PRVI SLOVENSKI UST ¥ AMERIKI
fferio: Za vero in nmrod — um pravico in rtsniett — od boj* i* enung«!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU; S, P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of font Slovenian OrganlxvtiontJ
n
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH^

ŠTEV. (NO.) 37.
CHICAGO. ILL., PETEK, 24. FEBRUARJA
LETNIK (VOL). XLVIII.
Obdolževanja lete na vse strani, kdo je izzivalec nove krize, ki grozi Evropi. — Nemčija preti s protikoraki proti aktivnosti demokratičnih držav. — Španija utegne postati nova sporna točka.
Berlin, Nemčija. — Razna znamenja kažejo, da utegne prinesti letošnja pomlad nad Evropo podobno napeto krizo kakor jo je lanska. Priprave za njo, očitne in tajne, se lahko opazujejo v vseh večjih državah in propaganda,ki bega ljudstvo, je na svojem rekordnem višku.
Vprašanje je le, kdo bo letos povzročil izbruh krize. V tem oziru se slišijo brezobzirne obdolžbe in protiobdolžbe. Demokratične države povdar-jajo,da imajo diktatorji v načrtu neko novo nasilje in, da so zato one prisiljene k bolj temeljiti pripravi, kakor so bile lahi ob času čehoslovaške afere. Totalitarne državo pa nasprotno trdijo, da ni videti 1'ikjer nikake nevarnosti, in da demokratične države dvigajo brez povoda nesmiseln alarm in, da bodo torej one krive, ako bo res prišlo do kakega usodnega položaja.
Eden nazijskih listov, namreč Deutsche Allgemeine Ze-itung, je v uvodnem članku Zadnji torek povdarjal, da so ?apadne demokratične velesi--e postale zadnje čase izredno Predrzne in da je njih aktivih ost postala naravnost izzivalna tev povzroča nevarnost, da bo izzvala "neizogibne proti-korake". Članek se je gotovo nanašal na oboroževalne priprave, ki so v teku zlasti v Angliji in Ameriki, toda v Čem bodo obstojali "protikoraki", o tem se člankar ni izrazil; bržkone pa v še večjem oboroževanju Nemčije in -'tfiiije.
Opaža se lahko, da se vsaka država izogiba činov, ki bi mogli vreči na njo krivdo, da Je ona izzvala krizo, in od tod taka obdolževanja in pro-tiobdolževanja. Zdi pa se, da nameravate totalitarni državi to pot prepustiti vlogo izzivanja demokratičnim državam, da bi na te padla krivda. V to s vrh o jima utegne služiti Španija. Kakor govore zadnja Poročila, se je tamkajšnji general Fralnco postavil zopet odločnejše na stran Hitlerja in Mussolinija ter namerava baje stopiti z njima v pravo trozv.ezo. Ako pride do tega, t;otem je sigurno, da boste Nemčija in Italija ostali s svojim vojaštvom v Španiji in se tamkaj dodobra usidrali. Ravno to pa je, kar skušate Francija in Anglija z vso silo preprečiti, kajti njuna pomorska pot po Sredozemlju bi bi-ja drugače stalno ogrožena. Kazalo jima torej ne bo drugega, kakor da ali z obljubami in žrtvami pregovorite oba ^'ktatorja k zapustitvi Španije. ali pa, da ostro nastopite j-^oti njima. Ker bi bil živ-^enjski interes Anglije preveč °Srožen, ako bi hotela zadostiti vsem zahtevam diktator je zelo verjetno, da Chamberlain to pot ne bo Nastopil svoje pomirjevalne Politike ; in v tem slučaju bi "ila resna kriza izzvana.
VEČ OBRAMBE ZA ZED. DR.
Armadni voditelji zahtevajo
boljšo pripravljenost.
Washington, D. C. — Pred narodnim forumom za avijatiko je zadnji ponedeljek nastopilo z govori več voditeljev v ameriški zračni armadi, ki so povdarjali, da potrebujejo Zed. države znatno močnejšo zračno obrambo,in priporočali, da se prične takoj graditi. Vrhovni poveljnik ar-madnega zračnega kora, H. H. Arnold, je svaril, naj ne napravi Amerika take napake,kakor ste jo Francija in Anglija, ko niste bili v lanski septemberski krizi dovolj pripravljeni. Govorniki so povdarjali tudi, da so ameriški aeroplani najboljši na svetu, in zato jih tudi žele kupovati tukaj tujezemske države.
---o-
POMANJKANJE ZDRAVNIKOV V NEMČIJI
Berlin, Nemčija. — Ker je prakticiranje zdravilstva prepovedano judovskim zdravnikom, je s tem postalo v Nemčiji pomanjkanje zdravnikov dokaj občutno. Da zadevi nekoliko odpomore, je vlada odredila skrajšanje študijske dobe za zdravnike, v ponedeljek pa se je povrhu tega izdal proglas, po katerem je dovoljeno raznim' "praktikantom zdravilstva", da lahko opravljajo svoj posel, četudi nimajo zdravniške izobrazbe in nobene licence. Pogoj je le ta, da so te osebe stare nad 25 let in lahko pokažejo triletni rekord uspešnega zdravljenja.
--o-
PRESTAR, DA BI SE USTRAŠIL
Le Mars, Ia. — Na farmo, ki jo lastuje C!em Hanke, sta v ponedeljek vdrla dva ban-c'ita toda pobegniti sta morala zopet praznih rok. Lastnik, njegova 46 letna hči in nje-go hlapec so jih namreč odgnali, predno so mogli vzeti kaj plena. Kakor se je Hanke pozneje izrazil šerifu, se ni banditov nič ustrašil, dasi je eden celo streljal proti njemu. "Predolgo že živim, da bi me bilo strah", je dejal. Čez dva tedna bo mož star 100 let.
VIHARJI NAD PITTSBURG-HOM
Pittsburgh, Pa. — Nad tukajšnjim mestom in okolico so divjali zadnji ponedeljek siloviti viharji s ploho, kateri so povzročili na tisoče dolarjev škode. Podrli so večje število dreves in pokvarili več manjših poslopij. Od časa do časa je veter dosegel hitrost 310 milj na uro.
Škof Byrne iz San Juan pravi: "Katoličan, ki mesto katoliških listov čita brezver-ski. tisk, ne more dolgo vzdržati pred nauki paganizma in materializma v svetu".
ITALIJA KLICE P0D0R0ŽJE
Raje bo do poletja mobilizirala milijon mož.
Rim, Italija. — Nikakih u-
radnih objav sicer ni izdanih v tem oziru, toda iz raznih zanesljivih krogov se slišijo poročila, da italijanska vlada stopnje-vaje poziva pod orožje čimdalje več in več rezervistov. Očividno je Anglija zaradi teh vesti vznemirjena, kajti tukajšnji angleški poslanik je začetkom tedna ponovno obiskal zunanjega ministra Ciano, kar je bilo že tretjič tekom dveh tednov. Iz nekaterih strani se trdi, da bo na ta način'imela Italija do poletja celih milijon mož pod o-r ožjem.
IZGREDI PRI NAZIJSKEM ZBOROVANJU
New York, N. Y. — Nazij-ska organizacija "German-American Bund" je priredila zadnji ponedeljek zvečer v tukajšnjem Madison Square Garden veliko zborovanje, na katerem je bilo udeleženih do 20,000 oseb. Policijska straža pa, dasi je štela celih 1,700 mož, je imela polne roke dela, da je preprečila, spopade in nemire v večjem obsegu. Okrog poslopja se je namreč nagromadila masa nad 50,000 protinazijev, ki je skušala vdreti v poslopje in razbiti zborovanje. Prišlo je sicer do številnih manjših izgredov, a jih je policija zadušila, predno so dosegli večji obseg, Zborovanje se je oglašalo kot p atrij otična amerikanska prireditev v proslavo Washingto-novega rojstva,toda iz uniforme udeležencev in nazijskih pozdravov in znamenj se je mogel razvideti pravi značaj.
-o-
BRIHTNA ŽENSKA PREVA-RILA BANDITA
Chicago, 111. — Mrs. Sam Stelzer je imela razburljiv doživljaj z nekim roparjem zadnji ponedeljek, ki jo je sicer zelo prestrašil, a drugače ii bilo škode, za kar se ima ženska zahvaliti svoji brihtno-s-ti. Kakor je sporočila policiji, je iz restavranta, ki ga vodi njen mož na 2752 Division st. v papirnati vrečici odpeljala denar na banko. Ravno, ko je hotela stopiti iz avtomobila, pa je pristopil k njej neki mlad moški z revolverjem v roki in zahteval vrečico' z denarjem. Ženska mu je vrečico res izročila, toda ne tiste, v kateri je bil denar, marveč drugo, v kateri . je imela "sendvič".
SESTRE VODILE DEČKE IZ POŽARA
Chicago, 111. — V St. Joseph's akademiji za dečke, 'J50 Ogden aVe., La Grange, je zadnji ponedeljek izbruhnil požar, toda nune, ki oskrbujejo to šolo, so preprečile razburjenje med otroki in spretno privedle na varno vseh 130 dečkov, ne, da bi se kateremu kaj žalega pripetilo. Ogenj se je pričel v centralni peči v kleti.
TUJEZEMSKA NAROČILA ODOBRENA
Washington, D. C. — Od pristašev vlade in od njenih nasprotnikov se je odobrila ideja, da Zed. države izvrše naročilo za bojne aeroplane In bojne ladje, ki je prišlo iz tujezemstva. Aeroplane, in sicer najd 100, je naročila Nizozemska, bojne ladje pa Iiusi-ja. Pridržek pri odobritvi je le ta, da se ne smejo izdati nikake vojaške tajnosti Zed. držav, in da morajo biti naročila plačana v gotovini.
KRIZEMJVETA
—	Berlin, Nemčija. — Pred svojim odhodom na mesto nemškega generalnega konzula v San Francisco, Cal., se je Fritz Wiedemann zadnji ponedeljek izrazil, da je prejel naročilo od Hitlerja, naj pospešuje prijateljske odnošaje med Nemčijo in Zed. državami.
—	London, Anglija. — Na britanski industrijalni razstavi stoji med drugim tudi po-snetek Chamberlainorega slavnega dežniki« l:et "simbol miru". To idejo je kraljica Elizabeta odoferila kot izvrstno, ko je v ponedeljek obiskala1 razstavo.
