Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt „ mesec 13, . 6,60, 2 , 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt mesec 10, . 1,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in losaraU sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrstaj«, befrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-makih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 66. V Ljubljani, v četrtek 22. marca 1900. Letnik XXVIII. Govor posl. V. Pfeiferja v seji poslanske zbornice dne 15. marca 1.1- Spregovoriti hočem le nekaj besedij, ne s političnega stališča, marveč z gospodarskega, in hočem opustiti vse rekrimina-cije, ker menim, da bi to v sedanjem trenutku slabo služilo dobri stvari. Opetovano se je v tej visoki zbornici opozarjalo na veselo dejstvo, da se je dosegel v naši državni polovici glede prašičje-reje znamenit napredek, kar je posebno ugodno za one kraje, v katerih je dohodek iz vinarstva vsled mnogih trtnih škodljivcev popolno uničen ali pa znatno prikrajšan. To se posebno dogaja na Dolenjskem, kjer se prebivalstvo, odkar se je pokazala trtna uš, intenzivneje peča s prašičjo rejo in tvori ta znaten vir dohodkov. Prašičja reja se pa še lahko pospeši in povzdigne, ker zahteva le majhen obratni kapital in ker morejo manj premožni ljudje, delavci, katerih omejena sredstva jim ne omogočijo, da bi redili kravo, vendar le najti sredstvo za rejo prašiča. Ako ni nikakih prometnih ovir, ako se smejo vršiti semnji, se more prašič vsak čas prodati bodisi zunanjemu trgovcu bodisi na domačih semnjih. Vsled tega so pa kmetje občutno zadeti, ako so ustavljeni semnji ali ako se objavijo odredbe glede zaprtije, kakor se to žal tako pogosto dogaja v okrajih, ki meje na drugo državno polovico, ker se kuga zanese mnogokrat od ondot v naše kraje in s tem oškoduje promet z živino. V tem slučaju se pa izdajajo naredbe, ki si mej seboj naravnost nasprotujejo. Izdajo se prepovedi glede prometa z ogerskimi prašiči, pusti se jih v naše kraje, pozneje pa konfiscira' in na javni dražbi proda, toraj spravi v prost promet, pri čemer se zgodi, da lastniki konfiskovanih živalij te zopet pokupijo, kar se je pred nekaj leti zgodilo v mojem volilnem okraju. S tem, da se pri nas prepovedujejo sejmi in sploh promet s prašiči, proti zanašanju kuge iz Ogerske pa ne nastopa vselej dovolj energično, je otežkočena naša interna trgovina in promet, zanašanje kuge se pa ne preprečuje dovolj uspešno. Prašičji transporti ogerskega izvora, zavarovani z ondotnimi živinskimi potnimi listi, lahko večkrat neovirano dospo v naše dežele, se pogosto na naših postajah prelože v druge vozove in odpeljejo v Istro, Tirole, Italijo itd. Ako žival tam zboli, se odredi zaprtija v onem okraju, kjer se je izvršilo prelaganje, akoravno v dotičnem kraju že cele mesece ni razsajala nikaka živinska kuga. Tak slučaj se je pripetil minuli mesec v novomeškem okraju, v katerem je izdala c. kr. vlada za Kranjsko prepoved glede izvoza prašičev, ker so v Briksenu dognali, da je za kugo obolel prašič, katerega so z drugimi vred naložili v vozove na nekem dolenjskem kolodvoru in transportirali na Tirolsko. Ta slučaj kužne bolezni, ki ae je pojavil na Tirolskem, je zadostoval, da je bila odrejena zaprtija za novomeški okraj, akoravno je ta že mesece prost vsake kužne bolezni in je bil transport prašičev ogerskega izvora, ali se vsaj provenijenca še ni mogla določiti. To so mi naznanili prizadeti krogi v dopiBu s prošnjo, naj pri vladi izposlujem preklic prepovedi glede izvoza. Nato sem takoj sostavil spomenico in jo s priporočilom izročil gospodu minister-skemu predsedniku, pozneje sem pa njegovo prevzvišenost tudi ustmeno prosil, naj po možnosti ustreže prošnjikom. Njegova prevzvišenost mi je dal pomirljivo zagotovilo, da se bo zadeva z vso naglostjo natančno preiskala in po dognani preiskavi po možnosti ustreglo prošnjikom. Danes si usojam opetovano nujno prositi visoko vlado, naj čim preje prekliče prepoved glede izvoza, da se že itak zelo oškodovani kmetovalci obvarujejo še nadaljne škode. Ko bi bili veterinami predpisi jednako veljavni za obe državni polovici in ko bi se v drugi državni polovici izvajali z jednako resnostjo in strogostjo kot pri nas, ne zanesla bi se k nam tako pogostokrat z Oger- skega živinska kuga. (Živahno pritrjevanje.) Posebno ne more člen VII. carinske in trgovinske zveze, ki urejuje živinski promet z Ogersko, nikdar uspešno ovirati zanašanje kuge, in tudi živinozdravniška preiskava iz Ogersko uvažanih prašičev ni vselej zanesljiva in ne da zadostnega poroštva, kakor je to razvidno iz dne 12. dec. 1899. vložene interpelacije, da so bile posamne živali infi oirane