE PRIKEDITVE. Opera: ZmagOTalka oceana, popokine ob 4 uri. Kim» Marica: Ljnbezen Jeanne Ney. Kia« Dvar: Moj prijatelj Harry. Karneval v Serilji v Nuodiem domu. DEZIHNE LEKARNE. Dane«: Piccoli, Dtinajska reata; Bakar Čič, Sv. Jakoba trg. Šport Zaključek zimske olimpijade V nedeljo »e je zaključila rimska olimpijada v St. Moritzu. Naša zimskosportna olimpijska vrsta se je vrnila včeraj zjutraj v Ljubljanu. Na Olimpijadi sicer naša te« kmovalna vrsta ni dosegla prvih mest, kar je bilo z ozirom na številno medna rodno konkurenco itak pričakovati, co kljub te« mu so nas naši sportniki v tujini dottojno zastopali in pemesli naše ime po svetu. Sto» rili so za naŠc» propagando več, nego W morda storilo deset naiih dipk>matov V nedeljo so se vršila zadnja tekmova« nja. Tekmovali so pari v umetnem drstnju. Zmjigala je franooska dvojica Jolv^Brunet pred avstrijskim parom K.aiser»Scr*olz in dvojico BrunnerAVrede. V hokeju na ledu je Kanadi zmagala v finalu nad §vico fc 13 : 0. Koncni plasma zimske Olimpijade n St. Moritru je sledeč: Norveška °5 točk, Amerika 45, Finska 55, Švedska 34. Avstrija 24, Kanada 14, Belgija 8, Francija 7. Slede Anglija, (^ikoslo* vašk«, Svica, Argentinia in Netnčija. — Ii bloibeaik objav JU>-a, Dne G. maja ki 28. Junija t. 1. se proslavi w ćeli kraljevini olimpijski dan. Odreja se, da vsi jKKi.-iiivt-ri id klubi »olelujejo pri *portnih prir^ii.vih, pri nabiri»nju donarja za olimpijado, prodnji znakov itd. po Medjusaveznem odboru v Zagrebu iZiianem programu. — D.iveK t<» "'stopnue les v Mariboru. Tuđi za leto$njo prtredi-tev je zanimanie že vsestransko. Sa) je mno, da je »Triglavanski plesc randevo-uze stareSin »Tnglava< iz ćele Slovenije. Pa tud: naše narodno občinstvo smatra »Triglavanski ples« kot r>rireditev. kjer s* snidejo znanci in priiatel i ir na'bol'ših naših krogov. Zato ni čudno, če se že sedai od vseh strani obračaio obiskevald glede v&bil, kl se bodo v najkrai^em času začela razpošiliati. Veliki unionska dvorana bo okrašena kakor šc Pri no-benem letosniem maribor-skem plesu. Prepričani smo, da tuđi letoSnii ples ne bo zaostajal za zadnjim, kar se tče obiska. Obiskorvalci ss tuđi nai Eavedajo. da s^ vr^l »TriElavanski ples« samo vsako tretje leto v Mariboru. Pred vs*m aoelira-rr.o na triglavamike starešine, da se v čim vfečiem §tevilu udeležiio te pnredirve. Prepričani pa smo, da se bo ta-di na?.e narodno občinstvo odrvalo v ajaomnem številu, &ai je namen prireditve dobiodelcn, ker je čisti dobiček določen v podporo revnim vi-sokoSo-lccm. »Triglivanski plesc ie polejr članarine glavni denarni vir Starešinske rveze, katere tKidoore visoko^olcem so Že prekoračile prvih 100.000 dmiriev. Ie gmotno dobTo uspela prircđitrv bo dala Sttre$iflslc1 rvezi zopet moinost »i nieno člcvekoliobno delovanic Kđor želi vabilo, naj se obrne na nm-sk)V: »Dt MiK>5 V a u h n i k. Maribor. Aleksandrova cesta«. keT je vstop samo ptoti vabilu. V jpornln na 501etnico slavneea I. R. Mu-kolovecky]a ifide na večer prireditve tud! novi, bozato ilustrirana izdaja Krtževačkih Statutov. Starei. zreza Triglava. Martbo^ Stev. 43. •SLOVENSKI NAROD* dne 21. februarja 1928. Strtn 1 iKAlBPDNT) Dnevne vesti. — Napredovanja v naši volski in mor- ' narici. Odlikovani so z medaljo za vojaške vrline (itfei včerajšnie poročilo na 2. str.): poročnik vojnega broda II. klase Janko Kregar, inženjer - kapetan II. klase Anton Ošlak, pehotna poročnika Jovan Fiala in Franjo Trubar, zrakoplovni poroćnik Stane Kveder, poročtiik fregate Anton Ostanek, mornarićno - tehnicna poročoika Ivan Kejn-del in Franjo Bayer, podporočnild Karol Dolinšek, Ivan Šimenc, FriderUc Leman, Er-vin Rataj, Zdravko Seručar in Dinko Piva-lič, artiljerijska podporočnika Anton Luk-man in Anton Cerat. — Z zlato medaljo za zvesto službovanje major Julii Jovak, ka-pitanl I. klase Jernej Pavlič, Adolf Perten, Rudolf Kobi, Franc Pajk, Marii Zlobec, Srečko Matičič in Anton PetiSek. kapitan I. klase administrativno ekonomske stroke Aloizij Sijane, Josip Sušnik m Mirko Vil-fan, rezervni kapitan administrativno - ekonomske srroke Franc Pintar, orožniška ka-pirana Josip Karba in Vinko Rom. kapitani II. klase Vinko Hren, Josip Kopačin, Josip Bastjančič in Ivan Oblak, artiljerijska kapetana II. klase Franjo Korda in Joško Slo-bodnik, kapitani