—	Lima, Peru. — Večje število osumljencev je bilo že aretiralnih in preiskava se še vedno nadaljuje glede kratkega protivladnega upora, ki je izbruhnil (z a d n j o nedeljo. Med revolto je bil ubit nje voditelj, notranji min. Rodriguez.
Chicago, 111.— Chicago Motor Coach družba je v torek postavila v promet na Diver-sey ave. pet novih busov, ki se razlikujejo od prejšnjih v tem,. da se stroj poga'nja na olje in ne na gasolin. Skupno je naročenih 50 takih busoV.
KARDINALI NA P0W V RIM
Volitve novega papeža se pri-čno 1. marca. — Izid volitev se bo prvikrat v zgodovini objavil po radio. —o—
Vatikan. — V torek se je uradno objavilo.da se bo kon-klava za kardinale, ki bodo izvolili novega papeža, pričela v sredo 1. marca. V to svrho se dogotavljajo končne priprave v malem delu Vali-kana, i'jer bo lo kardinali zazidani toliko časa, dokler se ne bodo zedinili toliko, da bo eden kardinalov prejel potrebno dvetretjinsko večino glasov.
Kakor se pričakuje, se bo-■>0 sedanjih volitev udeležili vsi živeči kardinali, kar bo prvikrat po dolgih stoletjih. Od G2 kardinalov, kar jih zdaj šteje cerkev, so že vsi v Italiii, izvzemši treh, kateri so: Kardinal O'Connell iz Bostona, kardinal Copello iz Buenos Aires in kardinal Lome iz Rio de Janeiro. Za vse tri se pričakuje, da bodo prispeli ali v torek zvečer', ali v vredo ziutrai. vendar tnko zgodaj, da bodo še pravočasno tukaj za konklavo.
Rekordno za sedanje volitve bo tudi to, da se 'bo prvikrat v zgodovini izid volitev razglasil širnemu svetu po radio, kar se bo zgodilo takoj po izvolitvi.
SVOJEVRSTNA SEDEČA STAVKA
Fresno, Cal. — Na nekem tukajšnjem plesišču se je sku-nina udeležence v posedla po tleh v protest, ker jim godba ni bila dovolj "vroča". "Stavka" se je končala šele, ko je upravitelj dvorane naročil, naj se igrajo "moderni" komadi.
ODŠEL NA VOLITVE V RIM
imi i
Iz Jugoslavije
Po daljši bolezni je v Leonišču v Ljubljani umrl skopljan-ski škof Dr. Janez Gnidovec, ki je poznan tudi ameriškim Slovencem. — Nemška narodna manjšina v Jugoslaviji. — Smrtna kosa in drugo.
Ob smrti papeža Pija je bil kardinal O'Connell iz Bostona na počitnicah na bahamskem otočju. Takoj pa se je povrnil domov in nato odpotoval v Rim da se udeleži volitev novega papeža, in na sliki na levi ga vidimo, ko je prispel v New York s počitnic. Na desni je njegov tajnik, Msgr. J. F. Minihan. Kardinal O'Connell je najstarejši član katoliške hierarhije v Zed. državah.
Škof Dr. Janez Gnidovec — umrl
Ljubljana. — Dne 3. fe-nruarja je umrl v zdravilišču ' Leonišče" po daljši mučni bolezni skopljanski škof Dr. Tanez Gnidovec. Pokojnik jc bil znan tudi ameriškim Slovencem, saj se je leta 1926. vred s pokojnim pVevzv. škofom Dr. A. B. Jegličem udeležil mednarodnega eyhari-stičnega kongresa v Chicagi.
Njegova življenjska pot je bila, pot svetega moža. Bil je pred vojno profesor na škofijski gimnaziji v Št. Vidu in ravnatelj tega prvega slovenskega gimnazijskega zavoda. — Leta 1919 je stopil v misijonsko družbo lazaristov v Ljubljani ter je bil leta 1924 imenovan za škofa1 v Skoplju. Bil je nenavadno svet mož, ki je vse,kar je imel, razdelil revežem, katerih je imel v svoji škofiji mnogo. Mnogo je molil in se postil, tako da je nazadnje njegovo telo omagalo. Ko se je prišel zdravit v Leonišče, je bilo že prepozno. Bil je pravi apostolski mož na slovenskem jugu,ki so ga spoštovali tudi drugoverci in se klanjali njegovemu plemenitemu značaju.
Pokojni škof Gnidovec se je rodil dne septembra 1873 v Velikem Lipovcu, župnija Ajdovec pri Žužemberku. V mašnika je bil posvečen 23. junija 1896. Posvetil ga je v Ljubljani knezoškof dr. Jakob Misija. V Misijonsko družbo je vstopil 6. decembra 1919. Pet let pozneje, 30. novembra 1924 ga je nuncij Pelegrinetti posvetil v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani za škofa. Navzoča sta bila tudi škofa dr. A. B. Jeglič in lavantinski škof dr. Karlin. 1. decembra je odšel v svojo prestolnico v Prizren, kjer je bil 8. decembra 1924 ustoličen.
Njegovo škofovanje pomeni silen dvig katolicizma in katoliškega verskega življenja v južni Srbiji. Njegova škofija je bila najobsežnejša v Jugoslaviji, narodnostno in. socialno najbolj pisana. Vseh katoličanov — Albancev, Srbov, Aromunov, Hrvatov, Slovencev, Madžarov in drugih — je imel v škofiji 40.000. Do njegovega prihoda je bilo vse to ogromno ozemlje skoraj brez katoliških duhovnikov. Zato je pokojni škof Gnidovec začel najprej z delom v tej smeri in je v Prizrenu sezidal krasno semenišče. Za njegovega škofovanja je južna Srbija po njegovi zaslugi dobila 11 večjih in manjših katoliških cerkva, obnovljene pa so bile skoraj vse dotedanje hiše božje.
Na pomoč za versko delo je poklical redovnike in redovnice, vabil zlasti svetne slovenske duhovnike in bil sam v svoji škofiji škof, župnik, (kaplan, katehet, skratka vse.
Njegovo javno in zasebno življenje je bilo svetniško, /"ase ni porabil ničesar, celo svojo obleko in perilo je skoraj do zadnjega razdal ubožcem. Zaradi njegovega asketskega življenja, zaradi njegove Verske vneme, strpnosti in zaradi njegove izobrazbe so ga cenili vsi krogi južne Srbi-;e, od najvišjih do najnižjih, od katoličanov do mohame-dancev. Užival je že za življenja svetniški sloves.
Pogreb pokojnega velikega škofa je bil v Ljubljani v ponedeljek 6. februarja ob velikanski udeležbi ljudstva, duhovščine in zastopnikov raznih svetnih ustanov in društev. Na pogreb je prišlo sedem škofov. Naš vladika dr. Rožman je v cerkvi Srca Jezusovega imel spominski cerkveni govor. Na pokopališču pri Sv. Križu so končno položili škofa dr. Gnidovca k več-iiemu počitku.
Skopljanskemu vladiki, lci se je ves žrtvoval Cerkvi, bodi Bog obilen plačnik. Svetniški vladika, prosite pri Bogu :a nas, da bomo sledili na poti življenja Vašemu prekrasnemu zgledu dela, molitve in odpovedi in ostali — pa naj i ride karkoli — neomajno zvesto vdani sveti materi katoliški Cerkvi in svojemu slovenskemu narodu!
Nemški tisk v Jugoslaviji
Ljubljana, 1. febr. — Po podatkih Narodne biblioteke Beogradu izhaja danes v Jugoslaviji 56 nemški^ listov. Med temi so 4 dnevniki, 26 tednikov, 4 štirinajstdnevniki. 13 mesečnikov in 9 listov, ki izhajajo od časa do časa po potrebi. Za nemško narodno manjšino v Jugoslaviji vsekakor impozanten tisk, ob enem i a tudi dokaz kako se Nemci v Jugoslaviji lahko neovirano tazvijajo in izživljajo.
--o-
i	Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Kat<> , rina Volkar, posestnica in go-stilničarka na Poljanski cesti. -- V Bršljinu pri Prečni na Dolenjskem je umrla Jožefa Kostelic, posestnica in gostil-ničarlca, znana kot dobra mati m modra gospodinja. — V Ambrusu na Dolenjskem je umrl Jože Žnidaršič, posestnik star 41 let, ki zapušča 7 nepreskrbljenih otrok.
--o-
Jubilej
V	Šmihelu pri Novem mestu sta slavila petindvajsetlet-nico zakonskega življenja gospa Ivana in gospod Oroslav Sadar.
Nesreča
Močno se je poškodoval 30 letni hlapec Anton Rostohar iz Loke pri Zidanem mostu. Pri delu mu je namreč padla na roko težka deska in mu jo zle/mila. Moral je v celjsko bolnico.
FEBRUAR
1	S I?nacU
2	6 Svetnica
5	P Blaž	+ 4 S Andrej. Rorz.g SNI. Pi-edpostna
6	P Doroteja
7	T Romuald
8	S Janez iz Mate
9	Č A polonija
10	P Skolastika + J
11	LurSka M. B._
12	N 2. Predpostnai IS P Lino. r„ JordaB
14	T Valentin
15	S Faustin K C Julijana

Ozračje nad Evropo se zopet temni - Priprave za konklavo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 24. februarja 1939
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Bui lOllghs
MAk -S ,
M Ž""85'
O-URE SVNDICATK Inc.
»VmOM j
Grozno so se režale mrtvaške glave v Ogabija in se pošastno svetile v nočni temi. Razločno jih je videl, kako so prosto plavale v zraku in to je junaškega črnca spravilo iz ravnotežja. Niti domislil se ni, da bi uporablja] lok in pšice ter poskusil s tem orožjem prepoditi strahove.
Nazaj k luči!
stavljaj vprašanja. Če pa tebe kdo kaj vpraša, pa molči, ker vpraševati takega "gaspuda", ld po "visokem mišljenju" kakega T. Zidanška je najvišji vseznal, je že velik greh na podlagi rdeče demokracije, če bi se ga kdo drznil samo vprašati, koliko je ura na Lawndale. Kaj še le, če bi kdo vprašal: kako je "gaspudu" ime in če se dotični "vse-znali gaspud" nikoli ne zlaže?!