že pred uvozom. Ker tedaj sedaj veljavni veterinami predpisi glede živinskega obrata z Ogersko naše državne polovice ne varujejo zadostno pred zanašanjem kužne bolezni, in ker na Oger. nimajo niti sredstev glede odprave prašičje kugo, kakor pri nas, ne preostaja ničesar drugega, kakor da se v smislu odsekovega predloga sklene z ogersko vlado nova po godba, ki bo bolje varovala interese naše državne polovice. In s tem sklepam. (Živahna pohvala.) Država in vera (Konec.) Toda še iz drugih razlogov je vera potrebna državi. Edino vera je izdatna družabna vez. Pravo, brez katerega družbi ni obstanka, dolžnosti, ki jih naklada družabno življenje, se brez vpre ne dajo razložiti in nimajo pomena. Brez vere nima podlage za-konodajstvo, brez vere je mogoče le brez-vladje, občen nered ali pa samodržtvo. Ce Bog ni več gospodar nad nami, smo odvisni ali od izpremenljivosti poulične druhali ali pa samovoljnega samodržca. Iatotako je vera potrebna družbi, da dosega svoj smoter. In zares, kakšen je prvotni smoter družabnega življenja? Osebna varnost, mir, popolno in človeku pristojno življenje. A kako naj dosega družba ta smoter brez vere, brez nravnosti, katerih početnik in osvetnik je Bog, brez vere in nravnosti, ki se javita, zapovedujoč in svareč, v vesti slehernega človeka ? Kako naj družba dosega svoj smoter brez pravca, merila pravičnosti, ki jo je vtisnil v človeško naravo ter ji dal najvišje potrjenje Bog sam? In ne sumo to, zasebni blagor poedincev samih terja vero, terja javno bogočastje in verno družbo. Kajti če poedini ljudje niso verni v javnem življenju bodo pač težko verni v svojem zasebnem življenju. Javno bogoslužje vleče, daje pogum, brez njega zasebno bogočastje nima trajnosti. Zasebno in javno življenje odgovarja drugo drugemu ; če je eno nepopolno, na krivem potu, Be kmalu navzame slabega, zaide i drugo. Okrožnica »Au milieu des sollicitudes«: »Pred vsem začnimo a splošno znano resnico, ki jo priznavajo vsi količkaj misleči ljudje, ki jo je vrhu tega proglasila, potrdila zgodovina vseh narodov, z resnico namreč, da jo vera in sicer edino le vera tista vez, ki more jamčiti za obstoj družabnega življenja, da edino vera more biti trdna podlaga za mir, potreben blagostanju posameznih narodov. Ce se udje različnih družin pod naravnim vplivom združijo v eno veliko družino, državo imenovano, se s tem ne od-reko pravicam in dolžnostim, ki jih imajo v zasebnem življenju; a da se združijo v državo, jim ni edini namen materijalno blagostanje, vodi jih pri tem i želja po nravni izpopolnitvi. L drugimi besedami, človeška družba Be mora razločevati od združenja brezumnih bitij, ki teže le po tem, da ugode svojemu prirodnemu, čutnemu teženju, svojemu nagonu . . . Nravnost torej., vsajena od Stvarnika v človeško srce, že s tem, da tvori soglasje med pravicami in raznoterimi dolžnostmi, nujno terja Boga in z Bogom vero, posvečeno vez, ki druži človeka z Bogom . . .« Okrožnica »Sapientiae christianae»: »če kaka družba teži le po gmotnem napredku in po dobrinah, ki ji omogočijo zabavno, prijetno, veselo življenje, neomejeno uživanje, če se izjavi, da pri upravi javnih zadev ne pozna Boga, da noče upoštevati nravnih zakonov, taka družba zapusti pot, ki vodi k smotru, ravna proti naravnim nagibom. Taka družba je izgubila 8voj smoter, nima več pravice do imena družbe, ker taka družba ni več družba, ampak le slepilna podoba in lažnjiv posnetek prave družbe in skupnosti človeške.« Okrožnica »Immortale Dei« : »Ena izmed glavnih dolžnosti, ki jih imajo vladarji, LISTEK Slaba vest. Vsi, ki obdajajo tron ljubljanskega župana, so na nogah. Okolu brenče in slaba vest pred »klerikalci« jih preganja po dnevu in po noči. Malovrha cukajo, da spušča notice v »Narod« o mobilizovanju klerikalne vojske. Sedaj so na vrsti v bojnem črtežu — — gostilne, ta priljubljeni kraj raznih na-rodnonaprednih »kurjih britolov«. »Klerikalci« so se vrgli na gostilne! ta klic odmeva narodnim veljakom in lajša jim — mošnje. »Žirafi« in »kurji britofi« — »pridobivajo« gostilne, v katerih se bode zbirala rotovška vojska. »Klerikalci« pa se v pest smejo narodnim veljakom, češ, na trdnih nogah ne stoji, ki tako mendra in spravi celo »prvo slovensko glasilo narodne inteligenco« na noge, kadar kak navihanec kihno v kaki gostilni o »tičkih pri koritu«. Strah je torej popoln, ker »klerikalci« baje »gostilne nam jemljo«. »Kot Buri tako dela letos klerikalna stranka. Namlatili nas bodo, ko sami ne bodemo vedeli kedaj«, nemu prvaku in dobil pet goldinarjev za klobase. »Mico Kovačevo«, ki je lani vlekla ploh, bi zopet radi spravili pod streho klerikalcem. »Mica Kovačeva, piva nič pvačeva«, pa obsedi vedno v