II. klase administrativno ekonomske stroke Adoli Milavec. Ljudevit Martinčic, Ivan Levar, Karei Tesmer in Martin Naglič, vpokojeni kapitan II. klase administrativno ekonomske stroke Vatro-slav Rus, kapitani administrativno tehnične stTcke Josip Gruden in Ivan Poloni, kapitan administrativno - inženjersko tehnične stroke Josip Vučak, orožniška kapetana II. klase Rajmund Vatovec in Slavko Plemelj, ko-nieuiški kapetan II. klase Anton Krpan, ka-piUni II. klase administrativno - ekonomske stroke Ivan Varšek, Robert Reboli, Franjo Rupnik, Ljudevit Gošler, Franjo Mazi in Filip Krpan, kapitani II. klase administrativno artiljerijsko tehnićne stroke Josip Prhal, Fianio Žmaher in Anton Ainiher. strokovni kapetani fl. klase Vekoslav Ceriak, Ivan Rupnik, Franjo BlaŽiČ In Albin Čingri, nižji telir.ični poslovodie III. klase v mornarici Kvirin Kosir, Iva-n Hribar in Josip Berne, konjeniški podporočnik Ivan 2agar, nižji kapelnik IV. klase Franjo Strah, nižji veterinarski pomočnik IV. klase Ivan OkruČ in zdravnik dr. Dragotin Zu-pnek. — S srebrno medaljo za vestno službovanje kapetani II. klase administrativno ekonomske srroke Franc Zorec, Evgen Dolenc in Ma-tija Blažek. kapetana II. klase administrativno artiljerijsko tehnične stroke Franjo ?edej in Franjo Župan, orožniški kapetan TI. klase Ivan Podcbnik,. inženjerski kapetan II. klase Miloš Marolt t-,r veterinarska poročnika IV. klase Josip Ekhardt in Franjo Tancer. — Stalni odbor kongresa pravnikov kraljevine SHS. je imel svojo sejo v Zagrebu une 19. t. m. v poslopju nove borze. Začetkom se ie spominjal smrti bivših zaslužnih oUbornikov: dr. Ladislava Polica (Zagreb) in dr. Janka Babnika (Ljubljana). Sledeča ispravljanja so veljala aktualnim vpraša-niem bodočega kongresa. Soglasno je bilo sktenjeno, da se priredi IV. kongres v Skoplju v času med 21. in 27. septembrom. Prijave se dopuščajo do 15. avsusta 1928 in jih je nasloviti na društva, kjer so kongresni ude-Iežniki včlanjeni. Na kongresu se izvede namrvo svečanostni del. ki bo ob-segal spričo obhajanja lOletnice naše osvo-boditve na historičnih tleh bivše DuSanove prestolnicc dvoje svečanih predavani o lem vladarju stare Srbije. Predmeti stro-kovnega dela kongresa se bodo tikali pro-blemov agramega monopolnega, avtorske-ga, kazenskega in pomorsko - rečnega prava. Referenti se bodo naprosili v kratkem. Spomenica z referati in koreferati iziđe okoli 1. avgusta t. 1. Pri prijavi je zanjo plaćati poleg kongresnine se znesek 25 Din. Za izlete v okolici Skoplja poskrbi skop-Ijanski komite. Za oddaljenejše kraje bodo kongresnim udeležniTcom postavljeni posebni vlaki s cenami, ki bodo znižane izpod doslej običajne visine. Slovenske pravnike sta zastopala na seji gg. univ. prof. dr. Do-lenc in sodni svetnik dr. SaJovic, srbske %%. dr. Janković in Filipović, hrvatske pa zg. dr. Verona, dr. Mogan. dr. Politeo. Iz-popolnitev odbora vsled smrti dr. Polica se izvrši po želji hrvatskih pravnikov. — Odhođ nimunskega poslanika iz Pra-ge v Beograd V nedeljo je priredil zunanjl minister dr. BeneS svečan banket na čast rumunskemu poslaniku Filodoru. ki je pre-meščen v Beograd. Dr. Beneš ie izrazil v svoii zdravici obžalovatije, da odhaia iz Prase tako odličen prijatelj ČeSkoslovaške. Poslanik Fi'lodor je iziavtf, da si ie vedno prizadeval delovati v Interesa obeh drŽav in da ostane tud! v bodoče posreduPk med Rumuniio in CeŠkosirrvaSko. — Podaljšanje roka za Izvedbo volftev delavskih zanpnikov. Z ozirom na prediog Delavske zbornice v Ljubljani v zadevl po- d-aljšanja roka za izvedbo volitev delavskra zaunnikov v letošnjem letu, ki je bi! do-ločen v smislu čl. 2 Navodil za volftve delavskih in nameščenskih zaupnikov (U. L. št. 3/3 z dne 9. januarja 1928) za mesec januar, je ministrstvo socijalne politike z odlokom Z, R. br. 610/IV. z dne 24. ianuaiia 1928 odredilo, da nai Inspekcija dela v Ljubljani v sporazumu z Delavsko zbornico v Ljubljani podaljša za letoSnje leto navedeni rok. Vsled tega podališujem za območje Inspekcije dela v Ljubljani z ozi-rom na dopis Delavske zbornice §t. 267 z dne 8. februarja 1°28, rok za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za leto 1928 do konca meseca marca 1928. — In*. Evgen Baraga s. r. — Železnl&kl uradntkL Odsek uradnikov