KAKO JE MED ROJAKI V DETROITU
Detroit, Mich.
Zopet sem se namenil nekaj poročati, saj je vedno kaj novega med nami. — Tako smo imeli od nedelje 5. februarja pa do torka 7. februarja zvečer štirideseturno pobožnost, katero je vodil č. Father Vital Vodušek. Cerkev je bila med pobožhostjo še dosti dobro obiskana. Kako tudi ne, saj smo imeli čast poslušati enega najboljših govornikov, kar jih je prišlo iz stare domovine, vlovek bi se sam'o poslušal in poslušal. Hvala Vam č. gospod za trud in dal Bog,da, se ?e kedaj vidimo v Detroitu. V soboto 11. februarja smo
bodne misli", zbrani okoli svojih nemočnih malikov, vdajajo malodušju ali pa pričakujejo rešitve od kakšnega čudeža, se francoski katoličani zavedajo, da je prišel čas, ko ge more narod, izmodren po tako hudih izkušnjah, zopet dvigniti in okrepiti v svoji krščanski veri ter se zopet postaviti človeštvu na čelo v borbi za nov kulturni in družabni red, ki je krščanska demokracija.
Ker si je to spoznanje že precej časa utrlo pot tudi v kroge, ki so bili dozdaj versko indiferentni, pa so se sami dokopali do tega, da je Franciji nujno potrebna krščanska restavracija, ni čudno, da so našle besede kardinala Ver-diera, ki je 20. m. m. o tem predaval v pariškem gledališču Marigny, globok odmev po vsej Franciji. Kardinal je povedal, da sta svoboda in dostojanstvo človeške osebe, enakovrednost vsakega posameznika in vsakega naroda ter njihovo bratstvo duhovne vrednote, ki jih more uresničiti človeška družba samo na temelju krščanskega nravstvenega reda. Baš Francija je dokaz, kako se vse te svoboščine lahko izrodijo v pogubo in propad, če se ne vežejo na Boga, na njegov zakon in na dolžnosti, ki iz božjega zakona izvirajo. Liberalizem, socializem, komunizem ali pa brezbožen nacionalizem — vse, kar hoče človeka in družbo osvoboditi večnega nravstvenega reda — privede človeštvo le nazaj v poganstvo. Tisti, ki so pred tridesetimi leti oznanjali somrak katoličanstva in hoteli zgraditi omiko na materialistični filozofiji, laicizmu in "pozitivni" znanosti, so danes razočarani. Kardinal je prepričan, da bo
rosebno še pogrešamo njenih ugank. Torej, če še ni zmrznila, naj se oglasi, drugače bomo naročili v listu smrtno objavo pod imenom Kranjska Mi-eika. Seveda. — Tako pravi Kranjski Janez. -o-
Francija, svojčas veletrdnjava antiklerikalizma, kakor jo je s ponosom imenoval liberalizem vsega sveta, doživlja v naših dneh globok duhoven preobrat.
Petdeset let neomejene vlade masonstva, ki je svojo zadnjo oporo našlo v degeneriranem socializmu, pomeni najbolj žalostno politično in moralno bilanco francoske države v novem veku. Medtem pa, ko se oboževalci "svo- spremili k večnemu počitku
dobrega in uglednega farana Johna Gazvodo. Bil je nekdanji calumetski pionir ter je tudi soustanovitelj naše fare sv. Janeza Vianeja. Odkar mu je umrla žena, — bilo je to pred sedmimi leti, — je tudi on začel bolehati. Najprej za sladkorno, boleznijo; pred dvema letoma so mu odrezali eno nogo in teden pred smrtjo pa še drugo. Bolezen je potrpežljivo prenašal in večkrat se je izrazil: Naj bo kakor Bog hoče! Bil je član dr. Marije Pomagaj in član tir. Najsv. Imena. — Naj mu sveti večna luč. Njegovim sinovom in hčeram, ki so že od-rastli pa izrekam globoko so-žalje.
V nedeljo zvečer 12. februarja so članice Oltarnega društva priredile okusno večerjo v cerkveni dvorani, kjer smo se zabavali do dvanajste ure. Bilo je vsega dosti, pa kaj bi vam razlagal, saj veste, kako znajo naše ženske postreči kadar se pripravijo.
Bolnikov pa tudi imamo kar po parih in ti so: Charles in Mary Perushek, dalje Mr. in Mrs. Peter Zunich starejši. — Koliko je pa še drugih bolnih, mi ni znano. Veste, "španska" se potika tod in jih je že več. pograbila in tudi mene je že držala za vrat, pa se ji nisem podal. — Opozarjam naročnike Amer. Slovenca, da smo sedaj v kampanji za katoliški tisk in vam priporočam, da se naročite tudi na mesečnik Novi Svet. — Toliko za danes, drugič še kaj. Poročevalec
■——o-
MICIKO HOČEJO NAZAJ Uniontown, Pa. Mi če'mo Miciko nazaj. Jaz predlagam, da Kranjska Mi-cika pride zopet nazaj v list, da bo kako veselo in kratko-časno povedala, pa četudi je predpustni čas že za nami.
Francija zopet visoko dvignila baklo prave človeške omike, ko odstrani zadnje ostanke brezbožnih postav, zopet pokristjani svoje šolstvo in vzgojo ter v vsem javnem življenju in v tisku uveljavi duhovne in verske vrednote, ki so najslavnejša dediščina francoskega naroda.
Istočasno je "Figaro", eden najbolj resnih in odličnih francoskih listov z dolgo tradicijo, pozval v uvodniku Francoze k "izpraševanju vesti", naj spoznajo in obsodijo zmote preteklosti in vzpostavijo krščanski nravstveni in družabni red v družini, občini in državi. "Nikoli" — tako piše __ "nismo tako zelo čutili, da je vsa resnica, vsa modrost in vsa izkušnja človeštva vsebovana' v Kristusovem evangeliju, kakor čutimo to danes." In ko navaja žalostne pojave propadanja, nadaljuje: "Uradna Francija se je zopet približala Cerkvi. Toda to ni zadosti. Treba je, da se popolnoma vrne h krščanstvu. Ni zadosti priznati njegove vrednote, treba jih je v civilnem življenju uresni čiti . . ."
Mnogo znamenj kaže, da bodo Franciji na poti nazaj k idealom katoliške preteklosti, ki je obenem bodočnost vsečloveške omike, sledili tudi drugi narodi, ki jih je vodil ateizem, napačno svobodnjaštvo in goli naturalizem v samo propast.
Razni ekonomi so že leta 1930 in potem vse skozi zadnjih devet let na vsakih par mesecev prerokovali, da je kriza dosegla dno in da odtam bo vodila pot nazaj k pro-speriteti. To dno mora biti pa salamensko globoko, ker prosperiteta še dosedaj ni prikobacala nazaj.
Na severni strani govorijo o nekem predsedniku in o nekem slučaju. Prizadeti je hotel objaviti v lawndalski te tki f spomin neko zahvalo ali kali, pa mu je mili bračo urednik dotično stvar vrnil s pripombo, da naj gre iskat pravice na sodni j o.. Člani zdaj šepetajo med seboj: to ka že, da pravice na Lawndale ni, zato so poslali sobrata po isto drugam.
Pasja logika. Kadar te kdo ujame v zmoti ali na laži, lepo molči, pa se skrij za vogal in udari s kolom, kadar pride dotičnik mimo vogala, Najprvo udari, potem še le
FILM S. Ž. Z. V JOLIETU Joliet, 111.
Ko se je lansko pomlad razglasilo izlet SŽZ v domo-r vino, je vladalo med članicami, kakor tudi 'med drugimi rojaki, mnogo zanimanja. Temu izletu bi se radi mnogi odzvali, kateri so se že več let pripravljali, da bi videli rojstni kraj svojih prednikov, toda jim iz gotovih tehtnih zadržkov ni bilo mogoče se pridružiti. Nekateri so se pa odzvali in tem so bili izročeni nešteti pozdravi tea (svojce v, domovini. Naročeno jim je bilo obiskati ta ali oni kraj; vse kar bi zanimalo Slovenko t:li Slovenca. Bili so to v res-rici nepozabni časi, nepozabni dnevi, katere smo prebili v domovini. Enako navdušenje ;e zavladalo ob povratku naših izletnikov. Vprašanj ni bi-o konca ne kraja. Vsakdo je hotel vedeti, ali so izročili vse pozdrave kakor jim je bilo naročeno in kako je sedaj v domovini, kaj novega, kako se imajo dragi domači, sorodniki, prijatelji kako je v te'm ali onem kraju, itd. Taka vprašanja so se slišala iz ust onih, ki niso mogli se udeležili skupnega izleta.
Na vsa ta vprašanja bote i-a šli odgovor, ko bote gledali ! pe filmske slike SŽZ., kate-:e se bodo kazale v nedeljo J. 6. februarja v farni dvorani sv. Jožefa na N. Chicago St. (b pol tretji uri popoldne.1 Slike so 3500 čevljev dolge in imajo poleg tega še nad 600 čevljev barvanih filmov. To vzame nekako tri ure, da se vse vidijo. Zato je potrebno, da ste vsi ob pravem času v dvorani. Te slike so najlepši Sj. omip na potovanje in izlet v comovino, ki je bilo prirejeno pod okriljem SŽZ. Takih slik še ni bilo v naši dvorani. Ne zamudite te prilike. Vsi iz Jo-] leta, Rockdale in okolice pridite v nedeljo, da vidite svoj rojstni kraj, kajti vsa mesta se vidijo zelo natančno na teh olikah. Mesto se vrsti za mestom, vas za vasjo; vse, kjer žive naši rojaki, vse je kar najbolj popolno vzeto na te tlike. Slovenska .Ženska Zveva je mnogo žrtvovala in se veliko potrudila, da so bila vsa ta mesta in vasi tako natančno povzeta, da sedaj za-doste vsefm zahtevam in že-
ljam slovenskega naroda v tujini kajti slike vam bodo osta-■e kot trajen spomin na potovanje, ki se je vršilo v domovino lansko leto.