Lorbekovi gostilni na bv. Petra cesti, kjer so narodnonapredni agitatorji toliko gulažev poručali zastonj. Mica Kovačeva je narodno - napredna devica, katero sosebno dobro poznajo trgovci, kadar imajo opraviti z nekaterimi narodnimi ženskimi veličinami. Mica Kovačeva je ostarela v narodno-naprednem taboru in lepo ni, da jo na stara njena leta hočejo poslati služit »klerikalce«. Da, nehvaležnost je plačilo sveta ! Tako so kimale nekatere rudeče srajce, ko so včeraj čitale dnevni red seje obč. sveta. — V gostilni so modrovali mladi »Sokoli«: »Naj-prvo so narodno-napredni možje snedli trgovskim uslužbencem nedeljski počitek, sedaj se pa bavi naš občinski svet z načrtom na višji mestni dekliški šoli ustanoviti trgovski tečaj« . . . Figo so kazale rudeče Ftrajce, ko so govorile o tem epohalnem so-cijalnem načrtu, b katerim be ne bo doseglo druzega, nego z ženskim delom pritisk na drugi mizi pa smo tedaj klerikalci pričeli žvižgati »sokolski marš« .... Da bodo torej trgovski uslužbenci šli v boj za magistrat, je pribito. Tudi socijalne demokrate je že zasigural Železnikar, ki se baje z vsemi štirimi brani, da bi se v Ljubljani pričela resna, odločna akcija vsega ljubljanskega delavstva za razširjenje volilne pravice. Socijalni demokrati tega moža menda poslušajo, ker se nočejo zameriti dr. Tavčarju, ki tako rad njihove plese priporoča v »Narodu« in ki skrbi, da je »Narod« ne-sramnejši, nego »Rudeči Prapor«. Vrhovno načelo vsega je boj proti klerikalcem, in če narodni papež pravi, da bi naš občinski svet na glavo padel, ako bi delavstvu dal volilno pravico, mu socijalni demokratje za ta izrek ližejo pete. To sem premišljeval, ko je zadnjič jasno sijalo solnce na stare ropotije ljubljanskega »Tandelmarkta«. In gledal sem stare cunje, ki se kupujejo in s katerimi se dela še kupčija. In sredi stare šare sem zagledal znanega možička z ljubljanskega magistrata. Solnce je dobrotno obsevalo njegovo postavo in migajočo drobno glavico, ki ve in misli vse, kar ve in misli gospod župan. Moiiček Poleg njega je stala stara starinarica in možiček si je z vso silo prizadeval dobiti od nje pooblastilo. A ženšče je bilo trdo. Nakrat se je pogovor zasuknil. »Ali imate veliko Btarega papirja ?« vprašal je možiček. »Oh, starih šrilt na kupe!« hitelo je babše. »Bravo, bravo!« tleskal je možiček, »vse pokupimo, vse pokupimo.« In ženici so je razjasnil obrazek: »Ile, he, he, dajte, dajte, gospod, pa kam jih spravite, vsaj na magistratu ne prodajate klobas ali lig.« »O, klobas pa na magistratu no prodajamo. A gospoda Aškerca imamo na magistratu in ta rabi stare šrifte. Na magistratu jih imamo premalo, da pa bo imel gospod kaj dela, mu bodemo nakupili drugod starih šrift.« Ženica je pogledala na skladovnico starega papirja v kotu, potem je pa zapraskala svoje ime po poli, katero ji je ponudil možiček zato, »da je voljna prodati gospodu županu za mestni arhiv in za gospoda Aškerca ves svoj stari papir.« In možiček je imel pooblastilo v žepu. Zmuzal sem se za njim. Vstavil se je pred neko kramarico. »Uh, uh«, je pričel, »kako se mi smilite«. Žena ga je debelo gledala. »Božiča, božiča«, zmajeval je dalje mi- je pospeševanje in obramba prave vere; to so vladarji dolžni svojim podloinikom, ker je le-teh zadnji smoter tak, da presega sedanje življenje. Njih prava sreča in prava korist je teženje po nadnaravnem smotru, a družabno življenje mora to teženje podpirati, ne pa ovirati ali celo voditi na napačna pota.« Okrožnica »Libertas praestantissimum«: »Vladarji niso obvezani, skrbeti le za časno blagostanje, ampak morajo tudi z modrimi zakoni pospeševati duševno blaginjo. Pre zirati božje zakone ali izgrešiti svoj smoter in preobrniti red, ki ga terja narava sama, je pa eno in isto; zato vlada ne sme ne tega, ne onega « Posneti posledice iz teh načel ni težko: Država mora uradno in z javnim bogočast jem priznati vero; mora se sama ozirati nanjo in z umnim zakonodajstvom skrbeti, da jo upoštevajo vsi državljani; mora jo de-janjsko podpirati; mora v zadevah, ki spadajo v cerkven delokrog, pripustiti, da odločuje in potrebno ukrene cerkvena oblast, kateri so izročeni državljani z ozirom na nadnaravni človekov namen. To so bistvene dolžnosti, ki jih imata družba in država, dolžnosti, ki jih terjata narava in zdrava pamet. Ti pojmi, tako priprosti, niso bili nikdar do cela neznani, priznale so jih celo nepopolne družbe več ali manj. Le v sedanjem času potvarjena in pristranska veda more prorokovati prihodnjost brez vere, prihod-njost brez Boga. Povestnica ji odgovarja s splošno vero, z obče razširjenim verskim prepričanjem preteklosti, človeštvo brez vere bi bilo enako človeštvu brez