II. kategorije Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev v Ljubljani sklicu-je v četrtek dne 23. t. m. ob 19.30 v steklenem salonu kolodvorske restavraciie sestanek uradnikov II. kategorije. Na dnevnem redu poročilo zastopstva o storienih kerakih v vprašanju napredovanja in predlogi ter sklepi za bodoče delo. Vse ceniene tovar'Se najvljudneje naproSamo, da se tega se-stanka sigurno udeležijo. — Seje glavnega prosvetnega sveta. Koncem tega tedna se sestane glavni pro-svetni svet, ki bo razpravljaJ o resoluciii komisije vseučiliških profesorjev glede uki-nitve fakultet. Glavni prosvetni svet mora namreč zavzeti o tem važnem vpraSanju svoje stališče. — Konferenca o rečnem prometu v Parizu. 24. t. m. se bo vršila v Parizu konferenca mednarodne trgovske zbornice, na kateii se bo razpravtjalo med drugim tuđi o rečni plovitbl. Beograjsko Trgovsko zbornico bo zastopal njen generalni tajnik dr. Marodič, kl ie odpotoval v nedeljo zve-čer v Pariz. — Nove osnovne Sole. Po odredbi pro-svetnega ministrstva se bodo mogle otvar-jati nove osnovne sole sele začetkom prihod njega šo-Iskega leta. Do zaključka teko-čega šolskega leta je namreč premalo časa, da bi mogle nove Sole Izčrpati ves u&ni program. — Predavanje v »Pravnftn«. V sredo, dne 22. februarja t 1. bo predaval na se-stanku društva »Pravnikac g. univ. profesor dr. Milan šk e rl j o predmetu: »NekaJ poglavif Iz delntškega prava po poljske« osnutka delniškega zakona«. Predavanje se bo vrSilo ob pol 6. popoldne na sodišču v Ljubljani, soba Št. 79. K obilni udeležbi vabi odbor. — Občtaske voUtve v Šibeniku. V ne-delio so se vrSile v Šibeniku občmske vo-litve, za katere je bilo vloienih 6 Kst. Dobili so HSS 1673 (12 matidatov), demokratski blok 400 glasov (3 mandate), zemljoradnik] 1646 glasov (12 mandatov), hrvat-sk, klerikaka 480 glasov (3 mandate), ra-dikali 352 glasov (2 mandata), disidenti HSS in delavci 1323 glasov (9 mandatov). Glasovalo Je od 8855 vpisanHi volilcev 5S38. — Konferenca tajnikov gospodarskih zbornic. Koncem februarja se bo vršila kou-forenca tajnifcov vseh gospodarskih zbornic, na kateri se bo sklepalo o letoinjem kongresu gospodarskih zbomce, ki se bo vršil najbrž v Osijeku povodom proslave 75-letnice osiješke Trgovske zbornice. — Kongres Saveza hlšnih posestaikov. V nedeijo dopoldne se je vrSila na inicijativo beograjskega udruženja hitnih posestni-kov iz.redna konferenca. katere so se udeležili tuđi delegati iz drugih krajev. Beograjski li Sna posestniki o-nic, ki zagovaTjajo podaljšanje stano-vanjske zaščite. O Veliki noči se bo vrSil v Novem Sadu kongres hišnih posestnikov iz ćele države, na katerem bo določen program bodočega leta. — Samomor roJaSkega letalca. V nede-ljo je streljal avijatečni podporočnik Gior-gje Popović v Novem Sadu na gospo Gkt-mac in njeno hčerko Nado, s katero se Je hotel oženiti. Obe krogli sta zgreSili dM. Na to si je Popović pognal Irroglo v glavo. Popović se je ustrelil zato, ker Nadini ro-dtttelj; nišo ciovoliri, da bi se mlada zaJjnb-ljenca poročila. — Organizacija jugosloveo. earigr—tov (ORJEM). Organizacija jugoslovenskih tm\* grantov vabi vse v državi SHS bivajoče emigrante jugoslovenske narodnosti. Iri tele postati njeni člani, da se javijo pismeno ali ustmeno na naslov Organizacija ingoslo-venskih emigrantov (Oriem), Ljubljana Masarykova cesta 1., kjer posluje tndi glavno tajništvo, čigar uradne nre so vsak dan od 15 do 18. ure. Organizacija ingosloven-skih emigrantov. ki se je ustanovila letos januarja sprejema vsakega emieranU jugoslovenske narodnosti ne glede na spol, politično mi&jenje in strankarsko pripadnost. Organizacija zasleduje srooter pripomoći do ureditve gmomega m moraUicga položaja eraigraotov iz neosvoboicnih oze-melj v kraljevini SHS in da zaSčiti njihove koristi. Polje, ki ga boce naša organizacija orati in izorati. je v navedenih in tadi v drugih nalogab Še neobdelaao. zato »Orjemc pricakuje vsesploine in vsakoiake podpore od vseh, v prvi vrsti pa moralne podpore s strani emigrantov samih, za katere je ustanovljena. Iz Ljubljane —lj Cesjeao občhistvo opozarjamo na gostovanje najodličnejiega predstavitelja češke igralskc umetnosti. člana praSkega Narodnega divadla g. Kohonta v četrtek 23. t. m. v dramskem gledaliSču. Pričakuiemo, da se bo naše občinstvo zavedalo