Ne morem zaključiti svojega dopisa, da bi ne omenila o naši veliki igri, ki je bila igrana v nedeljo dne 5. februarja v High School Auditorium pod imenom "Under The Seal". Igra je bila zelo aobro igrana in bila v rokah novoustanovljenega dramatičnega kluba. Vodil je igro Mr. Rhoeder iz Chicage, ki se je zelo potrudil, da je bila podana kar najbolj popolno. Vsak igralec je svojo vlogo kar najbolje podal in bi izničeni in vajeni igralci ne mogli bolje napraviti. — Taka igra prav gotovo poživi naselbino in je vir pogovorov še dolgo potem. Vsak se na njo spominja z veseljem, hvaležnostjo in odobravanjem. — Za to igro sta se tudi posebno umdila č. g. župnik Rev. Butala in pa č. g. Rev. G. Ku-zma, katerima gre mnogo hvale, ker sta vedno tako navduševala naše igralce.
Tudi kampanja za nove naročnike Amerikanskega Slovenca je v polnem teku. Upam in želim, da bo Joliet zopet zmagal ker je Joliet že itak znan kot "City of Champs". — Vsem tistim, kateri še ne prejemate lista, ga vam prav toplo priporočam. S iem pomagate tudi Jolietu do zmage. — Vsem či t a tel jelri in njih prijateljem pa nasvide-nje v nedeljo v farni dvorani. Josephine Erjavec -o-
Slovenca, Novega Sveta in Ave Maria in zelo skrbi, da tisti, ki niso naročniki, berejo Amer. Slovenca, zlasti novice iz domovine. Skrbi, da imajo vsi tudi koledarje in če jih ima za Slovence odveč, hajdi k bratom Hrvatom in jih še pri njih razproda.
"Ali, brate Trunkel, neznani čitati slovensko." — Toda Mr. Trunkel odvrne: "O yes — shure, samo malo poštudiraj, pa boš vse razumel.. Samo 50c, pa boš imel lepo knjigo za celo leto." — Pa ima vidne uspehe povsod, pri vsem, česar se poprime. On pravi: "Jaz imam mnogo časa, a malo denarja. Vsak nekoliko daj, pa se pomaga revežem v stari domovini, ki sploh ne vem kako živijo, ko imajo toliko nesreč."
Kaj pa ti Rečkaš, nič ne bereš Amer. Slovenca? ima celo stran iz stare domovine. Daj, daj en dolar, da jim malo pomagamo." — In tako gre naprej od rojaka j do rojaka in se nobenemu ne zameri. Da ga narod ljudi, se je izkazalo 11. februarja v Norveški dvorani, kjer so mu priredili velik suprize party ob njegovi
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
KAJ NOVEGA MED ROJAKI NA ZAPADU
Great Falls, Mont.
Morda si bodo čitatelji Amer. Slovenca mislili, cla smo Slovenci v Great Falls že vsi pomrli, ker se že dolgo nismo oglasili, pa temu ni tako. Še smo pri živ ljenju. Posebno dober delavec na narodnem polju je Mr. Trunkel. Brez njega bi SloVenci drug drugega ne poznali. On se trudi da jih združuje, da ne pozabijo svoje narodnosti. Ni to lahko delo, toda Mr. Trunkel ima trdno upanje in je prepričan, da v združenju je moč. Kjer narod mecl seboj ne občuje, se sčasoma j vse pozabi in namesto da bi drug z drugim delali, delajo drug proti drugemu. V ta namen je ustanovil "Slovenian Social Club", ki ni samo za Slovence, ampak za vse tukajšnje Slovane. Vsak član in članica plača 25c mesečno. Clan ali članica pa mora biti le tak, ki je slovanske narodnosti. Zborujejo enkrat na mesec in po zborovanju imajo prijetno zabavo, pri kateri sta jed in pijača prosta. Tudi orkester igra, da je bolj kratkočasno. Kakor se vidi, je narod s to novo ustanovitvijo prav zadovoljen. Posebno mladina je tega vesela in fantje bi najraje videli, da bi se vršilo zborovanje kar dvakrat na mesec, ali pa še večkrat. Je bilo veliko dela in truda s tem združenjem, toda ko človek enkrat vidi uspeh, pozabi na težkoče in je vesel, da je delo uspelo in da bo nosilo koristi za vse slovanske narodnosti. — Mr Trunkel je zastopnik Amer
70 letnici. In Ignac Trunkel je bil v resnici presenečen, kajti takega party-ja še nobeden ni imel v Great Fallski naselbini. Tukaj so vsi pokazali, da ga imajo radi, da ga spoštujejo in da njegovo delo ni pozabljeno in tudi nikoli ne bo. Godba je igrala in veselilo se je staro in mlado za Nacetov 70 rojstni dan. Vsi so imeli samo eno besedo v srcu in ta je bila: Bog daj Ignacu še veliko veselih in srečnih let!
Ne samo iz Great Falls,, tudi iz East Helene so prišli rojaki na to prireditev. Iz Butte, Mont., niso mogli priti zaradi slabega vremena in bratje Lušini so mu poslali brzojav. Pa še več drugih brzojavov je jubilant sprejel. — Mrs. Frank Lušin in Mrs. An. Moher sta bili zelo zaposleni z delitvijo jedi, rezanjem kejkov in potic, saj je bilo nad 200 ljudi zbranih in vsem postreči, ni malenkost. Kar občudovati je bilo, kako se toliko ljudi skupaj spravi. Za to gre seveda zasluga zlasti rojakom Louis Pike in Jos. Klemenček. — Se nihče ne pomni takega party kot ga je imel g. Trunkel. S tem je great-fallska naselbina pokazala, da ga v resnici ljubi in spoštuje, kot najboljšega rojaka, kateremu vsi želimo, da bi mu Bog dal še mnogo srečnih let zdravja in zadovoljstva in da bi živel toliko let, da bi posekal še tistega Turka, ki je dosegel 140 let. (Ogl.)	J. P.
Mr. Math Plut v Chicagi
Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo je nas obiskal v spremstvu Mr. Simoniča rojak Mr. Math Plut iz Dillon, Montana. 7 njim je bila tudi njegova soproga Mrs. Ana Plut. Mudila sta se nekaj dni v Rochester, Minn, glede zdravniške preiskave ter sta ob enem obiskala tudi svoje znance in prijatelje v Chicagi. — Mr. Plut ima v Dillonu 250 akrov obsegajočo farmo. Bavi se tudi z lisičjorejo in stalno redi nad sto lisic, katere vzgaja in ledi zaradi dragocenih lisičjih kož, ki se dobro prodajajo. — Hvala za prijazen obisk!
Vest iz domovine
Willard. Wis.— Mrs. Pavlina Perushek, soproga Mr. Lud^ig Perushek, zastopnika Amer. Slovenca, je te dni prejela iz stare domovine žalostno vest, da so ji v Sodražici, umrli draga mati v častitljivi tarosti 92 let. Zanjo žalujejo v stari domovini trije sinovi in ena hčer, tukaj v Ameriki pa dve hčeri; Mary, poročena Toleni, in Pavlina, poročena Perushek. Najmlajši sin pokojne, Jožef, je župnik na Prežgan ju, Dolenjsko. — R. I. P.
Mr. Grill se oglaša iz Hot Springs
Hot Springs, Ark. — Vsem Chicažanom pošilja potom Amer. Slov. najlepše pozdrave iz slovečih toplic Hot Springs, Arkansas, Mr. Frank Grill, lastnik znane slovenske pralnice v Chicagi.
Nagla smrt
West Allis, Wis. — Na svojem domu je pred kratkim umrla zadeta od srčne kapi Mrs. Mary Podlogar, v starosti 52 let. Doma je bila blizu Ribnice na Dolenjskem. V Ameriki je živela 35 let. Na predvečer se je še nahajala s svojim soprogom na zabavi v Slov. Avditoriju, ko je pa prišla domov, ji je naenkrat postalo slabo in še predno je prišla zdravniška pomoč, je izdihnila. Zapušča soproga, pet sinov in štiri hčere. — Pokopana je bila iz cerkve Marije Pomoč Kristjanov v West Allisu na Mt. Olivet pokopališče.
Vest iz domovine
Tolido, O. — Tukajšnja rojakinja Josephine Kert je prejela iz starega kraja žalostno novico, da ji je v vasi Ponikve na Krasu umrl njen oče Alojzij Julič, v častitljivi starosti 84 let. Zapušča sina in hčer, tukaj pa tri hčere.
Nesreča
Beadling, Pa. — V St. Joseph bolnišnici v Pittsburghu, se nahaja tukajšnji rojak Matt Selan, ki mu je pri nesreči v rovu zlomilo obe nogi, eno roko in več reber.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"	(55)
Bolj ko je Ogabi gledal v grozne režeče se prikazuj, bolj je trepetal od strahu. Nazadnje je vendar prišel toliko k sebi, da je strahotno zavpil v teuino noč: "Vragovi!" Njegov obupen krik je naglo prebudil Tarzana, ki je kot strela skočil pokonci, pograbil sulico in hitel nn pomoč.
"Vragovi so to," je že nekoliko bolj, opogumnjen zakričal Ogabi, ko je vi-del, da je prihitel Tarzan s sulico v roki. "Bwana," je začel zopet Ogabi; "nii jih ne moremo ubiti, ker so vragovi, prosimo jih raje, da nam prizanese j o." Tarzan ni odgovoril, ampak naglo jo skočil proti nenavadnim prikaznim.
Ko je Ogabi videl Tarzanovo početje, je ves v strahu hitel buditi ostale, ki so tudi naglo vstali. Pošasti so se , tudi njim približale, Gregory in Lavac sta parkrat ustrelila, Thetan je napadel s sulico. Pošastne prikazni so po kratkem presledku ravnotako skrivnostno izginile, kot se prikazale.
►	H ''"TJ^ J
: I 0> i
: g j
; I CD !
11 S! i
►	* J
►	o h' D
i sf 2 o
» s <t> re
i !.'P s i
; s t? s i s i
i b — s g ® gf t
! % *	!
: S s t	\
; S! o je" <
B & ® l
i sr j ; - g g j
►	« g* j
\ ° i
<T> P (
E j P & !
Stran 2	__________
Atnerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
,—„ --— *
l2haja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ___________________________$5.00	For one year ..........................$5.00
Za pol leta ______________________________2.50	For half a year --------------------------- 2.50
Za četrt leta ____________________________1.50	For three months .....---------------------- 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Chicago, Canada and Europe:
Za eelo leto_______________________$6.00	For one year -------------------------------$6.00
Za pol teta________________3.00	For half year _______________________________ 3-00
Za četrt leta _______________________________ 1.75	For three months ..................... 1-75
Posamezna številka _____________________ 3c	Single copy ..4................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposfani na uredništvo rcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Aet of March 3, 1879.___
Petek, 24. februarja 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
Kdo bo odnese! zmago ¥ prvi polovici kampanje?