pameti, brez vesti. To bi bila potvara, propad človeške narave. Toda ali ni veliko katoličanov, ki si, zapeljani od liberalizma, žele države brez Boga, države, ki naj naravnost ne nasprotuje veri, sicer pa naj jo prezira popolnoma? Žal, da je tako! Mnogo jih je, a ni dvoma, da iz-izdajajo državo, dočim izdajajo Boga. Nobena podmena ne daje državi pooblastila, noben nauk ji ne more prisvajati pravice, javno prezirati Boga, svojega početnika in sodnika. Država brez vere pripravlja pot protinaravni družbi, ki hiti po zložni poti v bližnjo pogubo, hoče ustvariti začasno srečo, ki jo, če se natančno premisli, nemogoča brez nravnega življenja, brez vere. Vsaka človeška družba, ki stremi po tem, da izključi Boga od svoje uprave in vlade, zavrže, v kolikor je to v njeni moči, pripomočke nadnaravnega reda in postane tako vsled lastne krivde nevredna božjega varstva. Istotako, kakršnakoli se že kaže na zunaj njena moč in njeno blagostanje, nosi v svoji notranjščini skrito smrtno kal; zato ji ni trajnega obstanka. Politični pregled. V Ljubljani, 22. marca. Državni »bor še sedaj ni preložen, kar pa državnim poslancem gotovo ne bo »Ju, ju, to bodete revice, oh, Bog se vas usmili«. Žena je bila dovolj preplašena. »I kaj za božjo voljo pa bo ?« vskliknila je na pol bleda, na pol rudeča. »Koga, vse kra-marice pojdete iz vež!« Kakor bi bomba treščila v »štant«, tako je obstala žena pred možičkom. In možiček je zopet izvlekel belo polo od »notarja Gogole«, »ki so dober gospod in ki se bodo potegnili za kramarice, ako prosijo, da smejo še nadalje ostati po vežah«. In ženica je rosnimi očmi podpisala ,prošnjo' na ,dobrega gospoda Uogolo'. Tedaj pa sem začul za hrbtom Mačkov glas, glas Mačkov, ki toči šnops na Mestnem trgu. Obdelaval je neko ženico, ki jo čepela na trgu. »Sekirco, sekirco vam dam, mamka, pa več ne dobite sekirce na posodo, če ne daste glas za magistrat«. Ta ženica pa je imela brihtno glavo. Poslala je Mačka in ,sekirico' nazaj mej šnops. Nisem šel daleč, že sem čul drug reiren druzega moža za pooblastila: »Branjevke, branjevke, škof bo zidal velik magazin in vse branjevke bo zadušil 8 tistim magazinom, ker bo cenejše prodajal, nego ve«. Srečal sem tisti dan tudi dolgega postreščka, ki je pravil okolu, da je že 2600 gld. nafehtal za agitacijo, opomnil sem se pri tej lepi svoti na starosto ljubljanskih agitatorjev, kupil nevšečno, kajti dokler zasedanje oficijelno ni preloženo, tako dolgo jim teko navadne dnevnine, akoravno so večinoma že vsi na svojem domu. To se pa godi radi tega, ker so ostali na Dunaju še češki in nemški zaupniki, ki se udeležujejo spravnih konferenc. Ko bi bilo zasedanje že preloženo, bi ti zaupniki ne bili prav nič odškodovanj. Češko ■ nemška »pravna konferenca tudi še danes ne bo zaključena, ker se je v včerajšnji seji sklenilo, da se razgovor še nadaljuje v petek dopoldne. V včerajšnji seji, pri kateri so se udeleževali razprave češki zaupniki Engel, Pacali, Kaizl in Kramar, ter Nemci Prade, Schiicker, Pergelt in Barnreither, in pri kateri je posegel v razpravo tudi ministerski predsednik Korber, je bil na dnevnem redu razgovor o jezikovnem vprašanju pri deželnih uradih. Razgovor je bil nekako splošen, identičen 8 prvim branjem ali generalno razpravo, in še ta ni bil včeraj završen, akoravno je trajala seja od 4. do '/»?. ure zvečer. Nadaljuje se danes popoldne ob 3. uri, posebno pa jutri dopoldne. Povodom razgovora o tem predmetu v predvčerajšnji seji je dal pl. Koerber nekaj pojasnil, toda skrbno se je izognil vsem vladnim nazorom glede jezika pri političnih uradih. Ministerski predsednik niti z jedno besedo ni omenil, kako si predstavlja vlada rešitev jezikovnega vprašanja v tem oziru in kaj namerava vlada ukreniti v dosego tega namena. Nemškim in tudi češkim za upnikom ta vladna molčečnost ni bila po sebno všeč. — Mej člani spravne konference prevladuje mnenje, da spravna pogajanja v petek ne bodo zaključena, marveč samo preložena in se po sklepu deželnozborskega zasedanja zopet nadaljujejo. Volilni red za gališkl deželni zbor je dobil cesarjevo potrjenje skoro na predvečer deželnozborskega zasedanja. S> spremenjenim volilnim redom pomnoži se samo število »ljudskih zastopnikov« virilistov in pa zastopnikov mest Levov in Krakov. S tem je deželnozborska večina ustregla bržkone kričeči »potrebi«, za kar ji bo ljudstvo brez dvoma hvaležno ali kali? lihodes toži angleške vojskovodje. Dijamantni kralj Cecil Rhodes biva še v Kapstadtu, ker se radi bolezni še ne upa podati na daljno pot proti Londonu Tu ga pa neprestano oblegajo gotovi žurnalisti, da bi kaj zvedeli od njega o razmerah v Kim-berleyu za časa obleganja. Na tako vprašanje ameiiškega časnikarja Ralpha je Rhodes odgovoril približno takole : Moja organizacija in ne ozkosrčna vojaška je vzdržala Ivim-berley. Vojaška oblast je mene in meščansko gardo neprestano ovirala. Posebno se je odlikoval burokrat polkovnik Kekevich. Mej obleganjem je padlo skupno 111 mož, ki so pa vsi pripadali meščanski gardi in vsled tega niso zaznamovani v zapiskih o izgubah v armadi, nasprotno jo pa izšlo naznanilo, da je poginila mula in da se je vsled tega zmanjšalo število posadke za jednega moža (!) Ko se je zvedelo o velikem angleškem sem pomarančo in deklamoval sam zase klasika slovenskega besede »Oj zlati vek, sedaj pa ,kurji britof' pride .. .