svoje dolžnost in se udeležilo predstave v Čim največjem števHu, saj je to prvKi po vojni, da nastopi na našem odru gost iz zlate Prage, ki je kakor nekoč tuđi še dakazal. kake se pridobiva izpihan ali trian med iz sjtnikov s centrifugaltiim strojem, ter raz-iične \Tste in svojstva medu. K-ikt važnosii je med kot okrepčilo m zdravilo, potrjalco iie samo odlične zdravniške osc*»ncsti, am-pilc vsi viSji kulturni narodi, pri katerih ie med mladim hi starhn vsakdaaa pri!;ubijena sladSčlca. Predavatelju se Je iskreno z*lrvalil g. prof. Bačid, kajeor tuđi pt-novno prisotno občinstvo. Slav.v Kozinov kvartet je s svojimi krasno pro'zvajanimi pesmJcami rarveseljeval občinstvo doigo v noč. —1; Vremo. Od včeraj do danes se ie vrerre popolnoma spremenilo. !>>čim :e Še včeiaj popoldne vladalo lepo so'nčrio in upiav spomladatisko vreme tn ie bilo sfio-či čutiti prečejšnjo zračno deo J^ijo, je preko noči nenadoma potegnfl mrzel sever, ki je prinese! tuđi sneg. Danes z; t^a; ]u bilo mesto narahlo pobelieno. Nastovil je tixK precejšen mraz, temperatura Je pad'a p^d ničlo in je danes zjutraj kazal terrro-meter 0.5° pod ničlo. Nasprotno pa se ie barometer dvignil zelo visoko in ie beležll 75 i mm pritiska, 776 reducirano na morsko gtoćiDo. Računati je, da bo !^do vre«r ralno oporo, ki mu jo more nuditi edi* no prava ljubezen? Del naše mladine najde pravi užitek samo v fizični ljubezni in raznih nar* kotičnih sredstvih. Z alkoholom se ne zadovoljuje več, kajti tempo moderne, ga življenja zapušča v mladih dušah globoke brazde, ki jih je treba zagla* diti z ljubavno opojnostjo in raznimi narkotičnimi sredstvi. In tako vidimo, da se peha mladina samo za fizično Iju-beznijo, da šega po kokainu, opiju itd. Kaj preostane mladini za poznejše živ« ljenje, za zrela leta? Kako srečni so bili moški in ženske prejšnjega poko= lenja, ki so se veselili življenja brez omam, brez opojnosti. Clovek bi obu^ pal nad to mladino, Če bi bila vsa taka. K sreći pa moralna pokvarjenost še ni zajela vse mladine. Mnogo je mladih ljudi, ki ne tratijo svojih sil v raz uzdanem življenju, marveč v sportu umetnosti in delu. škoda, da se vsa mladina ne zaveda, da je Življenje dob go in lepo, da ni treba hiteti v mlado« sti, marveč si je treba prihraniti nekaj tuđi za poznejša leta. Za vse čaše ve> Ija načelo, da je človek vesel sitmo te« ga, 7i\ kar se je moral dolgo boriti, in da se mu nasprotno kmalu pristudi vse, kar je dosegel lahko. Trije sleparski sveceniki V Varšavi je te dni vzbudila ne* malo senzacijo aretacija treh svece* nikov, v katerih je policija spoznala nevarne pustolovce. Vsi trije so sle* parili in uganjali svoje pustolovščine po raznih mestih na Poljskem; izdaj ali so se za duhovnike iz Italije, ki da po* tujejo v posebni misiji sv očeta in uspelo jim je navezati stike z najviš* jimi cerkvenimi krogi na Poljskem, ujeli so pa v svoje mreže tuđi ugledne klerikalne politike. Lopovi so konferi* rali s cerkvenimi krogi, darovali so maše, poročevali zakonske pare, sode* lovali pri krstih, pogrebih in sploh pri vseh cerkvenih opravilih. Najbolj agil* ni so bili pa za zbiranje milodarov. Njih vodja, ki je bil najbolj prebrisan in se je izdajal za duhovnika de Ros* seti, je imel intimne zveze s knezo* škofijskim ordinarijatom v Varšavi in je tam izvabil lepe zneske. Vse to se* veda v misiji samega sv. očeta... Po* tem je sleparski trojici nasedel neki pobožni poljski zlatar po imenu Spi* linski iz Varšave. Tega so oskubli za razne dragulje, katere so potem vnov* čili. Dosedaj se je policiji prijavilo 14 oškodo»ancev. Prevejani sleparji so že večkrat kp znovani slepar Zaruski, bivši orožnik Matejuk in neki Wilczinski. V Mate* jukovem stanovanju je policija našla ćelo zalogo štampiljk, ponarejenih pot* nih listov, razne diplome italijanskih kongregacij, legitimacije in slično ro» bo, ki je lopovom služila, da so lahko »poslovali«. Za trojico se zanima tuđi rimska policija, ker so lopovi baje »ce* lebriral:« tuđi v Italiji. Obsodba v procesu Krantz SnoČi je bil v Berlinu zaključen pro* ces proti petošolcu Pavlu Krantzu. ki je vzbudil senzacijo po vsem svetu. Skoraj ves dan so trajali plaidoven državnega pravdnika in zagovornika. Državni pravdnik, ki je že poprej umaknil obtožbo glede sokrivde pri umom, je plediral