Coloradska kandidatinja daleč v ospredju. — Za njo sta še vedno Joliet in Chicago. — Kaj se kuha po drugih naselbinah, je za enkrat še skrivnost.
Kakor zgleda doslej se bodo v letošnji kampanji postavili najbolj v državi Colorado, ako se zadnje dni seveda položaj dru-gače ne spremeni.
Položaj se prav lahko spremeni in to radikalno, če se kateremu izmed kandidatov posreči dobiti večje število novih naročnin, ysti kandidat ali kandidatinja, ki bo dobil(a) tekom teh zadnjih Qlli meseca februarja največ novih naročnin, bo prav gotovo v °spredju. Zato agitator j i (ce) te zadnje dni v tem mesecu se ponudite in pridobite kar največ mogoče novih naročnin na "Am. Slovenec", da si zasigurate zmago.
Tisti, ki bo v ospredju ob zaključku te prve dobe kampanje, bo Prav gotovo v ospredju tudi pozneje.
Zastopniki in somišljeniki "Am. Slovenca" so se še v vsaki kampanji častno izkazali. Tudi letos naj bo tako. Nobene slovenske naselbine v Ameriki naj ne bo, da bi ne bila zastopana v teJ kampanji in vsaj nekaj novih naročnin ne prispevala. Vsi ve-ste zakaj gre. Zato gre, da se razširi dober katoliški tisk med ftami. Razširjevanje katoliškega tiska je bila velika potreba |Ceraj, je velika potreba danes in bo še veliko večja v prihodnje. Jse zastonj je, kakoršen duh bo med ljudmi prevladoval, taki bo-1:10 ljudje in njihova miselnost bo ustvarjala na svetu take razmeji kakoršen duh bo vladal med ljudmi. Nobeno sredstvo na sve-
II	Pa ne ustvarja in ne razširja raznih miselnosti bolj, kakor rav-110 tisk. Kakoršen tisk je po naših hišah, taka miselnost je v ^avah ljudi. Tisk vodi in vlada. Tudi med našim malim slo-^nskim narodom je tako. Kakoršen tisk družine bero, take so. ^to, ali je prav da bi katoličani držali križem roke, kadar se gre a razširjenje katoliškega tiska med nami? Premislimo malo to ?si- Vsak izmed nas lahko veliko stori, samo če hoče, za razširjanje katoliške miselnosti med nami. Zato zganimo se za svoj »sten tisk. V vsako slovensko hišo zanesimo naše slovenske ka-,°liške liste in izvršili bomo veliko dobro delo zase, za katolištvo
III	tudi za svojo vero.
Zdaj, ko je kampanja za razširjenje slovenskega katoliškega ^vnika med nami, naj ne bo nikogar, ki bi vsaj nekaj ne storil ^j, za njegovo razširjenje.
POKOVNO OPOZARJAMO
vse tiste, ki so nam tekom letošnje kampanje poslali svoje ali /"Uge naročnine, med temi je tudi nekaj zastopnikov, da nam go-sporoče do 28. februarja 1938. komu želijo, da kreditiramo 8 asove od naročnin, ki so jih v tem času poslali. Tega opozorila llaJ nihče ne prezre, ker po 28. februarju bodo vse naročnine štele kovico manj, kakor zdaj v prvi dobi kampanje.
KAKO SO AGITIRALI ZADJE DNI?
. REV. M. J. BUTALA, slovenski župnik in Duhovni vodja ^KJ. v Jolietu, 111. je prejel od sledečih glasove te dni: od Mr. ^na Kramariča, v Jolietu, 1 novo in 15 starih naročnin, kar da 8.000 gi.; od Mr. Joseph Bregar, iz Standard, 111., 1250 gl.; od 5r- John N. Pazdertz, Milmaukee, Wis., 1000 gl.; skupaj to pot 40'25O NADALJNIH GLASOV.
MRS. MARY CADONlC, iz Pittsburgha, Pa., je prejela od Ir- Antona Krašovec, iz Manistique, Mich., 1500 gl.; od Mrs. Ma-^ Useničnik iz Morgan, Pa., 1 novo in 8 starih, kar da 12,000 gl.; u Mr. Mathias Klučevšek, Johnstown, Pa., 11 starih naročnin, *** da 8100 gl.; od Mrs. Uršula Pierce, No. Braddock, Pa., 1000 *■! skupaj to pot 22,600 NADALJNIH GLASOV.
v MR. JOŽEF FAJFAR, iz Chicage, je dobil sam 8 starih na-j°e!iin, kar da 7500 gl.; od Mrs. Louise Lokanc, East Chicago, 500 gl.; od Mr. Leo Mladich, 600 gl.; od Mrs. Mary Fa j far, ^rora, 111., 500 gl.; skupaj to pot ima 9100 NADALJNIH GLA-
^ MRS. URSULA IVŠEK, naša zastopnica iz Rock Springs, * je poslala novo in 9 starih naročnin, kar da 18,000 GLA-Za kandidatinjo priglaša sama sebe.
^. MRS. JOSEPHINE MEGLEN, iz Pueble, Colo., je dobila te 11 °d Mrs. Anne Susman, iz Canon City, Colo., 1 novo in 4 stare ^očnine, kar da 14,000 gl.; od Mr. Ludvik Peruška, iz Willarda, JV 7000 gl. ; od Mr. Peter Majerle, Kansas City, Kans. 2000 gl.; J* Mr. Joseph Perme, Windham, Mont., 600 gl.; od Mrs. Pavlina | tr»ak, Bell, Calif., 500 gl; od Mr. Anton Rupar, Pueblo, Colo., 1 naročnino, 10,000 gl.; skupaj to pot 34,100 NADALJNIH
^ASOV.
j. MR. FRANK OGRIN, v Waukeganu, 111., je dobil te dni od j Andrew Koširja, Waukegan, 111. 6000 gl.; Mr. F. Ogrin sam e Poslal 1000 gl.; skupaj to pot je 7000 NADALJNIH GLASOV, j - Rev. FRANCIS SCHWEIGER, slov. župnik v Gilbert, Minn. . ^obil te dni od Mr. Frank Lauricha, iz Chisholma, Minn., 1 no-0 i» 13 starih naročnin, kar da 11,900 NADALJNIH GLASOV. . REV. MILAN SLAJE, slovenski župnik in Duhovni sveto-^ ec SŽZ. v Lorainu, Ohio, je dobil te dni od Mr. Jakoba Resnika j ^jevelanda, Ohio, 8 starih naročnin, kar da 5500 gl; od Mrs. . s«Ue Paul, Lorain, Ohio, 1 novo in 3 stare naročnine, kar da ,500 gl.; skupaj to pot 18,000 NADALJNIH GLASOV.
Kako stojijo kandidatje to pot:	,
^RS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.................96,650	glasov
MATIJA J. BUTALA, Joliet, 111.............................72,750	"
JOŽEF FAJFAR, Chicago, Illinois ..........................56,100	"
MILAN SLAJE, Lorain, Ohio ................................52,500	"
^RS. MARY CADONIČ, Pittsburgh, Pa.........................29,600	"
FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn.............24,150	"
^^S. URSULA IVŠEK, Rock Springs, Wyo.....................18,000	"
FRANK OGRIN, No. Chicago-Waukegan, 111.........17,000	"
FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind.....................12,500	"
Kt>0 BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ?
Vse pošiljatve za prvo polovico (K ^^v/iv« letošnje kampanje morajo biti od-H *!e pošto ne kasneje nego 28. FEBRUARJA 1939. To J vzamejo na znanje vsi agitatorji in kandidatje leto-
PREMISLIL SE
Pred dvema letoma se je zdel Kenneth Harrington samemu sebi preveč reven, da bi poročil Cecilijo Bowes-Lyon, nečakinjo angleške kialjice Elizabete, in je zaroko razdrl. Ljubezen pa je končno premostila denarno razliko in prihodnji mesec se bo vršila poroka.
SVET! OČE - OCE NARODOV!
Anton Grdina:
pirati in ohraniti v naših hišah katoliško časopisje, le potem bomo ostali na strani resnice in pravičnosti. Ako se bomo bratili z odpadniki, bomo prej ali slej njim jednaki postali.
Izvoljen bo kmalu drugi Sv. Oče za nas vse katoličane in one, ki bodo k sveti veri pod njegovim vladanjem pristopili. Njega se bomo prav tako z vsem spoštovanjem oprijeli in z njim sodelovali za širjenje božjega kraljestva na zemlji med nami.
V veliko čast nam je, da smo katoličani! Z velikim spoštovanjem bomo vedno tudi izrekali ime Sv. Očeta, ker vemo in verujemo, da je on namestnik Kristusov na zemlji.
Ko je prišla v svet vest, da je izdihnil v večnem mestu Rimu veliki mož — božji namestnik svojo blago dušo, je zaihtel ves svet v globoko sožalje. Iz vseh delov sveta, iz vseh prestolnic je začelo nato deževati v večno mesto raznih sožalnih brzoja-vov in priznanj. Ves krščanski in nekrščanski svet je izražal in še izraža o svetem Očetu Piju XI., da je bil velik boritelj miru. Ves svet priznava veliko izgubo, kajti umrl je oče vseh — oče vseh narodov.
Zdaj, ko ni tega velikega borca več med živimi, zdaj priznavajo v Parizu, Londonu in drugod, da je bil veliki mož, veliki boritelj za mir. Preje, ko je sedemnajst let molil in rotil svet, da naj se vrne k miru, da naj opusti medsebojno .sovraštvo in istega nadomesti z božjo medsebojno ljubavjo, takrat ga niso čuli. Sklicevali so mirovne konference, a božjega namestnika na zemlji niso vabili zraven. Vse kar so zidali so zidali brez božjega blagoslova, zato pa je bilo vse, kakor malta brez cementa, zidano vse na pesek. Zato so se tudi vse pogodbe podrle in razrušile in danes ni nobena več v veljavi. Vse pogodbe in konference so bile brez Boga, pa tudi brez Njegovega blagoslova. Dokazi so tu, da še vedno velja, da kdor zida brez Boga, ta zida na pesek in ne na skalo.