« »Trin . . . Trin . . .« Zašel sem pred »Mestni Dom«. Zvonček na ,rešilnem vozu* je zvonil. Otroci so upregali konje Bolče-vega Pepeta. Res, vzorna naprava, sem si mislil in čakal, kedaj se voz odpelje. Pohitel sem za njim. Peljali so se po neko bolnico. Dokler sta bila strežaja na vozu, je bilo dobro. Hudo pa se je godilo ,rešilcema', ko sta bila z nosilnico na tleh. Nehote sem kapituliral pred »Edinostjo« in »uvidel sem korist in hasek, ki ga daje tak važen pojav na polju socijalnega življenja«. Jeden možiček z nosilnico je opletal na vse strani. Strbun-kala sta v sobo k bolnici. Tedaj pa je no-sača z opletajočimi nogami prevzel »važen pojav« in prekopicnil se je čez umivalnik. »Rešilna družba« je ponesrečenega svojega Bodruga naložila na nosilnico in transporti-rala ga v varno zavetje, potem pa je zopet prišla nazaj po bolnico, ki se je take »rešilno družbe« smrtno ustrašila. Prihodnjič napisal Vam bodem drugo pismo izpred našega rotovža o tem, kako so v tajni seji obč. sveta opravičuje, da se meBtna zidarska dela ne oddajo cenejim ponudnikom. Metulj. porazu pri Maggersfonteinu, so neprestano delovali razni heliografi, pozneje se je pa pokazalo, da angleški častniki niso hoteli izvedeti drugo, nego samo koliko konj je došlo v Kapstadt za neki gotovi oddelek. Dognalo bo je namreč, da se je jeden častnikov osebno zanimal za to stvar. V Kim berleyu je bilo 500 rednih in 4500 vojakov prostovoljcev. Redni vojaki bi ne bili nikdar vzdržali mesta. A \ kljub temu je prijela vojna oblast nekoga, ki je pisal v lokalni časnik, daje skrajni čas, da so mesto oprostili. Slučajno je Rhodes sam pisal dotični članek in v njegovi prisotnosti je prosil Kekevich Preneha, naj prime avtorja. Rhodes navaja nadalje, da so imeli Buri v vojski le 35.000 mož. Ko mu je časnikar pripomnil, da so celo olicijelni angleški krogi cenili bursko moč na 66.000 mož, je odgovoril Rhodes : »Vem, to je njih način, s katerim opravičujejo svoje poraze. Le poglejte Bta tistiko o ljudski štetvi in uvideli bodete, da angleška trditev sploh ne more biti resnična. Pri zadnji volitvi predsednika so oddali Transvalci le nekaj nad 17.000 glasov in tedaj so glasovali celo 161etni mladeniči. Transvalska republika je poslala v boj le nekaj nad 15 000 mož, Oranjci pa niti toliko ne. Glede inozemcev so pa tudi znana vsa dejstva Irska »brigada« je štela 100 mož, Skandinavci 150, ostale čete pa niso štele mnogo nad 2000 mož. Burska moč se je zdela številneja le vsled tega, ker so oddelki vedno menjavali svoja mesta. Buri, ki bo nas oblegali, so opetovano šli nad Methuena in drugam. Torej samo radi tega se je pretiravala burska moč, da so se lažje opravičili naši slabi vodniki«. Rhodes je tu povedal marsikaj, kar dosedaj ni bilo znano javnosti, posebno pa ne londonskemu vojnemu svetu. Seveda mož sme govoriti, ker se ga gotovi krogi boje. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 21. aprila. Pričetkom seje je župan prebral odgovor sv. očeta na čestitko. Sv. oče blagoslavlja v odgovoru vse mestno prebivalstvo. Obč. svetniki so to pot stoje poslušali županovo naznanilo. Pouk po časopisih se jih torej prime. Župan je na to nakrat postal hud. V nedeljo so ljubljanski obrtniki vseh strank na shodu »pri Maliču« soglasno vsprejeli obsodbo mestnega gospodarstva in so bili toli predrzni, da so dotično resolucijo poslali županu Župan je včeraj obljubil, da bodo v bodoče vse take resolucije mar-širale v — koš. »Drzno čelo« je nadel župan tistim, ki govore o žalostnem mestnem gospodarstvu in o nekaterih neproduktivnih mestnih zgradbah. »Dolgi jeziki« zabavljajo nad »Mestnim Domom«, o katerem, kakor se je videlo, župan ne trpi najmanjšega za bavljanja, in se tudi, kakor je dejal, o tem ne mara prepirati. Zato je tudi malodane »prepovedal« obrtnikom, poslušati »Konservativno obrtno društvo«, ki hoče voditi ljubljanske obrtnike, »pa jih ne«. Predno kdo hoče govoriti o mestnem gospodarstvu, dejal je župan, se mora naučiti pravilne slovenščine. Ker so