samo na uboj, odnos* no na Krantzovo sokrivdo pri uboj u Državni pravdnik dr. Steinbeck je povdarjal, da sta bila dva moralno po* kvarjena fanta dogovorjena, da ubije* ta, odnosno umorita dva tuđi moralno pokvurjena mladeniča in nato izvršita samomor. Kot motiv je pri Giintherju Schellerju prevladovalo sovraštvo, pri Krantzu pa ljubosumnost. — Državni pravdnik je nato opisal značaj obto* ženca in povdarjal, da se je Krantz za« vcdil sokrivde, Hilda Schellerjeva pa je moralno odgovorna za zločin. Ape* liral je na porotnike, da razsodijo po svoji prosti volji, katero si pridrfuje rudi sam. Obtožil je Knmtza treh de* janj, in sicer: dogovora k dejanju, so* delovanju pri umoru Štefana in neza* konite nošnje orožja. Dogovor med obtožencem in Giin* therjem je brez dvoma obstojal. Dr* Javni pravdnik je predUgal zato naj? manjšo kazen enega leta. Glede odgo* vornosti obtoženca za. dogovorjeni na* črt so Wli irvedenci v dvomih, zato predlaga oprostitev otoženca od te ob-tožbe. Tuđi ne vzdržuje obtožbe radi umora, ker ćela zadeva ni bila premiš* ljena. PaČ pa mora obtolcnec delati pokoro sa težak zločin, in sicer radi sodelovanj* pri uboju. Sodeloval je pri uboj u, on je bil, ki je GiintHerju na« basal pištolo, ko je Ie ta šel v spalnico, da ustreli Štefana. Siloma je zadrževal Hildo, ko je hotela slediti svojemu bra* tu v spalnico. Sledil je tuđi Giintherju v spalnico in je za njim zaklenil vrata. Njegova navzoČnost je bodrila Giint* herja. Oba, Scheller in Krantz, sta rav* nala to pri polni zavesti in hote. Krantz je intelektualno sodeloval pri umoru in tuđi § 51 ne priđe v poštev. ker takrat obtoženec ni bil pijan. H koncu je predlagal državni pravd* nik obsodbo radi dogovorjenega uboj a in radi nezakonite nošnje orožja na eno leto in mesec dni zapora, obtofen« cu se naj pa všteje pretekovalni zapor v kazen. Zagovornik je v svojem govoru apeliral na sodiŠče, naj ne sodi samo formalno, marveč naj presodi ćelo za* devo s stališča humanosti in sočutja. Obtožba državnega pravdnika ne drži, zlasti je pa zavračati trditev, da je Krantz gledal vse dejanje. Za sodelo-vanje pri dejanju sta bila potrebna volja in zavest. Ob 1. uri je odšel senat na posve* tovanje in je nato razglasil obsodbo. Pavel Krantz je bil obsojen radi ne« zakonite nošnje orožja na tri tedne za< pora. Bil je takoj izpuščen. Na ulici ga je čakala velika množica ljudi, ki so ga navduŠeno pozdravljali in glasne dajali duška svojemu zadovoljstvu. Iz Celja —c Celjski občin&kl svet ie ime* v petek zvečer svojo sejo. Obravnavale so se tekoče zadeve. V začetku seje je klirb SDS po svojem načelniku prof. MTavljaJui stavil mijni predlog, da votira mestna obči-na za gladujoče v Bosni in Hercegovini 10.000 Din. Ta predlos je bil LzroČen finančno-gospoda.rskemu odseku, da sklepa o krit-ju. Seja je bila v to svrho preklnjena. Na splošno preseneC^enje pa je referent fin. odseka -tlra zadnji trakt hotela —c Aeroklub Celje ima 10. marca v cor-niih prostorih Narodne^a doma svojo prvo zabavno prlreditev. PrkedKev bo aran|1-rana popoteoma v dimu aeronavtike in vlada za isto ie sedtj veliko ZMiJunanje. —c SmrtMM koM. Umrla io v nedeljo v Trnovliah pri Celju posestnica Jta. Než« Pilih, po domaće Ložnar. v 65. letu svoje starosti. — V celjski iavni bolnici pa sta umrla r. Igtiac Ter žao, oekovski moj-ster iz Letuša. v starosti 36 Itt In 40Ietaa posestnikova hči Marila S t a n t e it Drameli. —c Okrajni zastop v Celja razpfeuje dobavo rn navot eramosa na oicrtine ceste u le*o 192S. Pismen* pontKU>€ i« vJoiiti pri okraine-m zastoou najkasneje 4o 1. marci. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 21. februarja 1928. Stev. 43 Pet; SoiQurg: šBoljševiški vohun _... Roman Blackmoore si je pomel oči m pre-iezm\ svoje ude. Nato se je prijel za glavo, kajti čutil je, da je nekam težka in topa, kakor da bi spal v sobi, kjer je polno narcis. Bilo mu je slabo. Trenutni slabosti pa ni pripisoval nobene-ga pomena misleč, da je posledica tr-dega spanja v tesno zaprtem vagonu. Morda je glava težka zato, ker jo je dr-Žal postrani, ko je med vožnjo zaspal. Toda tako čudno ga še nikoli ni bolela. Ne, ni mogoče, da bi šio za navaden glavobol. Dat v tilniku, baš v tilniku je čutil, kakor da mu je nekdo nalil svin-ca vanj. Zbral je svojo prtliago