In kaj pa brezbožni svet? Ko je živel Sv. Oče, ga je brezbožni svet smešil. Kolikokrat so se drznili uredniki in dopisniki naših slovenskih protiverskih časopisov ga zasmehovati. Za tega velikega moža in cerkvenega voditelja, so imeli le same psovke in zaničevalne besede, kakor da je bil on njihov ponižni sluga ali njim odgovoren hlapček.
Ej, če so vsi drugi, jaz nisem še pozabil, kolikokrat smo morali požirati surove bogokletne psovke, s katerimi so ga obkladali, bilo v uredniških člankih, ali v dopisih. Zanj sploh niso imeli vredne besede, kakor da je on njega svetost bil navadni politikar.
Tako so počenjali naši odpadniki liberalci in socialisti, da je bilo poštenega človeka sram tistega početja. Spominjam se ko smo leta 1925. šli ameriški Slovenci 12 po številu v avdijenco k Sv. Očetu, so takrat po Pro-
sveti, G. N. in drugih listih take vrste vpili in pisali o copatah in nas sramotili na vse pretege. Ali jih je danes kaj tega sram?! Katoliški Slovenci tistega žalje-nja še nismo pozabili.
To kar ge je godilo do sedaj od strani naših odpadnikov napram Sv. Očetu v očitanju, pa to, kar je izražal ves svet o njegovem velikem priznanju zdaj, sta dve stvari. To nam pove vse, da mi katoličani moramo imeti odprte oči in biti čuječi, ne pa speča armada. Predvsem moramo pod-
ANEKDOTA
Admirala de Bramarbasa je dal Richelieu zapreti v Bastilles, kjer se je srečal z maršalom Bassonpierreom, ki je bil tudi velik Richellieujev nasprotnik. De Bramarbas je nenehoma pripovedoval maršalu o svojih junaških delih. Nekoč, da je na sovražni ladji sam pobil tristo sovražnikov. Bassonpierre se je pa tudi hotel pobahati in povedal je, kako se je nekoč v Nemčiji plazil skozi kamin v sobo neke odlične gospe. Nevoljno ga prekine admiral: "V Nemčiji vendar nimajo kaminov, temveč peči!" — "Dragi prijatelj, pustil sem Vas govoriti o Vaši bitki, v kateri ste pomorili tristo sovražnikov, zakaj ne pustite sedaj mene, da ležem skozi kamin v sobo lepe dame!"
Beseda o tem m onem
"STROKOVNJAKI, KI STOJE NA GLAVI"
Piše M. Tekavec:
CHICAGI JE POTREBA DOBREGA
ŽUPANA
Od primarnih volitev zavisi, kakega župana bo imela v bodoče Chicaga.
Premnogi ljudje še dan6s zelo napačno ravnajo, ko se ne udeležujejo primarnih volitev, dasi so te važnejše, kakor potem končne volitve. Primarne volitve so tiste, ki izberejo v vrstah strank može za strankine kandidate. Ako na dan primarnih volitev izbero slabe kandidate, imajo volilci potem slabe kandidate na dan končnih volitev. Ni mogoče da bi želi dober sad če ne sadimo tudi dobrega •sadu. Zato je vsakega demokrata sveta dolžnost, da se zanima za primarne volitve, da pokaže, da mu je na tem kot članu svoje stranke, kakšne kandidate se izbira za razne javne urade.
V demokratski stranki, kakor v drugih strankah rinejo baš zdaj v primarnih bojih za nominacijo vse mogoče osebnosti, da bi dosegle nominacijo. Toda pametni volilci se ne smejo dati zaslepiti s kako propagando, da bi drugi za nje mislili. Vsak vo-lilec državljan naj sam zase mi-
čen človek, ki vodi mestno upravo s svojim znanjem tako, kakor se mora in kakor je potreba. Pri drugih so same besede, dočim je Kelly dokazal z dejanji, da je dober župan. Ali naj potem to kar vemo, da je dobro in preizkušeno zamenjamo za nekaj, o čemer ne vemo, kako bo uspevalo. Slabo stališče bi to bilo. Chicaga je potrebovala zadnjih sedem let dobrega župana, kakor je g. Edward J. Kelly. Potrebuje ga pa šfc bolj danes in ga bo še bolj jutri. Zato naj demokratski volilci vse to dobro prouče in na dan primarnih volitev naj gredo na volišča in glasujejo za kandidata Edwar-da J. Kellya. Če bodo storili tako, bodo postavili na demokratsko listo najboljšega kandidata potem za končno volitev v mesecu aprilu.
Zato pozor volilci! Ne pozabite če želite, da bo imela demokratska stranka dobrega preizkušenega kandidata za žu-
sli. Naj dobro premisli, koga bo panski urad, tedaj glasujte zdaj
volil. Naj premisli, v kakem stanju je bilo mesto Chicago pod drugimi župani. Kako je propadlo gospodarstvo in kako je šele demokratska stranka s svojimi kandidati, ki so bili izvoljeni dvignila zopet gospodarstvo in drugi ugled mesta Chicage. Vse je treba proučiti. Pozabiti se tudi ne sme, da sta bila demokratska župana Čermak in za njim sedanji župan Kelly, ki sta znižala davke na hiše in posestva. Župan Kelly je prakti-
šnje kampanje. Vse pošiljatve, ki bodo nosile poznejši datum poštnega pečata, kakor 28. februar 1939., bodo kreditirane po novem določilu za število glasov, ki je v veljavi za dobo od 1. marca pa do 31. marca 1939. V drugi dobi bo štel vsak plačan dolar za nove ali stare naročnine POLOVICO MANJ, nego zdaj v prvi dobi kampanje do 28. FEBRUARJA 1939. Kdor torej ne želi, da bi njegove naročnine dobile polovico manj glasov, naj iste gotovo pravočasno odpošlje na Upravo tako, da bodo nosile datum poštnega pečata ne kasneje nego z dne 28. FEBRUARJA 1939. Zapomnite si to vsi!	i v > Vj^l-i .i* 1 ~ f «JH ;••»


ob primarnih volitvah v torek dne 28. februarja za njenega najboljšega kandidata župana Edwarda J. Kellya. (Ogl.)
DENARNE POŠILJKE
nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene:
Za 100 Dinarjev.......$ 2.45
Za 200 Dinarjev........$ 4.75
Za 300 Dinarjev........$ 7.00
Za 500 Dinarjev........$ 11.00
Za 1000 Dinarjev........$ 21.50
Za 2000 Dinarjev........$ 42.50
V ITALIJO:
Za 50 Lir_____________________$ 3.25
Zli 100 Lir......................$ 6.30
Za 200 Lir......................$12.00
Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati:
Za $ 5.00 .._..............$ 5.75
Za $10.00 .................$10.85
Za $15.00 ________________$16.00
Za $25.00 __________________$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Tak naslov je dal Mr. Molele članku, ki je bil objavljen v obligatni Prosveti 1. februarja. Članek bom v celoti v odstavkih citiral, kajti škoda bi bilo, da se ta "umetnina", pa naj bo tudi za en sam odstavek izpusti. Takole prične Molek s svojo filozofijo: "Fajmoštri in kaplani sami pravijo, da so ''dušni pastirji" in nič drugega. Njihov poklic, pravijo, je "dušno pa-stirstvo," to je, da "pasejo duše".
Odgovor: Znan pesnik - duhovnik, ljubljenec naroda, nesmrtni Simon Gregorčič, pa je zapisal to geslo: Ne samo kar veleva ti stan — kar more, storiti mož je dolžan!
V korist naroda je bilo in je, da se premnogi talentje, ki so se posvetili službi duhovništva, niso zbali svobodomiselnega Iz raela, ki jih podi in omejuje sa-mo pod streho cerkve. Osobito kultura slovenskega naroda bi
vem.
Molek: Vsega tega ni treba v lemenatu, ker to ne spada v poklic "dušnega pastirstva". Sicer je res, da je "dušno pastir-stvo" precej v zvezi s knjigovodstvom in drugimi takimi ne-dušnimi rečmi, kakor je na primer zdravništvo, advokatstvo, mazaštvo vsake vrste in sploh vsaka trgovina, vzlic temu "dušni pastirji, ne zajemajo v lemenatu strokovnega znanja, da bi potem pisali knjige kako se upravljajo železnice, regulirajo denarne valute in celo vodijo delavske unije.
Odgovor: Kako natančno ve povedati, kaj vse se tam ne uče. Kje ste pa izvedeli vse to? Pa menda ja ne, da bi bili vi kdaj sami v lemenatu? O, to ne! Za lemenat je treba imeti nižje in višje šole. A Mr. Molku pa tega primanjkljuje, kot vode v puščavi. Zatorej Molek, potrudite se, da se izlikate naj prvo zt
bila zelo okrnjena, če bi ne bila I predpripravo, potem pa stopite,
spojena z imeni duhovnikov. Samo nekaj jih navajam: Dr. Jan. Ev. Krek, škof Slomšek, škof Jeglič, Valentin Vodnik, Simon Gregorčič, dr. Jože De-bevec, dr. Josip Gruden, Anton Medved, Hugolin Sattner, Fr. Sav. Finžgar, Fr. Sav. Meško, Janez Jalen, Joža Pogačnik, brata Ušeničnik itd. Izmed premnogih naj za simbol imenujem Jan. Ev. Kreka. Nikdo pred njim in po njegovi smrti še noben za njim ni zaoral tako globoko brazde, da mu je največji živeči slovenski pesnik, Oto Župančič, zapisal: "Mož preprost in dober kakor vsakdanji kruh, genij ne za luksus, nego za potrebo, genij širokih mas, kje je tvoja skrivnost, kje tvoja veličina?"
In Cankar končuje svoj ne-krolog Kreku: "Kajti njive, ki je imela take orače in take se-javce, ne pomori slana, ne pobeli toča; in žetev bo obilnd, ko pride čas!"
Pa so tudi nad njim vihrale nevihte in je sam zapisal: "Pra vi duhovnik se ne boji izgubiti tudi pred svetom svojega dobre ga imena, svoje časti, za dobro stvar."