obrtniki sami spisali resolucijo in ker nimajo časa tekmovati v znanju slovenščine z ljudmi, ki so po šest let gu lili gimnazijske klopi, je bila ta opazka županova jako neslana. Mestno gospodarstvo pač ni toliko vredno, da bi se opevalo v klasični slovenščini. To bi bilo k večjemu Aškerčevo delo, ki je za to plačan. Župan naj bi najprej pomedel z slovenščino raznih obč. svetnikov, predno drugič zopet prične na tak način pobijati kako resolucijo, ki mu ni ljuba. Župan je dalje prišel na tržne lope, katere resolucija zahteva, ter dejal, da obrtniki menijo s tem gotovo navadne »štante«, ne pa tržnico, katero že še dobimo. Konečno smo doživeli prizor, da župan ni niti z be-Bedico grajal, da sta dva obč. svetnika na tisoče podražila mestne vožnje, nego je dejal, da sta bila najceneja in da bo jima je zato oddala mestna vožnja. Citatelji našega lista vedo, kako je s stvarjo, in ako župan obrtnikom, ki protestirajo proti znanemu »barantanju« in »mešetarjenju« obč. svetnikov z obč. gospodarstvom, očita, da so »brezmejno zlobni«, meče to lepo luč tudi na druge. Župan je dalje naznanil, da je občinski svetnik dr. Krisper odložil mandat. Obč. svet se je dr. Krisperju zahvalil na nje govem delovanju. Župan je prebral nemški odlok dež. vlade, s katerim se odobri regulacija Vodmata, in naznanil, da sejepref dr. Krek zahvalil na čestitki. Na to sta storila obljubo nova meščana Tuma in Maček. Tu so obč. svetniki takoj vstali raz sedežev. O prihodnjih obč. volitvah je poročal dr. Tavčar. Letos odstopijo obč. svetniki v III. razredu: Škrjanec in Žitnik, Fr. Hribar je »odstopil« že mej letom, v II. razr.: Fr. Pavlin in Plantan, v I. razr.: Iv. Gogola, dr Stare, Iv. Velkavrh in Žužek, voliti bode treba tudi jednega odbornika namestu dr. Krisperja. Volitve sc bodo vršile v »Mestnem Domu« in sicer III. razred 28. aprila, za II. razred 25. aprila in I. razred 27. aprila. Pri III. razredu, za katerega se bode volilo v dveh prostorih, ker je v tem razredu nad 2000 volilcev, bodeta načelnika komisiji dr. Iludnik in dr. Majaron, v II raz. Šubic in za I. razred dr. Tavčar. O zadevi preuredbe ljubljanskega kolodvora je o dotičnem predlogu obč. svet. Pavlina poročal obč. svetnik Bleivveis. Vsprejeta je bila resolucija za centralni kolodvor, ki bi stal na mestu sedanjega drž. kolodvora. Proga južne železnice bi se preložila za topničarsko vojašnico. Po Dunajski cesti bi bil prostor do centralnega kolodvora določen za osebni promet, po nasprotni strani pa za tovorni promet. O gradnji mesarskega mostu je župan predložil načrte, po katerih bi stal most skupno z obrežnim zidovjem in po odškodnini za Škrjančevo hišo 7000 gld., Vel-kovrhu 2000 in odškodnino za prostor g. Levca 1000 gld. skupno 102 000 gld. Poročevalec Žužek je bil proti temu načrtu, po katerem bi se most zgradil iz cementa, betona in železa, ker taki mostovi baje niso sigurni, in je sam predložil načrt za železen most, ki bi bil dolg 33 metrov. Določilo se je prirediti lokalni ogled skupno z odborom za osuševanje barja, da se natančno določi, koliko se bode zožila in uglobila Ljublja-nična 6truga. Odobrili so se niveli za Cegnarjeve, Holzapflove ulice naknadno in za Hilšerjeve ulice. Priziv Auerjevih dedičev proti magi-stratnemu nalogu, da morajo odstraniti barake ob Dunajski cesti, in priziv deželnosodnega predsedstva zaradi zožitve Predilnih ulic sta se odbila. V mestni klavnici se je pobilo lani 27.648 glav živine. Župan je naznanil, da se bodo ondotnima mestnima živinozdrav-nikoma plači zvišali; na interpelacijo obč. svetnika Kozaka je odgovoril, da se nadaljujejo pogajanja za nakladišče živine pri klavnici. Šolska poročila obč. svetnika Dimnika so se odobrila. Priporočilo se je tudi prošnjo »Ljublj. učit. društva« na dež. zbor v zadevi izboljšanja gmotnega stanja mestnega učiteljstva, in se ugodilo prošnji učiteljev L. Armiča in J. Gepudra (poročevalec g. Kozak) za nameščenje z dekretom v šolski delarni. Določilo se je samo, da brez dekreta dobita za ta pouk po 240 kron na leto. Potvica za trgovske uslužbence se je spekla koncem seje. Določilo se je soglasno ustanoviti na mestni višji dekliški šoli poseben trgovski tečaj za gojenke zavoda, pa tudi za dekleta, ki narede vspre-jemni izpit iz matematike. Šolnina bode 5 kron na mesec. Bilo bi pač nujnejše, da skrbimo za slovenski moški trgovski naraščaj, katerega nam sedaj mnogo ponemči Mahrova trgovska šola, in da se ne ustanavlja ženska konkurenca moškemu delu. Odsek za nadzorovanje zgradbe »Mestnega Doma« je poročal, naj se da posest-nici Sidoniji Schrey še 900 gl. odškodnine, kar je obveljalo, in župan je zaključil sejo. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. marca. Slaba informacija. Zadnji »Učiteljski Tovariš« piše: »Povodom čitanja rekrutnega zakona se oglasi 20 poslancev kot proti- in 8 kot zagovornikov zakona. Slovenski poslanec ni nobeden med njimi.« Tem vrsticam dostavlja uredništvo: »Ti (slovenski po- slanci) govore navadno le takrat, kadar bi morali molčati.« Gospod Jakob Dimnik je od novega let« sem jako močan v opazkah, a ima i njimi smolo, kakor s svojimi »izvirnimi« spisi. Istina je, da so bili kot govorniki glede vojaških novincev vpisani trije slovenski poslanci, od teh sta dne 12. t. m. v zbornici govorila gg. vitez Berks in Pogačnik. Tretji ni prišel na vrsto, ker je zbornica preje sklenila konec debate. Torej, g. Jaka, bodite bolj previdni s svojimi kritiškimi glasovi. Romanje v Rim. Opozarjamo vse, ki hočejo poromati v Rim, da naj se zglase vsaj do 2 7. marca ter naj dopošljejo ob enem denar za vožnjo in nekatere skupne stroške: za III. razred od Ljubljane do Rima in nazaj 25 gld.; za II. razred 4 2 gld. Kdor se ne oglasi vsaj do 27. marca, njemu ne moremo preskrbeti v Rimu stanovanja. Kdor pa se ne zglasi do 5. aprila, mu tudi znižane voznine ne moremo zagotoviti. Denar za vožnjo naj se pošilja pod naslovom: dr. Koren, kanonik, Ljubljana. — Romanje bo trajalo kakih 10 dni in bo stalo z vožnjo v III. razredu od 60-70 gld. Javno predavanje. Sinoči je v »Ka toliškem Domu« predaval kanonik dr. Fr. Lampe o darvinizmu. Razvil je Darvi-novo teorijo in nje podlage, »zakone« o iz-preminjanju vrst, o boju za obstanek in po-dedovanju. Vse je pojasnil s poljudnimi zgledi. Potem pa je pokazal, da podlage darvinizmu ne morejo vzdržati znanstvene kritike. Nikjer ni zanje nobenega dokaza, nobenega dejstva, nasprotno istina je proti njim. Vrste se izpreminjajo, a ne v druge vrste, ampak le v povrste in pasme. Boj za obstanek izpočetka ni mogel biti odločilen faktor in tudi sedaj nima onega pomena, ki mu ga mora pripisovati darvinizem. Pode-dovanja, kakoršnega rabi darvinist, ni. — Haeckel je na Nemškem zagovarjal darvinizem, da bi izpodrinil iz znanstva — Boga. A to se mu ni posrečilo. Znanstvo bo šlo preko darvinizma svojo pot in stari Bog še živi tudi v resnem istinitem znanstvu. Govornik je opozoril one, ki se hočejo v domačem jeziku natančneje poučiti o darvinizmu, na »Katoliški Obzornik«, ki je pri nesel o tem vprašanju dolgo temeljito razpravo. — Ker je g. kanonik mogel razviti teorijo in protidokaze samo v velikih obrisih, zato bo ustregel splošni želji, če bo o priliki nadaljeval svoja predavanja. — Prihodnje predavanje bo v četrtek ob '/,8. v veliki dvorani »Katoliškega doma«. III. redni koncert »Glasbene Matice« bo v soboto dne 7. aprila t. 1., koncem marca pa se priredi društven glasbeni večer. Potresna posojila. Kmetovalcem in obrtnikom, ki so člani naše kršč. soc. orga nizacije, se tem potom naznanja, da je delavsko tajništvo pripravljeno delati prošnje za odpis, popust ali odlog plačevanja potresnega brezobrestnega posojila. Kdor ima torej tako državno posojilo in je član organizacije, naj se za prošnje oglasi v delavski pisarni »Katol. Dom«, vsaki dan od 8 — 1 ure dopoludne. Obrtnikom dajeta pojasnila tudi gg. Kregar in Breskvar. Od sv. Ane pod Ljubeljem, 21. t. m. Direktor tukajšnjega rudnika, znani Simon Rieger, je odpuščen. Zakaj mu je rudniška družba odpovedala službo, ni znano ; ljudje ugibljejo razne vzroke. Cela šentanska dolina je vesela, da se je znebila tega moža Tudi delavci nič ne žalujejo za njim. Le žal, da se menda še ne misli popolnoma ločiti od našega kraja. Ljudje govore, da ga bo sprejela v službo tržiška predilnica iz hva ležnosti, da je spravil šentanske vodne sile v njeno last. Če se to govorjenje vresniči, so Tržičani in vzlasti tržiški Slovenci z od pustitvijo Riegerjevo prišli iz dežja pod kap. Iz Tržiča 20. marca. Tudi naše »Kat izobraževalno društvo« je obhajalo slovesno god svojega zaščitnika ev. Jožefa. Ta dan popoldne je namreč odkorakala s svojo za stavo dolga vrsta društvenikov na prijazni hribček k podružnici bv. Jožefa, kjer so poslušali prazniku in časovnim razmeram primeren govor in zapeli lavretanske litanije in nekaj pesni na čast Mariji in sv. Jožetu. Prišlo je k tej pobožnosti tudi druzih ljudi toliko, da jo bila cerkev natlačeno poli)a. Mnnim Ha bi bilo snlob dobro, ko bi se za katoliška društva večkrat napravljale cerkvene slovesnosti s primernimi govori. S tem da ta društva prirejajo razne veselice in predstave po gostilnah, je še vrlo malo storjenega v prospeh verskega probujenja našega moštva. Potrebno je seveda tudi to, a opuščati se ne sme tudi ono. — Že dalj časa imamo tu nemško gledišče neke popotne družbe. Naši ljudje