in se prepri-čal, če ie vse v redu, potem je Da stopil iz kupeua na hodnik. Duhovnik Je stal pri o-dprtem oknu. Ko je zagtedal policista pred kupejem, se je ozrl nani dobrohotno, skoraj bi rekli pomilovalno. Dasi se je ustavil njegov pogled samo za hip na Blackmoom, ie slednji veitdar začutil olajšavo v svojih mo-žganih in postal ie zopet dobre volje. Toda policist si ni razlagal tega blago-demega vpliva kot posledice sopotni-kovega pogleda, marveč je mislil, da vplrva tako dobro nanj svež zrak m milo podnebje znanega kraja, ki se mu je bližal vlak. Blackmoore je bil ves zatopljen v misli na veselo svidenje in ko se je vlak slednjič ustavil, se za duhovnika sploh ni več zmenil. Visoki cerkveni dostojanstvenik se je vmrl v kupe rn sedel na svoje mesto. Slednjič so se pokazale prve hiše milega kraja, kjer je Blackmoora ne-strpno pričakovala rodbina. Kolesa so zadrdrala po neštetih kretnicah in ovin-kih, semafori, signalne kolibe, vagoni in železni§ka poslapja, vse se je zavrtelo y divjem plesu in sopihajoči brzovlak je zavozfl nalik obrzdanemu plažu na kolodvor. Krik, beganje, mešanica glasov, zvo-nenje, šum, vrišč in truse. V naslednjem hipu je stal policijski prefekt na peronu in čutil, kako ga objema šest rok in kako so ga trije po vrsti poljubili. Žena, liči in sin so ga pri- srčno pozdravljali. Hitro se je iznebil svojih kovčegov iai zavojev, ki jih je naprtil čakajočetnu šoferju. Ne da bi odgovarjal na neSteta vprašanja, je od-šel s svojo rodbino proti izhođu. Bil je že na prvi stopnici stopnišča, vodećega na ulico, ko mu je prišlo na misel, da bi se še enkrat ozrl. Iti kljub množici potnikov, ki so se prerivali po peronu, je zagledal svoje* ga čudne ga sopotnika. Cerkveni dostojanstvenik je stal na peronu, visok In stasit tako, da ga ni biol težko loČiti od drugih potnfkov. Napeto je opazo- ' val člane Blackmoorove rodbine. Njegov obraz je napravi! tuđi od da-leč vtis Ijubeznjivosti in udanosti. X. Policijski prefekt je bil mož reda hi vojaške discipline. Zato že prvo jutro po prihodu na farmo ni mogel dolgo spati. Prebudil se je zgodaj in ko se je prepriča!, da mu ne bo treba hiteti v pišamo, ie vstal, se oblekel in odprl okno. Jutro je bilo hladno in krasno. Z navdušenjem meščana, ki se je nepričakovano rešil mestnega vrvenja, prahu in dima, je Blackmoore globoko vdihoval svezi zrak in naslonjen na oboknice je zri v daljavo hrrbovite pokrajine. Razmišljal je, kako si razdeli čas čez dan, da bi mogel ostati v krogu svoje rodbine, kajti dopust je bil kratek in izrabiti je moral vsako minuto, če je hotel imeti od njega kaj koristi. Pod oknom je bil krasen vrt, kjer so se iskrile rože v jutranji rosi. Za vrtom se je vila cesta proti mestu, od-daljeneni dobro poldrugo uro vožnje z vozom. Ob cesti so se rasprostirale daleč tja proti goram poedine farme. NajfoHž-ja skupina farm, oddarjena ob Bladk-moorove kakih sto korakov. se je stiskala k bregu široke reke Kansas. Iz njene struge se je dvigala v jutranjem solncu para. Na dvoriscih domaće in bližnjih farm so peli petelini in kokodakale kokoši. Blackmoom se je zdelo, da siiŠi koncert, ki ga je v mestu tako težko po-grešal. Dom se je prebujal. Loputala so vrata, čul se je smeh in pomenkovanje služinčadi. Blackmooru je prišlo na mrseU da bi stopil na vrt in se pred zajtrkom malo izpTehodrl. Ozrl se je še enkrat na pokrajino in že je hotel stopiti od okna. ko se mu je naenkrat zazdelo, da se po cesti od mesta nekaj bliža farmi. Vzel je daljnogled in spoznal voz, Opazoval je še nekaj časa voz tam daleč na cesti in skušal ugotoviti, kak-šen je in koliko konj je vpreženih, potem je pa naenkrat začutil, kako ga je nekaj spreletelo, kakor da mu je šinila s-kozi telo električna istra. Prvi hip je bil presenečen. Ni si bil na jasuem, kaj bi pomenil ta občutek. Saj je bil sam v sobi in tuđi na vrtu pod oknom ni bilo žive duše. Kaj bi moglo to biti? Zvok? Glas? Mislil je, da plava po zraku nekaj, kar ne spada v blagodetfno prebujanje narave v jutranjem solncu. Kmahi je pa spoznaj, od kod naenkrat ta občutek. Iz hiše se je začul o-bupen klic na pomoč. Bil je strašen krik, ki je pre-tresel Blackmooru srce. Nekdo je klical na pomoč. Blaokmoore si je kmahi opomogel od strahu. Začul je nagle korake in odprl na stežaj vrata. Po hodniku