In smete, Mr. Molek, še bolj podlo kot mažete do zdaj, blatiti vse, kar je z "dušnimi pastirji" v zvezi. Mi bomo pa dali čast vsakemu delu, čeprav je izven cerkvene strehe, ki bo izšlo v pomoč človeštvu in dobro do-šlo tudi od duhovnikov!
Molek: V lemenatu so se učili le tega poklica. To nam potrjujejo oni, ki so svoje "dušno pastirstvo" kasneje obesili na klin. Ti bivši "dušni pastirji" ne pravijo v svojih avtobiogra-fijah, da so imeli v lemenatu poleg moralne teologije in drugih običajnih predmetov, tudi kakšne specielne kurze v financah, bankirstvu in sploh v stvareh, ki spadajo v komercialne šole.
Odgovor: Če Molek take "le-mentarje" smatra za svoje dušne pastirje, ki po Judeževem vzorcu usmerjajo svoja pota, ga pomilujem. Njegov "vzorni odpadli duhovnik, Joseph McCabe zelo cheap prodaja po 5 in .10 centov svojo robo. Njegov učenec Molek je pred časom precej razprodajal to "teologijo". Včasih ga je imenoval jezuita, tri tedne pozneje je Molek trdil, tla je McCabe frančiškan. Kateri red mu je danes prisodil, ne
če boste hoteli kaj pripovedovati o lemenatu, sami vanj. O ja: potem bomo pa že kredit vam dali. Mislili si bomo: on že vt saj je bil tam! A danes ima p vaše pripovedovanje tak vpliv na čitatelje, kakor nabijanje p praznem sodu.
Molek: Presenetljivo dejstv.' pa je, da "dušni pastirji" pisej< in publicirajo take knjige. Kj<. dobe znanje za to? Search u — mi ne vemo. Dejstvo je, da j znano detroitsko "dušnopastir-sko" gobezdalo "father Cough lin, spisal knjigo "Money" ali p naše Denar, torej knjigo o denarju, v kateri prodaja katol kom in, katerikoli jo hoče kup ti, svojo "strokovno modrost, kako Amerika lahko reši denarno oziroma finančno in gospe darsko vprašanje, kar tako če noč.
Odgovor: My goodness Da ti "dušni pastirji" pišejo celo knjige. Jojmene, to je pa ž od sile. Molka je vsa potrpežlji vost minila. Pa saj res: kje dobe znanje za to? Ti ljudje so p. res predrzni! Po dvajset let Študirajo, saj so ja dovolj imeli posla z, bukvami. Pa se še s pisanjem novih knjig ukvarjajo. T< se pa že res ne spodobi. Znanj; itak nimajo. Kajti monopol m. znanost imajo le oni, ki niso nič v šolo hodili. Taki, na pri mer, kakšni belokranjski koz j. pastirji, ti pa znajo, oni že vedo, so v vsakem predmetu doma. Znanost so podedovali s pravico rojstva. In zdaj jih Molek pa le skličite, da se brez vašega dovoljenja upajo kaj takega. Search us — mi ne vemo. Pa ravno vi, kdo drug pa naj, pod soncem božjim ve, če vi ne kje so ti ljudje znanje dobili. Ali niste še vašo "znanost" v Washington, D. C. patentirali s copyright? Tako ta predrzni gobezdač "father" Coughlin, jo najbrže posegel v vaše področje, search us — mi ne vemo. Dvig nite preiskavo, tukaj se pa žc izplača. Saj je spisal knjigo V denarju. Denar se pa že izplači. kupiti.
(Dalje prih.) -o-
Papež Leon XHL pravi; "Katoličani ne morejo nikda • dosti storiti za svoj katoliški tisk. Katoliški listi velikokrat prodro tja, kamor dušni pastir ne more priti. Dober tisk j>: stalen misijon!"
Jacob Gerend Furniture Cd.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite naj podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smeraih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, W\p.
Telefon: 85 — Res. 4060-W.
Petek, 24. februarja 1939
AMERIKANSK.I SLOVENEC
NOVt ZEMLJEVID NEMČIJE
Zemljevid Nemčije se je lani močno predrugačil s priključitvijo Avstrije in delo.v Češkoslovaške. Carinske meje Nemčije so danes za okroglo 1000 km daljše nego so bile in merijo kakih 9200 km; Pomorska carinska meja je o-stala neizpremenjena in znaša 1730 km. Najdaljšo carinsko mejo ima Nemčija s Češkoslovaško, in sicer 2050 km proti prejšnjim 1528 km. Meje z drugimi državami so o-stale nespremenjene. Poljska ima 1760 km. Nizozemska 630 km, Francija 455 km skupnih meja z Nemčijo. Meje proti Švici pa so se s priključitvijo Avstrije podaljšale s 417 km na 520 km. Popolnoma nove meje je dobila Nemčija z Madžarsko (365 km) in z Italijo (310 km). Mnogo desetletij je bila najvišja gora Nemčije Zugspitze,
danes pa jo prekašajo mnogi vrhovi bivše Avstrije, tako da je Zugspitze šele na 18. mestu. Najvišja gora Nemčije je danes Veliki Klek (Gross-glockner). Najdaljša nemška eka je sedaj Dunav, ki teče 992 km po nemških tleh, dočim je pred priključitvijo .Avstrije tekel le 387 km po ozemlju Nemčije.
Pisano polje
J. M. Trunk
Spisal JANUS GOLEČ
LJUDSKA POVEST
Bogztiaj s čim vsem ljudje danes trgujejo. Mačkinih mrcin je po trgu ter po okolici več nego dovolj in zakaj bi siromašnejši svet nekaj ne zaslužil na tako brzo ter lahko roko. Obljubil je Lipši-netu, da se bo zgodilo po gospodovi želji in sta se razšla brez nadaljnjih pomislekov in povpraševanj. Antonič je še stopil v gostilno k Podreberšeku, kateremu je raztolmačil na videz čudno kupčijo in plačal v naprej najemnino za hlev in še za prehrano onih mač, ki bi bile prinešene pred odpremo, da ne bo zagrešeno mučenje živali.
To so poslušali tržani in okoličani dve nedelji zapored, kar jim je preklicaval občinski berič izpred cerkve in jim zabiča-val, da je razglas istiniten, ker Walzinger v Leobnu je bogata in znana tvrdka za nakup ter razprodajo sirovih kož ter ko-žuhovine.
Štirinajst dni je bilo v Poclsredi več nego dovolj pomenkov o čudni mačji kupčiji, pri kateri bo izkupil marsikateri za prazen nič po en in pol goldinarja. So se pa tudi našli prekupci, ki so stikali za večkrat nepotrebno mačjo nadlogo daleč naokrog.
Komaj so čakali zaželjenega ponedeljka, ko se bo pripeljal oni nemški gospod, ki trguje z mačkami. 2e v nedeljo popoldne se je oglasil pri Podreberšeku Lipše-netov Antonič in pogledal, če si niso morda Podsrečani vendarle razpukšali glede prevare. Kaj še! Dva izpraznjena oddelka v svinjaku sta že bila polna mačk vseh barv, ki so puhale ter prhale v nestrpni negotovosti, zakaj so zaprte in kaj bo z njimi. Trgovčev predsel je zopet izginil z izgovorom, da mora po gospoda, ki se bo pripeljal po železnici do Št. Jurja in bo v ponedeljek popoldne gotovo tukaj.
Kar s parom brzih konj je pridrdral trebušasti gospod Walzinger iz Leobna v lepi gornje-štajerski noši s težkim zlatim lancem od ene strani obilnega trebuha do drugega. Lep koleselj se je ustavil pred Podreberšekovo krčmo nasproti pranger-ju. Gospod in Podsrečanom že znani spremljevalec sta izstopila in se podala na ogled mačkine robe, ki je bila natrpana že v treh oddelkih svinjaka. Trgovec je sporočil zbranemu in denarju željnemu občinstvu, da se lahko za par ur razide, ker mora počakati na veliki gajbi, ki vozita bolj počasi in v katere bo natrpal iz-borni mačkin nakup. Ko bo blago prevzeto in v gajbah, bo plačal vsakemu od komada, kakor je bilo razklicano. Ljudje so razumeli zakasnenje prevoza in se razkropili po številnih trških krčmah, kjer so pili na dober izkupiček za prav za prav ničevo robo, s katero že bodo znali odslej kam.
G. Walzinger je pri Podreberšku dobro jedel ter pil, voznik je spre vaj al razgrete konje po trgu. Ko je zadostil telesnim potrebam, je plačal ceho, še dal lepo napitnino za najem svinjske staje in pisal. Zaključeno pisanje je zaprl v kuverto, jo zalepil, položil na mizo in nekaj namignil skrivnostno tolmaču, ko je že šlo bolj na večer. Antonič je izginil iz sobe, g. Walzinger si je pretegnil zaspane ter od vožnje raztresene ude. Dvignil se je s stola, se potrepljal zadovoljno po trebuhu, se nasmehnil in stopil proti pragu, kodei
je baš šetal mimo po cesti njegov voznik z že izpočitima konjema. Na gospodov pokim je obstal. Že so odmevali s Podre-beršekovega dolgega dvorišča nagli koraki z glasnim pozivom: "Sedaj!"
Kakor blisk sta se pognala trebušasti Gornji Štajerc in Antonič na voz, hlapec z bičem po konjih in po trgu ter na desno navzdol proti Bistrici in v najhujšem pe-ketu po cesti za potokom proti Kozjem. Za beguncema se je zakadil po dvoru in skozi vrata celi roj mačk ter mačkov, ki so se razkropile kot jata prestrašenih golobov na vse štiri vetrove po trgu. Ljudje so vreli iz krčem in se čudili divjemu ma-čkinjemu pogonu, katerega so videli prvič in zadnjič, odkar je Podsreda trg. Skraja so bili uverjeni, da si je dovolil kak domačin nedopustno šalo z izpustom mačk in so kar navalili na Podreberšekovo krčmo. Mačke so se že bile razbežale vse do zadnje ter poskrile po podstrešjih, hlevih in kolarnicah. Gornještajerskega Walzingerja in njegovega prokletega rae-šetarja od nikoder, gajb še manj — ljudska nevolja je že prekipevala, ko je pogledal krčmar še enkrat v pivsko sobo, kjer sta se mudila tujca. Na mizi je ležalo zalepljeno pismo, ki je bilo naslovljeno v slovenskem jeziku na Podsrečanke in se je glasilo:
"Vašo trško čast in pravice ste potrdile s pljunki in sunki po nedolžnem opazovalcu vašega trga pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Opljuvani ter osuvani vam zapušča v spomin na frdamanega pran-gerja jato neplačanih mačk, katerim blagovolite postaviti spomenik poleg onega trškega kamna, radi katerega sem bil javno osramočen prvič in zadnjič v življenju od pobesnelih ženskih rok.