se radi smejejo, zato radi hodijo gledat, čeprav jezika ne umejo. Kdo bi jim to zameril ? — Proti koncu predpusta je pri nas gospodarila huda hripa. Tudi sedaj se ni še popolnoma umaknila. I. slovenska slikarska in kiparska razstava. Dobili smo te le vrstice : Meseca septembra t. 1 se namerava prirediti v dvorani »Mestnega doma« razstavaizvirnih umetniških del. Ker odbor ne ve za vsa sedanja bivališča sloven. umetnikov, se obrača potom časopisja do vseh naših umetnikov s pozivom, da blagovole odboru čim prej naznaniti, ali so menijo razstave vde-ležiti in s kolikerimi deli. Isterska mirovna pogajanja. Delegati italijanske in hrvatsko-slovenske stranke so imeli včeraj drugo sejo. Razpravljali so o točkah, katere so predložili delegati hrvatsko-slovenske stranke. Italijanski delegati so konečno vsprejeli predložene jim točke z obljubo, da se o njih razgovore v svojem klubu in pismeno odgovore. Dopolnilna volitev v Istri. Za mest. skupino Izola Milje-Buzet se je v torek vršila dopolnilna volitev v deželni zbor isterski na mesto dr. Bartolija. Izvoljen je bil ita i-janski kandidat dr. Depangher,kije dobil 185 glasov. Hrvatski rodoljub Fran Flego je dobil 60 glasov, dasi ni bil javno proglašen kandidatom Izid volitve kaže, da bi se razmere v Istri takoj predrugačile, ko bi le vlada hotela. Koroške novice Koncesijo za zidanje ozkotirne železniceSinčavas-Železna Kapla so dobili gg. E. Engliinder, E. Ze-man in J. Gross. Država garantuje za čisti dobiček 42.600 K. — Deželna zavarovalnica za živino ima sedaj 20 podružnic. Blizu Sel pod Žrelcem je dne 5. t. m. v Glini utonil 551etni delavec E. Poganič. — V Dolinčicah nad Rožekom je dne 4. t. m. umrla gospa Marija Pavel, žena znanega narodnjaka p d. Rutarja. Teden dnij prej sta umrli tudi njeni sestri: duhovna in prava mati g. župnika I 7-67 » » jesen . . » 7 86 » » 8*87 Rž za pomlad . . » 6-65 » » 6 66 » » maj • junij . » 6'69 „ » 6-70 » » jesen ...» 6 85 » » 6-86 Turšica za maj-junij » 5 57 » » 5'58 • » jul.-avgust » 5"65 » » 5.67 Oves za pomlad . . » 5 28 » » 5 30 » » maj-junij . » 532 » » 533 » » jesen . . „ 5'59 » » 5'tiO Meteorologiftno porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. g I Caa opa-- zoranja Stuije barometra . um. Temperatura po Celiiji Veirori Neko - J- |S< -s-6 81] 9. zveč. | ti& b ; 8-6 | al. iu* I oblačno oblačno 314 1 61 I si zah. I oblačno I 0 0 28 6 | 11-9 | brezv. | » | Srednja včerajšnja temperatura 8-3°, normale: 4 6 »al 7- zju" |2. popol, 278 1-1 Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsum soroduikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest o smrti naše iskreno ljubljene soproge, ozir. sestre, svakinje in tete, gospe Ivane BonCar poro). ki je danes ob 9. uri dopoldne po dolgi, teSki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 41. letu njene dobe blaženo v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice se bode v petek, dne 23. marca, ob 5. uri p. poldne v deželni bolnišnici svečano blagoslovilo in potem na pokopaliSču pri sv. Krištofu položilo v rodbinsko rakev. Svete zaduSne maše brale se bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dnč 21. marca 1900. EgldiJ Bončar. hiSni posestnik, soprog. — Fanl Zamejlo, seBtra. — Gregor Zamejlo. svak. — Mlnka, Ema, Anloa, Vida, nečakinje. Cil innto hn T kositarnih Skatljicah za l/M// €/0 razprodajalce in lastno uporabo se dob<* pn tvidki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulide & 11—11 Vnanja naročila proti povzetju. Pleskarski in Iakirarski obrt A. Bricel * * * * F. Oražem & * * J. Korbar * * * * ^ 30 Florjanske ulice 30 se priporoča spoštovanemu občinstvu za izvršitev vseh v to stroko spada-jočih del po najnižji ceni. 114 6-6 ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra ee« . južne železnice 5°/0 . 99-25 > » dolenjskih železnic 4°/0 . 99 25 Kreditne srečke, 100 gld..............396 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 335 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42-50 Ogerskega » „ » 5 » . 22.20 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13.10 Rudoltove .srečke, 10 gld............66 — Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijgke banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . SploSna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 . ...... 172-60 180-178-— 50,— 124-', 0 292-50 78-20 25-80 98--262 25 324 — 265-6* __Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M E R C U R" I., INollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strabalgasss 2. jfjf Pojaanlla "Mt r vseh gospodarskih in finančnih stvarak, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih ^ In vnlo,