je hitela proti njemu njegova žena. Iz oči ji je odsevala nepo-prsna groza. Za njo je drvela vsa zbe-gana m prestrašena služinčad. Blackmoore je videl svojega Štiri-najsttetnega srna, kako stoji naslonjen na vrata in zre nemo predse. Nikjer pa ni bik) razposajene hčerke, ljubke in vedno živahne Silve. Ženina groza je objela tuđi njegovo srce. Vzktlknil je z drhtečim glasom: — Silva? . . . Žena je obupno zastokala in se zgrudila k njegovim nogam. — Govori! Za boga, govori! Kaj, kaj se jezgodilo? — ie zakričal ves iz sebe. — Mrtva je ... mrtva . . . pojdi in poglej sam! . . . Srlva . . . mrtva, — je jecljala nesrečna mati. Blaokrnoore je planil po hodniku ka-kar ranjena zver. Urnih korakov je prispel do hčerki-ne spalnice in planil skozi vrata, ne da bi se zmenil za ženo. Dve služkinii m sin so se ustavili za njim na pragu. Vsi so bili zbegani in preplašeni. V sobi je bilo vse nežno in razkoš-no, kakor v budoarju odlične dame. Di-šalo je po najfinejših parfumih, zavese so bile spusčene hi v sobi je vladal mrak. Prva skrb policijskega prefekta, ki se je samo mimogrede ozrl na Silvino posteljo, je bilo dvigniti zavese in od-preti okno. Potem se je obmil in za-drhtel pri misli na prizor, ki ga zagleda. Bil je vajen gledati smrti v obraz, videl je že nebroj krvnih tragedij, toda ta prizor ga je tako pretresel, da se je komaj vzdržal na nogah. Nič groznega ni bilo v po-gledu na mrtvo hčerko in vendar je nesrečni oče Čutil, kako mu je zasadila nevidna roka nož naravnost v srce. Silva, tepa tuđi po smrti, je ležala na postelji med blazmicami iz čipk, bujni zlati kodri so se ji vili okrog glave. Blackmoore je prvi hip mislil, da ie postal žrtev mistifikacije. Sele mrtvaška bledica in nepremič-nost ga je prepričala o nasprotnem. Stopil je naglo k postelji m se dotaknil hčerklne roke. Bila je hladna ko kamen. Mrzel pot je oWil Blackomoorovo čelo. Nagnil se je nad hčerkine grudi, pritisnil uho na levo stran in napeto poslušaL Nič... Nič... Srce se ni ganik). No-benega utripa. Dvignil je glavo misleč, da se moti, in rnbva je pritisnal uho na dekličma prsa. ZadrŽal je sapo in po-slu$al. No, saj ni mogoče, da bi to zlato srce tako nepričakovano otrpnilo. Ta misel je bila tako grozna, da jo je gnal od sebe. Toda vse ni nič pomagalo. Vračala se je in mu razjedala možgane. Silva je bila mrtva. Kaj, mrtva? Nesrečni oče ni mogel verjeti, da bi mu pripravila usoda kar čez noč tako strahovit udarec. Na sluh se ni mogel zanesti. Vzel je ogledalo z nočne omarice in ga držal hčerki pred usti. Nato je naglo obrnil ogledalo proti svetlobi. Pa tuđi na ogledalu ni bilo nobene-ga sledu dihanja. Moral .se ie nasloniti na steno, da se ni zgrudil pod težo bridke resnice. Silva, njegova prekrasna, draga, ljubljena Silva — mrtva ... Dasi so bili njegovi živci tako utr-jeni. da zlepa ni izguhil ravnotežja, vendar ga je Silvtna smrt tako potrla in pretresla, da r,i vedel, kje se ga drži glava. Zdelo se mu je. da ^o se zama-jala tla pod njim in da se pogreza nekam v nevidno brezno. Še nikoli v žMjcnii; ni njegovo srce tako krvavelo. Bolest tujih ljudi, s katerimi je imel opraviti v svojem pokliču, ie šla mimo njega kot neizogibna dekoracija kriminalnih zadev, ki iih je obravnaval z matematiČno točnost jo. Zato ga je pa tem bolj zadela izguba lastnc hčerke, v kateri je videl največjo radost in ute-ho svojega življenja, Udarec usode je bil prehud. Polagoma je spoznaval neizmerno moč in zagonetnost usode. Videl jo je poosebljeno v vsakem poedinem rod-binskem članu in v dušah zvestih sUt-žabnikov. Spoznal je, da je oma jala njegove moči v hipu, ko jih je najbolj potreboval. Zamajal se je pod njenim udarcem kot šibka trstika in naenkrat je postal tako majhen, slaboten in ne-srečen, da se je sam sebi zasmilil. Blackmoore je bil v teh težkih tre-nutkih zelo rahločuten. Spomin na prejšnji večer, poln intimne nežnosti v krogu rodbine ob strani te vesele, živahne in razposajene deklice, kh je bila popo'no. strahot-no nasprotje jutranje katastrofe, so nm segli tako globoko v ranjeno srce, da je zaplakal. Zaplakal je z onirni, ki so planili v sobo in stali potrti ob postelji šestnajstletne pokojnice. Blackmoore je bil tako potrt, da je izgubil vsak smisel za pojave, ki bi se ' ker so najboljši in najcenejii. mu zdeli v