S pozdravi odpuščanja za pljunke in sunke: Franc Guzaj iz Št. Jurja ob juž. žel. in ne leobniški Walzinger."
Zgorajšnje pismo je krčmar ponovil nevarno se gibajoči množici, ki je kar strmela. Kaj —? Guzaj — sam Guzaj — ta strašni ter prosluli tolovaj se jim je osve-til na ta način? Nikdo bi ne bil verjel čudnega maščevanja, ako bi ne bilo zabeleženo črno na belem in bi se ne bile razkadile mačke in ne odgalopiral oni prokleti go-lokolenež kar s parom najbolj brzih konj.
Nad kom so se hoteli znositi? Nad županom in občinskim biričem? Ta dva sta ravnala v dobri nadi, kakor oni. Osveta je osveta, če se tudi posreči na tako izreden ter smešen način kakor se je Guza-jeva nad celo Podsredo radi zapostavljanja in blatenja prangerske časti!
Še smejali so se Podsrečani z ženskami vred, ko so se umirili in uvideli, da se je znosil nad njimi tolovaj na tako preprost in prav za prav nedolžen način. Ženske so se zavzele za trško čast in pravice s pljunki in sunki; javno od ženskega spola na pranger sramote postavljeni ropar jim je vrnil milo za drago z neplačanimi mačkami. Preko pljunkov, sunkov in mačje nadloge je bilo treba preiti mirno na dnevni red, kar so dobri Podsrečani s sicer dobrosrčnimi ženskami tudi storili, ko so spoznali, da je Podsreda s pranger-jem eno, siloviti Guzaj drugo, in vendar je sedaj zadoščeno obema!
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Ani. Slovencu"!
GOSPODINJA ZA FARMO
Službo na farmi kot gospodinja dobi vdova ali starejša dekle. Katero veseli kokošje-reja, naj piše na naslov: Frank Gradishar, R. 3, Phillips Wis.
— Op. ured.: Oglas tega rojaka je bil zadnjo sredo priobčen kot "Ženitna ponudba", kar je bila neljuba pomota in se naj blagovoli oprostiti.
' ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE	|
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete	l
notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali	1
se pa zglasite pri:	I
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
na KELVINATOR
Trgovske refrigeracijske edinice!
Kelvinatorjeva kakovost — po znižani ceni — poleg Edison postrežbe
Zdaj — dokler so v veljavi te nenavadno nizke cene za refrigeracijske edinice Kelvi-natorjeve kakovosti — napravite načrt za moderniziranje svojega lastnega refrigera-cijskega sistema!
Obširna izbira vrst in velikosti je na razpolago od 1/3 do 3 konjskih sil — ohlajevani na zrak in na vodo.
Commonwealth Edison družba nudi izvedeno inženirsko postrežbo, da vam pomaga pri vašem načrtu za primerno refrigeracijo. Pripravni nakupni pogoji, da bodo odgovarjali vašim potrebam, vključno "Meter-Matic" novec na dan načrt... Telefonirajte zdaj za popolno informacijo!
Pratike
i /V
Našim čitateljem sP ročamo, da smo V^ jeli zalogo
Pratik za leto
in sicer obe vrsti
BlaznikoVfj
kakor tudi
Družinski
(Dalje prih.)
Obe vrsti ste zelo^ nimivi in ju krasi vilo lepih slik. N^ čite si jih takoj, ler ne poide zaloe
Vsak komad stan6 poštnino vred
ZS cent o*
Naročajo se knjigarna , AMER. SLOVEN*?
1849 West Cerraak CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in .predpisuje očala
1	DR. JOHN J. SMETANA	I
a	OPTOMETRIST	|
(H	1801 So. Ashland Avenue	S
m	Tel. Canal 0523	§
|	Uradne ure: vsak dan. od	9. jj
I	zjutraj do 8:30 zvečer.
iiiiiiiaiaiiiiiiuiiiiB
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
n*WMi Adam»Sir«l—RANdolph 1200, local US
Stran '4 "
www \w\jww warwy
GUZAJ
Senator Dies je nekaj P1'8' iskaval o neamerikanskem lovanju. Preiskavanje sam" prav nič ne pomaga, delof' nje nekih krogov je že davn" znano, ampak storilo se ni >"' česar zoper to ruvanje. Kf raj kaj stori? Vlada Vil Hm'? Prav vlada preiskuj® zdaj Dieša. Vidim nem^ glasove, ki smešijo Diesf' Umevno. Nemcu in sicer vs» kemu Nemcu tudi zdaj P°J Hitlerem je le za nemštvo, i" komur pa ni za Ameriko. vladna, oficielna Amerik1®1 Ob petnajstletnici Lenini/ smrti je Stalinov ekspone^ Browder, v moskovski "Prav' di" silno pohvalil oficieW Ameriko. Malo manjka, ^ predsednika ne imenuje "" tovariša. Roosevelt ne bo tak ampak za njim so druge n1"' či, in teh on ne more ali zna obvladati. Dies preiskuj®' vlada pa preiskuje Diesa, tl: sta vlada, ki bi imela neatfc' rikanskemu ruvanju stopiti ; zobe. O kapitalistični Am^ ki zdaj ni več ne duha ."Juha, vse je zdaj le demoW. tično, prav kakor je demo^'' tično v Stalinovem kraljest^ ; What's the difference?
Naši nasprotniki iz tabo1'" svobodomiselcev, socialist"!1 antifašistov ali bolj sramežlj1' vih komunistov in ateistov ^aženejo zdaj v kak pošali zen nauk ali tudi splošno* katoliško cerkev. Večino^ gre za gola smešenja ali t# nja. Dobro se .zavedajo, 11 nimajo nobenih dokazov f per cerkev in z golim taje' njem niti njim ni pomagaj V srcu le peče, če je kdo z^ iz hiše očetove* med neke P8' štirje. Dober flajšter zoper ta' ke srčne bolečine je kaka ^ rija o tem in drugem faj"! štru, kako je bil hiud s V^ \r šoli, sirov zoper ljudi, po^ pal kakega bogatega samo^0' rilca, ne reveža, ker ni bilo & narja, kako se je zanimal ^ punce ali vsaj za kuhari^ predpasnik itd. itd. Recimo, je vse tudi resnično, kakor "f povedujejo in pišejo. Tudi ^ hovnik ostane človek, in se m ra boriti in lahko zdrkne. Sa"1' svetniki so le v nebesih, fa^ duhovniške storije ne odžene3° srčnega nemira, če je ^ kakor izgubljeni sin v evafl^ liju, zašel med take, ki P j o svinje.
-o——	,
ŠIRITE AMER. SLOVEN^
MOLITVENIKI
Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo.
Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50.
V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital1 Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50.
Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.50.
Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na:
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road,
CHICAGO, ILL.
............................................................._
Italija hoče baje gospodarsko in kulturno penetrirati posebno Slovenijo. Kulturno tudi lahko, ako se Slovenci ne bodp sami pobrigali za malo boljšo kulturo, ker glaž in nož le preveč vladata, Gospodarsko, s krediti, denarjem. Socialist trdi, da je Italija ba-kerotna. To slišim že leta. Vsekako so Lahi vrlo varčni. Vsaj Slovenci nimajo kapitala za razna podjetja. Ne bo le njih krivda, nekaj pa bodo le tudi sami krivi, ker narodne varčnosti prav gotovo ne poznajo. Kar pride, zopet jutri gre. Kje naj se vzame kapital za podjetja? Lah zna dobiti kapital in kapital rodi zopet kapital, in laški kapital bo rodil na Slovenskem tudi kapitalizem, in laški kapitalizem bo prišel, ker ni slovenskega kapitala, in da ga ni, kdo je vsaj tudi sokriv? Došlo, pro-šlo.
*
Drobiž.
Krvava sekira. Na Dunaju je izhajal list, ki je prinašal najbolj senzacionelne novice: umore, poboje, uboje, rope, smrtne obsodbe, navadno tudi s podobami. Ljudje so list imenovali "Die blutige Hacke — krvava sekira", ker se jim je gabilo tolike krvi. Judovske praktike. Hrvatje imajo zdaj 'krvavog popa'. Mačkov list v Kanadi je prinesel 'vest' o dr. Korošcu, da je "pop" nameraval požgati Hrvatom cerkve itd. Še socialistu Molku je bila ta le predebela. Mizerno stanje in mišljenje pa dokazuje, na kakšni duševni stopnji smo. No, Maček je v opoziciji. Ampak prav "katoliški" krogi lancirajo vest, da je opozicija tudi v Beogradu in Šumadiji dobila večino, pa je "pop dr. Korošec to glasovanje falzificirao u korist vlade". Mogoče. Marsikaj se lahko potvori, ampak katoliški list mora biti pač hrvaško — katoliški, da dolži dr. Korošca take potvorbe. iJpijejo nad Hitlerem in Mus-solinijem, ki sedita Jugoslaviji na vratu. Ni čudai. Taki "Jugoslovani" niso za življenje'. Otroci morajo biti pod varuštvom. Evo ti varuštva, laškega in nemškega in še
precej mažarskega.
*
Kove
1 CEN^lj
VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG"
' 77 v . ... , , . ....	Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo
Naročniki jih bodo dobili	' „ ' * '
j . .	SAMO DO 11. -MARCA 1989. Na poznejša naro-
pnhodnjo jesen:	... r .. _, . .
čila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi
1.	KOLEDAR za leto 1940.	, , .. , . , . . . _ ___, ______ ■ .	Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje
2.	vecernice, povest "Pravica do živ-	. . . , ,
ljenja".	naročnino čimpreje, da ne bo zamud/tU
3-	NARODA'	KNJIGE STANEJO------.„$1.25
4.	življenje svetnikov, 14. snopič. z vezanim molitvenikom pa__$1.50
5.	JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenik.	^ ^^ sprejema;
—.......Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849	*°ad