normalnih razmerah sumlji-^. Štirinajstletni Joe je zdramil očeta iz trenutne letargije. Videč vse globoko potrte ,objokane in udane v voljo božjo, je \"pra§al očt-ta, kaj se je sestri zgodilo. Vprašanje je bilo tako naravno, da se je Blackmooru tako vrnila sposobnost trezno mislit'. Oglasile so s« misli iz najstaiv-nejših kotičkov. Da. kaj se ji je prav za prav pripe-tilo? Kakšna smrt je morala biti, da ie kosila tako naglo in brez bolečin? Blackmoore se je globoko zamislil v to vprašanje. Epidemija? Kuga? Kap? Ali... ali... Ni dolRO razmišljal. Naenkrat mu ie prišlo ir,a misel, da hčerka ni umrla naravne smrti. Ozrl se je po vrsti na vse, ki so stali ob mrtvaški postelii, nato je znova planil k mrtvi hčerki. Postavil se je pred njo. kakor da jo hoče braniti, po-tem je pa spodil služinčad iz sobe. Počakal ie, da so koraki na hodniku utilinili. Ko so vsi odšli, je začel pregledo-vati vse, kar bi rou utegnilo pomagati, da ugotovi pravi vzrolc hčerkme smrti. Pre'nrskal je vso sobo, pogledal pod posteljo in zri dolgo na mrtvo hčerko, toda o kakih sledovih zadnjih ur njenega življenja ni bilo duha ne sluha. Slednjič je stopil k odprtemu oknu in oddal na dvorisču zbrani služinčadi potrebna navodila. Sinu je naročil, naj se nemu-doma odpelje s Šoferje&n v mesto po zdravnika in policijsko komisijo. Dal je po-klicati soferja in mu naročil, naj ta-koj pripravi avtomobil in se odpelje s sinom v mesto. Makulaturni papir kg A Din 4'-prodaia uprava „Slov. Naroda** NOWOSTI za plašče in kostume ravnokar došle/ A. & E. Skabeme Ljubljana, Mestni trg stev. 10. l&čejo se zastopniki in agenture za eir Dobavljam najftnejšt smetanov sir, romadur, desertni, kamembert in sir za zajtrk. Hlekara Gross, N. Sivac, Bačka. Moja najprisrčnejša ZAHVALA vsem stanovskim tovarišem in prijateljem mojega pokojnega moža, kateri so mu s svojo ljubeznivo pozornostjo lajšali težko trpljenje. — Vsem, kateri ste mi v teh težkih urah stali ljubeznjivo na strani in spremili mojega dobrega moža do groba ter ga obsuli s cvetjem, ka-terega je on tako zelo ljubil. Marica dr. Košeninova Deklka stara 15 let, priđna in poštena, se želi izučiti v trgovini z me* Sanim blagom na dežoh, kjer bi imela stanovanje in hrano v hi§i# — Ponuđbe pod «Trgovi« na/318* na upravo «Stov. Na« roda*. PlačUni natakar z veđetno prakso, zmoien »lo* venakega in nem&kega jezika — iiče službo v večjem hotelu ob morju. — Ponudbe pod «Dal« maci ja/321» na upravo «Slov. Naroda*. 2eleznato vino lekaraarj« dr. G Piccoti}* v Ljubljani — krepca oslabele. iitlokrvne odrasle to otroke. U3L Izurjena fir^a za botjsa in navadna dcl* — išce službo. Vešča slovenskega in nemškega jezika. — Ponud* be pod «SiviIja/319» na upravo «SIov. Naroda*. Izurjena šivilja gre šivat na dom. — Naslov v upravi «Slov. Naroda». 323 Lovske ouike flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KA1SER. puškar, Ljubljana, Selenburgova ^. — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komisijsko prodajo Zoiiane cen« in oajve€je skladisče dvokol^t, mo torjev, otroikib voiičkov livmlnib ttrojev, vaaka vrstnib nadomest del*v pneumatike. Poseboi od delek a popoloo poprava emajliranje to pooiklaoj« dvokol««, otroSkib vo*& kov, sivaloih »troje« iM l'rotlaja na obroke. — Ceniki franko »TRIBUNA« P. B. L.. to-varna dvokole« io otroikib vozitkov. Ljubljana. Ksrlovska c. 4 ELITNi iilNO MATICA Telefon 2124. SAMO SE DANESf MLADINI PREPOVEDANO ! DANES RUSKI UFA VELEFILM Ljubezen JEANNE NEY Zloglasna črezvičajka ... Strahote rdečega terorja Barikade in ruska revolucija V glavaih vlogah Edith Jehanne in Bhgitte Helm znani iz filmov «Sth carici» in «Mctropolis». Strašno sliko današnje sovjetske Rusije si lahko napravi vsak obiskovalec tega filma Predstave danes ob 4., pol 6, pol 8, 9, Pri vseh predstavah igra naš najbolj§i :: povečani orkester. :: W£LIŠEIE VSEH VRST, ĆRTNE IN AVTO-T1PIJE, IZDELUIE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA F1NEJSO IZVEDBO V BN1 ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROClLU IN V NAfKRAf. ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKAt LfUBUANA TISKOVNA IN ZALOlNA DRUŽBA !O.i SV. P£T*A NAS. M Ufajato Jorip Zitp«BW. —r Za cNModoo ti/kan**: Fna JcMildu — Z« uptmro io toMrtlsi del bata; Otoo dmato*. -• V* t LjuUjMi, 8—^^fc